"AVE MARIA" ©g^^seiegg^«®?®1
f
je glasnik katoliškega življenja, slovenskim izseljencem v Ameriki in porok zvestobe katoliški Cerkvi.
Naročniki so deležni duhovnih dobrot in milosti franč. komisarijata. — Naročnina $3.00, izven Z dr. držav $8.50.
Za naročnike in dobrotnike se bere vsaki mesec sv. maša.
Februar, 1931.
Z Bogom in Marijo za narod!
23. letnik.
Oklic
katoliški slovenski javnosti, posebej katoliškim društvom.
AZNANJAMO Vam, da se je dne 2!). decembra preteklega leta ustanovila■ v Chicagi BARAGOVA ZVEZA.
Zamišljena je kot centrala vseh slovenskih organizacij, društev in drugih organiziranih skupin, ki prisegajo na katoliški program.
Zato se v Baragovi Zvezi morejo včlaniti samo društva in sploh organizirane skupine, ne pa posamezniki.
Namen Baragove Zveze je, pospeševati, na vse mogoče načine katoliško zavest med Slovenci v Ameriki, o čemer podrobneje govore pravila, ki so bila sprejeta na ustanovnem, občnem zboru.
Poseben namen Baragove Zveze je, nadaljevati delo preteklega leta glede Baragovega vprašanja, posebno delati na to, da se cerkvena oblast zavzame za Baragovo beatifikacijo.
Namen Baragove Zveze je torej lep in dalekosežen. Potrebno pa je, da se takoj seznani vsa naša katoliška javnost s plemenitimi nameni Baragove Zveze in se izjavi za sodelovanje.
Doslej še nimamo pooblastila širše javnosti; vse kar imamo. je naša dobra volja za delo po začrtanem programu.
Zato se tem potom obračamo zaupno na vse naše po katoliškem programu organizirane skupine, da nam dajo svoje zaupanje s tem, da se nemudoma priglase za pristop k Baragovi Zvezi.
Na svojih sejah že v tem mesecu sprožite vprašanje Pristopa k Baragovi Zvezi. Radi bi poslali tozadevne Pozive in prošnje vsakemu društvu posebej, toda zaenkrat nam to ni mogoče, ker imamo vsi polne roke drugega dela. Naj torej za prvo silo ta-le splošen poziv zadostuje.
Obračamo se posebej na naše slovenske župnije, v prvi vrsti na vso slovensko duhovščino, z iskreno pro-
šnjo, da■ v cerkvi priporoče našo Baragovo Zvezo, včlanijo v njej svoje župnije in svoja cerkvena društva ter bratovščine, da pa priporoče tudi drugim katoliškim društvom svoje župnije, naj bi pristopila, kot člani k Baragovi Zvezi.
Obračamo se na vodstva naših znanih katoliških organizacij, kot so Jednote, Družbe in Zveze, da pozovejo v svojih publikacijah svoja društva, naj pristopijo k Baragovi Zvezi.
Obračamo se na vsa posamezna društva in organizirane skupine sploh s prijaznim vabilom, naj se pri-glašajo za pristop. Po pravilih Baragove Zveze ni treba drugega, ko da pri seji navzoče članstvo vsakega društva sklene z večino glasov svoj pristop k Baragovi Zvezi in samo po lastni previdnosti določi letno članarino, ki znaša od $2.00 do $10.00, kakor pač dotično društvo more ukreniti po stanju svoje blagajne.
Tajnik društva naj potem napiše kratko izjavo, da društvo pristopa k Baragovi Zvezi, naj priloži določeno letno članarino in jo pošlje našemu pomožnemu tajniku,, čigar naslov je: Mr. Joseph Kobal, 11)01 W. 22nd Street, Chicago, III.
Tako postane društvo pravi član Baragove Zveze za eno leto in ima vse pravice, ki jih določujejo pravila Baragove Zveze.
O delovanju Baragove Zveze bo redno poročalo uradno glasilo Baragove Zveze, ki bo izhajalo v Ame-rikanskem Slovencu z naslovom: BARAGOV SVETILNIK. Tam se bodo tudi sproti priobčevala imena vseh onih društev, ki bodo pristopala le Baragovi Zvezi.
Katoliška društva, hitite s svojim pristopom, da bo naša Baragova Zveza mogla čim prej pričeti s svojim bogato zamišljenim programom in s svojim plemenitim delom.
Vsem srečno novo leto na priprošnjo velikega služabnika božjega, Friderika Barage! ODBOR.
Procesija s svečami.
(P. Odilo, 0. F. M.)
tB


ILO je v dnevih zadnje češke revolucije. Po zborovanju na Beli gori pri Pragi je šlo nekaj tisočev ljudi pred slavnoznani Marijin kip, ki je bil postavljen v zahvalo ob koncu tridesetletne vojske. Neki mož spleza na steber in ovije okoli njega vrv. Približno tisoč rok zagrabi za dolgo vrv. In vlečejo. Zgodovinski dogodek! V nekaj hipih se z velikim truščem poruši steber s pozlačenim Marijinim kipom.
Nekdo izmed množice se povzpne zdaj na kameniti podstavek in razlaga: Napočila je doba pravice in vse vere so enako vredne. Na podstavek, kjer je prej stal steber z Marijinim kipom, zasadi govornik rdečo zastavo. Množica se vsuje lc razvalinam in pobira drobce za, spomin.
Ne vem, kaj bi moglo bolj osvetliti svetovno revolucijo, kot ta sramotna procesija s strahovitimi svojimi obredi. . .
Druga slika: Svečnica, blagoslov sveč. Duhovniki gredo s strežniki v procesiji po cerkvi s prižganimi svečami. Pesem od7neva: "Luč v razsvetljenje narodov." In druga pesem zveni: Ona — Marija — nosi Kralja slave nove luči.
Katoliška zahteva je: Marijin spomenik mora biti zopet postavljen v življenju narodov! Nazaj duhovno kraljestvo Matere in njenega božjega Sina! Procesija s svečami je podoba onega milijonskega sprevoda, ki ga mora prirediti katoliška akcija, da bo enkrat docela premagano kraljestvo teme. Po luči k zmagi!
Ta katoliška procesija s svečami predpostavlja dvojno: Luč znotraj — luč zunaj!
Luč znotraj, luč v duši, v srcu. Kaj pomaga luč ria cesti, če je pa v lastni hiši tema? Cerkev moli pri blagoslovu sveč: Vsemogočni, večni Bog, razlij milost svojega blagoslova na te sveče, da bodo na zunaj tako razširjale luč, da ne bo znotraj manjkalo svetlobe sv. Duha. Najprej notranje duhovno razsvetljenje! Sveti Duh naj s svojo lučjo vse prešine, da bomo v polni meri spoznali razodeto resnico, da bomo katoliško mislili in katoliško delali.
Jasno duhovno razsvetljenje! Ali ga imamo? Ga imamo, odkar je duhovnik dal našim botrom krstno svečo v roke? Ali imamo od onega časa veselje nad lučjo katoliške resnice? Razumemo li besedo sv. Janeza: Večjega zadoščenja ne poznam, kakor če moji otroci hodijo v resnici? Bojmo se brezvernih ljudi! Bojmo se brezverskega berila, kakor največje nevarnosti. Notranje luči, notranje luči, v tem oziru zlasti! Sveti Jeronim pripoveduje v enem izmed svojih pisem, da je imel nekoč prikazen, kako je stal pred sodnim stolom božjim. Vprašan je bil: Kakšnega stanu si? In
odgovoril je: Kristus sem. Lažeš, pravi predsednik sodišča; ti si ciceronijanec, ne pa kristjan. Svoje-časno je namreč mnogo študiral paganslce pisatelje, med njimi Cicerona. Ali bi sodba nad modernim krščanstvom in nad modernim verskim naziranjem kaj drugače izpadla ? Ti bereš vse drugo, kot to, kar je verskega. Same protiverske časopise obeša pismono-ša na tvojo kljuko. Pa misliš in praviš in zatrjuješ, da si kristjan! Lažeš, lažeš, lažeš! Tako se glasi in se bo glasila sodba. Luč v naše hiše: katoliško časopisje! Niti enega člena naše vere ne izpustimo! Z užitkom zajemajmo iz virov evangelija in dvigajmo zlati zaklad božjih resnic in besede božje. Vse pre-mišljujmo, raziskujmo z lučjo katoliške resnice! Ali imamo pristno notranje duhovno razsvetljenje? To je prvi pogoj, če se hočemo udeležiti procesije s svečami, procesije, ki naj razsvetli svet.
Druga stvar je luč na zunaj, sveča v roki! V naravi luči je, da sili skozi odprtine in špranje ven. Luč nima miru. Potovati hoče. V eni sekundi prehiti 300.000 kilometrov. Tako tudi resnica. Potovati hoče od človeka do človeka, od mesta do mesta, od dežele do dežele. Vsem hoče govoriti, vse osrečiti, vse oživeti. Ali postavljamo luč v kot? Ne. Ali prižigamo svečo zato, da jo damo pod mernik? Ne. Luč prižigamo za vse.
Kristus nas je imenoval luč sveta, v prvi vrsti apostole, v drugi vrsti pa vse tiste, ki ljubijo resnico. Kristjan ima pravzaprav vedno svečo v roki. Skoraj bi rekel: Kristjan je prozoren. Luč, ki je v njem, se sveti iz njega po vsaki besedi, po vsakem dejanju, po vsem njegovem značaju. Sramotna je ta-le izjava: Več mesecev že delam v tovarni, ali v rudniku s tem človekom, pa ne vem, kakšne vere je. Luč krščanstva mora razsvetljevati okolico!
Sodobni katoličani so v splošnem nepopisno previdni. Pravijo: mi smo pametni, v resnici so pa strahopetni. Vse luči ugasnejo. V vednem strahu so, da bc iz neba prifrčala bomba na glavo. Kakor tihotapci hodimo po svet-u. Katoliško svečo previdno skrivamo pod plašč. Izbrisujemo si znamenje sv. križa, ki nam ga je škof naredil na čelo pri sv. birmi. Prestrašimo se, če nas kdo pokliče po katoliškem imenu. Naša pisma so vsa "anonimna" — brez podpisa.
Mogoče bi radi bili še katoličani, pa strahopetno skrivamo kamenček za zopetno zidavo svetovne katoliške cerkve v žepu. Tako ni zapisano v evangeliju. Svečo v roke! Strahopetec, pokaži se, kdo si! Udeleži se procesije s svečami. Bodi neustrašen apostol zgleda in besede. Luč katoliške resnice -nas bo osvobodila. Marijin spomenik pa se bo zopet dvignil v življenje narodov.
Kako je Baraga potoval čez morje.
P. Hugo.

AM nam je to opisal. In to je njegovo prvo pismo iz Amerike. Zadnjič je pri-občevavec pomotoma začel takoj z drugim pismom, v katerem opisuje svoje potovanje iz New Yorka v Cincinnati, začasni cilj svojega koprnenja. A ker smo prošlega starega leta dan obhajali stoletnico, kar je stopil na ameriška tla, se mi zdi, da je ravno to prvo pismo najaktualnejše. Zato je hočem v naslednjem dobesedno priobčiti. Tako se glasi:
New York, 2. jan. 1831.
Preljuba Amalija:
Končno se je približal srečni trenutek, da Ti prvič pišem iz novega sveta. Neizmerni ocean je srečno prejadran, zopet se nahajam na trdnih tleh. Ne morem Ti povedati, preljuba Amalija, kako sem našemu dobremu nebeškemu Očetu hvaležen, da v*edno tako ljubeče zame skrbi.
Sedaj ti moram nakratko opisati svojo vožjo od Havre de grace, do New Yorka. Sicer se na tej vožnji ni nič posebno spomina vrednega pripetilo, a mi ostane za vedno neizbrisna in nepozabna, ker je hila moja prva pomorska vožnja. Iz Havre de grace yrno se morali držati, da nas ni ven pometalo. K ker paketna ali poštna ladja iz Havra de grace (katerih je 10 do 12), vozi vsakega 1., 10. in 20. na New York, ter istotako vsakega 1., 10. in 20. na Ila-Vre de grace (takih ladij je tudi tu 12). Te ladje So prirejene nalašč za potnike in pošto. So precej Velike, s tremi jambori, jako čedne in snažne. Blaga rnalo vzamejo s seboj in jako hitro plovejo. Cena prostor na teh paketnih lad jih je različna, od 40-gl. avstrijske veljave. A je treba posteljo in z'vljenske potrebščine s seboj vzeti. Prikladen prostor za posteljo, voda in kurjava je povrhu. Ker se Jih več v eno omizje združi, jako poceni izhajajo. Ce si dva v šponoviji vzameta kajuto, imata hrano od kapitanske ali takozvane častniške mize in plahta 150 gl. Ako si pa kdo vzame lastno kajuto lrna hrano pri kapitanski mizi in še razne druge u-tfodnosti, ki jih je pa treba jako drago plačati, s 300 Ki- avstrijske veljave. Jaz sem si izbral najcenejše.
Moja cela vožnja po morju me je stala z vsem skupaj 52 gl.
Kar pa to vožnjo samo zadene, moram z veliko hvaležnostjo napram Bogu priznati, da je bila v splošnem prav srečna. Že takoj prvi dan smo imeli zelo ugoden veter, ki nam je bil tudi sledeča dva dneva dokaj naklonjen. Toda 5. dec. bila je druga adventna nedelja, nas je precej hud vihar, ki se je ob 4. zjutraj dvignil, zelo prestrašil. Grozno se je ladja nagibala z ene strani na drugo, kakor bi se hotela prevrniti. Vsi zaboji, kovčki, ovoji itd. ki niso bili trdno privezani, so leteli na kup, pri čemer je bilo marsikaj uničenega. Strahovito je vihar besnel skozi vrvi jamborov. Jadra so v naglici skupaj zložili, a eno največjih, ki je niso mogli tako hitro skup potegniti, je vihar po sredi razparal. Va-lovje se je dvigalo do strahotne višine in pljuskalo preko ladjinega krova. Vsi smo morali ostati v posteljah (ki so dobro pritrjene) in z obema rokama smo se morali držati, da nas ni ven pometalo. K sreči je vihar divjal le poldrugi dan in eno noč. Saj drugače bi morali lakote umreti, ker to nedeljo in v pondeljek dopoldan potniki niso skoraj ničesar kuhali. Saj na jed niti mislili nismo.
V pondeljek popoldan je vsemogočnemu Gospodu narave dopadlo viharju in valovom zapovedati. Morje se je umirilo in imeli smo zopet mirno vreme. Ta vihar nam je poleg strahu tudi na ta način škodoval, ker nas je za par stotin angleških milj v stran zanesel in nekaj predmetov potnikov poškodoval. A ne mojih, ker sem jih že spočetka previdno postavil. Ostala vožnja je bila srečna. Skoraj vedno smo imeli ugoden veter, razen 5 do (5 dni. In tako smo imeli srečo, da smo to dolgo pot od Havre de grace do New Yorka, preplovili v 30. dneh. Sem smo dospeli 31. dec., ob ravno isti uri, ob kateri smo 1. dec. odpluli iz Havre de grace. In tako sem še v zame tako pomembnem letu 1830. stopil na novi svet, deželo mojega bodočega presrečnega poklica.
Mojemu zdravju pa pomorska vožnja ni prijala. Takoj drugi dan me je napadla takozvana morska bolezen. Cesto sem moral bljuvati. Celo pot ni-
sem bil nič kaj zdrav, dokler nisem stopil zopet na suho. Sedaj se zopet prav dobro počutim, da, veliko bolje kot v Evropi, kajti tukajšnja klima se mi zdi jako prikladna. Dne 4. jan. bom šel odtod in čez Philadelphijo in Baltimore (kjer biva nadškof za Severno Ameriko) nadaljeval pot proti Cincinna-ju. Brzovozne prilike so tu tako izborne, da se pride od tu do Cincinnatija v 14. dneh. Upam tedaj kmalu doseči cilj svojega potovanja in Ti najkasneje v 3 tednih iz Cincinnatija pisati.
Sedaj Te pa prosim, da mi na priloženi naslov takoj pišeš, ko boš to pismo dobila. Pošlji pa to pismo na osrednje vodstvo Leopoldinske družbe. Piši mi med drugim tudi, če si vsa moja pisma, ki sem Ti jih s pota pisal, prejela, namreč dvoje z Du-
naja, eno iz Monakovega, eno iz Strassburga, eno iz Pariza, eno iz Havre de grace in to iz New Yorka.
Sedaj pa prve pozdrave iz novega sveta vsem sorodnikom in znancem, posebno najini srčno ljubljeni sestri Antoniji, Tvojemu dobremu, vrlemu možu, Tvojim ljubljenim otročičkom, potem preč. g. Pav-šeku, g. Frideriku itd. Molite zame, jaz se Vas pri vsaki sv. maši spomnim.
N. B. Na ladji mi ni bilo mogoče maševati. Tu zopet vsaki dan mašujem. Je veliko katoličanov tukaj in 4 katol. cerkve. Tudi en katoliški škof je tu. —
Bog s Teboj
Tvoj vedno Te ljubeči
brat Friderik, 1. r.
Misli na svečnico.
Y
OjS
ERA v Boga in večnost je edini trdni temelj družine. Toliko kričimo danes o socijalni reformi, saj veste, kaj je to? Po domače bi rekli, kričimo o zlatih časih, ki naj pridejo zopet nazaj. Boga nazaj in vero nazaj v naše družine, pa bodo prišli zlati časi nazaj. Vera je delo Boga in ne delo človeka. Kar je božjega, ostane, kar je človeškega, se spreminja in preide. Vera je kot skala, družina nanjo zidana se ne bo porušila, mnenje ljudi je pesek, ki ne more biti podlaga in trajna opora. Kaj naj nadomesti ta temelj vere. Ljubezen? Telesna lepota? Čutni ogenj kmalu ugasne. Mesena ljubezen se hitro naveliča in hoče sprememb. Te lesna lepota kmalu odcvete. Kdor stopi v svetišče družine samo vsled zemeljskih koristi, hitro uvidi, da se je opekel, seveda išče potem izhoda iz stare zveze, išče novih prepovedanih zvez.
Kolikor je članov v družini, toliko je v družini svetov. Vsak ima svoja sonca, vsak svet v družini ima svoje zvezde. Reči hočem, kolikor je src, toliko je različnih želja, kolikor je želja, toliko je različnih misli in dejanj. Ali je kje boljša in trajnejša in trdnejša vez, ki bi vse te svetove družila v duhovno celoto, kakor je vez vere? Nima je svet, samo Bog more zavozljati srca v pravo ljubezen.
Glej v svet danes, kako išče, kako skače in se zvija, da bi našel pot do prave ljubezni, saj je ne more najti.
Pa to ni to, kar ti hočem povedati.
To-le bi rad povedal, dragi moj, tebi, ki ti je na srcu, da se prenoviš za dobrega člana dobre katoliške družine. Ne udajaj se stremljenju modernega sveta, ki te hoče pridobiti zase. Ali vidiš krog sebe, kako je vse dandanes usmerjeno samo k mašini, samo k delu, samo k zemlji. Delo, delo, delo in kruh
in kruh. Pesem, ki je že vsa obrabljena, pa je le vsak trenutek nova. Vsa naša telesa jo pojo, vse naše misli, vse naše želje, vse naše besede. Pojdi kamor hočeš, pojdi v naše domove, pojdi ven v javnost, na trg, na železnico, pojdi v teater. Vsepovsod samo beseda o denarju, o denarju, o denarju. Stari in mladi, dekleta in matere, sinovi in očetje. Dobiček, banka in procenti, obresti, stock, Wall Street, milijonarji. To so danes edine besede v slovarju naše vsakdanje govorice. Časih je bilo drugače. Čeprav niso bili tako napredni, je bilo pa vendar več duše, več večnosti, več Boga v njihovih glavah in njihovih srcih. Veste, kako imenujemo to divjanje za pozemskim blagrom s kratko besedo? Ma-terijalizem. Ta materijalizem je zajedavka družine, in temu zlu moramo na korenino s sekiro pre-novljenja.
Poslušaj. Razložim ti, kaj vse je materijalizem. Mlad človek, pa tudi ni treba, da bi bil ravno posebno mlad, dela v tovarni. Samo na to gleda, da bo to delo nosilo več in več zelenjakov; danes ni delo poklic, ampak samo denarni stroj. Vse, prav vse mora biti tako uravnano, da služi temu namenu. Kaj so druge duhovne vrednote? Nič. V toliko veljajo, v kolikor nesejo. Kaj je, recimo, zakon danes? Ni to, kar je bil nekdaj. Časih so delavci stopali v zakon z vso resnobo in so se zavedali, da je zakon povsem nova doba v življenju, danes si vzameta ženin in nevesta kratek dopust, morda samo za dobro uro; hajdi, pa skočita v jarem zakona; potem stara pesem o delu naprej. Vse je po zakonu tako, ka kor je bilo poprej. Naše matere tukaj v Ameriki samo računajo, naši očetje v Ameriki samo računajo, naše hčerke tukaj v Ameriki samo računajo in sinovi ravno tako. Računajo, pa ne dobra dela, temveč cente, groše in zelenjake. Prsti so se že ta-
■
ko navadili računanja v denarju, da jih že sploh ne morejo več skleniti k tihi, iskreni molitvi. Vsa srca obvladuje samo želja po zaslužku.
Ali veste, da je ta želja, ki je v srcih naših stari-šev in naših otrok, oni demon, ki briše vsako sled božjo z naših družin?
Ali veste, da je ta lakomnost ona pošast, ki pre-obrazuje srca naših starišev v srca zločincev, da gledajo na otroka samo s stališča denarja in računov, da stariši zato nočejo imeti otrok, da, celo brezbožno in brezsrčno uničujejo življenja in pokončava jo otroka pod svojim srcem.
Zato nam je Bog deveta vas, ker nam je denar edina obljubljena dežela.
Zato nam je trpljenje življenja breme, ker so nam oči zaslepljene po blesku posvetnega imetja.
Zato nam je otrok črv, ki samo gloje, gloje, črv, ki ga je treba v kali zadušiti, ker nam edino pesem cekina boža uho in sluh.
Radi denarja in posvetnih dobrin je toliko starišev šlo in so napravili iz naših domov navadne bez-nice, "skrite" hiše, kjer se kotijo vse strasti in vse neugnanosti.
In vso to gnjusobo na svetem mestu družinske hiše mora gledati Križani tam kje v kotu. Zaprašen in pozabljen . . .
O kje ste svete družine prejšnjih let? Kje ste križonosci božji? Kje ste Križarji#kraljestva božjega? Kje ste matere, kje ste očetje? Poglejte jih svoje sinove in hčere. Pa pravijo, da so slovenska kri. Slovenska kri tako gnila, slovenska kri tako kužna, slovenska kri tako bolna. Ne, to ni slovenska kri. To je kri, ki je bila nekoč slovenska, to je bilo takrat, ko se je ta kri še poživljala v studencu božjih zakramentov, sedaj je ta kri umazana, polna
gnoja tujega sveta, polna gnjusobe pekla. Glej, da mi ne zineš več te besede: slovenska kri je v meni. Slovenska mati, prava slovenska mati ne bo šla in vrgla križa v jarek posvetnih gnjusov. Prava slovenska mati ne bo šla in z brezbožno roko skrunila l>o božjem svetišču svetega zakramenta zakona. Pravi .slovenski oče ne bo radi plesnivega denarja polival stene svojega doma z golido kletve, z golido skritih grehov, pravi slovenski oče ne bo prodajal te časti očetovstva za umazani denar moderne porodne kontrole. In ti slovenski sin! Ti seveda nočeš biti Slovenec. Pa misliš, da si Amerikanec, ponosni in zavedni sin ameriških junakov. Figa si. Ta bi bila lepa, postavljal se bo s pavovim perjem. Pravi Amerikanci so bili vedno verni, so bili vedno čednostni, so bili lepi v življenju, ali vsaj trudili so se, da bi bili dobri, ti pa sova ponočna, ki ti je 'jazz' vse, plešoča peta vse, strast skritih kotov in noči vse, misliš, da si dobro pečen kruh nove domovine. Glej, da te ne bo izpljunila iz svojih ust ta nova domovina. Isto tebi ameriško-slovensko dekle.
Nič očitanja nobenemu. Saj vsi niste taki. Razgrel sem se v svetem ognju in ker mi je na srcu blagor naših družin. Kaj ni tudi tebi? Gotovo ti je. Zato si prišel semkaj.
Ah, nazaj, nazaj družino k altarju! Tovarna mora biti, toda tudi cerkev mora biti; denar mora biti; kako bomo drugače živeli, toda daj tudi kaj na denar večnosti, daj tudi kaj na dobra dela vere: električna luč mora biti, seveda, kako bomo drugače videli; toda ne pozabi, da gori pred tabernakljem rdeča lučka, podoba žrtve. O Bog, pridi v naše družine nazaj in prišel bo nazaj stari duh vere, duh naših očetov in mater. Z njimi bo prišla nazaj prava ^eča.	Gospod kaplan.
AMERIKANCI PRVI V -Dr. Fr.
Kje pa? V Lurdu.
Ko sem sc včeraj mudil v knjižnici, sem slučajno zagledal A. • chottovo knjigo o zgodovini Lurda. Nehote sežem po njej, od-,)u' sc mi stran 27. Pogled mi obtiči na napisu: Prvi inozemski "Hiarji. Kdo so neki bili, si mislim. Radovedem sedem in be-nn- Ko sem pa ves odstavek prebral, sem si ga precej v glav-
potezah zapisal, da ga otmem pozabnosti. In ker bo more-
'a ali oni bravec "Ave Maria" občutil podobno radovednost, K'1 v sledečem priobčujem.
Prvi inozemski romarji, ki so v večjem številu posetili Lurd, so Wli Amerikanci.
Bilo je dne 2. junija 1. 1879. Ves Lurd je bil slovesno razpoložen, posebno proti večeru, ko se je pomikal proti votlini sprevod, kakršnega dotlej še niso videli. Med zvoki godbe in svečanim potrkavanjem zvonov je korakalo 500 zastopnikov ame-Tl 1 l<.'ltolieanov- Prišli so tritisoč ur daleč preko morja, da se Poklonijo nebeški Materi in priporoče njenemu varstvu. Stopali s" Po dva in dva in navdušeno prepevali Magnificat.
Kdo bi mogel ostati mrzel ob takem prizoru! Ta mlada kadilska cerkev, nastala sredi protestantskih dežel, poje v stari pira'lc'j': Moja duša poveličuje Gospoda — in daje zgled Evro-' kako treba verovati, vero javno priznavati in moliti! Spoštova-
- MARIJINEM ALBUMU.
Trdan.
nje in občudovanje je navdajalo vse, ki so se tiste dni mudili v Lurdu in vidno ginjeni pozdravljali pobožne tujce.
Na čelu sprevoda je stopal Rt. Rev. Jožef Devenger, škof v Fort Wayne, iz države Indiana. Ob vstopu v cerkev so zado-nele velike orgle, v obeh kotih nad obhajilno mizo pa sta zavihra-li dve ameriški zastavi, ko se je prvikrat čula v baziliki ameriška pesem in škofov nagovor. Po blagoslovu z Najsvetejšim so se podali romarji k votlini, kjer so dolgo v noč pobožno molili in prepevali svete pesmi.
Pogled na Amerikance je nudil nekaj izredno ginljivega in veličastnega. Vmes je bilo do 30 duhovnikov in 10 do 15 žensk. Bogatinov je bilo med njimi malo in mnogi so morali doprinesti velike žrtve, da so pokrili potne stroške. Tudi mladostno svežih obrazov obojega spola ni manjkalo. Neki mladenič je prirtesel zlato srce, darovala ga je država Columbia; neki drugi pa je izročil presveti Devici srebrno krono, poklonili so jo ameriški Črnci.
V Lurdu so se pomudili Amerikanci dva dni, potem pa so se odpeljali proti Rimu. V spomin na prvo ameriško romanje so izročili Brezmadežni zastavo s sledečim angleškim napisom: "O naša ljuba Gospa, brezmadežno Spočetje iz Lurda, prosi za svoje hvaležne in zaupanja polne varovance, ki Ti poklanjajo to častno darilo Združenih ameriških držav po rokah prvih ameriških romarjev."
Z otokov solza.
P. Hugo.
Tn iiAKO se po pravici lahko imenuje Solo-vjecko otočje na skrajni severni meji ogromne Rusije, v Belem morju. Tam-se nahaja največja in najgroznejša ječa Ov sveta, prava suženjska republika, delo ^	"osvoboditeljev" človeštva, ruskih bolj-
ševikov. Dolgo je bil svetu zastrt pogled v notranjost te suženjske republike. Sovjeti so bili čuda redkobesedni o njej. Nobenega številnih tujih obi-skovavcev niso opozorili nanjo, še manj ga povabili, da bi si jo ogledal. Le med ljudstvom so ti čuli pritajeno šepetanje, da je tam pekel, iz katerega ni rešitve. In na svetovnem lesnem trgu, ki ga Rusija preplavlja s svojimi zakladi, so tu pa tam našli kak kos, na katerem je bilo pisano: "Mi sužnji na Solo-vjeckih otokih smo živi pokopani. Rešite nas!" To je bilo približno vse, kar je svet vedel o tej moderni suženjski republiki in njenem notranjem ustroju.
Toda kljub skrajni boljševiški pažnji, da bi ne zvedel kaj več, mu je bil končno le omogočen pogled vanjo. Nekaterim drznim se je posrečilo uiti in prekoračiti najbližjo finsko mejo. Od teh srečnih ubežnikov je svet šele zvedel, kaj vse se godi na Solovjeckih otokih, otokih solza. Rus Aleksander I. Nazaroff nam je na podlagi njih izpovedi podal v New York Herald-Tribune Magazine" od 4. jan. 1931 precej jasno sliko o življenju, trpljenju in umiranju stotisočev tamkajšnjih sužnjev. Naj jo nekoliko posnamemo. Morda se bodo vendar komu nehale sline cediti po boljševiških nebesih.
Kakor ve povedati zgodovina Solovjeckih otokov, je bilo tam nekdaj res nebeško lepo. Kraj je naravnost divje romantičen. Otočje, katerega kralj je Solovki, odkoder ime, se gromadi nad zeleno, globoko, prozorno morsko gladino, kakor palmski log. Še ogromni skalnati skladi so zeleni od ma-hovja, ki se pne po njih razoranih hrbtih. Le vrhovi se bele, ne samo od snega, ki jih večino leta pokriva, temveč tudi od jat morskih galebov, ki počivajo na njih. Kristalno čisti zrak še poleti preostro reže v pljuča. Sicer je pa o kakem pravem poletju komaj moč govoriti. Celih sedem mesecev gospodari zima. Dva meseca, december in januar, je otočje zavito v eno samo ba jno polarno noč, ki jo severni sij dela še bolj skrivnostno in čarobno. — Otočje krasi okrog 300 jezerc. Do povojnega časa je grobna tišina vladala daleč naokrog. Kajti 40 milj naokoli ni bilo drugega človeškega bivališča kot na Solovkih. Le morje je pelo svojo neizpeto pesem, zdaj bolj, zdaj manj glasno.
Ni čuda, da so božjega miru žejne ruske duše, tako mistično razpoložene, to blaženo samoto zgo-
daj izpazile in jo izvolile za svoje skrivnostno življenje v Bogu. Že v početku 15. stoletja sta iz Ar-hangelska prišla tja dva sveta puščavnika, Salvacij in Herman, ter vzela otočje, ki je bilo še samo božja last, v posest. Iz njunih puščavic se je polagoma razvila ruska sveta gora Atos, meniška gora. Nad njunim grobom je zrasel mogočni samostan, bolj podoben orjaški trdnjavi, kot samostanu. Pozlačeno cerkveno kupolo je stražilo osem gigantskih stolpov iz granitnih blokov. Njih stene so bile 20 čevljev debele in 45 čevljev visoke. Ni čuda, da je v svoji naravni in umetni utrjenosti kljuboval vsem viharjem časa, ki so besneli nad njim in preko njega. Mohamedani in Švedi v davni preteklosti, Angleži v novejšem času, so ga vzeli na piko in ga skušali zavzeti ali zbombardirati, pa se jim ni posrečilo.
V nešteto ljubkih, pobožnih, s čudeži prepletenih legend ga je mistična ruska duša v teku stoletij zavila. Svet kraj ji je bil, božja pot, cilj mnogih romarjev in koprnečih bogoiskateljev. Za marsikaterega je bil tudi večna pot. Morje naokrog je često srdito in tudi v poletni sezoni polno ledenih vagabundov, ki^e v jugovini trgajo od ledenih grmad in klatijo sem in tja, kamor jih pač zanese. Menihi, ki so hodili s svojimi ladjicami gotove določene čase romarje iskat do celine, so bili sicer skrajno spretni v svojem poslu, a proti takim za-vratnim sovražnikom kajkrati še premalo. Neredko romarsko gručo so ledeno mrzli valovi z vesljarji vred požrli.
A že stoletja nazaj se po samostanu ni razlegala samo molitev v Boga zamaknjenih menihov, ampak tudi vzdihovanje, tarnanje in kletev jetnikov. Car Ivan Grozni je bil baje prvi, ki je del solovje-ckega samostana določil za ječo. Leta 1554 je poslal tja delat pokoro nekaj "krivovercev". V poznejših stoletjih je imel samostan vedno več podob nih gostov. Nastanjeni so bili v enem ali dveh samostanskih stolpih. Večina njih je bila političnih zločincev. Mnog znamenit Rus je tam končal svoje burno življenje. Naj omenimo le grofa Petra Tolstoja, prednika velikega Leva Tolstoja. Peter je bil velik diplomat, a pri zasledovanju svojih ciljev brez vsake vesti. Pod carjem Petrom Vel. je užival vso naklonjenost. Njegov naslednik, Peter II., ga je poslal v Solovjecko ječo, ker ga je hotel takrat 821etni pripraviti ob krono. Tam je umrl. Tudi sledeči carji so skrbeli za to, da iznad solovjeckih stolpov ni bilo treba razobešati bele zastave, v znamenje, da je ječa prazna. Toda število kaznjencev nikoli ni šlo preko sto.
Ko so boljševiki prišli na vlado, so Solovjecke otoke izpremenili v kazensko kolonijo za one, ki bi se jim kakorkoli protivili. S prejšnjimi lastniki, menihi, so naredili kratek proces. Večino njih so pobili, kot svoje načelne nasprotnike. Nekaj se jih je ''azbežalo. Samostan so porabili za upravo kazenske kolonije. Sedaj se je šele začelo pravo romanje tja, kar v masah. S solzami, ne ginjenja in ke-Sanja, ampak onemoglega gneva in obupa so noma-čena pota tja, ker vsak ve, da je to obenem pot v večnost, v doglednem času, četudi se obsodba ne trlasi: do smrti. Ker so se leto za letom vsipala tim večja krdela tja, čim bolj se je boljševizem diskre-ditiral, je armada teh živih pokopanih polagoma narasla na 300,000, kljub bogati žetvi naravne in nasilne smrti. Za tako ogromno maso pa na otočju ni dela, če bi bil že prostor. Sovjeti so pa hoteli to
kmet. Trije katoliški škofje in 50 duhovnikov, pravoslavnih obojih še več, je med njimi. Koliko grofov in drugega plemstva, koliko raznih inteligentov, kdo ve! Nihče bi jih ne mogel ločiti od analfabe-tov, če se ni spustil z njimi v pogovor in tako spoznal, da niso iz mase. Motil bi se, ko bi mislil, tale je nekak paznik, nadzornik, voditelj, gotovo pripada kakemu boljšemu stanu. Ne, čisto navadni delavec je, le morda malo bolj doma v dotični stroki. Njegov podložni pa je morda škof, grof, vseučiliški profesor.
Vsa ta ogromna armada je razdeljena v posa-nezne "campe", ali oddelke, ki stanujejo v velikih lesenih barakah, z dvema vrstama priČen, zgoraj in spodaj, kakor v naših pulmanih. Barake so tudi v sibirsko mrzlih zimskih dnevih nezakurjene. Ker so popolnoma natrpane, kakor klavna živina v že-
ai'niado sužnjev izkoristiti za svojo svetovno revolucij0- Zato so jo pred dobrima dvema letoma pove-Uru Premestili z otočja na obrobno celino in jo zaposlili v tamkajšnjih ogromnih gozdovih. Sedaj je "a otoku Solovki samo policijska kasarna zloglasne O-G.P.U. in Uslona, to je uprave suženjske republike.
Oglejmo si to armado živih pokopanih malo natančneje. Na zunaj so vsi enaki, izmozgani, ušivi 'estanti. Drugače je pa to zelo pisana družba, po °t?.nu in izobrazbi. Vsi sloji in vsi stanovi so zastopani, buržuazija in proletarstvo, gospoda, delavstvo in kmetje. Kakor na pokopališču, vsaj v groben, ni razločka, tako na tem pokopališču živih ne. kof in jrrof ležita na enakem ležišču, imata isto rano, opravljata enako delo, kot proletarec in
lezniških vozovih, si lahko mislimo, kak zrak mora biti v njih, zlasti še, ker se jetniki nimajo prilike preoblačiti. Delajo in spe v obleki, dokler ne pade od njih. Da so vsi ušivi, niti ni treba praviti. Mr. Grube, neki Latvijec, kateremu se je posrečilo uiti, pripoveduje, da zimska jutra najdejo marsikakega zmrznjenega ali na njegovi prični, ali zunaj pred barako, kamor se je zavlekel, da dobi malo zraka, in je tam obležal.
Zjutraj na vse zgodaj jih ženo v šume na delo. Pozimi les sekajo in obsekavajo, poleti ga vlačijo na obal za izvoz. Njih delavni čas traja od 12 do 20 ur na dan. Nihče ne more lenariti, kakor navadno delajo restanti. Kajti vsak ima določeno, koliko mora na dan narediti. Ako ne naredi, se mu utrga že itak pičla in slaba hrana. Če omaga, mu
The Bohemian Benedictine Press, Chicago. Pogled na "Vatikansko mesto".
pazniki najprej s puškinimi kopiti pomagajo na noge, ker smatrajo, da se je potuhnil. Ako se to kot resnično izkaže, ga doleti še druga kazen. Ena najobičajnejših je pozimi, da mora ?no uro stati v snegu na mrazu, v sami spodnji obleki. Vsak upor lahko plača z življenjem, ker v takih slučajih ga imajo tudi podrejeni organi pravico ustreliti.
Še žalostnejša je usoda takih, ki iz kateregakoli vzroka trajno niso več za delo. Glede teh so pač še v veljavi svetopisemske besede: "Kdor ne dela, naj tudi ne je." Toda v solovjecki suženjski republiki jih po svoje razlagajo. Take kratkomalo ali postrele, ali jih pa odpravijo na neki posebni otok, Anzeri imenovan, kjer jih pustijo izstradati. Že omenjeni Mr. Grube pripoveduje k temu sledeči slučaj : Nekega mladega kmeta je hlod, ki je padel nanj, za celo življenje pohabil. Vodja dotičnega delavskega oddelka, Bjelovzorov, ga je dal ustreliti. Ker so menda nekateri le malo čudno gledali, se je takole opravičil: Koliko hrane bi bilo za tega jloveka potrebno, da bi ga deset let redili, kolikor mu je bilo prisojenih. Ni li ena krogla cenejša? Mr. Svješikov, tudi očividec, piše v svojih Spominih, da je bil med jetniki tudi nadškof iz Voroneša, Peter, častitljiv starček. "Ateist sem," pravi, "a tega moža sem imel za svetnika. Sama dobrohotnost in ljubeznivost ga je bila. Z neskaljeno potrpežlji vostjo je prenašal svojo usodo. Z nekim svetim spoštovanjem so vsi zrli vanj. Nadzorniki so to opazili. Tako jih je bodlo v oči, da so starčka prestavili na otok izstradanja.
Če hočejo oblasti koga čimprej spraviti s poti, ga pridelijo onim oddelkom jetnikov, ki grade Uhtinsko in Paradenskijevo cesto. Jetniki, ki so prideljeni tem oddelkom, se splošno smatrajo za na smrt obsojene. Do pasu morajo gaziti po vodi in močvirnem blatu, kjer se mirijade strupenih komarjev naslajajo ob njih krvi. Pljučnica in tifus jih v kratkem času decimirata. Imenovani Mr. Svješni-kov pravi, da je ysaka kvadratna inča teh cest poškropljena s solzami in krvjo. In Mr. Grube ve posedati, da je bilo meseca julija 1928 poslanih tja 15,000 svežih delavskih moči. Čez dva meseca se jih je le 1800 vrnilo. Vsi drugi so na razne načine vzeli konec.
Pa večinoma niso sovjetski uradniki, ki tako nečloveško ravnajo z ubogimi jetniki. Ne rečem, da imajo ti kaj več srca. To ne! Ampak preveliki gospodje so, da bi kot nadzorniki z njimi spali v kakih smrdljivih barakah, ali v snegu in blatu stoječ pazili nanje ter jih priganjali k delu. In končno bi bilo treba tudi plačati. Kako bi mogli potem sovje-ti tako poceni preplavljati svetovni lesni trg s svojim materijalom, kakor to delajo. Ne, domala vsa nižja vodilna in nadzorniška mesta, po barakah in pri delu, so v rokah neplačanih jetnikov samih. Ka-
teri je veščak v dotični stroki, ali sicer bolj uvideven ter zanesljiv, tistega postavijo za voditelja ali paznika.
Naravno bi bilo, če bi imel kot tak malo več srca za podrejene tovariše in sotrpine. A ni tako. Um-ljivo je, zakaj ni. Čim bolj pritiska svoje podložne, tim bolje je zapisan pri državni policiji in upravi, tim boljše se njemu samemu godi. Kakor hitro bi višja oblast doznala, da simpatizira s sojetniki in jim ]») možnosti prizanaša, bi ga odstavila in to služIjo drugemu poverila, ki bi jo vršil bolj po njeni volji. Zato so ti nadzorniki in pazniki pravi trinogi. bolj obsovraženi pri podložnih, kot uradni policijski in upravni nadzorniki.
Mr. Svješnikov pripoveduje o nekem takem ja-ničarju, bivšemu socialistu-menševiku iz Georgije. Radi njegove izredne telesne sile in drzne jeklene volje ter divjega značaja, se ga je vse balo, tudi pazniki. Vkloniti so ga hoteli na ta način, da so mu ponudili neko vodilno mesto. A je ni sprejel. Čutil je v sebi moč, kaj bolj junaškega izvesti. S štirimi tovariši je zasnoval načrt za beg. A se jim je ta ponesrečil. Straža jih je zapazila in otvorila nanje ogenj. Vsi štirje tovariši so poskus plačali v. življenjem. Tudi on je dobil štiri krogle, a je po mlaki lastne krvi še lezel naprej in kljuboval zasle-dovavcem. ko so ga že obkrožili. Radi njegovega junaštva ga niso ustrelili. Toda vsled izgube krvi je začel pozneje hirati. Sedaj je sam prosil za kako upravno mesto in je tudi dobil. Postal je eden najkrutejših nadzornikov. Nekemu delavcu, ki je dejal, da ne more iti na delo, je z ročajem svojega revolverja glavo razbil.
Pri takem živinskem ravnanju z jetniki ni čuda, da armada mrtvih že tekmuje z armado živih. A kaj je upravi za to. Če se delavske kolone preveč zred-čijo, se obrne na osrednjo vlado po novo zalogo živega premoga, kakor pravi Nazaroff. Kmalu so celi vlaki, natrpani z novim materialom za peklensko peč, na potu. Saj moskovske, Ijeningradske in druge ječe so itak vedno prenapolnjene. In problem pomanjkanja ječ je tako enostavno rešen.
Se razume, da ti sužnji noč in dan tuhtajo, kako bi se rešili iz tega pekla. A izgledi za to so naravnost obupni. Do najbližje finske meje bi imeli tedne hoda. Pa če bi jim kdo še na roke šel, ako bi se jim posrečilo zbežati v neprodirne šume, ki bi krile njih nadaljni beg. Tam bi jih čakal drugi sovražnik, s svincem. Pot do finske meje vodi skozi karelijske pragozde, po katerih se vlačijo še tolpe divjakov. S temi je solovjecka uprava sklenila pogodbo, da morajo vsakega morebitnega ubežnika na mestu ustreliti. Da bi to delo zvesteje vršili, jim je za vsakega, ki bi ga ustrelili, obljubila en červo-nec, to je deset rubljev, in en bušelj moke. Zato pazijo nanje bolj kot na divjačino.
Tisti, ki nimajo poguma se izpostavljati takim nevarnostim, a jim je življenje le preneznosno, si znajo sami pomagati. Samomori so na dnevnem redu. Dokler so jih, do 1. 1926, z otočja na odprtih ladjah vozili na celino delat, so najrajši porabili to priliko in v hladnih valovih iskali rešitve. Kaj so se pazniki brigali za to! Eden več ali manj, je vseeno, posebno, ker se ga lahko z obrestmi nadomesti. To je že ponovno imenovanemu Mr. Gru-beju prav prišlo. Tudi on se je med vožnjo na delo pognal v morje. A njegov cilj ni bila njegova globina, temveč neka nemška ladja v bližini. Ko je bi! že na varnem — znal je dobro nemško, — so ga si cer pogrešili, površno tudi dotično ladjo preiskali, a ker ga niso našli, so mislili, da je utonil in vozili so dalje.
Oni, ki jim je vseeno, ali danes ali jutri, bolje danes kot jutri pri takem pasjem življenju, vendar cesto poskusijo svojo srečo. Izpred oči paznikov se zgubiti v goščo navsezadnje še ni taka umetnost. To bi se še marsikomu posrečilo. Za nadaljno pot je pač treba račune z življenjem skleniti. Le kaka večja skupina se, seveda razredčena, nrebije skozi vse zapreke do finske meje. Pred dobrim letom se
je en tak drzni poskus posrečil. Skupina 45 mož je bila zaposlena globoko v gozdovih, precej daleč od drugih. K sreči ni bila temu primerno zastražena. Na tajno medsebojno sporazumljenje so vsi hkrati dvignili sekire in se navalili na stražo. Ta je bila tako presenečena, da ni imela niti časa pograbiti za orožje. Začel se je obupen boj moža z možem Pesti, zobje, kamni in kar je mogel kdo zagrabiti, je govorilo. Petnajst mož upornikov je sicer obležalo na bojišču, deloma mrtvih, deloma ranjenih, ki so bili seveda pozneje vsi postreljeni, a zmagali so. Ko so stražo do zadnjega moža masakrirali in ji pobrali orožje, so jo ubrali v goščo proti finski meji. Dva tedna so brodili po zasneženih močvirjih in temnih gozdovih, kjer so se hranili z divjimi jagodami. Toda le 18, dve ženski in 16 moških, jih je prekoračilo rešilno mejo. Ostali so omagali na potu. Ti, ki so se rešili, so izgledali kot potujoči o-kostnjaki. Njih prva prošnja do finskih obmejnih oblasti je bila: "Postrelite nas, če hočete, samo nazaj nas nikar ne pošljite!"
Tako je na Solovjeckih otokih, v boljševiški suženjski republiki, v 20. stoletju in drugem desetletju boljševiške svobode in bratstva.
P. Aleksander JJrankar:
REDOVNIK.
Rožno jutro klika skoz okno moje duše.
Jutro je kakor devojlca v haljini zlatorumeni:
kite pšenične prek oken ponihavajo,
kite iz samih solčnih žarkov na drobno spleteni.
Mimo gredo pa ljudje, ljudje se križajo: "Lejte no, lejte jutro gleda v meniško kamrico."
O naj ljudje le mimo hite, le naj govore, saj jim nihče, prav nobeden ne dopove, da smo redovniki vsi ubogi ljudje.
To eno povem, to eno vem:
O j zemlja, kdo bo neki našel razodetja v tvojem srcu, saj si nam le kot tiho daljno hrepenenje, ki se užiga tam za sivim horizontom mornarjem trudnim v skorajšno rešenje . . .
Pa je še tisoč horizontov za tem enim horizontom.
Vsaj meni moraš biti le svetal utrinek, ki je slučajno ob moj svet zadel:
Trenutno bo ugasnil, kakor je trenutno zažarel.
Minnetonka.
(Indijanska povest iz Baragovih časov.) P. Bernard Ambrožič, O.F.M.
> O OOOO-OOOOOOOOOOOO-OOOOOOOO CK)00<KM>0<K)O<K>0<)<><K)<><)O0<)OCKJ<K><><}<KXK)(K^
(Dalje.)
OSMO POGLAVJE.
Odrešenje se zavlačuje.
LADA poslanca z Bobrovega otoka sta se na povratku od Velike Vode ustavila v Krivem Drevesu. Sprva sta mislila le malo časa ostati ondi, prišlo je pa tako, da sta ostala nekaj tednov.
Oče Banaga doli ob Veliki Vodi jima je bil naročil, naj se v Krivem Drevesu do dobrega poučita v Kristusovi veri in se dasta krstiti, ali pa naj povabita ondotnega misijonarja na Bobrov otok. Njegovo naročilo sta hotela prav po besedah izpolniti. Računala sta bila, da bo za izvršitev naročila potrebnih samo nekaj dni.
Prišlo je pa drugače. Ko sta po dolgem potovanju ob michiganski obali dospela v Krivo Drevo, nista našla doma Črne suknje, po imenu oče San-derl. Ta misijonar je namreč nasledil Barago v Krivem Drevesu in je prav v duhu svojega prednika skrbel za mlado, na daleč okoli razkopljeno čedo Kristusovo.
Okoli osem ali devet indijanskih naselbin blizu in daleč od Krivega Drevesa je imelo večje število kristjanov v svoji sredi. Bile so to nekake podružnice glavne misijonske postaje v Krivem Drevesu, kjer je imel misijonar svoj dušnopastirski urad. Prihajal je domov in spet odhajal, včasih za nekaj dni, včasih za več tednov, pa tudi po cele mesece ga niso videle doma njegove ovčice, kakor je pač zahtevala dolžnost njegovega vzvišenega poklica.
Tako se je zgodilo, da bobrovska mladeniča nista našla doma misijonarja Sanderla. Povedali so jima, da ga še tri do štiri tedne ne bo.
Neprijetno ju je dirnila nevesela novica. Neodločena sta bila sprva, kaj jima je storiti. Da bi nadaljevala pot proti domu, ne da bi izpolnila naročilo očeta Banage? Na to skoraj ni bilo misliti, ker so jima bile njegove ljubeznive besede pregloboko v srcu zapisane. Vedno bi jima nekaj manjkalo vse dni nadaljnjega življenja, če bi odšla iz Krivega Drevesa brez srečanja z misijonarjem. Banagovim duhovnim bratom . . .
Pa saj se lahko pozneje vrneta. Tudi ta misel jima je hodila po glavi. Toda popolne verjetnosti
ji nista mogla pripisovati, zakaj kdo ve, kako so se med tem razvile in se še bodo razmere na Bobrovem otoku. . .
Kaj ko bi se napotila peš skozi gozdove in šla misijonarja poiskat v tisto indijansko vas, kjer se je po pripovedovanju Krivodrevčanov mudil? Toda kdo jima more biti za poroka, da ga bosta našla ondi? Misijonar je kakor ptica selivka, ki sam komaj ve danes, kje mu bo noga hodila jutri. Morda bi se Črna suknja prav tisti dan po Bog zna kakšnih potih vračal proti domu, ko bi ga mlada Bobrovčana iskala sto ali več milj daleč od Krivega Drevesa.
Po takih in podobnih mislih sta se odločila, da počakata. V tem končnem sklepu ju je potrdilo razmišljanje, da itak nimata za Bobrovčane drugega naročila ko Banagovo, čemur se ima še Sanderlo-vo pridružiti. Kitči Šando sta bila iskala; od njega sta bila napotkov pričakovala, toda srečati se ž njim nista mogla. Zato bo pač vseeno, če prideta domov precej pozneje, kot so imeli preračunjeno.
Tako sta torej ostala. In od dne do dne sta bila bolj zadovoljna, da sta ostala. Imela sta dovolj prilike, da sta se spoznavala z razmerami v Krivem Drevesu, ki so bile tako zelo različne od razmer na Bobrovem otoku.
Stanovala sta pri dobri družini, ki je bila sprejela Kristusov zveličavni nauk pred malo leti od očeta Banage. Oče in mati in sinovi in hčere, vsi so bili globoko verni in polni notranjega ognja za Kristusovo vero. Stanovanje ni bilo prav nič podobno wigwamom na Bobrovem otoku, temuč je bila hiša, prav pripravno sestavljena iz površno obtesanih hlodov. Takozvani civiliziran človek bi sicer dejal, da so te vrste hiše jako nazadnjaška iznajdba, toda Bobrovčana sta se počutila v njih kot bi se počutil hribovski kmečki fant, ki je bil čez noč prestavljen iz domače koče v kraljevi grad. Vse se jima je zdelo jako lepo in imenitno, da se nista mogla načuditi napredku bratov v Krivem Drevesu.
Tudi v krščanskem nauku sta dobivala dober pouk. Najprej so ju učili z dobrim zgledom, potem pa tudi z lepo besedo. Vsako jutro in vsak večer se je vsa srenja zbrala v prijazni cerkvici k jutranji
in večerni molitvi. Nažgali so sveče na altarju kot za sveto Daritev, zvonili so in ob nedeljah celo pri-trkavali. Častitljiv star mož je opravljal predpisane molitve, vsa cerkev mu je glasno odgovarjala. Zdaj pa zdaj je zapel, vsa cerkev je potegnila za njim. Ob nedeljah je celo stopil prav blizu tja pred altar, se obrnil proti množici, prebral evangelij, po vrhu pa še oznanil, kar je bilo treba ljudem vedeti med tednom. Včasih je raztegnil oznanilo z raznimi nasveti in opomini, da je bilo kakor prava pridi ga. Gladko mu je tekla beseda in zelo samozavestno se je oziral po ljudeh v cerkvi, dasi je bil drugače ves skromen in ponižen.
Prav ta mož je poučeval naša Bobrovčana posebej v katekizmu in svetem petju. Po več ur na dan sta prebila pri njem in se učila. Mož je držal v rokah stvar, ki je bila v začetku Bobrovčanoma popolnoma tuja in neznana, in je včasih govoril, kot bi besede pobiral iz tiste stvari. Bila je sveta knjiga, ki jo je oče Banaga napisal svojim Indijancem in jih učil brati iz nje. Ko sta zvedela Bobrovčana, kaj je knjiga in kako se rabi, sta se brž začela tudi sama učiti branja. Že samo novica, da je blagi oče od Velike Vode tisto knjigo sestavil, ju je podžigala k vztrajnemu učenju.
Tako se je popotnikoma vedno bolj naširoko odpiral dotlej tako tuji in nepoznani svet. Vso to veliko novost sta neprestano primerjala z življenjem na Bobrovem otoku in vedno bolj spoznavala silno razliko med domom in Krivim Drevesom. Z nepo-čakanim hrepenenjem sta mislila na tiste dni, ko bosta zopet doma in vse nove pridobitve razlagala dobremu Minnowu, dovzetni Minnetonki in drugim Bobrovčanom.
Naneslo je, da sta mladeniča doživela v Krivem Drevesu nekaj, kar je napravilo nanju posebno globok vtis.
Bilo je v nedeljo popoldne, ko je stopil še mlad, zelo postaven Indijanec pred glavarja in mu zaše-petal nekaj na uho. Glavarjev obraz se je nenadoma zresnil in obrvi so se mu nasršili v sveti jezi. Še-petaje je nekaj poprašal, na kar je prejšnji istotako tiho odgovoril in zamahnil z roko proti severnemu koncu vasi.
Glavar je razumel in dal z vso naglico sklicati deset do dvanajst najkrepkejših možakov. Kot bi trenil, so stali pred njim in pričakovali njegovega naročila.
Takole je spregovoril glavar:
"Bratje! Sovražnik ve, da nimamo doma očeta, pastirja črede Kristove. Pa si je mislil, da je čas za setev ljulike na dobro in blagoslovljeno njivo. Pritepel se je kanadski kožuhar, ki skuša vtihotapiti ognjeno vodo v našo trezno vas. Z žalostjo vam moram povedati, da se je našel v naši vasi nevreden človek, ki je sprejel sodček tistega strupa pod svojo
streho. Tam ob koncu vasi vam stoji njegova nesrečna koča. Pozabil je na obljube, ki smo jih bili dali dobremu očetu Banagi, pozabil na obljube, ki smo jih ponovili očetu Sanderlu. Toda če je pozabil on, nevreden sin Kristov, nisem pozabil jaz in niste pozabili vi. Na noge, bratje, storite svojo dolžnost, poiščite strup in ravnajte ž njim po postavah, ki jih ni napisala bela Amerika, pa jih je napisala naša trdna in neomajna volja. Govoril sem, pojdite."
In so šli. IJrnih korakov so naravnali pot proti označenemu mestu in vsa močna volja, ki piše sama svoje krepke postave, je odsevala z njihovih lic. Glavar je stopal zadnji in je pomignil začudenima Bobrovčanoma, naj stopita ž njim.
"Le poglejte, kako pri nas ravnamo s kanadskim strupom!"
Prišli so do označene koče. Možje so obstali pred vrati in čakali glavarjevih neposrednih odločb.
Pristopil je, potrkal z močno pestjo na vrata in odločno zaklical:
"Nevredni brat moj naj stopi ven in nam pove, kam je spravil ognjeno vodo. Glavarjeva noga ne bo stopila v to hišo, dokler ne bo spet očiščena gorečega strupa."
Vseh oči so visele na mestu, kjer se je imel prikazati gospodar. V hiši je nastal nemir in komaj pridušeni kriki prep?ašenih žensk so udarili iz nje.
Odprla se je lina pri vratih in gospodar se je odzval. Neodločen in zbegan mu je bil glas, nekoliko jecajoča beseda:
"Moti se glavar in možje se motijo ž njim. Ni ognjene vode pod mojo streho."
Še bolj so se nasršili obrvi glavarju in skoraj odurno je grmela beseda v globokem gnjevu:
"Še lagati se mi upa naravnost v lice. Nimaš pod streho ognjene vode, ti pravi beseda, pa dokazuje tvoj govor, da si se grdo zlagal. Možje bratje, storite svojo dolžnost!"
Zganili so se kot bi odvezal priklenjene tigre in jih nahujskal na sovražnika. Z enim samim sunkom so odpahnili bolj lesi kot vratom podobni zapah in so udrli v kočo, le glavar z Bobrovčanoma se ni ganil z mesta. S prekrižanima rokama je stal in trda odločnost mu je obsenčala možati obraz.
Dva sta prijela domačina in ga privedla glavarju pred noge. Še ozrl se ni nanj, temuč je mirno čakal nadaljnjih dogodkov.
V tistem hipu je bilo že vse premetano v koči. Izpod skladovnice drv v zadnjem kotu poleg kuhinje so privalili sodček. Dvoje, troje krepkih nog je sunilo vanj, da se potrkljal skozi vrata, se zadel cb domačina in ž njim vred obstal pred nogami glavarja.
Za hip so obstali kot prikovani in glavarjevo oko se je obrnilo na domačina.
"Čigava je ta ognjena voda? Naj da odgovor nevredni moj brat?"
"Sem mislil, da je moja. Sedaj vidim, da je last cele srenje in glavar ima vso pravico nad njo."
"Dobro si govoril, resnico povedal. Naša srenja bo po svojem glavarju ravnala s pijačo po lastni uvidevnosti. Moj brat naj pa pred zbranimi predstavniki srenje obžaluje sramoto, ki jo je srenji napravil."
"Obžalujem."
"Naj ponovi obljubo, ki jo je naredil pred očetom Banago sam in iž njim vesoljna srednja ob Krivem Drevesu!"
"Ponavljam."
"Naj nanovo obljubi glavarju in srenji in Velikemu Duhu, da ne bo več sprejemal strupene pijače od tujcev ne zase ne za koga drugega na naši zemlji!"
"Obetam."
"Pustite ga, naj odide in izpolni obljubo!"
Pustili so ga in odšel je za hišo s pogledom v tla.
Nekdo je pobral sekiro ob oglu indijanske koče in stopil proti sodčku ognjene vode. Tesno so ga obstopili in molče skoraj slovesno čakali.
"Ena, dve, tri!"
Glavar je doštel in sekira se je zavihtela nad sodček ter se mu gladno v trebuh zajedla. Ognjena pijača je brizgnila skozi zaseko in se curkoma razlila na zeleno rušo. Krepka noga je brcnila sodček, da je zaplesal kot žoga v grmovje.
Truma možakov se je obrnila na odhod. Slovesni molk jih je spremljal in ž njimi je šla zadovoljna zavest, da so storili častno dejanje ter spet enkrat rešili sramote Krivo Drevo.
Bobrovčana sta se čudila strme. Kako bo srečen Minnow, blagi glavar, ko zve za možate postave, pisane od močne volje bratskega rodu !
* * *
Tako se je zavlačeval povratek michiganskih poslancev, tako se je zavlačevalo Minnetonkino odrešenje.
Zoper pričakovanje je bilo namreč njeno olajšanje od tistega povratka odvisno. Toda ni še čas, o tem kaj več govoriti.
Med tem se je gromadilo trpljenje na Minnetonkino dušo.
Orlovski Kljun je hotel priti uganki do dna. Izkušen čarovnik, star ko zemlja in zgrbančenih lic ko izžeta limona mu je zagotovo obljubil določen odgovor.
Kakor potuhnjena podlasica se je začel odurni starec smukati okoli podglavarskega wigwama in zalezovati Minnetonkino kretanje. Oko se mu je svetlikalo v zelenem žaru in ustne so se mu gibale v prečudnem žebranju.
Namignil je Orlovskemu Kljunu in si dal privesti ubogo deklico predse. Posadil jo je na kup blatne prsti, ki je bila po njegovi odredbi nakopičena ob robu globoke, toda ozke okrogle jame. Na tisti kup jo je posadil in pričel okoli nje prečudne čarov-niške obrede. Nasadil je v polkrogu za njo in pred njo v mehko zemljo nasekanih vej in nataknil nanje majhne, umetniško okrašene vrečice, v katerih so bile tesno zašite najmočnejše čarovniške medicine. Odurni starec jih je podedoval od slavnega čarovnika, ki je še vedno živel v spominu tedanjega rodu, nekatere si je pa sam izumil, kot mu je dal modrost in iznajdljivost glavar najglobljega podzemlja.
Razobesil je svoje vrečice in žebral in žebral. Pomignil je Orlovskemu Kljunu, naj se odstrani in ga pusti samega z deklico.
V tistem hipu je Minnetonka prvič v življenju zahrepenela po bližini svojega očeta . . .
Toda morala je ostati sama z odurnim starcem. Da se je ganila, bi pomenilo upor in odpad od vseh izročil najdavnejših dedov.
Starec ji je namignil, naj se skloni nizko nad jamo pred sabo. Topo se je premaknila in izpolnila povelje. Sklonila se je nad odprtino in pritisnila razpaljeno čelo na kamen ob robu jame. Samo za hip je začutila prijetni hlad vlažne prsti na obličju in oči so se odpočile v temi pod njo.
Starec je s počasnimi kretnjami potegnil še eno vrečico prečudno močne medicine iz žepa in jo položil Minnetonki na tilnik.
"Ali gleda zenica Minnetonkinega očesa materi zemlji v srce ?"
"Gleda."
"Kaj vidi oko moje Minnetonke v srcu matere zemlje ?"
"Ne vidi ničesar."
"Naj si vzame čas Minnetonka in naj krepkeje odpira oči!"
Starec je umolknil in čakal. Čakal je, da bo deklica po njegovem naročilu napenjala oči in zrla v temo. Tako so delali drugi njegovi začaranci. Napenjali so oči tako dolgo, da so se jim zavoljo prenapetja živcev pričele prikazovati v temi čudne svetle prikazni. Enemu so švigali bliski skozi temo, drugemu se je valil ogromen dim iz globine, tretji je videl prerijo v plamenih in tako dalje. Iz takih in podobnih prikazni je čarovnik razlagal preteklost in z vso gotovostjo napovedoval prihodnjost.
Minnetonka je poznala čarovnikovo navado. Silen odpor ji je rastel iz duše vse od takrat, ko je zapazila, da izsušeni starec lazi za njo. Ali v trenot-ku, ko ji je prišlo naročilo, naj napenja pogled, jo je minil ves prejšnji odpor in vsa stvar se ji je pokazala le v luči smešnosti.
Zato ni ubogala starca. Oči je zaprla in čakala, kaj ima priti. Tako je ostala minuto, dve, tri.
"Kaj vidi Minnetonka v srcu matere zemlje?"
"Črno temo."
"Kaj se dviga tam globoko, tam ob robu te črne teme?"
"Nima roba ta črna tema."
"Kaj se mota in vije in pleše tam iz sredine črne teme?"
"Nikjer je ni srede v tej črni temi."
Začuden je starec umolknil. Takih odgovorov ni pričakoval in mu jih še nobeden ni dajal. Zato je bil za časek iznenaden in kakor zmešan. Pa je malo pomolčal in spet naročil Minnetonki.
"Odpri bolj na široko oči in bolj natanko glej!"
Ubogala ga je tako kakor prvič.
Molčala sta minuto, dve, tri.
"Kaj vidijo oči Minnetonkine v srcu matere zem lje ?"
"Črno temo."
"In ni še nič videti v tisti temi?"
"V temi moje oči nikoli nič ne vidijo."
Starec ni vprašal dalje. Zaslutil je, da njegova čarovniška moč ne bo nič opravila nad Minnetonko. Ali je to dekle kaj posebnega, ali je njega samega kaznoval temni duh podzemlja in odtegnil njegovim medicinam vse čare ta dan?
Nekaj neprijetnega ga je spreletelo. Po kratkem obotavljanju se je odločil. Pobral je vrečice z vej in eno z dekletovega tilnika, zavil jih je v črno blago in odšel za Orlovskim Kljunom.
'.Velika je njena skrkivnost, pa ti je še ne smem lazodeti. Po tem dekletu prihaja vsa nesreča na tvojo prihodnost in le z velikimi napori jo boš odvrnil od sebe. Delal bom zate po najboljših močeh, toda ne sprašuj me ničesar. Če prezgodaj izrečem besedo, bo nesreča še hujša. Molčiva in čakajva, da pride čas."
Orlovski Kljun je molčal in prepadeno zrl starcu v oči. Prečudno dvomljiva je bila njegova izjava, toda že mora biti tako . . .
Starec je prekinil podglavarjeve misli:
"Daj mi ognjene vode, da pojdem svojo pot."
Dal mu je steklenico. Vtaknil si jo je med cunje in brez slovesa odšel.
Orlovskemu Kljunu se je dvignil v srcu kes, da je bil klical čarovnika. Stopil je na piano in pogledal, kje bi bila Minnetonka. Videl je, da še vedno leži na obrazu. Ali ji ni rekel čarovnik, naj vstane, ali morda nalašč ne gre proč?
Stopil je bliže in hotel izreči besedo. V tistem hipu se je nekaj sprožilo v njem in bruhnilo kakor iz vulkana. Neizrečeno sovraštvo je prevladalo vso njegovo naravo in surovo je brcnil deklico v stran.
Zaječala je v bolečinah, planila kvišku in se v naslednjem trenotku zgrudila nezavestna na tla.
Orlovski Kljun se je obrnil po svojih opravkih in je mimogrede nekomu namignil, kje je Minnetonka. in mu dejal, naj pazijo nanjo.
(Dalje prih.)
P. Aleksander Urankar:
PIŠE KNJIGA . . .
Piše knjiga, pridiga z leče gospod: Najdeš Boga kjerkoli hočeš in vsepovsod.
Verujem! Pa nam je vsebolj prijazen
pot na Mount Everest, dasi je redka prikazen:
človek na azijski gori
sredi monzuma in drugih pogorskih nezgod.
Bog mi je priča: duša v minuti se vrne, komaj pogled svoj v nebeške sinjine obrne.
Da bi ne bila mi duša kot drobni škrjanček, uro in pol ti visi nad zeleno planjavo, v štiri vetrove se ziblje ta božji pijančelc . . . nazadnje pa zopet omahne v sanjavo dobravo. —
Da bi ne bila mi duša kot drobni škrjanček, bi morebiti že v altarju stal in svetemu Frančišku daroval . . .
Vseeno: Jezus me je v svoji vrsti zaznamenoval. In če poljubim zemljo in jarek tisočkrat, bom vedno vstal.
Baraga in frančiškani.
P. Hugo:
LOVENSKI frančiškani smo se za stoletni-	Že pred svojim svojim prvim prihodom v Ameri-
co Baragovega prihoda precej zagnali v	ko sem v našem ljubljanskem samostanu pretaknil
boj, da mu priborimo na zemlji svetni-	vso lepo in bogato knjižnico, ter prebrskal cel pro-
ško krono. Iz dreganja po časopisju so	vincijalni in samostanski arhiv. V knjižnici sem
se rodile lepe in veličasne Baragove pro-	našel precej spominov na Barago. Med njimi seve-
slave, katerih krona je bila ona na Ca-	da njegove slovenske knjige, ki jih ima domala vsa-
lumetu. Iz teh proslav, ki so naš tukajšnji narod	ka tamkajšnja starejša knjižnica. Naša ima tudi
zopet zainteresirale za tega našega velikega rojaka,	njegov indijansko-angleški slovar, ki mora biti tam
se je tik pred stoletnico rodila Baragova zveza, ki	dokaj redek, ker smo ga morali lani mi dati za mi-
bo skrbela za to, da plapolajoče navdušenje ne bo	sijonsko razstavo, drugače bi ga ne imela. In še ne-
ostal slamnati ogenj. V glavnem odboru te Zveze	kaj drugih Baragovih predmetov je spravljenih v
so bila nam frančiškanom prisojena kar štiri mesta.	njej. Gotovo jih je bilo več, a so jih v teku let raz-
Morda se komu malo čudno zdi, odkod to naše nav-	lekli. V provincijalnem arhivu je cel sveženj nje-
dušenje. Ker je bila meni in par drugim tovarišem	govih pisem. Niso izvirniki, ampak prepisi in
poverjena naloga, še nadalje preiskovati Baragovo	izvlečki. Na podlagi njih mi je bilo mogoče podrob-
življenje in skrbeti za propagando, se mi zdi umest-	no opisati njegovo pot iz domovine do Ilavra.
no, pred vsem to n avdušenje za stvar od naše strani	Vse to mi je pričalo, da je moralo obstojati med
malo pojasniti.	Barago in frančiškani neko ožje prijateljsko razmei'-
Eden vzrokov je splošnega značaja, vsem sku-	je. Na čem je prav za prav slonelo, mi takrat ni
pen, vsaj moral bi biti. In ta je: že vendar enkrat	bilo mogoče dognati. Ko sem pozneje stikal za
dobiti nebeškega zaščitnika in s svetniškim sijem o-	raznimi drugimi zgodovinskimi podatki, sem v
žarjenega vzornika naše krvi. Če kedaj, sedaj po-	Zborniku Slovenske matice naletel na članek Dr.
trebujemo takega zaščitnika in vzornika. Kajti od	Ivana Prijatlja: Baraga med janzenisti. V njem
zunaj nas pritiskajo sovražniki in groze med seboj	sem našel ključ do tega prijateljstva in sled za na-
razdeliti še to, kar nam je ostalo. Od znotraj se	daljnimi viri. Večino tega sem, z drugih vidikov,
nam zajeda v meso materializem, ki je bil našemu	že objavil v starokrajskih listih. Tu hočem opisati
vernemu narodu v preteklosti tuj. Zaščitnika po-	le, kar naslov pove.
trebujemo proti zunanjim sovražnikom. Vem, da	Ko je Baraga v ljubljanskem semenišču dozore-svetniki katerekoli narodnosti, vsaj v svitu poveliča-	val v apostola slovenskih duš je bil slovenski hrib in nja, niso več pristransko narodni. Našo upravičeno	dol naokol podoben že bujni pomladni rasti, ki jo je narodno pravdo bo branil vsak, če se z zaupanjem	slana poparila. Ta slana sta bila pobratima janze-nanj obračamo. A mi smo taki, da bi se z večjim	nizem in jožefinizem. Janzenizem je otrok vedno zaupanjem obračali na svetega advokata naše krvi.	revolucijonarne Francije. Bila je to predvsem molu s tem je treba računati. Vzornika nam je treba	ralno-disciplinarna revolucija. Janzenisti so pre-proti notranjemu sovražniku materializma, ki nas	obrnili Gospodove besede: Moj jarem je sladak in truje. Tudi kot tak nas bo svetnik našega rodu	moje breme je lahko. Če tega že niso teoretično vspešnejše dramil in dvigal naše oči k lepšim vzo-	storili, s tem da bi potvorili sv. pismo, so gotovo štorom, za katere so krvaveli naši dedje. To bi mora-	rili praktično. Tako so ljudem otežkočili prejemalo vsacega Slovenca, ki ljubi svoj narod in mu hoče	nje sv. zakramentov, zlasti zakramenta sv. pokore ohraniti njegovo najčastnejšo odliko, vernost, po-	in presv. Rešnjega telesa, da je moral vsak, ki ju je gnati v boj za našega prvega svetnika — Barago,	hotel prejeti, vzdihovati: Gospod, če si bil tako Naš je!	strog, kakor so janzenisti, potem bi moral reči: Moj A mi frančiškani imamo še en posebni vzrok, da	jarem je grenak in moje breme je težko! Mnogim se potegujemo za njegovo altarsko čast. Ta ima pa	so leta in leta odlagali sv. odvezo, češ da še niso za-svoje zgodovinsko ozadje. On je prav za prav, ki	dosti spokorjeni, in kajpada tudi sv. obhajilo, me je napotil k pisanju tega skromnega članka. Ob-	Sicer janzenizem v svoji prvotni strogosti ni prišel žalujem le, da mu ne morem dati strogo znanstveno-	do nas, ker mu je sv. cerkev prej zaustavila pot in zgodovinskega značaja, ker nimam na razpolago	njegovim privržencem prepovedala, ljudem nalagati onih zgodovinskih virov, ki sem jih imel v domovini	bremena, ki jim sami niso bili kos. A tudi naši jan-pri rokah. A ker mi je njih bistvena vsebina še živo	zenisti so bili, v primeri s tozadevno sedanjo prakso v spominu, vsaj to lahko rečem, da to, kar bom po-	še dokaj strogi. V nekem našem ženskem samosta-vedal, sloni na dognanih zgodovinskih dejstvih.	nu, kjer se je bil janzenizem ugnezdil, si redovnice
terih božjih potov s svojo butaro nazaj domov.
Ker so janzenisti razne pobožnosti, zlasti one, ki so bile z odpustki obdarovane, smatrali za nekako potuho, ki jo Cerkev daje ljudem in s tem sama spodkopuje temelj prave, resnične pokore, so bili veliki nasprotniki takih pobožnosti. In tu je janze-nizmu jožefinizem podal zavezniško roko. Ko je cesar Jožef II. zasedel avstrijski cesarski prestol, je začelo kar deževati raznih vladnih odredb proti tedanji cerkveni disciplini. Zdaj je zadela to, zdaj ono priljubljeno in v ljudskih srcih globoko vkore-ninjeno pobožnost smrtna obsodba. Vse je bilo polagoma prepovedano: tretji red, poreijunkula, romanja in razne bratovščine. Ostala je samo ena bratovščina, oz. bila nanovo ustanovljena, to je Bratovščina krščanskega dobrodelja, ki je bila pa Jože-fova, tedaj brez odpustkov. Tako je prej tako bujne procvitajoče, ljudstvu tako drage pobožnosti janzeniško-jožefinska slana poparila.
Janzenizem sicer ni dolgo gospodaril pri nas. Ko je umrl Kari grof Ilerberstein, njegov voditelj, je začel propadati. Da ni hitreje propadal je "zasluga" jožefinizma. Jožef II. je sicer šel kmalu za Herbersteinom, ne pa njegove odredbe. Te so bile na papirju še vedno v veljavi. Pa ne samo na papirju. V teku let se je njih duh, s katerim je bila prepojena vsa vzgoja, tako oprijel hlapčevkih narav, da niso več čutile potrebe, iti preko teh postav. Se četrt stoletja po Jožefovi smrti so se radi sklicevali nanje.
Med redkimi izjemami so bili frančiškani. Oni so takoj spočetka janzeniško-jožefinski val hoteli zajeziti, tako teoretično, kakor praktično. K sreči so imeli lepo število bogoslovno dobro podkovanih mož, kakor n. pr. P. Kastula Weibl, P. Otona Sprug, P. Hugona Vodnik, ki ima že uradno priznani naslov Venerabilis, Častitljiv. Ti in drugi so s peresom nastopili proti janzeniški struji. Boj ni bil lahak, ker so morali zavzeti dve fronti, zunanjo proti vladi in notranjo proti janzeniško-jožefinskim privržencem v lastnem duhovniškem taboru. Zato ni bilo brez žrtev. Provincial P. Kastul je bi od vlade odstavljen, ker se je proti njeni prepovedi v neki kočljivi zadevi obrnil v Rim. P. Oton je moral svojo dogmatiko od drugega zvezka naprej dati v Benetkah tiskati, ker bi v Ljubljani najbrž ne dobil dovoljenja. Dva naših patrov, ki sta bila predlagana za profesorja nekake bogoslovne akademije, ki se je takrat snovala v Ljubljani, sta bila kot nasprotnika vladajočega kurza črtana. Oni, ki so se praktično udejstvovali v dušnem pastirstvu, so se lahko svo-bodneje gibali v protijanzeniškem in protijožefin-skem duhu. Seve kaj prida vspešen ta njih boj ni mogel biti, dokler so bile jožefinske postave v polni moči.
Ko pa je Jožef II. zatisnil oči in je z Dunaja začel pihati nekoliko milejši veter, dasi ne tako močan, ki bi odnesel njegove postave, so frančiškani že začeli previdno iskati potov preko njih. Očitno to storiti jim ni kazalo, ker je bilo še preveč takih, ki so jim bile svete. Oživili so tretji red in bratovščino presv. Srca Jezusovega, ki je imela prej svoj sedež v cerkvi sester klaris, katerih samostan je vlada zatrla. Ljudstvo, ki sta jim bila janzenizem in jožefinizem mora, s katero se nikoli ni sprijaznilo, je ta lahni preobrat radostno pozdravilo.
V takih časovnih okoliščinah je Baraga dozorel za dušno pastirstvo. Njemu, duhovnemu sinu in u-čencu tedanjega dunajskega apostola in praktičnega voditelja protijanzeniške in protijožefinske stru-je, Klem. Hofbauerja, sta bila janzenizem in jožefinizem docela tuja. Komaj je čakal, da pohiti med svoj dragi narod ograjat vrtičke in zasejat novo seme nekdaj tako bujno procvitajočih pobožnosti. Ko je poln apostolskega duha zastavil na svojem prvem mestu v Šmartnem pri Kranju, je kmalu spoznal, da še vedno veje dokaj močan nasprotni veter, da premnogi še nimajo poguma se otresti janzeni-stično-jožefinske more, odnosno niti volje ne. Mrzel tuš je bil to na njegovo mlado, plameneco gorečnost. A ni klonil. Ozrl se je naokrog, ne bili našel kakega zaveznika. In našel jih je. Enega v najbližji bližini, v Kranju, domačega dekana Auguština Sluga, druge pa v Ljubljani — frančiškane. Prvi mu je bil poslej oče, ki mu je dajal pobudo in nam vzgojil Barago slovenskega nabožnega pisatelja. Drugim je podal roko v trajno zavezništvo in prijateljstvo za verski preporod domovine.
Kmalu ga najdemo v tajni zvezi z ljubljanskimi frančiškani pri razširjanju bratovščine presv. Srca Jezusovega in Marijinih kronarc, neke vrste Marijine družbe. Naša ljubljanska knjižnica še hrani zapisnik bratovščine presv. Srca Jezusovega. V njem je zabeleženo, koliko vpisnih tablic je romalo iz našega samostana v Šmartno k Baragi. Nikamor drugam toliko in tolikokrat kakor k njemu. A ne naravnost, je bilo še prenevarno. Kolikor morem razbrati iz procesa, ki si ga je s tem naprtil, in o katerem bomo takoj govorili, so dotične tablice romale preko nekega črevljarja v ljubljanskem Trnovem. Jeli pobuda za Marijine kronarce tudi izšla od frančiškanov, ali so se oni po Baragi navdušili zanje, ne vem. Pač pa sem našel v imenovani knjižnici doslej edini znani, pisan izvod ustroja te Marijine družbe, ter o njem svoj čas že v "Cvetju" nekaj napisal.
Baraga je bil vesel, ker je ljudstvo samo ohranilo še toliko smisla za take pobožnosti. A to veselje mu je bilo kmalu zagrenjeno. Nekega dne dobi od višjih poziv na zagovor svojega delovanja, posebno radi razširjanja imenovane bratovščine in Marijinih
kronarc. Nekdo, ki se mu je njegova gorečnost zdela prenapeta in razširjanje onih pobožnosti pro-tipostavno, ga je ovadil in mu naprtil proces. Njegov v to pooblaščen župnik Kalan mu je stavil razna vprašanja, kakor: Li res širi bratovščino presv. Srca Jezusovega in nekake Marijine kronarce. Kdo ga je k tej protipostavni propagandi zapeljal. Je li v kaki zvezi z ljubljanskimi frančiškani. Dobro se je zagovarjal. Nič ni tajil, kar je naredil, ničesar izdal, kar bi znalo komu škoditi. Je bil pač jurist. Rezultat procesa je bil poslan na škofijo. Od tam je dobil za enkrat samo opomin, naj se pri svojem delovanju poslej giblje v postavnih mejah. A kmalu je bil prestavljen v Metliko. Pravijo, da za kazen. Ce je to res, pač ne smemo preveč kriviti tedanjega ljubljanskega škofa Antona Alojzija Wolf. On ni bil nikak zagrizen jožefinec, še manj janzenist. Morda mu je bila ovadba celo neljuba. A kot vladni mož se je držal državnih postav, ki so bile vsaj na papirju in v splošni praksi še vedno v veljavi.
Barago je ta proces globoko potrl. Ne toliko radi opomina in poznejše prestave, četudi jo je morda smatral za kazen. Bolelo ga je le, ker je čutil, da mu bo težko, če sploh mogoče, v domovini na široko razpeti peruti svoje gorečnosti za versko pro-bujo rojakov. V tistem razočaranju se mu je ukre-sala prva živa iskra misijonskega poklica. Ker v Metliki ni našel nič večjega razumevanja za svoje vzore, se mu je ta iskra razžarela v žrjavico in nam končno dala Barago — indijanskega misijonarja.
V kakih stikih je še kot indijanski misijonar ostal s frančiškani, bo težko kedaj docela pojasnjeno. Domnevam, da je eno ali drugo njegovo pismo iz Amerike romalo v naš ljubljanski samostan do nekdanjih prijateljev in sodelavcev, a se je po smrti dotičnih z njih zasebno korespondenco zgubilo. Za gotovo pa vem, da frančiškanom ni zameril, ker so bili nekak posrednji vzrok, da je šel v misijone. Nasprotno, še hvaležen jim je bil za to, dasi se je to le slučajno zgodilo. Obakrat, ko je posetil domovino, se je tudi pri njih zglasil, tam maševal in pridigal, ter pogrel stare spomine na skupno borbo.
V istih prijaznih odnošajih so frančiškani ostali z njegovimi sestrami. Od njih so dobivali njegova pisma v prepis. Ko ga je njegova sestra Antonija zapustila in se pozneje preselila v Rim, jo je naš tedanji generalni definitor P. Salezij Volčič ponovno obiskal in o tem z veseljem poročal "Zgodnji Danici". Da je on delj časa ostal v Rimu in jo obiskaval, bi jo bil morda še obrnil. Ona je namreč pozneje krenila na čisto druga pota in hodila po njih do svoje smrti v neki podstrešni sobi v Ljubljani. Kaj jo je tako zmedlo, je zaenkrat še nepojasnjeno.
Na prvi pogled se mora čudno zdeti, da frančiškani Baragi svojega prijateljstva niso na bolj realni način pokazali, s tem, da bi mu bili poslali kaj misijonskih pomočnikov, za katere je bil vedno v toliki zadregi. Ne more se jim sicer očitati, da so bili gluhi za njegova moledovanja. P. Oton Skala je bil njegov dolgoletni sodelavec v indijanskih misijo-nih. Da, Skala je bilo njegovo družinsko ime, ne Skola. kakor se navadno piše. Vedno se mi je čudno zdelo odkod to latinsko ime, dokler nisem v kroniki nekega sodobnega starokrajskega župnika bral, da je šel P. Oton Skala v Baragove misijone. Tudi P. Ivo Leveč svojim predstojnikom ni dal miru, dokler ga niso pustili za Barago v indijanske misijone. V resnici ni dosegel svojega vzora, ker mu je bilo radi starosti in bolehnosti odsvetovano. Obvisel je med belimi, Francozi, Nemci, Italijani. Iz zapiskov v našem provincijalnem arhivu se vidi, da se je še več drugih oglasilo. A provincija je imela tiste čase še toliko šol, ljudskih in srednjih na skrbi, da je bila v neprestanih stiskah za učno osobje. To je bil vzrok, da Baragi pri najboljši volji ni mogla izdatneje pomagati v tem oziru.
Iz povedanega je jasno, zakaj se frančiškani toliko zanimamo za Barago in poganjamo za njegovo proglašenje blaženim. Dolg ljubezni nas k temu priganja, ki smo ga prevzeli od naših prednikov, s katerimi ga je vezala prijateljska vez, porojena iz skupnih vzorov. Bog daj, da bi bilo naše delo z vspehom kronano!
Ustanovljena 19. dec. 1926.
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA	-
Glavni izvrševalni odbor:
Predsednica: MRS. MARIE PRISLAND, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis.
Tajnica: MRS. JOSEPHINE RAClC, 2054 W. Coulter St., Chicago, 111.
Blagajničarka: MRS. ANNA MOTZ, 9630 Ave. L. So. Chicago, 111.
Slovenska Ženska Zveza je edina slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno.
Naselbine, ki šc nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici. Organizacija izdaja svoje lastno glasilo
"Z A R J A",
<i je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Magazina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za ne-članice pa stane $2.00 letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov:
"ZARJA", 2054 W. Coulter St., Chicago, 111.
rOO0<X>00<H>0<K>0<><>000<>0<><><>0<^
Sestram v Gospodovi službi,
"OfKKKKWOOOOOOTaOOCKlOOOOOOaOOO-OOOOOOOOOOOOOOaOOOOOO
Z GRIČKA ASIZIJ
Ni še določeno, kdaj se bo začelo z gradnjo našega novega samostana; na vsak način pa bomo prisiljeni pričeti že to pomlad.
Naše kandidatinje se že veselijo dneva, ko bodo sprejete v postulaturo. Dalj časa so že povpraševale sestro šiviljo, kedaj jim bo umerila prvi mali habit in ovratnik. In prišel je čas tudi za to. Dne 15. februarja bo 13 kandidatinj sprejetih v postulaturo. Srečni starši, srečne deklice, ki jih je Bog od-bral! Starši pač dobro vedo, kako težko je v sedanjih časih z mladino, kako težko jih je ohraniti dobre, nedolžne.
Pred kratkim so starši obiskali imo kandidati-njo; ž njimi so prišli tudi en brat in dve sestrici. Povedali so, kako je prišla pred nje njihova najmlajša hčerkica, stara okoli sedem let, s svojo oblekco, povezano v culico. Na vprašanje mame, kaj hoče z oblekco, odgovori junaško: Grem v Le-mont, učit se za sestro. Seveda ji je mamica povedala in jo poučila, da je še premlada. Oče in mati sta vesela svojih otrok. Oče je celo omenil, da bi najraje videl, ako bi šli vsi otroci v samostan; da so le na dobrem. On ne potrebuje nobenega, četudi bi moral brez njih na stare dni v"Poorhouse". Posnemanja vredni starši, ki jim ni za dolarje otrok, pač pa za njih duše.
Sedaj pa pridejo zopet na vrsto naši dobrotniki, ki so nam na kakoršenkoli način pomagali. Ti so: Mrs. Math Kremesec, Mrs. Maks Omerzel, Mr. Go-lubič, Mrs. Dolinšek, Mrs. John Fraus, Mr. Hecimo-vič. Nadalje so darovali: Joseph Štukelj $1.00, Frank Bruder $1.00, John Wachter $1.00, Mary Svete $1.00, Jane Jevnik $1.00, John Trifus $1.00, Anna Bučar $1.00, John Reader $1.00, Rose Dieck-mann $1.00, K. Williams $1.00, J. Svete $1.00, Joseph Dolenc $1.00, Emma Vidmar $1.00, Agnes Augustine $1.00, Agnes Fabjan $1.00, Frank Korp-nik $1.00, Antonia Struna $1.00, Joseph Succa $1.00, Frances Drešček $1.00, Frances Gregorich $1.00, Anna Bonca $1.00, Mary Zaletel $1.00, Mary Planinšek $1.00, Josephine Bregantič $1.00, Ma-rianna Puc $2.00, Lucija Kirn $2.00, G. Virant $2.00, Frances Kraus $1.00, Matt Štefanič $10.00, Peter Prah $1.00, Frank Simonelič $1.00, Margaret Cutcher $1.00, Katherine Kenig $1.00, Agnes Ambrožič $1.00, 1'Ellen McGrath $1.00, Elizabeth Besowshek $2.00, Anna Koren $2.00, Dr. Walter $2.00, John Novak $1.00, Mili Majcen $1.00, Joseph Kastelec $1.00, Louise Stragisher $5.00, Frances Pirman $2.00, Dr. Craig $1.00, Mary Klajderman $1.00, Frances Tomšič $2.00, Victor Prah $1.00, Tony Ferk $2.00.
Uporaba mesečnih listkov.
III. POGLAVJE.

P
Ime svetnika in njegov praznik.
RVO, kar vidimo na listku, je ime svetnika in dan, ko se obhaja njegov praznik. Svetnik, ki ti ga je Bog po žrebanju od ločil, naj ti bo dotični mesec tvoj varuh, pomočnik, zgled in priprošnjik. Zlasti naj te praznik svetnika opominja, da ga prav goreče počastiš, da ti tudi on pomaga s svojo priprošnjo.
Zaradi tega naj nas že pri žrebanju navdajajo svete misli; lahko se svetniku tudi takoj z največjim
zaupanjem priporočimo. To spodbuja naše srce, da bi neustrašeno hodili po poti kreposti, ki vodi v nebesa po poti, ki nam jo je zaznamoval sam božji Zveličar in ki smo jo morebiti zgrešili. Spodbuja nas v tem slučaju, da se zopet vrnemo k Bogu. Da pa v resnici sledimo krepostim svojega svetnika, moramo poznati njegovo življenje; tudi v kratkem življenjepisu najdemo marsikaj, kar lahko posnemamo.*
*) Prav primerni so v ta namen kratki življenjepisi svetnikov za celo leto, ki so jih pod imenom "Nebeški dvor" izdale uršulin-ke v Ljubljani.
Sv. Ignacij je v bolezni zahteval, naj mu dajo kako knjigo. Bilo mu je namreč dolg čas. Ker ni bilo druge knjige pri rokah, so mu dali legende. Čitanje življenja svetnikov je povzročilo preobrat v njegovem življenju. Postal je ustanovitelj reda družbe Jezusove in tudi sam svetnik.
Prazniki svetnikov naj nas opomnijo, da so svetniki :
1.	žive priče božanstva, moči in milosti odrešenja;
2.	zgledi, kako so oni sledili Kristusu in kaj moramo tudi mi storiti, ako se hočemo zveličati;
3.	oni so naši sobojevniki in pomočniki; njihovo zasluženje in njihove priprošnje so nam v prid pri Bogu.
Ako to z ozirom na izžrebanega svetnika premišljujemo, obuja vse to v naših srcih trojni sklep in sicer:
1.	Sklep hvaležnosti do Boga in našega svetnika; do Boga za milosti, ki mu jih je podelil in katere hoče tudi nam dati, do svetnika, ki nam je dal tak zgled.
2.	Sklep, da goreče in vztrajno posnemamo svetnike.
3.	Sklep, da jih prosimo pomoči in priprošnje pri Bogu.
Ne zadostuje pa, da te nebeške zaščitnike le v obče častimo, določimo tudi to ali ono dobro delo in način, kako naj ga izvršimo v čast svojemu pri-prošnjiku, to se pravi: Bodimo vsak dan, ali vsaj na svetnikov praznik pri sv. maši ter zahvalimo Boga za vse milosti, ki mu jih je skazal v svoji neskončni dobroti.
Čestitajmo svetniku zlasti na njegcv praznik zaradi velike časti in sreče, ki jo je prejel od Boga v večnosti.
Ako je slučajno v bližnji cerkvi oltar ali podoba tega svetnika, ga tamkaj obiščimo in počastimo. Lahko tudi v lastnem stanovanju postavimo sliko svetnika na odličnem prostoru in jo okrasimo.
Sveta Cerkev pa tudi želi, da ne pozabimo nebeške Matere.
V novih tozadevnih odredbah (Kan. 1276) beremo: "Dobro in koristno je, zaupno klicati na pomoč služabnike božje, ki že s Kristusom kraljujejo, in častiti njih relikvije in podobe. Pred vsem pa naj verniki v otroški udanosti in pobožnosti časte preblaženo Devico Marijo. Umevno je torej, da se po presvetem Srcu Jezusovem oklenemo z otroško ljubeznijo sv. Srca Marijinega, srca naše posredo-vavke pri božjem Srcu. Sv. Bernardin Sijenski pravi: "Vsaka ljudem podeljena milost ima trojni potek; v najlepšem redu prihaja od Boga Očeta v Kristusa, in po Kristusu v njegovo presv. Mater, in po Materi božji v nas ljudi." Zato deli Marija milosti po svojih rokah komur hoče, kadar hoče, kakor hoče in kolikor hoče.
Marija je mati božje milosti, ker nam je rodila začetnika milosti in je tudi Mati božje milosti, ker se dele vse milosti našega Odrešenika po njenem posredovanju. Vse milosti, ki teko iz ran Jezusovih, rekli bi, da teko najprej v Marijino Materino srce in se od tod razlivajo nad človeštvo.
Naj pride kraljestvo Matere milosti in kraljica kraljestva milosti, da pride kraljestvo Kralja ljubezni.	(Dalje prih.)
Tine in Cila.
(Idila. — Spisal Marin Miha.)
2.
SREDO po tretji nedelji po Veliki noči sta bila Tine in Cila poročena. Zjutraj zgodaj; zato da ni bilo radovednih ljh-di. In tako celo Peskarica ni mogla napasti svoje radovednosti, ki je sicer pri nobeni poroki ni manjkalo.
Po poroki je bilo za tistih par svatov pripravljeno priprosto kosilo pri Osredkarju, nato sta pa no-voporočenca nastopila svoje ženitovanjsko potovanje, kakor je po naših krajih navada: na Brezje namreč, na božjo pot. Šlo je pa tako, da je bil za spremstvo tisti Budna, ki je bil tudi za pričo pri poroki, in ki so ga vabili h krstom in porokam za botra in pričo, kadar drugih ni bilo dobiti. Celo popoldne in še drugi dan dopoldne so premolili v cerkvi in hodili po kolenih okrog Marijinega oltarja,
tako, da so bili opoldne že pošteno trudni, ko so sedli pri Finžgarju za mizo, da se nekoliko okrepčajo. In res so se odpočili in okrepčali, da jim je bilo vsem trem lahko in prijetno pri duši in pri telesu. Za slovo je Tine naročil še liter najboljšega, kar se je Cili zdelo kar nekaka potrata, ko je pomislila, koliko je bilo dela in truda, preden sta si ona ali Tine mogla v svoji službi zaslužiti toliko kot je tu veljala steklenica vina. Toda Tine je bil mnenja, da se poroka ne obhaja vsak dan, in da je njegova Cila vredna več nego borno steklenico vina, pa čeprav je Finžgarjevo.
Ko sta prišla še tisti dan proti večeru na Meli-nje, .je Tine kar začuden obstal na pragu koče, tako ga je presenetilo, ko je videl, kako je bila dala Cila obe izbi lepo prebeliti in kako se je posoda v kuhinji
svetila in pod po tleh kar blestel v svoji snažnosti.
"Ej, moja Cila!" je rekel in jo hvaležno pogledal, "zdaj vsaj vem, čemu sem delal na svetu, in ti tudi. Poglej : lasten dom imava, ki ga doslej vseh petdeset let nisva imela. Ali ni bilo vredno živeti in garati, da sva to dosegla? Kaj?"
Zavriskal je, da se je čulo gotovo doli h Koša-ku. Cila ga je pa svarila, da naj se nikar preveč ne veseli, ker dela bo še treba in marsikake poprave pri hišici.
Tine pa ji je v preširnosti zamašil usta, češ, da je danes dan poroke in dan novega življenja, ki ni da bi ga človek belil s skrbmi in nepotrebnimi pomisleki.
Tako sta potem stanovala na svojem novem domu, ki je bil nizka, pol zidana, pol lesena hišica, s snažno večjo sobo, kamro in kuhinjo. Svinjak in hleVček za kozo sta stala poleg. Prašičev za enkrat še nista mogla nabaviti, ker sveta okrog hišice je bilo zelo malo in pa — denarja bo treba še. Tmela sta pa dve kozi, da je bilo vsaj mleka doma. Ampak, "pazita na žival!" Tako je velel Košak iz doline, ki je imel svoje gozde naokrog. Bil je bogataš in je prirejal love z mestno druščino in se bal za vsako vejico, ki bi jo bila morda koza obgrizla z njegovega. Pa jezilo ga je, ker je že rajnega Cili-noga očeta bil zastonj pregovarjal, da naj mu kočo in svet proda. Koča in svet sta ležala na malem pomolu prav sredi njegovega posestva. Cilin oče pa ni hotel, seveda ne, zavoljo Cile. In tako je Ko-šakova nevolja zdaj segala tudi preko Cile in Ti-neta.
To zaplato sveta, kar sta ga Tine in Cila imela, sta pa lepo obdelala in posadila s krompirjem, repo, žitom, fižolom. Tik pred oknom je Tine ogradil prostor in nastal je vrtiček za zelenjavo. V veliko izbo sta postavila novo peč. Na steno je prišla ura tete Urše. Les za novo mizo je dal prejšnji Tinetov gospodar, Cilina gospodinja pa je dala Cili za doto veliko in široko posteljo. Druga oprava in razno orodje je ostalo še po Cilinem očetu. — O, prav čedno, dasi priprosto, sta si uredila Tine in Cila gori v hribih. Na samoti sicer, a na svojem.
Jeseni je Tine pokril streho nanovo, nanosil drva in napravil potrebno orodje, da je čez zimo lahko mizaril in tesaril na gorkem in pripravil za pomlad orodje za kmetovanje. Pomladi je hjlo že gnoja toliko, da sta obdelala in pognojila še tisto leho, ki je segala proti gozdu in ki jo je doslej za-rašalo grmovje.
Kako je to dobro delo pri srcu, ko je človek vedel. da dela na svojem in zase! Tine je ves dan žvižgal in se šalil, ko da je star dvajset let. Cila je bila bolj skrbna, a se jo je Tinetova dobra volja posili oprijemala, da so skrbi bežale kar tako. Samo
ena skrb ji je še ostala in tista ni hotela bežati, pa naj si jo je prekladala z rame na ramo, tako da se je naposled odločila, da jo preloži še na Tinetovo ramo, vsaj do pol. To se pravi, da mu jo pove. In tako se je odločila neko soboto večer, ko sta po končanem delu sedela zunaj na klopici in je mesec sijal in je bilo vse tiho naokrog.
"Tine," je rekla in ga prijela za roke, /nekaj ti še nisem povedala, zdaj ti pa moram. Jeli, da ne boš hud?"
"Bomo videli," se je šalil Tine. Petdeset mu jih je bilo, a za šalo je bil še vedno. "No, le povej, jaz bom pa sodil."
"Ne jemlji za šalo, Tine, kar je resno." Skoro pokarala ga je.
"No, no," ji je pomagal Tine, "je pa že kaj zavoljo Joka. Tistega, saj veš, ko sem mislil, da te j p hotel vzeti ... Bo že kaj na tem, pa mi nisi hotela povedati. No, pa nič se ne boj! Preveč te poznam, da bi kaj slabega mislil. Le govori!"
"Ne! Ah, ne! To ni!" je hitela Cila, "tega pa res ne! Misliš: zato, ker sem te prvič odbila. Odbila sem te, ker sem mislila, da še ni čas, da bi kdo mislil na to . . . Takega pijanca in zapravljivca kot je bil on, — no, Tine, si bil pa ti že drugačen človek, ko bi bilo na tem . . . Ah, to pa res ne!"
In Cila se je nasmejala med solzami; ni mogla drugače. Tinetu je odleglo, ko je videl, da se je zmotil, ker nekaj kakor sumnja in zavist mu je vendarle ležalo na duši. Da torej le to ni bilo, kaj drugega ne more biti vredno, da Cilo skrbi in da bi se on mogel vznemirjati.
Potem je šlo tudi Cili lažje z jezika in je priznala, da gre za — dolg! Dolg: dva tisoč dinarjev ... Za toliko se je bila morala zadolžiti pri Košaku v dolini takoj po očetovi smrti; torej še predno sta se s Tinetom vzela. In hišico je morala zastaviti za to. Vsega tega si pa Tinetu ni upala Dovedati, ker — ker, potem bi jo morda vzeti ne bil maral . . . Prav vsled tega tudi ni hotela prepisati hišice na Tineta takrat, ko sta se jemala, ker bi se bila s tem morala izdati. Zdaj pa bi rada, da bi Tine dolg plačal s svojimi prihranki in tako hišico rešil. Potem mu pa Cila drage volje prepiše hišico in vse. In potem bosta šele prav na svojem! Tako je stvar!
"No, to se bo pa že napravilo! Hej, za to pa res ni bilo treba . . . Neumnica ti, pa da mi tega nisi takoj povedala! Teh dva tisoč dinarjev!"
Tako je Tine karal svojo Cilo. Cili pa je bilo tako lahko pri srcu, da si ni mogla kaj in je kar objela tega svojega dobrega Tineta . . . Potem mu je povedala in razložila, kako je prišlo do tega dolga.
(Dalje prih.)
od
Marije Pomagaj
P. Hugo.
Božični prazniki .so za nami. S Svečnico zamre zadnji jek sveto-nočne himne. Nedeljo za nedeljo, dan za dnem se gloria sicer še čuje po cerkvah, včasih kar poskočna. A tako sladko nikoli ne doni, kot v božični dobi. Opojno sladka je, ko sveto noč v polnih akordih zacloni. Otožno-sladka je, ko se po praznikih začne zgubljati v daljni jek. Mnogi pravijo: Polna blaženih upov je. ko glasneje in glasneje zveni iz daljave, a prav tako polna je grenkega razočaranja, ko se začne zgubljati v daljavo. Željno so naša razbičana srca čakala svete noči, da bi jim božji kri-latci dahnili vsaj nekaj betle-hemskega miru. A šli so mimo nas in nesli s seboj blagovest miru, nam pa pustili le še bolj nervozno drhteče hrepenenje po njem.
Resnica je to. A resnica, ki ne gre na račun Kralja miru in njegovih mirovnih poslancev, božjih krilatcev, ampak na račun dotič-nih samih. Po miru so koprneli, a o kakih mirovnih pogojih niso hoteli ničesar slišati. V tem je vzrok razočaranja. Človek je do one" prve sv. noči živel z Bogom v vojnem stanju. A on mu je v svoji dobroti ponudil mir. Ne kot premaganec, ampak kot zmagovavec. Toda vedno je bilo in bo tako, da tisti, ki kot zmagovavec ponuja mir, narekuje mirovne pogoje. Tudi on jih je narekoval. Kako so peli angeli, njegovi mirovni odposlanci? Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji! Najprej slava Bogu na višavi, potem mir ljudem na zem-
lji. Če človek, ki je z grehom odpovedal Bogu pokorščino in stopil z njim v vojno stanje, ne pade predenj in ne zapoje iz dna skesanega srca: Slava Bogu na višavi, ter mu ne obljubi, da mu bo zanaprej njegova volja sveta, da hoče spolnovati njegove zapovedi ter s tem spolniti mirovne poboje, bo sveto noč vedno razočaran. Čakal bo božjega miru, kakor smo med vojsko čakali svetovnega miru. Pa ga bo še delj zastonj čakal, kakor smo ga takrat. Toliko časa ga bo zastonj čakal, dokler bo samo zahteval: Daj, daj nam mir, za mirovne pogoje, izražene v: Slava Bogu na višavi se pa ne bo brigal. Da, v tem je vzrok, v tem je krivda, da angeli božji že skoraj drugo tisočletje sv. noč mirovno himno mimo src pojo in jih puščajo razočarana.
Ne mislite, da so to kaki ad-ventistični izgovori. Adventisti vedno znova prestavljajo drugi Kristusov prihod in na vse mogoče načine raztegujejo svoje tri ali sedem dni. Nam ni treba izdati izgovorov. Kristusov sveto-nočni mir je tu, ne v kaki deveti deželi. Kdor prav razume vsebino njegove mirovne himne in se ne naslaja samo ob njeni sladki melodiji, kdor spolni njegove mirovne pogoje, ta ga že fiživa, tako sladkega, da ga ni moč izi*a-ziti. Poglejte svetnike! Oni so pravilno razumeli vsebino sveto-nočne mirovne himne. Spolnili so mirovne pogoje. Dali so Bogu čast in slavo, ki mu gre. Zato pa, kolikor jih je bilo in jih je, toliko veselih, zadovoljnih, srečnih,
božjega miru polnih je hodilo in hodi po tej solzni dolini. Čim zvesteje kdo spolni dane mirovne pogoje, tim večji mir uživa.
A svet o teh mirovnih pogojih noče ničesar slišati, da, vedno manj. Vedno drzneje dviga proti Bogu svojo uporao glavo in s stisnjeno pestjo sika: Ne bom ti služil! Če sveto noč kljub temu zasanja o miru in zadrhti po njem, je podoben beraču, ki pride v hišo, pa predrzno zahteva, kar hoče. Takemu beraču, ki ni prosil, ampak zahteval in našteval, kaj želi, smo doma vrata pokazali. Seveda se je zunaj j.e-zil in bentil nad trdosrčnostjo. A bi se moral nad svojo predrznostjo. Da, taki oholi in nesramni berači so vsi tisti, ki poznajo od svetonočne himne samo: Mir ljudem na zemlji, ne pa: Slava Bogu na višavi! Sami sebi naj pripišejo, če se razoranih src vračajo od jaslic v razdrapano človeško družbo, ki se kolje med seboj kot psi za kost in se jim tiha sveta noč leto za letom preliva v predpustno norost.
Še večjega pomilovanja so pa vredni tisti, katerim božična noč ni več sveta, ampak samo romantična noč. To so oni, ki več ne verujejo v svetonočno skrivnost, včlovečenje božje Besede, ki je njena duša. Od te so jim o-stali le sladko-grenki spomini, sladki na nekdanje verne dni, grenki, ker so ti dnevi morda že davno za njimi, a v dnu srca čutijo domotožje po njih. Radi bi jih priklicali nazaj, a jim katerikoli oziri zapirajo usta, da bi za-
klicali z zgubljenim sinom: Vrnil se bom nazaj k veri svojih otroških dni, tako lepih in srečnih. Da zamorijo glas potopljenega zvona, ki jih je nekdaj sredi svete noči dvakrat milo vabil k polnočnici, da se otresejo očitkov vesti, o katerih so mislili, da so jih za vedno ubili, a se jim proti večeru zopet oglašajo, začno sebe in druge prepričevati, da je sveta noč paganska noč, ovita s krščansko romantiko, sicer pa navadna noč, sredi katere se je rodil človek Jezus, kakor se sredi kake druge noči rodi človek Janez.
Taki pomilovanja vredni revčki so naši socialisti. Najbrž so nekdaj vsi sami delali jaslice in se naslajali ob njih. Saj so vsi sinovi vernih slovenskih mater. Ob njih krilu so romali k polnočnici. Ob prelestnih prizorih v cerkvi so pozabili na premrle ročice in jih pobožno sklenili k molitvi. Tako toplo jim je bilo pri srcih. Še danes jih vidiš božično noč ali jutro v cerkvi tam kje zadaj za vrati. Vedo, da jim bo otopelo srce znova zganilo
in zakoprnelo nazaj, nazaj v verski otroški raj. Kljub temu pridejo, vsaj tisti, ki se še niso docela hudiču zapisali. Da bi pa teh domotožje po veri ne premagalo, jim tisti, ki so že obsedeni od hudobnega duha, prav za sv. noč zapojo svojo pesem o božansko ožarjeni svetonočni legendi.
Tudi letos se je tako zgodilo. Ne bojim se, da bi koga pohuj-šal, če navedem odlomek nekega takega, v obsedenem stanju pisanega izbruha. Takole se glasi: "1930 let je minilo, odkar se je rodil Jezus, tako zvani zveličal' in odrešenik. Zakaj so ga tako imenovali, je najbrž ostala tajnost pri tačasnih vladarjih, velikih duhovnih in farizejih. Rodila ga je mlada in lepa Mary, in mati je postala od svetega duha. Oče je bil neki Jože, po poklicu tesar. Torej, dragi čitatelji, ali se ne čita iz teh besed jasno kot solčni dan, da tiči v njih velika, zavajalna laž?" Kakor hudiča največja jeza popade, kadar se spomni na svojo nekdanjo blaženost v nebesih in se pri tem spominu najhujše zaroti, da tudi nihče drugi ne sme zasesti nje-
govega sedeža v raju. tako delajo tudi ti njegovi zvesti hlapci. Ce imajo v tem svoje veselje, dober tek jim in "lahko" večno noč enkrat. Kdor ne veruje . . .
Mi pri Mariji Pomagaj pa smo obhajali sv. večer tako kot nekdaj in zato smo bili tudi veseli in srečni tako kot nekdaj. Še polnočnico, ki so jo mnogim drugim pijanci in podobni elementi požrli, smo imeli. Škoda, da nismo mogli tega svetonočnega veselja tudi drugim privoščiti, ki so po božje, ne po kranjsko, dobre volje. Radi bi bili to storili, a nismo smeli, ker drugače bi mi in oni nič ne imeli. Ob jaslicah smo lahko pogrešili božično drevesce, kar bi narobe seveda ne šlo. Mi jim bomo ostali zvesti, če nikjer več ne najdejo prostora, ker vemo, da bi nas sv. Frančišek ne priznal za svoje, ko bi tega ne storili. Kljub temu, če ne radi tega, nam je pa Jezušček kar z vozičkom pripeljal razne sladke in druge darove. Bog plačaj vsem, ki so mu pomagali nalagati in toliko naložiti, da ni nihče ostal ob svojem!
Zahvala, darovi in drugo.
Zahvala.
Najlepše se zahvaljujem Žalostni Materi božji za zadobljeno zdravje. Pošljem v dar $2.	A. P., Presto, Pa.
Za Ave Marijo so darovali:
K. Pfeifer $1, Mrs. Vesel SOc, J. Les-jak $1, Mary Novak $1, A. Jakopič $5, J. Radez $2, A. Klobučar $1, L. Blazic $1.50, P. Skumantz 50c, M. Bulik $1, R. Snider 50c, K. Blaess $1.50.
Člani Apostolata sv. Frančiška so postali:
M. Tomsic $10, I. Grableni, $1, F. Bu-rich $10, H. Zgainer $2, R. Snider $1, J. Meglen $10, F. Subic $2, Mrs. Schneller $6.
Za lučke so poslali:
M. Planinšek, $1, K. Simonovich $1, F. Novak 50c, J. Cimperman $2, M. Bluth 50c, S. Rydwalder $5, T. Bevc $3, M. M.arkovich $1, A. Banks $1, J. Kastelic 25c, A. Nemanic 50c, N. N. $1, L. Gre-gorich $1, M. Bulik 22c, J. Grosnik $1, M. Fugina 50c, J. Jakosh 50c, M. Bluth
$1, B. Globočnik 50c.
Za sv. maše so dali:
H. Ivancich $1, M. Dreshar $2, M. Kapsch $1.50, A. Fister $10, B. Omahna $1, J. Sustersich $1, A. Bresnik $1.50, M. Sadeč $2, M. Gregorcich $2, J. Cimperman $3, K. Simonic $1, J. Lesjak $1, J. Kuhel $2, A. Kegel $1, T. Bevc $1, E. Ceru $1, R. Pozun $1, K. Grahek $3, J. Laurich $1, M. Novak $2, K. Zeitz $1, A. Ponikvar $1, F. Mrva $1, A. Banks $2, K. Akoren $1, J. Molek $5, C. Hladnik $5. M. KKoshmerl $1, F. Zakrajšek $5, J. Schramek $1, M. Zore $2, M. Fugina $1, F. Cherne $1, L. Radell $2, J. Grosnik $2, J. Meglen $1, C. Bilkhell $1, J. Videč $2, J. Papesh $3, A. Kralj $1, A. Marke-le $2, M. Bozic $1, M. J. $1, A. Mozina $1, F. Rysner 11.
Božični dar: Mrs. Frances Novak $5.
Darovi v blagu: Tri krasne oltarne prte je darovala družina Bogolin, Chicago, Tli.
BARAGOV SKLAD.
A. Jakopich $15, Mrs. M. Hogc $10, J. Golob $1, J. Brager $20, A. Grdina $10, F. Starinan $5, F. Kokel $1, M. Hodapp $2, J. Kim $10.
Ob priliki Baragove proslave v New Yorku dne 31. dec. 1930, so darovali za Baragov sklad:
Družina Maček $1.50, Jennie Martin-čič $1, Uršula Crnkovič $1, Terezija Zaje $1, Mary Tomec $1, Helena Nach-tigal $1, C. Remc $1, Margareta Zabret $1, Mrs. Veronika Rupe $1, Miss Veronika Rupc $1, Frank Zaje $1, Ivana Ul-čar $2, Mary in Frank Voyska $1, Frances Snyder $1, John Majdič $1, Mirni Hribar 75c, Frank Smith $1, Neimenovan $23.75.
$ 116.00
.................................$1318.00
Od zadnjič
Skupaj ................................................$1434.00
Nasi mladini. ^^
THE MASS
Frank M. Scheringer.

I

F you remember your Catechism at all, you will recall what it says in the chapter on the Mass. The lesson asks the question: "Which is the best manner of hearing Mass?" And the answer reads: "The best manner of hearing Mass is to offer it to God with the priest for the same purpose for which it is said, to meditate on Christ's sufferings and death, and to go to Holy Communion." Now, when you were on this lesson in Catechism, isn't it true that you very likely memorized this question and answered perfectly so that you would know it if Father or Sister called on you? But now I am sure that you want to know something more about this wonderful act of adoration which takes place in your Church every day. Do you know what the priest is doing at the altar? Don't you wonder why he is so grave and serious and earnest? "Surely there must be something important going on there," you perhaps used to say to yourself. And truly there is. Before your very eyes is being re-enacted the entire scene of Calvary. The Mass is the same sacrifice as that of the Cross with one difference; when Christ offered Himself on the cross, it was really the shedding of His blood which took place, whereas the Mass is the unbloody representation of the sacrifice of the Cross. Christ sacrificed Himself in a bloody manner on the Cross, and because He did this then, He cannot do it again, because one can give his life only once. Nevertheless, the Mass is a real sacrifice—the same as Calvary's was. The Catechism says that they are the same sacrifice, because the Priest and the Victim are the same. Christ offered Himself on the Cross. Today, the priest offers up Christ as the Victim for our sins. And our religion tells us that the priest stands for Christ. Therefore even today, when we see the priest celebrate Mass, our Faith tells us that
Christ is offering up Himself for us. The Mass is offered up for two reasons, first to give honor and glory to God, our Creator and Saviour, second to ask God to pardon us for our sins and offences against His commandments. God doesn't need us or our prayers, because He can get along perfectly well without them. But we need Him! And to please Him, we offer Him our prayers, our adoration, our very lives. Now, Jesus showed us how to give the most perfect kind of prayer, which is the Holy Sacrifice of tfhe Mass. He not only showed us this supreme prayer, but He even offered it to God the first time, so that we might see and profit by His example. Sacrifice has always meant one thing, and that is the offering or giving of a gift to a Mighty, an All-powerful Being. This Being we call God. In the Mass, we offer God the most perfect kind of gift we can think of—Christ Himself. You have often heard the saying: "It is the Mass that matters." If you think and meditate on this little phrase, you will see how important it must be that we have a full appreciation and a deep understanding of it. The Mass forms the centre of all Catholic worship, it is the very heart of our sacred liturgy. Everything in our religion depends on the Mass. It is the source of all Catholic life. It is in the Mass that Christ lives, our Lord and God; in the Mass He sacrifices Himself for us. Many centuries ago, a great Council of the Church's Bishops solemnly declared that "among all the acts in which the faithful may participate, there is none so holy and divine as this august mystery." A great saint of the Church said that the honor given to God by a single Mass is even greater than all the glory which He ever received from the Angels, from Martyrs who gave up their lives for their Faith, from all holy men who excelled in virtues and in good works. This is a very strong statement, is it not? Yet it is true.
American Catholics, young and old, who go to Mass very often—even daily—can truthfully say:
"It is the Mass that matters." From the help and grace which they get from the Mass, they feel better able to do their work for the day. From the Mass they get the assistance to lead good and holy lives, to live according to the way the Holy Family must have lived in Nazareth—peacefully, lovingly, and prayerfully. In the Mass, they ask God to keep them on the right path and to help them along always in times of trouble or happiness.
(To be continued.)
LEGENDS OF ST. FRANCIS.
AND OTHERS By Ksaver Meško
Translation from the Slovenian By Albina J. Wahcic
(Continued.)
R A DUALLY as if he scarcely dare lift his eyelids he opened his eyes, yet hoping that he was mistaken, that his eyes deceived him. But in startled gaze and horror he recognized that there was no mistake but frightful reality: the Lord
upon the cross from His forehead to the tips of His toes is struck with leprosy! His face is corroded and ravaged, that it no longer resembles a human face, the nose has rotted away, the lips look as if they had been forcibly torn away, so that while the bleeding teeth are visible, just as in the case of the leper Job below in front of the hospital. All the fingers of the left hand have already fallen away, so that the hand is stretched upon the wood a bloody, slashed, scabious, bare limb. Only the eyes amidst the wounds and ulcers gaze upon Francis in a look half-beseeching, half-reproachfufl, yet infinitely, infinitely sorrowful.
Francis trembled as with an ague. It needed but little and he would fall fainting to the floor. But it seemed to him that he was neither able nor was he permitted to faint now, but that he must persevere before the Lord, the Witness of his humiliation and suffering. He wanted to close his eyes again, to press his eyelids together and blot out all; but he could not! He was forced to stare at the picture of ruin and torture. He tried to speak, to give sound to a prayer most fervent, full of love and contrition, he wanted to beg forgiveness from the Lord. But his tongue would not obey; like a lump of lead it lay in his half-open mouth; not a single word could he utter.
Of a sudden he heard a voice, so soft and infinitely pathetic, yet at the same time so exceedingly gentle; and he was in doubt whether he heard the voice of his heart and conscience or whether in truth it was the voice of the suffering Saviour upon
the cross: "A knight you would be, O Francis, yet you are such a weakling and such a coward!"
"I have sinned, O Lord, forgive me!" Francis would have explained. But only his heart sighed soundless and speechless.
The Lord continued to look down from the painting ever the same: sorrowful unto death, in that half-reproaching, half-beseeching manner.
"Francis," again Francis heard the voice and again he did not clearly know whose voice it was, whether it was the Son of God stretched upon the cross speaking, or his perturbed heart, or his remorseful conscience. "Francis is not he the greatest knight, who renounces and overcomes himself? Is it not the most beautiful and highest nobility to be a brother to the poor, to succor the oppressed, to be a comforter and an aid to the suffering?"
"It is, Lord. I have sinned against it and Thee, O Lord—have mercy upon me!" Thus Francis longed to affirm and confess and audibly beg for forgiveness. But only the heart spoke, for from his mouth there came not even the sound of a puny, newly-born babe.
But Francis saw how the eyes of the leprous Lord gazed upon him piercingly and with fervent intensity, withal noticeable gentleness.
Yet again Francis heard the voice and now he felt and he knew to a certainty that it was the Lord who spoke from the cross and not only the troubled heart and bruised conscience: "Whatever ye have done to the least of My brethren, ye have done it unto Me."
Then at that moment as by force of a powerful and magnetic word there fell from Francis that heavy paralysis which had completely deprived him of power to move and speak and exclaim. He prostrated himself in the dust before the Lord, brought his forehead to the stone floor, and sobbing with burning pain in his heart he beseeched: "My God and my Lord, how have I betrayed Thee! Forgive me, my sweet, for me suffering Jesus!"
Within him there surged a powerful, overwhelming strength. He sprang to his feet and with youthful lightness and exuberance walked to the altar and sprang upon it and embraced with all the longing of a great love the cross and the Leper; pressed his face to His cankered Face, his heaving breast to the breast of fetid, bleeding wounds. He washed the suffering Face with tears and spoke in a whisper as speaks its ardent secrets the highest love, and fears the loudly spoken word lest it wound the sacredness of its sweet secret: "My sweet Jesus, my suffering Lord, how I love Thee, love Thee . . ."
(To be continued.)
Fr. Leonard, O.F.M.:
ANNIVERSARY'S MEMORY.
One year, — Time's mighty figures speak Since that cold and sorrowful day, When Death her lips did press his cheek, Telling him t'was end of his day.
These hallowed cloister walls still dew Sad and solemn requiem notes, With which we bade him last adieu, Him on whom our memory dotes.
With prayers and masses wreathe for him, Crown of flowers pleasant and sweet; A boquet grand whose beauteous wim, Moves the Mother, grace to entreat.
He gave his all while life he had, When we all companions were; We pray his soul, be in "the land", Dear, kind Father Bonaventure.
Sestra L.:
SKUŠNJA O BARAGI V SHEBOYGANU.
(Na odru za Baragovo slavnost istotam.)
Sestra: Zdaj pa lepo ravno sedite in pazite. Tako I Rada l>i vedela sedaj, kdo si je kaj zapomnil o Baragi, o katerem sem vam včeraj pripovedovala. Kdo je bil Baraga? Anica!
Anica: Baraga je bil indijanski misijonar.
Sestra: Kdo pa so misijonarji? Vera!
Vera: Misijonarji so zelo pridni gospodje, ki zapuste domovino in vse, kar jim je bilo drago in gredo pogane učit katoliško vero.
Sestra: Ali imajo misijonarji lahko delo? Janček!
Janček: Ne! Biti misijonar je najtežji a tudi najlepši poklic.
Sestra: Naštej nekaj težav, ki jih mora prestati misijonar. Anna!
Anna: Večkrat trpe mraz ali vročino in pomanjkanje.
Sestra: Ali je Baraga kdaj stradal? Minka!
Minka: lJa še kako! Ko je potoval po samotah, je imel samo malo prepečenca in čaja za obed, večkrat pa mu je še tega zmanjkalo. Ko je bil pa doma, je bil vedno krompir na vrsti. Zjutraj kuhan, opoldne .pečen, zvečer pa pogret. Pa kako hvaležen je bil Bogu za to skromno hrano.
Sestra: Kaj je še delalo življenje težko Baragi? Ivan!
Ivan: Mislim, da mu je bilo dolg čas po mami in domovini.
Sestra: Po mamici ni žaloval, ker je ni več imel, toda po domovini se mu je pa gotovo večkrat tožilo. Zakaj pa ni šel domov? Milka!
Milka: Ker je imel rad Indijance, oni pa njega. Bil jim je ljubezniv in skrben oče.
Sestra: Zakaj pa je tako ljubil Indijance, ki so bili vendar tako divji? Zorka!
Zorka: Ker je gledal na njih duše, ki jih je hotel privesti v lepa nebesa k Bogu.
Sestra: Kdo mi ve povedati, kaj je bilo Baragi najtežje, ko je misijonaril med ubogimi, nevednimi rdečekožci?
Janček: Jaz vem, sestra! Najbolj težka so bila zanj dolga potovanja po zemlji, ker ni bilo ne cest, ne železnic, ampak samo divji gozdovi, debel sneg in mraz, da je drevje pokalo. Ubogi Baraga pa je blodil po gozdovih ves premražen. Po več noči je prebil pod milim nebom terepetajoč mraza.
Sestra: Zakaj pa ni Baraga zmrznil v gozdovih? Marica!
Marica: Zato, ker ga je angelček varoval.
Sestra: Da, otroci. Njim, ki delajo za Boga, se ni treba ničesar bati. Vedno so varni v božjem varstvu. — Ali je Baraga spreobrnil veliko Indijancev? Stanko!
Stanko: Da, 25,000 tisoč. Celo Chippewa pleme.
Sestra: Kdaj je bj] rojen Baraga? Josephine!
Josephine: Baraga je bil rojen 1. 1787.
Sestra: Kje? Marica!
Marica: V gradu Mala vas na Slovenskem.
Sestra: Kakšne narodnosti je bil Baraga? Slavko!
Slavko: Baraga je bil Slovenec. Sestra, moj ata in mama sta tudi Slovenca.
Sestra: Kaj si pa ti?
Slavko: Jaz sem tudi Slovenec.
Sestra: Le glej, da boš rad govoril slovenski. Baraga je bil slaven mož, pa se vendar ni nikoli sramoval svojega rodu in jezika. Četudi je ves živel za Indijance, je vendar z ljubeznijo mislil na Slovence in domovino Slovenijo. Tudi vi, otroci- morate ljubiti zemljo, kjer je tekla zibelka vašim staršem in spoštovati jezik, ki ga govori vaša mama. Zdaj pa še nekaj. Kdaj je prišel Baraga v Ameriko? Janček!
Janček: Zadnjega decembra tega leta bo ravno sto let, odkar je stopil Baraga na ameriška tla.
Sestra: Kaj torej praznujemo danes v Sheboyganu (na Zahvalni dan 1930 — op. urednika.)? Minka!
Minka: Praznujemo stoletnico Baragovega prihoda v Ameriko.
Sestra: Kako boste pozdravili goste, ki so počastili našo naselbino s svojo navzočnostjo. Janček! .
Janček: Pozdravljeni! Dobrodošli! Vsi otroci: Dobrodošli! Pozdravljeni!
Sestra: Zdaj pa zapojmo pesmico: Slovenec sem! (Pojo.)
(Konec.)
ABRAHAM LINCOLN by La Sallita.
"Four score and seven years ago our fathers brought forth on this continent a new nation, conceived in Liberty and dedicated to the proposition that all men are created equal. Now we are engaged in a great civil war, testing whether that nation or any nation so conceived and so dedicated can long endure. We have come to dedicate a portion of that field as the final resting place for those who here gave their lives that that nation might live. It is altogether and proper that we should do this." (Excerpt from Lincoln's Gettysburg Address.)
February 12th marks the celebration of the birthday of Abraham Lincoln. It is only fitting and proper that we should mention this great ex-president of the United States.
Carl Sandburg, in his books "The Prairie Years", authentically describes the rugged youth of Abraham Lincoln, most ot which he spent in the wilderness. His moccassin clad feet in the winter time knew the white spaces of snow-drifts-—in the summer time his bare feet toughened in the gravel of green streams. In a lean—to he lived a year and slept on "beds of dry leaves on I he ground."
But Abe Lincoln could stand it. llis family was building a log cabin and "his hand took on callus thick as leather." He cleared openings in the timber, cut logs, split firewood, built pig-pens and in "jumping- foot racing, throwing the maul, pitching the crow-bar, he carried the decisions."
It was only a century ago that Lincoln was a boy. Yet we marvel at the primitive rigors he withstood, and in comparison our day seem pampered. For the simple life he had to live, we substitute rules of simple living—for the careless training hardships gave him, we must take a carefully balanced ration of work, sport and rest.
As a fitting tribute to Lincoln, jt would be a good idea for all of us to learn more about him, his rigorous youth, his hardships and his griefs, and at the same time the knowledge of the tremendous odds he overcame, undoubtedly would be a great inspiration to all of us who think our lot is a hard one.
GEORGE WASHINGTON
Well may \vc pay due respect and homage to America's fore-uiuit President — George Washington — whose birthday wc celebrate on the 22nd of this month. To narrate the life of this patriot — his youth, his profession as a woodsman, his experiences as commander-in-chief of the army, his Presidency — would require volumes and an author of a much better pen. His biography is more or less known to all Americans, so that, wc will chiefly confine ourselves in reference to his character, and that of an American.
In describing his character as American, we may rightly justify ourselves, for the proper character of an American is a copy or replica of G. Washington himself. In spite of the fact that his was not the opportunity for a higher education, nor was he an ideal genius, still, his name was the universal topics of tin day. Coupled with this, was his untiring efforts and trials as commander-in-chief which won for him the highest esteem thru-out the colonics. His endeavors were not without success. But his well earned success was the success of any man with experience, common sense, and a full heart in the attempt.
The circumstances of the times demanded a patriotic leader. In George Washington, besides a patriotic love for the freedom and union of the colonics, wc find courage, perseverance, and patience in all military and political affairs. His love for the people and country manifested itself during the Revolutionary War when lie declared: "I could offer myself a willing sccrifice to the butchering enemy, provided that would contribute to the people's case."
In adversity and in very trying moments during the war, we find G. Washington with a staunch and brave heart, which brings victory out of certain defeat and which endears him to the people. With a peculiar zest, lie attacked everything in the line of his duties. Shirking a duty was an unknown quantity in his make-up. Thus we see, that with a firm heart and set will he trod upon a solid foundation which found its climax in his Presidency. Nevertheless, as he accepts the responsibility of the Presidency, lie openly declares his feelings "not unlike those of a culprit going to the place of his execution." Still, he piloted the young nation thru its first stage of government. "Such is the man who stands in the forefront of our nation's history."
Fr. C. S.
PISMA.
2903 Lake Shore Drive Sheboygan. Wisconsin Jan. 17, 1931.
Rev. Father:
Since my sister lias permission to write to the "Ave Maria", I will also write.
I am in fifth grade and ten years old. 1 am taught by Sr. Udcfonsa, a very good sister.
Wc spent our Christmas vacation in a jolly good time. The weather is very changeable up here in Sheboygan.
Please excuse my writing and my mistakes, but next time it will be better.
Your friend,	Tillie Slapnik.
Sheboygan, Wisconsin January 16, 1931.
Častiti gospod urednik!
To je moje letošnje prvo pismo v Ave Maria. Mislim, da sem prelena, da bi pero vzela v roke.
Sem dvanajst let stara in v sedmem razredu. Hodim v katoliško šolo sv. Cirila in Metoda.
Božične praznike smo praznovali dva tedna. Imeli smo veliko "špasa" na sankah in pri drsanju na ledur Hodili smo tudi molit k jaslicam.
Vreme pa imamo zelo lepo. Prav kot nalašč, ker smo tako radi zunaj. Škoda le, da je ves sneg okrog šole črn od saj. Izgledamo kot zamorci, če se z njim naribamo.
Lepo Vas pozdravi,	Josephine Slapnik.
901 Commonwealth Ave., Waukegan, 111., Jan. 15, 1931.
Dear Reverend Father:
Just a few lines to remind you that 1 haven't forgotten you. I wrote to you before, but didn't have so many chances after that. When children go to school they must study. And as you know 1 am one of them who lias to study, and must think of studying.
I am in the eighth grade now, and 1 have the best of teachers. Her name is Sister M. Edith. Wc have thirty six in our class. Twenty-five girls and eleven boys. Wc are to graduate in June, that is, if wc are fit to graduate. Let's hope so.
We had a play Sunday. It was a great success. Everyone enjoyed it. You surely missed a good play.
I think I'll have to close and write some other time for I have to write my home-work.
With best regards from	Mary Grom.
Mt. Assisi, Jan. 13, 1931.
Dragi striček:
Že zopet se oglasim z našega grička. Zadnji mesec sem videla svoje pismo v Ave Mariji in sem je bila prav vesela.
Božični prazniki se že minuli. Na Božič smo imeli vse prav
Osebe v sheboyganski skušnji za Baragovo slavnost.
lepo in vse smo bile vesele. Imeli smo sveto mašo ob polnoči. Vsaki dan, ko smo še imeli božične počitnice, smo vse šle gor na hribček in smo se igrale "games". Petega januarja se je spet začela šola. Zdaj se imamo dosti za učit. Zdaj nimam več za pisat.
Vas pozdravlja,	Milka iz Burtona.
Mt. Assisi, Jan. 13, 1931.
Dragi striček:
Že zopet pišem v Ave Maria. Zadnjič sem videla svoje pismo v Ave Mariji in sem je bila prav vesela. Moja mama mi je pisala, da moram več pisati.
Na sveti večer smo imeli v naši kapelici polnočnico. Med sv mašo smo šle k sv. obhajilu in sprejele Novorojenega Kralja v svoje srce. Na* polnočnico smo čakale v šolski sobi. Trcbalo je tudi malo premagovanja ker nismo smele jesti sladkih stvari, ki smo jih dobile za božična darila. To nam ni nič škodilo. Moja mama mi je poslala dosti raznovrstnih stvari.
Vas pozdravlja,	Helen iz Sheboygana.
Mt. Assisi, Jan. 13, 1931.
1'rečastiti gospod urednik:
Zopet Vam pišem za Ave Marijo.
Na božični večer smo imeli polnočno sv. mašo. Altar je bil lepo okinčan. Pele smo lepe pesmi. Najrajše sem imela "Sveto noč".
Tri deklice so šle domov za božične počitnice. Jaz nisem šla. ker sem predaleč od tukaj. Sedaj smo zopet vse skupaj. Nimam več drugih novic.
Vas pozdravlja,	Anna iz Bethlehema.
Mt. Assisi, Jan. 13, 1931.
Dragi slričck:
Mislim, da je čas, da sc uglasim v Ave Mariji. To je moje drugo leto, kar sem tukaj. Sola se jc sedaj zopet začela.
Povem Vam, da sc nam dobro godi, kadar imamo sneu. Tedaj gremo po šoli na hrib in potem sc peljemo dol na "sledu".
Komaj čakam 15. februarja. Upam, da bom tudi jaz tedaj dobila habit. Hrvatica sem, a vem tudi precej slovensko. Mislim, da bo dosti za tokrat. Prosim molite zame. Vas pozdravlja,	Anna Nečimovich.
Mt. Assisi, Jan. 13, 1931.
Dragi striček:
Videla sam mojo pismo u Ave Maria in sam bila vesela. Ja ču vam povedat, da sam bila doma za Božič. Bila sani jako vesela, kad sam videla moju mamu i oca. Na 15. febr. trinajst djevojčič biti če primat u postulat.. Mc-dju temi smo tri Hrvatice.
Pozdrav od	Josephine iz Whiting.
Mt. Assisi, Jan. 13, 1931.
Dragi striček:
Minuli so božični prazniki in vse je zopet po navadi na našem gričku.
Cez mesec dni bomo sprejete v posstulaturo in potem čez 0 mesecev v novicijat, ako bo božja volja.
Moja mama jc že dclj časa bolna. Prosim, molite zanjo, da kmalu ozdravi in se bo lahko vdeležila lepe slavnosti.
Vas pozdravlja,	Metka iz Jolieta.
Mt. Assisi, Jan. 13, 1931.
Dragi striček:
Ovo je moj prvi list, što pišem iz Lemonta v Ave Maria. U školu idemo svaki dan. Tukaj imamo sedaj čudno vreme: ni mrzlo in tli toplo. Doma imam dva brata in eno sestrico. Brat pa jc tako velik, da že tati pomaga. Se par mesecev in bo leto, ko smo izgubili mamu.
Za Božič smo bili svi veseli in zadovoljni kaj smo dobili od doma.
Sadaj pa Vas lepo pozdravim.	Josephine iz Jolieta.
Mt. Assisi, Jan. 13, 1931.
Dragi striček:
Gotovo ste že mislili, da smo pozabili na naš komer, ko sc nismo precej oglasile. Zdaj pa mislim, da jc že čas.
Na božični večer smo se dobro imeli. Dobili smo sladkarije in drugih reči. Imeli smo "midnight mass" in sem bila vesela, ker so prišli moji starši in sestra.
Cc bo božja volja, bom dne 15. febr. sprejeta v postulaturo. Komaj čakam tistega dneva. Prosim, da bi zame molili. Vas pozdravlja,	Frances iz Jolieta.
Mt. Assisi, Jan. 13, 1931.
Dragi striček:
Upam, da mi ne boste zamerili, da Vas tolikokrat "badram" s svojimi pismi.
Zdaj Vam pa bom povedala, kako težko že čakam 15. febr. Takrat bom, ako jc božja volja, sprejeta v postulaturo. Zelo sc že veselim tega dne. Prosim, molite za mene, da boni ostala stanovitna.
Pozdravljam vse čitatclje tega lepega lista, posebno pa tiste iz Bethlehenia. Želim, da bi šc več deklic prišlo od tam.
Martha Zsilavecz iz Bethlehema.
Mt. Assisi, Jan. 13, 1931.
Dragi striček:
Božične počitnice so minile in šola sc je zopet začela. Nimamo prav snega, da bi sc lahko igrale s "snow balls", ali pa imele "sled rides". V zadnjem mcsccu smo imeli precej snega potem smo pa lahko imele dosti "sled rides". Seveda imamo vseeno dosti "fun".
Vas pozdravlja,	Veronika iz Chicage.
P. S. — Prosim, molite zame.
Mt. Assisi, Jan. 13, 1931.
Dragi striček:
Že zopet sem na "Cornerju". Naznanim Vam, da so nam že pomerili habite.
Dne 15. febr. nas bo 13 deklic sprejetih v postulaturo.
Nam sc tukaj prav dobro godi. Vsak dan po šoli gremo na griček. Samo ako so konji zunaj, si ne upamo. Jaz se zelo bojim konjev.
Vas pozdravlja,	Marica iz Jolieta.
Mt. Assisi, Jan. 13, 1931.
Dragi striček:
Tukaj smo sc imeli fine za Božič. Dobile smo dosti božičnih daril. Tudi od doma sem dobila nekaj sladkega.
V kapelici je bilo tudi lepo. Petje je bilo spremljano z gosli in "organom". A vse lepo in prijetno tako brzo mine. Sedaj imamo že zopet šolo in treba sc pridno učiti.
Dne 15. febr. bo zopet lepo. 13 deklic bo sprejetih v postula-turo. Tudi jaz bodem med njimi, ako ho božja volja.
Prosim molite zame.	Barica iz Lloydell.
Newburgh, O., Jan. 20, 1931.
Dragi striček:
Ze zopet sc oglasim v našem kotičku. Tukaj pri nas v New-burghu imamo vedno dosti novic. Božične počitnice smo imeli skoro 2 jedila. Tudi sv. Miklavž nas je obiskal, samo bolj rever je bil. Šolarji sv Lovrenca so začeli tudi ustanovljati razne odseke. Imamo mladinsko godbo in tudi zbor mladih pevcev, ki se imenujejo "Serenaders". Najboljši so naši pevci, ki jih je naučila naša č. sestra Stella. Pri peti sveti maši pojejo tako lepo, kakor bi žvrgoletc ptičice. V zboru so sami mladi šolski dečki. Na božični dan so peli prvič. Vsa čast in priznanje naši č. sestri Stelli. Tudi slovensko se učimo v šoli. Naš slovenski učitelj so č. gospod Gnidovec. Ustanovili so tudi "Boy Scouts" in "Girl Scouts". Tako vidite, bomo imeli še lepe čase pri nas.
Zdaj pa pozdravljam vse, ki pišejo v ta otroški kotiček, posebno pa Vas, dragi striček.
Jozefina iz Newburgha, Ohio.
Fr. Leonard Bogolin, O.F.M.
THE PURIFICATION.
No obligation held Her, The Jewish law to fill; Since purity was with Her, As God to Her did will.
2.
She humbleness did show To meekly there submit — Herself, — as sinner low, When 'neath the law commit.
3.
Before the high "sacerdos' Great was Her sacrifice; Offer She did Her "Eros" That He for us might rise.
The ransom She had given Like other mothers did; According to the law had riven, And He xvas to Her bid.
5.
Great was Her abnegation, To offer up Her Child; In Him She saw salvation, And this made sorrow mild.
Precej spočetka moram javiti dve veseli novici: odlikovanje dveh odličnih Slovencev, dr. Leonida Pitamica in dr Johna Zaplotnika. Prvi je dobil visoko cerkveno odlikovanje s tem, da ga je sv. oče postavil za poveljnika viteškega reda sv. Gregorija; drugi pa je bil od svojega škofa povišan v dekana. Obema odliko-vancem izrekamo svoje iskrene čestitke.
Mesec februar je določen agitaciji za katoliško časopisje. Ta mesec bi morali vsi katoličani posvetiti svojo skrb razširjanju dobrega čtiva. Dobro čtivo je največji apostol našega časa. Po njem pride beseda božja večkrat tudi v tiste hiše, ki sicer ne hodijo v cerkve in ne poslušajo cerkvenih govornikov. Kako velikega pomočnika in zagovornika dobre misli bi imeli, ko bi bila vsaka pisana beseda zapisana v pravem duhu, ko bi naše knjige bile znanilke srčne kulture, ko bi se naše časopisje zavzemalo le za dobro stvar! Žal, da temu ni tako. Velika množina tiska je v rokah takih ljudi, ki bi človeštvu bolj koristili, ko bi se vdinjali farmarjem in bi dan za dnem kidali gnoj iz njihovih hlevov, namesto da polnijo kolone listov s strupeno navlako. Tudi nekaj slovenskih listov ima ničvredne ljudi za svoje sotrudnike in urednike. Mislim, da mi takih listov ni treba naštevati. Spoznati jih mora na prvi pogled vsakdo, ki ima količkaj soli in razsodnosti v glavi. Če v tem ali onem listu v vsaki številki servirajo čitateljem več ali manj godle, z gnojnico parfumi-rane, bo po vsem tem vsak pameten človek rekel: Ta list ni zame, ker blati moje prepričanje, zato mu za vedno zaprem vrata svoje hiše! Toda, ali mar mislite, da pridejo od vsakega pametnega čitatelja tako odločne protestne besede? Kaj še! Namesto, da bi ogorčeno zavrnili blatenje svojega verskega prepričanja in zaprli usta pocestnim barabam, ki se širokoustijo v listu, molčijo in še nadalje plačajo naročnino. Kje je naša katoliška značajnost! Svojim zagrizenim nasprotnikom, ki bi nas najraje od prvega do zadnjega pohrustali in v tla poteptali vse naše verske svetinje, dajemo podporo, med tem pa mora katoliški list moledovati in prositi za podaljšanje naročnine. Mesec katoliškega tiska naj predrami vsakega katoličana in naj se vzdigne ter gre na agitacijo za svoje liste.
Kateri pa so odločno tvoji listi, katoliški Slovenec v Ameriki? Zlasti štirje:
Amerikanski Slovenec, Ave Maria, Glasilo K.S.K.J, in Zarja. — AMERIKANSKI SLOVENEC ravnokar praznuje svojo štiridesetletnico in je otvoril jubilejno kampanjo za povišanje naročnikov Pojdi pridruži se njegovim prijateljem in agitiraj za nove naročnike! Kot katoličan si v vesti dolžan podpirati katoliško časopisje. V lastno skledo bi pljuval, kdor bi sedaj spal in se ne bi zmenil za jubilejno kampanjo svojega katoliškega dnevnika. — AVE MARIA je nabožni mesečnik, ki se bliža svoji petindvajset-nici. Od ustanovitve sem je bil zagovornik katoliške misli. Marsikatera slovenska mamica je dobila v njem tolažbe v težkih dneh, marsikateremu slovenskemu možu je bil krepka opora v boju z verskimi nasprotniki. Tudi tukaj rojena slovenska mladina se mu je približala in rada pošilja v mladinski oddelek svoja pisma ali svoje prispevke. Ave Maria je potemtakem pravi družinski list ameriških slovenskih družin, zato bi bila slovenska družina brez njega kakor kristjan brez prvega zakramenta, brez zakramenta sv. krsta. Z Ave Marijo je združen tudi poseben koledar, ki vam vsako leto prinese mnogo lepega čtiva. Ako še nimate letošnjega, ki je posvečen največjemu ameriškemu Slovencu, škofu Baragi, ga takoj naročite. Imamo ga še v zalogi. — GLASILO K.S.K.J. dobiva vsak, ki ie £'!an največje in najstarejše katoliške podporne zveze ameriških Slovencev. Agi-tirati za Glasilo se torej pravi, agitirati za Kranjsko Slovensko Katoliško Jedno-to. Ravno tako se pravi tudi agitirati za Slovensko Žensko Zvezo, če priporočamo njeno glasilo "ZARJO". Le-ta je z novim letom dobila novo urednico, gospo Jozefino Račič. Gotovo si bo prizadevala, da bo naredila Zarjo kar najbolj zanimivo in da bo pomirjevalno udivala na svoje sočlanice. — Zraven Glasila in Zarje so še druga glasila, kakor Sloven-sko-Hrvatske Novine, Ameriška Domovina, vredna našega priporočila.
Ponavljam še enkrat: Katoličani, naročajte le katoliške liste in obrnite hrbe* takim listom, ki se norčujeio iz Vašega verskega nrepričania! Bodite možje, ne šleve in kimovci! Kdor da kaj nase in na svoj ponos, na i odločno pomete z nasprotnimi listi. Naj to stori še danes in naj nanravi konec svojemu fisamoštvu! Če si tih in požiraš protiversko berilo,
zraven tega pa hočeš ostati še katoličan, si na napačni poti. Tudi se ti nasprotniki po pravici lahko smejejo, ker jih podpiraš zato, da oni še nadalje zamorejo briti norce iz tebe in iz tvoje vere. Zi-torej, več ponosa in več moške odločnosti!
Na razgledu.
P. Hugo:
PREKLETSTVO PRAZNOVERJA.
Pod tem naslovom je pred kratkim nekdo krvave solze točil in debele sline požiral po tistih volih in teletih, ki jih je nekdaj judovsko "praznoverje" zahtevalo kot klavne in žgavne daritve v priznanje božjega gospodstva nad stvarstvom V tolažbo mu bodi povedano, da je brez verstvo, h kateremu se dotični pisec s ponosom priznava, to volovino in teletino stoprocetno nadomestilo. Pa še človeške žrtve je praznoverje zahtevalo. Žalibog, res jih je zahtevalo in jih še. Te pač le pravo pravcato praznoverje. A če ne bi bilo krščanskega "praznoverja", bi bili morda dotičnega Indijanci še v 20. stoletju spekli, če bi se bil prikazal v Ameriko. Seve ob njegovih skisanih možganih bi imeli bore malo naslaje. Pa tudi nad temi krvavimi človeškimi žrtvami se naj pisec nikar preveč ne zgraža, dokler bodo njegovi bratci na Ruskem svojemj maliku Ljeninu klali hekatombe človeških žrtev.
DOMOTOŽJE PO MATERI CERKVI.
To domotožje je med protestanti vedno večje in izrazitejše. Ne samo med posameznimi, ampak tudi med masami. Počelo se je med angleškimi protestanti, kjer že dolgo obstoja. Tam je prava ločina (sekta) takih, ki koprneče obračajo oči proti rimski cerkvi in jo na zunaj, v njenih obredih, vedno bolj posnemajo. Prvotno so se imenovali puseisti, pozneje ritualisti, danes pa so znani pod imenom anglokatoliki. V Nemčiji, srcu protestan tizma, se je isto domotožje po materi cerkvi že dolgo vzbujalo, a ni moglo kaj prida do duška, dokler je bil železni Viljem paševal. A še predno je bil konec njegovega paševanja, je bilo to gibanje že v teku. Polagoma so se medsebojna nasprotstva ublažila, pojmi razbistrili in 1. 1928. je stopila na plan nemška "visoka cerkev", z istimi težnjami kot anglo-
katoliki, samo, da še bolj sistematično gladi pot proti Rimu. Izdaja svoje glasilo "Die Hochkirche" (Visoka cerkev). U-rednik mu je prof. Dr. Heiler, ki je kot 27 letni odpadel od katoliške cerkve in hoče sedaj to popraviti s tem, da sebi in drugim ravna pot k materi cerkvi. S ponosom se imenuje tretjerednika sv. Frančiška, seve njegove protestantske veje. V svojem glasilu očitno piše: "Prišel je čas. ko se čutimo dolžne obnoviti zvezo s staro cerkvijo, od katere smo se ločili. Kar bo v naši moči bomo storili, da se združimo z njo. In že danes moramo javno priznati, da smo mnogo bližji njej kot pro-testantizmu, ki taji včlovečenje Sina božjega in njegovo prričujočnost v presv. Zakramentu . . ." Bog jim daj vztrajnost da bi skoraj premagali vse ovire in objeli svojo mater, po kateri se jim tako toži.
V ZAVETJE RESNICE.
Na otoku Malabar, v Indiji, obstoja krščanska shismatična sekta Jakobitov, Ki je že skoraj poldrugo tisočletje ločena od Rima. Kakih 400.000 vernikov šteje. Njih vrhovni poglavar je bil do zadnjega časa nadškof Ivanios, znan kot oče in refor mator Jakobitov. Prošlega septembra je došla vest od tamkajšnjega katoliškega škofa Msgr. Benzingerja, da je nadškofa Ivaniosa in njegovega pomožnega škofa sprejel v katoliško cerkev. Njegova duhovščina, redovniki in redovnice, kakor tudi verni, so ga preveč spoštovali in ljubili, da bi mu ta korak zamerili, kakor jih je tudi osupnil. Ker mu je rimska stolica, kot pravilno posvečenemu škofu, priznala njegovo dostojanstvo in ga postavila za cerkvenega poglavarja katoliških Jakobitov, mu je kmalu sledilo 13 duhovnikov ter vsi redovniki in redovnice, katerih ustanovitelj in redovni poglavar je bil. Nadaljna spreobrnenja se dnevno množe. Tako se kleno zrnje zbira v božje žitnice, pleva pa veter odnaša.
SV. DEŽELA SE MODERNIZIRA.
Do predvojnega časa so sveti kraji o-hranili domala isto podobo in iste običaje, kakor za časa, ko jih je naš Gospod s svojimi stopinjami posvetil. To je bilo za svetopisemske učenjake velikega pomena. Marsikaj v sv. pismu bi jim bilo morda za vedno nerazumljivo, če bi jim kraji in običaji ne bili nudili prave razlage. Zato je vsak, ki je hotel biti v sv. pismu doma, prej ali slej križem prero-mal sv. Deželo. Po vojni pa se je pod angleško upravo začela hitro modernizirati. Jeruzalem, kar je bolj novega, je že čisto moderno mesto, z električno razsvetljavo, ki jo sedaj napeljujejo tudi v staro, svetopisemsko mesto. Judje se še upirajo modernizaciji in nočejo v svojih sinagogah elektrike. A se trajno ne bodo mogli upirati. Podobno dobiva drugod sv. Dežela moderno lice. Kdor bi jo rad še videl v svetopisemski konservativnosti, se bo moral p^)žuriti k romanju. Prav za prav je njena modernizacija po krščanskem okusu profanacija.
SEKTA SMEJOČIH.
Da, to je nova sekta v krogu stotin drugih, ki tako bujno poganjajo ta.n, kjer so z edino pravo vero prišli na boben. Ta se je rodila na Madžarskem. Neka vdova, Mrs. Fuelop, v Debrecinu je njena mati. Veselje, tako pravi, je edina sredstvo za očiščenje duše. Zato smejaj se in vsi okrog tebe se bodo s teboj smejali. Ni li to v popolnem soglasju z naukom našega Gospoda, ki je učil naj se veselimo in vedno veselimo? Za to novo versko sekto se posebno mladina obojeg? spola navdušuje. Kako bi se ne! Saj jim vesela vdova tako lepo pridiga: Fantje in dekleta na večer le skupaj! Plešite, rajajte, smejajte in krohotajte se, samo od časa do časa sv. pismo poljubite in vaši večeri bodo božja služba, vam v zveliča-nje. Policija pa ni nič kaj navdušena za to novo sekto. S paznim očesom ji je za petami. Najbrž se tudi mladina ne bo dolgo smejala v njej, vsaj od srca ne. Poljubljanje sv. pisma je hvalevredna stvar. A mladina ima rajši druge poljube ki se konec konca končajo — mačkom. In veselje proč je proč.
Podružnica S. Ž. Z. v Oregon City, Ore. (V sredi sta Rt. Rev. Msgr. Hillebrand in P. Odilo.)
NOVA POMLAD KATOLICIZMA.
Tej preroški napovedi kardinala New-mana se je pridružil protestantski pastot Rev. Viljem Barry. V svoji knjigi "The Comming age and the Catholic Church" (Bodoča doba in katoliška cerkev), pretresava vprašanje, katera cerkev bo cerkev bodočnosti. Kratko odgovarja, da tista, ki bo glede porodne kontrole kot skala trdno stala in s sv. Janezom Krst. neustrašeno in brez kompromisa klicala Non licet, ni dovoljeno! In to je bila in bc kot celota samo katoliška cerkev, ki edina se zaveda, da ne sme izdati in prodati, kar ji je Stvarnik in Odrešenik naročil in izročil. Protenstantizem je praktično za tisnil oči pred moderno epidemijo bele kuge in ji s svojo tozadevno resolucijo na lambethski konferenci najvišjih predstavnikov protestantizraa celo odprl prosto pot. S tem si je zapisal lastno smrtno obsodbo. Katoliška cerkev se za toke
časa ne briga. Zato pa, ko bo vodovje u-padlo, bo ostala samo Noetova ladja, predpodoba prave Kristusove cerkve — katoliške. Njej svita nova pomlad, pa bodi zima še tako dolga in ostra.
DOKTORAT BREZBOŠTVA.
To akademsko čast si bo poslej lahko pridobil, kdor bo z vspehom dovršil posebno fakulteto v Ljeningradu. Predavanja bo moral poslušati dve leti. Če bo ta fakulteta po ameriškem vzorcu vpeljala tudi korespondenčne kurze, znajo uredniki naših brezbožnih listov celo doktorji postati. Gotovo jih bodo boljševiki od ustmenih izpitov oprostili, ako jim pošljejo svoje brezbožne članke kot doktorsko dizertacijo. Sicer so pa na vseučiliščih tudi častni doktorati v navadi, ki včasih suponirajo znanost, všasih pa dispenzira-jo od nje. Naši kandidati bodo z ozirom na mnogoletno brezbožno klobasanje lahko dispenzirani. Potem pa gorje nam ko se bomo morali z doktorji brezboštva bosti. A kako že pravi sv. pismo: Dixit insipiens in corde suo: Non est Deus. Norec je rekel v svojem srcu: Ni Boga. Živeli doktorji — norci!
LAKOTE IN VOJSKE, REŠI NAS. . .
V	tem hudih časih, ki jih doživljamo je dobro vedeti, da so milijoni, ki se jim še neprimerno slabše godi kot nam. Poglejmo n. pr. na Kitajsko. Vojska in lakota, te dve hudi šibi ste se spletli v bič, ki tam že dolgo poje smrtno pesem tisočim. Prostrana provincija Shensi je imela več let zapored slabo letino. In še tisto malo, kar so ljudje pridelali, jim je vojna uprava rekvirirala. Zato dežela izgleda kakor izumrla. Tisoče je pobrala lakota. Drugi tisoči so se izselili. Kar jih je še ostalo gledajo smrti nasproti. Ob cestah lež? mrtvi in umirajoči zavrženi otroci. Na sejmih prodajajo ženske kot krave. Niso redki slušaji, da mati zakoplje otroka, ker tako sebe in druge trenutno reši smrti od lakote. Da, lakote in vojske, reši nas o Gospod.
NOVI MESIJA.
Južnoameriška država Chili je topot tako srečna, da je rodila Mesijo. Neki Domingo Zarate je nastopil kot novi Me sija. Izbral si je dvanajst učencev in jim dal obleko ter ime svetopisemskih apostolov. Z dolgo častitljivo brado hodijo okrog in oznanjajo novo Mesijevo kraljestvo. Predno je ta Mesija svoje prijatle zbral, se je ne samo 40 dni, kako* prvi Mesija, ampak celih šest mesecev v nek; duplini pokoril ob kruhu in vodi, d? se vuposobi za svoje apostolsko delo. A tudi ta Mesija je našel svoje Herode, k: ga preganjajo. Zaenkrat je dobil varno zavetje v ječi. Kaka bo njegova nadaljna usoda, oblasti še razmišljajo.
KAPITALIST S ČLOVEŠKIM SRCEM.
V	tej dobi brezdelja in pomanjkanja sc bo pokazalo, koliko je takih. Eden oz. dva sta nam že dolgo znana. To sta Rockefeller Sr. in Jr. Iz rok teh dveh se je že nekaj milijonov raztočilo v do-
brodelne in človekoljubne namene. Tudi njujorški šestmilijonski fond, ki ga zbirajo za podporo nezaposlenih, sta znatno pomnožila. Kar en cel milijon dolarjev sta prispevala. Tako je omenjeni fond čez noč narasel iz treh milijonov 136.000 na štiri milijone 136,000. Kakor je tedaj videti, ga bodo spravili skupaj. Gotovo bo Rockefellerjev zgled tudi drugim kapitalistom bolj ali manj odprl roko, že radi reklame, ki ima pri takih darovih v Ameriki veliko besedo.
ITALIJANI BI RADI SV. DEŽELO
Se razume, da ne v popolno last, ker to je še za Angleže prekislo grozdje. Gre le za takozvani mandat, vrhovno nadu-pravo, ki jo je po svetovni vojski dobila Anglija. Gotovo je, da bi se Anglija tega mandata rada znebila, ker vidi, da mu ni kos, ko bi le njene druge koristi na vzhodu ne bile potem ogrožene. Tudi to je gotovo, da ona ni najpripravnejša velesila za ta posel, vsaj z verskega stališša ne, ki je tam pred vsem merodajno. Ponovno je Italija že pokazala, kako dobrodošel bi ji bil ta mandat. Mussolini je v rokavicah nedolgo tega namignil, da bo treba oči obrniti na vzhod. Sedaj je baje kralja pregovoril, za obisk sv. Dežele. To nekaj pomeni. Sicer kot katoličani lahko pozdravljamo te italijanske skomine in celo želimo, da bi ne ostalo samo pri njih. Gospodarsko pa seveda Italijani Angležev ne bodo nadomestili.
KU KLUX KLAN BLIZU BOBNA.
Par let nazaj so se mnogi že bali, da bi Ku Klux Klani v Ameriki znali v bližnji prihodnjosti igrati isto vlogo kot fašisti v Italiji. Najbrž so tudi sami o tem sanjali. Saj je njih število naraslo že skoraj na devet milijonov, njih premoženje pa čez 100 milijonov dolarjev. Saj je moral vsak novi član za inicijacijo plačati $10.00. Za napredovanje v višje stopnje so bile takse še višje. Zadnja leta je pa začel vidno propadati, tako da je od sko-ro devetih milijonov članov ostalo le še nekaj nad 30.000 in še ti vedno bolj kopnijo. Javnost namiguje, da se z denai-jem ni vitežko oz. preveč vitežko ravnalo.
APOSTOLAT RESNICE.
Katoliška mednarodna zveza za resnico (International Catholic Truth Society), ki ima za Ameriko svoj glavni sedež v Brooklynu, N. Y., je na letošnjem glavnem zborovanju istotam podala jako zanimivo poročilo o svojem delovanju v preteklem poslovnem letu. Namen zveze je vsepovsod in z vsemi mogočimi sredstvi širiti nepotvorjeno katoliško resnico, ter bistriti zmotne pojme in predsodke o njej. Kaj je v tem oziru zveza vse storila, naj povedo številke. Preteklo leto je prišlo na jo od raznih strani 4112 vprašanj o vseh mogočih zadevah, na katera je pismeno odgovorila, ali pa dotič-nim poslala razne letake in brošure, da se sami pouče iz njih. V vnanje misijone je poslala 56.470 raznih katoliških listov, ki jih zbira od tistih, ki so jih prebrali in jih ji zastonj odstopili. Iz svo-
jega sklada je kupila 3320 svetih podob, 1129 vezanih knjig in raznih drugih potrebščin ter jih na svoje stroške razposlala raznim misijonom. Stroške svojega poslovanja in apostolskega udejstvovanja krije z letno članarino $5.00 oz. z dosmrtno $100.00.
POD DUHOVNIŠKO FIRMO.
Razni temni elementi imajo vedno polna usta proti duhovščini. Lasu dobrega ne najdejo na njej. Če jim pa prede in jim je pravica za petami, kaj radi skočijo v duhovniško suknjo, da zabrišejo grešno sled za seboj. Seveda se jim navadno ne posreši za dolgo. Eden takih je bil tudi "Rev." Herbert Molson, ki se je z vsemi dokumenti oborožen predstavil benediktinskemu opatu Rt. Rev. C. Brad-ley-u, v Canon City, Colo., kot redovni kandidat. Ta pa kot izkušen Amerikanec ve, da se dokumenti, na videz še tako neoporečni, dajo ponarediti, ali pa kako drugače prilastiti. Pa je, ko je šlo za res, vse sam preiskal, kaj je z novim kandidatom. Kmalu je spoznal, da ne "štima" vse. Ko je novi kandidat videl, da je zadel na nevernega Tomaža, ki niti temu ne verjame, kar je črno na belem, si je kupil avto, ga cash s checkom plačal in se odpeljal proti Pueblu. Kaj tacega, da bi mu kdo avto kar na mestu cash plačal, pa dotični prodajavec ni bil vajen. Kar nekaj sumljivo se mu je zdelo. Takoj hiti na banko. In res so mu tam povedali da check no good. Z banke je hitel na policijo in kmalu so oboroženi "angeli varuhi" z brzino 70 milj na uro drveli za "Rev." Molsonom, dokler ga niso dohiteli. Kajpada taki niso nikoli v zadregi za izgovore. Vendar je moral v "častnem" spremstvu nazaj v Canon City, kjer so mu vzeli odtis prstov. Na podlagi tega "podpisa" so strokovnjaki v denver-ski ječi ugotovili, da je "Rev." Molson pravici že znani dolgoprstnež Viljem Ryn. Med tem se je pa oglasila tudi firma, kjer je kupil lepo duhovniško obleko, ki jo je pa pozabil cash plašati. Konec komedije je bil, da je moral "Rev." Molson, reete Viljem Ryn, svoj že večkrat poskušam novicijat od kraja začeti v celici denverske ječe.
HUDIČEVA ŠAJTERGA.
Tako je baje Bibničan začuden vzkliknil, ko je videl prvi avtomobil drveti po klancu navzgor, brez konja in še brez glave. Tako bo še marsikdo vzdihnil, če bodo v njujorški državf res uzakonili nameravani predlog, naj se "neprostovoljni umor" potom avtomobila kaznuje z najmanj petletno ječo ali $5000.00 denarne globe. Predlog mislijo staviti zato, ker se varuhi javnega reda pritožujejo, da pri raznih, dnevno se množečih akci-dentih s smrtnim izidom, noče nihče kriv biti, ki je količkaj zdravo kožo odnesel. Vedno vse na tistega zvračajo, ki je že itak z življenjem ceho plačal. Seve, če bo to res kedaj postava, bodo zopet mali sedeli, veliki pa plačevali in mazali. Velikim je $5000.00 komaj toliko, kot malim
$5.00. V primeri z zaporom bi morala denarna globa biti višja, umerjena pc višjih.
ČASNIK — KONVERTIT.
Da, časnik konvertit, ne častnik. Redki so častniki konvertiti, še redkejši pa časniki. Rajši preneha, kot bi se spreobrnil. Katoliški Holandci nam sedaj poročajo o nekem takem spreobrnenju. "U-trehtski kurir", dobro poznan dnevnik, ki je doslej katoliško cerkev ali ignoriral, ali napadal, se je popolnoma spreobrnil. Njegov lastnik je podal javno izjavo, da ga želi poslej uvrstiti med izrazito katoliške dnevnike. Katoliška načela mu bodo vodilna načela, poročila o delu in gibanju katoličanov bodo polnila njegove predale. Da bo temu svojemu programu vsikdar zvest, se popolnoma podvrže cerkveni oblasti in jo prosi, naj imenuje zanj posebnega cenzorja, katerega sodba, kaj spada notri, kaj ne, bo odločilna. In ne samo to. List hoče biti tudi krepko na straži proti svojim nekatoliškim tovarišem in odločno pobijati njih zmote. En tak konvertit je najmanj za deset drugih, ker vodi maso svojih narošnikov in brav-cev nazaj v zavetje resnice.
CERKEV NOČE KRVOLITJA.
To je načelo Cerkve, ki ji je bilo vedno sveto. Vsak posamezni, ki bi bil kriv krvolitja, četudi v pravični vojski, je ire-gularen, to se pravi zadržek je zanj, da ne more postati duhovnik, dokler mu Cerkev tega zadržka ne spregleda. Toda četudi kri ne gre na njen račun, ampak svetne oblasti, ona skuša preprečiti njeno prelivanje, kjer in kolikor more. Tega se je braziljski kardinal Leme de Silveira Cintra v zadnji tamkajšnji revoluciji dobro zavedal in s svojim posredovanjem stotinam, morda tisočim rešil življenje. Ko je uporna vojaška stranka poslala svoje zastopnike k prezidentu Luisu, naj prostovoljno odstopi in tako prepreči nepotrebno prelivanje krvi, je ta s svojim kabinetom ponudbo odločno odklonil in revolucijonarnih odposlancev sploh ni hotel sprejeti. Kardinal, ki je dobro poznal vso situacijo, je takoj vedel, da bo tekla kri, če predsednik vztraja pri tem. Poslal je k njemu enega svojih podrejenih škofov, naj mu v njegovem imenu pojasni položaj in ga skuša pregovoriti, da odstopi. V skrajnem slučaju je bil sam pripravljen, da posreduje. Predsednik je na škofovo prigovarjanje pristal na re-signacijo. Kardinal, prezident in škof so zasedli zaprt avto in se odpeljali, nakar so revolucijonarji mirno prevzeli vlado.
V ZARJI LEPŠIH DNI.
Da je materijalizem, to je svetovni nazor človeka-živali, ki se je zadnja desetletja tako šopiril, in ki je bil tudi hrbtenica socializma, danes načelno že premagan in spada v zgodovino, to je gotova stvar. Idealizem, hrepenenje in stremljenje za višjimi cilji, je na pohodu. Ljudje, ki se zavedajo, da je centrum človeka glava, ne trebuh, se zopet ozirajo
k zvezdam. Eno izmed mnogih razveseljivih znamenj lepših dni je izredno živahno konvertitsko gibanje. Nadalje zapozneli poklici v duhovski in redovniški stan iz vrst takih, ki so v svetu že mnogo poskusili in okusili, a niso našli zadovoljstva. Seve praktičnih materialistov ne bo nikoli manjkalo na svetu, kakor beračev ne, a za navidezno lepo masko ma-terialistišnega svetovnega nazora se ne bodo mogli več skrivati, ampak bodo morali priznati, ali vsaj spraviti očitek, da so pač čredniki, katerih bog je trebuh.
O URBEM VENALEM — O, PODKUPLJIVO MESTO!
Tako so nekdaj še pošteno misleči zdi-hovali nad starim umirajočim Rimom. Moderni "poštenjakoviči" pa s tem očitkom radi žigosajo novi, večni Rim. Pravijo, da se za denar v papeškem Rimu vse dobi, vse razveže, tudi tisto, kar je Bog zvezal in nihče nima pravice razve-zatj — zakon. Kako puhel in zloben je ta očitek, kažejo uradna poročila najvišjega zakonskega sodišča v Rimu, tako-zvane Rota Romana. Pred to sodišče, kot najvišjo instanco v zakonskih zadevah, pridejo le oni slučaji, ki jih škofijska in nadškofijska sodišča kot prva in druga instanca niso mogla rešiti, a tudi ne zavreči. V letu 1929. je imelo to najvišje sodišče opravka s 67 zapletenimi zakonskimi slučaji. 'Med njimi jih je bilo 58, pri katerih je šlo za veljavnost, odnosno neveljavnost zakona. Od teh jih je bilo po dolgem, temeljitem procesu 20 spoznanih za neveljavne, ostali za veljavne. Trideset strank od 58 je plačalo vse pravne stroške. Ostalih 28, ker so bile uboge, niso ničesar plačale. Od onih 30, ki so vse stroške plačale, jih je bilo le 8, katerih zakon je bil spoznan za neveljaven. Od 28 ubogih, ki niso ničesar plačale je bilo 12 zakonov proglašenih za neveljavne. Sodite, kdo je govoril, ali denar, ali pravica in resnica! Sedaj pa pojte vi h kakemu advokatu, pa mu povejte, da mu ne bote mogli ničesar plačati, boste videli, kako daleč bote prišli s svojim procesom.
MOČ RESNICE.
Resnica je velesila. Kogar ona zasnubi, je pripravljen na vse žrtve, ki jih zahteva od njega, da jo sme objeti. Dokaz za to so konvertiti. V Garden Prairie, malem mestecu države Illinois živi kot navadni lajik nekdanji protestantov-ski pastor. Je izobražen mož, velike živ-ljenske skušnje. Govori tri jezike, angleško, francosko in nemško. Ko ie bil z ameriško armado v Franciji, je imel slušajno opravka z nekim tamkajšnjim častitljivim katoliškim duhovnikom. Vtis, ki ga je ta napravil nanj, s svojim od globoke vere prešinjenim duhovniškim dostojanstvom, je bil tako globok, da se poslej ni mogel otresti misli: Le vera ki vzgaja take značaje, mora biti prava Zasnubljen od resnice, ni gledal kaj ga čaka, če ji sledi. Prestopil je v katoliško cerkev. Kot navadni lajik se je nastanil v imenovanem mestecu, edini katoličan
med samimi protestami. K sv. maši hodi ob nedeljah v šest milj oddaljeni Marengo, kjer je bil prej baptistovski pastor. Ker je vdovec, mu skušajo omogočiti nadaljni študij, da postane katoliški duhovnik.
AMERIKA NA RAZPOTJU.
Urednik znane jezuitske revije "America" Rev. F. X. Talbot, S. J. je na nekem banketu v New Yorku izvajal sledeče pomenljive misli: Ameriški prote-stantizem, ki je bil pred poldrugim stoletjem še hrbtenica krščanstva v deželi, je v razsulu. Novi paganizem, slabši od starega, ker sploh ne pozna Boga, vedno prešerneje dviga glavo ne samo v praksi, ampak tudi v teoriji, načelno. Ne manjka nam postav, knjig in toliko drugega, ki očividno ignorirajo Boga in se norčujejo iz njega. Vse to kaže, da je novopaga-nizem krščanskemu protestantizmu čez glavo zrasel, da mu ni in mu bo vedno manj kos. Če nočemo, da postane Amerika v veliki večini paganska, moramo katoličani stopiti na plan in deželi ne le rešiti krščansko kulturo, ampak ji vdihniti katoliško dušo. Katoliška mora postati naša postavodaja, naša civilizacija, naši vzori. Tega apostolata se morajo naše katoliške organizacije zavedati, dokler je čas. In sedaj je čas za to, ker Amerika je na razpotju. Ali bo paganska, ali katoliška.
Iz slovenskih naselbin.
V Glasilu K.S.K.J. je bilo javljeno, da je bil dosedanji župnik v Barbertonu, O. Rev. A. L. Bombach prestavljen na faro sv. Kristine v Euclid, O. Na izpraznjeno mesto v Barberton, O. pride Rev. Meden, župnik hrv. fare v Lorainu, O.
CHICAGO, ILL. — USTANOVITEV BARAGOVE ZVEZE. Dne 29. decembra lansko leto je bila v Chicagi ustanovljena Baragova Zveza. Postavila si je zlasti dva cilja pred oči: Baragovo bea-tifikacijo in katoliško prosvetno delo med ameriškimi Slovenci. Letos hoče po svojih zastopnikih v domovino in tamkaj na podoben način predložiti ljubljanskemu škofu prošnjo za beatifikacijo Baragovo, kakor se je to zgodilo lansko leto v Marquettu. Ker ima novoustanovljena Baragova Zveza tako konkreten cilj pred očmi, smo trdno prepričani, da bo krepko živela in se razvijala in je ne bo zadela usoda raznih dosedanjih poskusov za združitev katoliških Slovencev v A-meriki. Naša dolžnost je, da novoustanovljeno Zvezo po svojih močeh podpiramo in ji pomagamo, da bo čim prej mogla pod svoje okrilje zbrati vsa katoliška društva ameriških Slovencev.
Na posebnem mestu smo priobčili oklic na društva. Tukaj priobčujemo še imena odbornikov: Anton Grdina, predsednik; Jos. Gregorich, podpreds.; P. Bernard Ambrožiš, tajnik; Joseph Kobal, pom. tajnik; Geo. Stonich, blagajnik; J.
Jerich, blag. namestnik; odbornika: P. dr. Hugo Bren, Rev. J. J. Oman; misijonarja: P. Odilo in P. Vencel Šolar; P. Aleksander Urankar, urednik Baragovega svetilnika; nadzorniki: Rev. M. Butala, Leo Jurjovec, John Gottlieb.
KOD SEM HODIL PO MISIJONIH?
P. Odilo, O. F. M.
Iz Oregon City, Ore., kjer me je tako velikodušno obdarovala podružnica S. Ž. Z., me je peljala pot v državo Washington. Kar naprej moram povedati, da je država Washington ena najlepših, kar sem jih videl do sedaj. Lepa je mogoče zame zato, ker je zelo podobna naši slovenski domovini: krasne doline, bujni smrekovi gozdovi in visoke gore. Najprej sem se vstavil v VALLEY, WASH., kjer je stara slovenska farmarska naselbina: nekaj čez trideset družin. Pred kakimi 25 leti so si tukaj Slovenci postavili svojo cerkev. Duhovnik pride vsako nedeljo iz 60 milj oddaljenega mesta Spokane. Človek se počuti tukaj kot doma. Približno na sredi naselbine je cerkev. Okoli cerkve so postavljene štiri lesene kapelice za blagoslove pri procesiji na praznik presvetega Rešnjega Telesa. Ob cerkvi stoji visoki mlaj, na katerega višino potegnejo vsako leto za Telovo sveži, ovenčani smrekov vrh. Par sto korakov od cerkve ob gozdu je pokopališče, kjer že nad 50 Slovencev čaka na glas angelske trobente. V cerkvi in okoli nje je vse v najlepšem redu. Če bi ne bilo na cerkvi dimnika, pa bi človek popolnoma lahko mislil, da je kakor v starem kraju Slovenci so dobili celo dovoljenje, da imajo vedno v cerkvi presv. Zakrament, četudi nimajo svojega duhovnika.
Že iz tega lahko vsak spozna, da je na Valley zelo lep misijon. Res vsi naši ljudje so z veseljem in z vidno ginjenostjo hodili k misijonskim pobožnostim. S kakim navdušenjem so peli ti ljudje slovenske pesmi, se ne da povedati. Tudi taki so peli, ki jim že osem križev teži pleča. Ob slovesu si je marsikateri tak otrnil solzo s pripombo: Najbrž se nikoli na tem svetu ne vidimo. Moja srčna želja je pa, da bi se videli zopet to leto na jesen. Če bo le mogoče: Na svidenje!
Na Valley sem bil doma pri družini Šwan. Od tam pa sem obiskoval druge družine. Kar z nekako radostjo se spominjam Švanovih, Skokovih, raznih Tom-' šetov, Justinovih, Mrakovih, Erbežniko-vih itd. Zelo moram pohvaliti te Slovence zato, ker ne puste v naselbino nobenega brezverskega časopisa. So pač vsi prave gorenjske korenine, ki jih vrtinec ameri-kanskega življenja ni mogel omajati.
CLE ELUM, WASH, je nadaljna naselbina, ki sem jo obiskal. Leži v prijazni gorski kotlini, od vseh strani obdani od košatih gozdov. V mestu je samo ena katoliška cerkev, kamor spadajo katoii-čani vseh narodnosti. Naši Slovenci v to cerkev še niso dosti blata nanosili, ali k sv. misijonu so hodili čisto povoljno. Veliko zaslombo in pomoč sem imel pri
družini Smergut in Korušek. Največ pa mi je pomagal Mr. Moskon. V skrajno slabem vremenu in po ledeni poti me je peljal preko hribov v 120 milj oddaljen Enumclaw. V Cle Elum so videli zdaj prvikrat slovenskega duhovnika. Če mi Bog da zdravje, ga bodo odslej videli vsa ko leto. Hvalevredno je to, da so Slovenci kupili za spomin na prvi slovenski mi-sijon lepi beli mašni plašč, ki je bil prvikrat rabljen na sveto noč pri polnočnici.
Zadnji moj misijon na zapadu je bil v ENUMCLAW, WASH. Kake tri milje od mesta so si postavili slovenski farmarji svojo cerkev že pred 40. leti. Ravno tako imajo poleg cerkve lastno pokopališče. Naselbina se imenuje Krain. Ljudje se pečajo po večini s živinorejo. Misijon se je vršil kot v starem kraju: vse slovensko. Še za blagoslov smo vsaki večer peli slovensko. Moj ministrant je bil Mr. Malnerich, ki ga vidite na sliki. V starem kraju se je naučil streči pri sv. maši, petdeset let je že v Ameriki, pa še ni pozabil. Malnericheva hiša mi je dala tudi streho za ves čas mojega bivanja v Krain. Sinova Peter in Matt sta me vozila vsako jutro v cerkev in nazaj. Za sklep sv. misijona, ki je bil na Zahvalni dan zjutraj, smo imeli pobožnost za duše v vicah s sv. mašo za pokojne in s procesijo na pokopališče. K sv. misijonu so pridno hodili tudi Slovenci iz Cumberland in iz Black Diamond.
V splošnem sem spoznal to-le: Slovencem, ki so ohranili vero in imajo v svojem srcu zapisane verske dolžnosti, pa naj bodo kjerkoli, se dobro godi, srečni so, pri onih pa, ki so izgubili vero, je vse narobe. Ni je sreče brez Boga. Čudno, da enkrat tega vsi ne poznamo!
IZ JOHNSTOWN A, PA.
Pevsko in dramatično društvo "Baraga" je priredilo v nedeljo popoldne 28. dec. svoj prvi koncert z igro "Podgrajski lovec" in to s prav dobrim uspehom. Velika hrvatska dvorana, kjer se je vršila ta prireditev, je bila polna Slovencev in Hrvatov, ki so z navdušenjem sledili točkam programa in se čudili, da je kaj takega mogoče pripraviti v kratkem času.
Res, če pomislimo razmere, v katerih se nahaja mlada župnija Male Cvetke, moramo reči, da je bila precej drzna misel izvršiti povoljno dalekosežni načrt Toda trdna volja: Hočemo pokazati, kaj premoremo, z neomajno vztrajnostjo združena, je tudi tu žela zasluženo plačilo. Da, velik je bil trud; zato je pa tudi veliko veselje po dovršenem delu.
Da ostane prireditev v trajnem spominu ne samo nam v Johnstownu, navedem tu celoten program prve prireditve v naši župniji.
1.	Pozdrav — Rev. Bcnigen Snoj, O. F. M. župnik.
2.	Oj planine —- Pevski zbor Baraga.
3.	Ne tožim — Pevski zbor Baraga.
4.	Mala Slovenka — Dolores Pristov.
5.	Rožmarin — Dolores, Frances in Henrik Pristov.
6.	Mladi Slovenec — Viljem Hren.
7.	Slovenec sem — Pojo slovenski u-čenci in učenke.
8.	Hej Slovenci — Pojo slovenski u-čenci in učenke.
9.	Lepa naša domovina — Pojo slovenski učenci in učenke.
10.	Ameriška himna — Pojo slovenski učenci in učenke.
11.	Piano — Miss Annie Potokar.
12.	Igra — Podgrajski lovec
13.	Živa slika.
14.	Žrebanje dobitka — maček v žaklju.
Po besedah pozdrava, zlasti Rev. Dr. Kajiča, ki z bratsko slogo in ljubeznijo dela za napredek Slovencev v Johnstownu, je pevski zbor navdušeno zapel obe pesmi S. Aljaža pod vodstvom pevovodje Mr. Johna Potokarja in nas v duhu ponesel v domovino.
Nekaj silno ljubkega je bilo, ko je o-semletna hčerka Pristova izpregovorila malo prisrčnih slovenskih besed in nato skupno s sestrico in bratcem zapela pe-
Mr. Malnerich, ugledni slov. farmar v Krain, Wash, s P. Odilom.
sem "Rožmarin". To je vsem izredno u-gajalo in jim šlo v srce.
Za njimi je nastopilo štirideset učencev in učenk. Naprej stopi učenec Viljem Hren in junaško pove, da je mladi Slovenec, četudi v Ameriki rojen. K sklepu njegovega nagovora navdušeno pritrde vsi: Slovenec sem, Slovenec čem ostati in iz njih grl zadoni pesem: Slove nec sem ter še druga "Hej Slovenci". Kako je to petje malih navdušilo vse v dvorani! Čast častiti sestri Ceciliji, ki jih je tako lepo vse naučila!
Zdaj pa zgodovinska igra, štiridejanka "Podgrajski lovec". Vse je nestrpno čakalo. Igra je izvirna in posneta po povesti iz 17. stoletja, vršeča se v naši stari domovini. Tudi tu naj bodo omenjeni i-gralci te naše prve igre.
OSEBE:
Podgrajski lovec ............Mr. Joe Nemanič
Graščak ........................Mr. John Brezovec
Ciganka ........................Miss Mary Švigelj
Veronika ......................Miss Marg. Tomec
Graščakinja ....................Miss Ela Pristov
Mali hlapec ....................Mr. Andy Intihar
Groga ........................Mr. Viktor Rovanšek
Špela ................................Miss Olga Tegelj
1.	orožnik ....................Mr. Ciril Rovanšek
2.	orožnik ............................Mr. Joe Fink
Režišer ........br. Akurzij Somrak, OFM.
Nastop igralcev je bil naraven; vsi so se vživeli v svoje vloge. Prav izvrstno sta igrala graščak in lovec, ki bi delala čast tudi večjemu odru; zlasti še lovec, ki dobro obvlada slovenski jezik. Kot dijak je bil nekaj let v domovini in to mu je prav prišlo zdaj pri igri. Tudi vse i-gralke in ostali igrajci — posebno mali hlapec je napravil mnogo veselja in smeha — so dobro dovršili svoje vloge, četudi jim je delal slovenski jezik nemalo težav. Čuditi se moramo, da so nekateri mogli toliko govoriti slovensko, ker niso bili nikdar v slovenski šoli; le vztrajnost je dosegla tako lepe uspehe. Drugič jim bo že lažje. Da bi pač kmalu dobili slovensko šolo! Prepričan sem, da bi se naša mladina pri sedanjem navdušenju izvrstno naučila slovenskega jezika tako v govoru kot v pisavi.
Po dovršeni igri so ščenci zapeli še pesmi: Lepa naša domovina in ameriško himno, nakar je sledila zanimiva slika z angleškim petjem. Lep, 23 dol. vreden dobitek, mačka v žaklju, je zadela Mrs. Mary Lunka. Tako se je v splošno zado-voljnost izvršila prva prireditev slovenske župnije Male Cvetke v Johnstownu.
NA DELO.
Pevsko in dramatično društvo Baraga je imelo svojo zelo dobro obiskano sejo v nedeljo 4. jan. zvečer v cerkveni dvorani. Pristopilo je zopet več podpornih članov in sklenilo se je, da se priredi igra učencev v februarju, pri kateri nastopi pevski zbor.
Nato so se zbrali vsi pevci, igralci in prijatelji društva Barage v dvorani na 801 Broad St. k skupni večerji in nad vse dobro vspeli zabavi.
Za veseljem žalost mora priti. Danes 5. jan. opoldne so se užgale jaslice v hrvatski cerkvi. Bile so na slovenskem oltarju sv. Cirila in Metoda, za katerega so Slovenci 1. 1904 nakolektali lepo svoto. Oltar je uničen, vendar je požarna hramba rešila cerkev pred požarom.
SAN FRANCISCO, CALIF. — Več let že dobivam priljubljeni list Ave Maria. O našem mestu zlatih vrat je marsikdo izmed čitateljev slišal veliko lepega. Tukaj je precej Slovencev in Slovenk in prav želeti bi bilo, da bi se bolj oglašali z dopisi po naših listih. Pozdravljam lepo misel, da je Ave Maria tudi nam starejšim odprla svoje predale. Upam, da jo bomo sedaj še z večjim veseljem prišakovali vsaki mesec. Malo hudo nam je, ker so slabi časi in se težko dobi delo. Počasi se bodo menda razne
lepe obljube vendarle uresničile in bodo zavladale boljše razmere. Pozdravljam vse čitatelje Ave Marije, obenem pa želim, da bi se število njenih naročnikov kar najbolj zvišalo. — Bara Kramar.
LEMONT, ILL. — Upravništvo Ave Marije čaka na nova naročila letošnjega koledarja. Precej jih je že razpečalo, vendar bi še rado mnogim postreglo tukaj in v starem kraju. V mesecu katoliškega tiska pričakuje lepo število odzivov. . . Uredništvo prosi vse sotrudnike, naj pošljejo tvarino za list DO 10. PREJŠNJEGA MESECA, še hočejo, da bo priobčeno v tisti številki, za katero so prispevek poslali.
Iz domovine.
DOPIS IZ ŠKOCIJANA. — Vesela sem bila Vašega uvodnika v novemberski številki Ave Marije. Prav je, da ste zapisali odkrite besede. Svoj čas sem sama bila v Ameriki in vem, kako je tamkaj. Sedaj šele prav čutim razliko. Tam imajo po zimi lepo zakurjene cerkve, ob našajo se pa vedno dostojno. Postavljeni so posebni reditelji, ki pazijo na red. Takih rediteljev bi pri nas zelo potrebovali. Zadaj pod korom je pri nas večkrat tak teater in tako grdo obnašanje, da se kaj takega tamkaj ne zgodi niti na cesti, tudi še so največje barabe skupaj. Seveda so pod korom večinoma fantje zato se ni čuditi, če je med njimi toliko junakov noža. — Jerca Lindič.
KNJIGE IN DRUGO. — "Ob srebrnem jubileju škofijskega zavoda sv. Stanislava in škofijske gimnazije" je naslov spominski knjigi, nekakemu pregledu o-gromnega dela, ki se je izvršilo v 25 letih na zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu. Ker je to delo v narodno-prosvetnem oziru razgibalo skoro vse Slovence in jim s
svojim smelim poskusom vlivo novega poguma, je vredno, da knjigo dobi vsak Slovenec, tudi oni, ki je moral za kruhom v tujino. Ko bo čital knjigo, bo spoznal, da je v našem narodu dovolj volje in žilavosti za kulturno življenje in udej-stvovanje, zlasti če sledimo svojim narodnim voditeljem, med katerimi zavzema najodličnejše mesto nadškof dr. A. B. Jeglič. — Andrijevič D. F., Propisi in upote za iseljenike, Zagreb; cena $1. Nova knjiga, ki je pisana v hrvaščini in je nekak kažipot za izseljenike v severni ali južni Ameriki. Obsega 350 strani. Napisal jo je tajnik izseljeniške organizacije v Zagrebu, ki je bil sam dalje časa v A-meriki in so mu naše razmere dobro znane. Ker je videl, koliko je predpisov glede izseljencev in v kako veliko škodo lahko le-ti izseljenca spravijo, ako jih ne pozna, zato se je potrudil in jih v pričujoči knjigi zbral ter dal v javnost. S pomočjo te knjige se lahko marsikateri izmed naših rojakov obvaruje raznih nevarnosti in se izogne vabljivim mrežam zvitih špekulantov. V knjigi so zraven drugih koristnih stvari tudi praktična navodila za učenje angleškega in španskega jezika. Knjigo vsem toplo priporočamo. Naročila naslovite na naslov: Organizacija izseljenika, Samostanska ul. br. 16, Zagreb, Jugoslavija. — Od agencije "Avala" v Beogradu smo dobili sporočilo, da so v novembru dosegle vse hranilne vloge skupaj s čekovnimi računi na tamošnji poštni hranilnici 1 milijardo 137 milijonov dinarjev. To je seveda zelo velika vsota in najboljša garancija za hranilne vloge.
Ponovno priporočamo prelepo premi-šljevalno knjigo Dobri pastir, katere drugi del je pred kratkim izšel. Istotako toplo priporočamo tudi kratke življenjepise svetnikov ,ki so jih pod imenom "NEBEŠKI DVOR" izdale uršulinke v Ljubljani. Povod temu delu (stane $1) je bila
1. 1924 izražena želja voditeljev Marijinih družb, naj bi se oskrbele tiskovine za češčenje mesečnih zavetnikov v slovenskem jeziku. Pobožnost žrebanja mesečnih zavetnikov je skoro povsod po katoliškem svetu razširjena, pri nas pa jo poznajo in prakticirajo menda le samostani. V Ave Mariji ravno izhaja navodilo za tako pobožno vajo. Naj bi se te vaje oprijele zlasti pobožne duše in se z njeno pomočjo dvigale kvišku na potu krščanske popolnosti. V bodrilo naj sledi tukaj posebno priporočilo in odobritev sv. očeta. Tako-le se glasi:
REV. I)'A MADRE,
Spolnjujem častitljivo naročilo in Vas obveščam, da je sv. očeta močno razveselila Vaša zvestoba, ki ste mu jo pokazali, ko ste mu poklonili 12 krasnih zvezkov, kateri pojasnjujejo življenje svetnikov cerkvenega koledarja.
Misel predočevati vernikom vsak dan zglede učiteljev krščanske čednosti, je zelo hvalevredna, ker to sveto prizadevanje ne samo ohranja naše duše v neprestani zvezi z brati v nebesih, ampak je tudi močan nagib za njih posnemanje.
Ko se Njega svetost zahvaljuje za Vaš blagohotni dar in hvali Vašo podjetnost, želi, <la bi čitanje teh zvezkov obrodilo mnogo duhovnih sadov in želeč vsega dobrega od zgoraj, podeljuje Vam, častita Mali, Vašim sosestram in vsem članom "Nebeškega dvora" svoj očetovski apostolski blagoslov.
Ko Vam to sporočam, beležim z izrazi svojega odličnega spoštovanja, v Gospodu vdani:
E. Kard. Pacelli.
V Ljubljani je začel z januarjem izhajati verski list za mladino. Pisan je v mehkem in lahko umljivem otroškem slogu. Če ga more kdo iz Amerike naročiti, naj si ga oskrbi.
VSEBINA FEBRUARSKE ŠTEVILKE:
Oklic BZ.........................................................................................str. 33
Procesija s svečami (p. Odilo) ................................................str. 34
Baragova pisma:
Kako je Baraga potoval čez morje (p. Hugo)...............str. 35-36
Misli na svečnico (Gospod kaplan) ....................................str. 36-37
Amerikanci prvi v Marijinem albumu (dr. Fr. Trdan)........str. 37
Z otokov solza (p. Hugo) ....................................................str. 38-41
Redovnik (pesem — p. Aleksander) .....................................str. 41
Minnetonka VIII. (p. Bernard) .....................................str. 42-45
Piše knjiga. . . (pesem — P. Aleksander)..........str. 45
Baraga in frančiškani l'|>. Hugo)	..............str. 46-48
Sestram v Gospodovi službi:
Z grička Asizij ................................................................................str. 49
Uporaba mesešnih listkov .(111.) ........................................str. 49-50
Tine in Cila (idila — Marin Miha) ....................................str. 50-51
Glasovi od Marije Pomagaj (p. Hugo)..............................str. 52-53
Zahvala, darovi in drugo ...........................................................str. 53
Naši mladini:
The Mass (Frank Scheringer) ................................................p. 54-55
Legends of St. Francis (Ksaver Meško—Albina Wahčič)....p. 55
Anniversary's Memory (Fr. Leonard, O.F.M.) ....................p. 56
Skušnja o Baragi v Shehoyganu (Sestra L.)............................p. 56
Abraham Lincoln (La Sallite) ................................................P- 56
George Washington (Fr. C. S.) ..................................................p. 57
Pisma .......................................~...............................................p. 57-58
The Purification (Fr. Leonard) ....................................................p. 58
Ako potrebujete človeka, ki naj bi Vam naredil razna mizarska dela pri hiši, pišite na naslov: Jos. Brožič, Box 443, Lemont, 111.