taBakum
d.o.o.
lil
Mport-import
trgovina s
KMETIJSKO MEHANIZACIJO
ZA VSAKO VASE VOZILO
AKUMULATORJI	Maribor
3"
Novo mesto, Velika Cikava 25, tel. 068/322-625
OTVORITEV TEKSTILNE ŠOLE
METLIKA - V petek, 10. decembra, bodo ob 12. uri na Partizanskem trgu v Metliki slavnostno odprli prenovljeno stavbo nekdanje osnovne šole, v kateri bo odslej metliška Tekstilna šola. Solo bo odprl minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, slovesnosti pa se bo udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.
Samo še slovenska molzna krava?
Seja odbora območne gospodarske zbornice - Bi si Dolenjska lahko pomagala? -Država naj odpira vrata - Javna poraba, obresti in tečaj kot ključ do uspeha
DOLENJSKE TOPLICE - V ponedeljek je tu zasedal Odbor novomeške območne gospodarske zbornice. Na seji, ki se je je udeležil tudi Dagmar Šuster, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, so razpravljali o aktualnih gospodarskih razmerah in precej tudi o mestu Dolenjske in Bele krajine v Sloveniji.
Po ugotovitvah iz razprave Dolenjska in Bela krajina postajata vse bolj drugorazredni del Slovenije. Kot so menili udeleženci, bo naša država v prihodnje veliko vlagala v nekatere dejavnosti in se zadolžila, saj ima slovensko gospodarstvo za tolikšne naložbe premalo denarja. Z najemanjem kreditov bo Slovenija zadolžila vse državljane, zato bi bilo prav, da bi bili vsi državljani deležni neposrednih koristi teh vlaganj. Toda Dolenjsko bo Slovenija v naložbeni vnemi verjetno obšla. Janez Bajuk je menil, da se Dolenjska in Bela krajina tudi zaradi lastne nedejavnosti in neiznajdljivosti spreminjata v slovensko molzno kravo.
Na seji odbora so tudi kritizirali togo državno administracijo na več področjih, ki zadevajo državno gospodarstvo in tako ali drugače tudi Dolenjsko. Po mnenju nekaterih razpravljalcev država zelo uspešno prevzema vse več mehanizmov odločanja. Delo pa ji gre slabo od rok pri odpiranju vrat slovenskim podjetjem v tistih državah, kjer vrat ne morejo odpreti firme same. Premalo učinkovita je država pri utiranju poti tujemu kapitalu v Slovenijo. Kot so še
menili nekateri udeleženci, se ne kaže braniti tega denarja, kajti Slovenija ima premalo lastne akumulacije. Slovenska podjetja imajo po besedah članov Odbora še vedno neurejene odnose z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami in ureditev teh razmerij je naloga države in ne posameznih z .razpadom Jugoslavije prizadetih firm.
Tudi gospodarski odnosi z evropskimi državami so po mnenju nekaterih udeležencev seje nedorečeni, zasnovani v korist tujine, in Sloveniji
ne zagotavljajo vselej statusa države s posebnimi ugodnostmi. Tuji proizvajalci prodajajo na primer svoje pijače v Sloveniji v ugodnejših tržnih možnostih kot slovenski proizvajalec v tujini, kar pa bržčas že sega na področje dampinga in s tem tuje nelojalne konkurence, ki seji Slovenija kot država noče ali ne zna upreti.
L. M.
IVO BIZJAK V METLIKI
METLIKA - V soboto, 11. decembra, ob 19. uri bo v Kulturnem domu gost SKD Metlika notranji minister Ivo Bizjak. Beseda bo tekla o notranji varnosti, mladinski kriminaliteti, prehodih meje, narkomaniji in beguncih. Vabljeni na pogovor!
Bogata bera Krkinih nagrad
Slovesno podelili letošnje Krkine nagrade - Letos prvič tudi za doktorske disertacije - Mednarodni simpozij
Danes v Dolenjskem listu
na 3. strani:
•Nekateri so še za iluzije
na 4. strani:
•Spodoben cestni delež Dolenjski
na S. strani:
•Bo morala biti najprej nesreča?
na 6. strani:
•Delavci Rika prijavili terjatve
na 7. strani:
•Zakaj je avtomatika odpovedala?
na 8. strani:
•Država bi gradila, Krško pa spi
na 11. strani:
•Milijon delavcev v tovarni zdravja
na 12. strani:
•Česa o Blanci Kardelj in Marija nista vedela
KRKINE NAGRADE - Generalni direktor Krke Miloš Kovačič je letošnjim nagrajencem - vseh je bilo 59 - na slovesnosti v Šmarjeških Toplicah izročil Krkine nagrade. To je bila že 23. podelitev Krkinih nagrad po vrsti.
ŠMARJEŠKE TOPLICE - S slovesno podelitvijo Krkinih nagrad, že triindvajseto po vrsti, so se v torek, 7. decembra, v Šmarjeških Toplicah končali letošnji Krkini raziskovalni dnevi. Mednarodnega simpozija v okviru teh dnevov so se udeležili številni domači in tuji znanstveniki, med njimi strokovnjaki svetovnega slovesa. Kot je na tiskovni konferenci pred podelitvijo Krkinih nagrad, ki se je je udeležil tudi rektor ljubljanske univerze prof. dr. Miha Tišler, povedal predsednik sveta Sklada Krkinih nagrad, prof. dr. Miha Japelj, so številni od dosedanjih 1.373 Krkinih nagrajencev tudi kasneje ostali zvesti raziskovalni dejavnosti in dosegajo lepe uspehe in so deležni tudi pomembnih priznanj in časti.
Letos je Krka nagradila 40 raziskovalnih nalog, ki jih je naredilo 28 študentov dodiplomsklega in podiplomskega študija in 31 srednješolcev. Področje, s katerimi se nagrajene naloge ukvatjajo, je zelo široko in sega od farmacije, kemije in medicine do varstva okolja in trženja. Razen za diplomske in magistrske naloge so letos prvič podelili Krkine nagrade tudi za doktorske disertacije.
Krkina osnovna dejavnost je proizvodnja zdravil. Danes imajo v Sloveniji registriranih 143 zdravil v 338 oblikah in z njimi pokrivajo vsa pomembna indikacijska področja. Krkin tržni delež v Sloveniji znaša eno tretjino. Veliko teh
zdravil je registriranih na njihovih zunanjih trgih, se pravi v državah vzhodne in srednje Evrope, prisotni pa so tudi na najzahtevnejših trgih, kot so nemški, angleški, skandinavski itd. Nekaj manj kot polovica zdravil v prodaji predstavljajo zdravila, ki jih proizvajajo v sodelovanju z vodilnimi svetovnimi multinacionalnimi farmacevtskimi podjetji, dobra polovica pa gre na račun Krkinih lastnih generičnih zdravil. Izvozijo kar tri četrtine svoje proizvodnje. Pri veterinarskih zdravilih pa s svojim programom na osnovi lastnega razvoja pokrivajo kakih 70 odst. slovenskih potreb.
Seveda vsega tega v Krki ne bi zmogli, če ne bi imeli močnega sektorja za raziskave in razvoj. Med 184 zaposlenimi v tem sektorju je danes 5 doktorjev znanosti, 23 magistrov znanosti in 52 strokovnjakov z visoko izobrazbo. K svojemu delu pa znajo pritegniti tudi najvidnejše domače in znane tuje strokovnjake. “Razvoj in raziskave so, v celoti gledano, vpeti v celoten koncept nadaljnjega razvoja Krke kot celote in njegovo internacionalizacijo,” je med drugim dejal generalni direktor Krke Miloš Kovačič. “Naš cilj je ostati najboljša farmacevtska tovarna med kakšnimi stotimi, kolikor jih je med Vladivostokom in Ljubljano. Za to pa potrebujemo stalen razvoj, povečevanje znanja, vrhunsko organizacijo in marketing.”
A. B.

L

DARILO Z DUNAJA - Miklavžev dan, god svojega zavetnika, sta kapiteljska cerkev in župnija sv. Nikolaja v Novem mestu slovesno počastili s celodnevnim češčenjem Rešnjega telesa in s postavitvijo in blagoslovitvijo replike nagrobnega spomenika drugega novomeškega prošta in prvega dunajskega škofa Jurija Slatkonje v kapiteljski kripti. Slovesnosti je vodil slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar (na sliki pri blagoslovitvi nagrobnika), otvoritve spomenika pa so se poleg številnih župljanov udeležili še številni ugledni gostje, med njimi avstrijska veleposlanica v Sloveniji Juta Stefan Bastel, zunanji minister Lojze Peterle, dr. Feliks Bister z dunajskega Inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo, sekretar ministrstva za promet in zveze Marjan Dvornik in novomeška poslanka SKD dr. Vida Čadonič-Spelič. O proštu Slatko-nji je govoril dr. France M. Dolinar, o nagrobniku pa umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič. Nagrobnik je res lepo darilo kapiteljski cerkvi za Miklavža v petstotem letu novomeškega kolegiatnega kapitlja, kot je dejal novomeški prošt Jožef Lap, z njim pa je darovalec, dunajski nadškof in kardinal dr. Hermann Groer, potrdil starodavno povezanost Dunaja in Novega mesta. (M. Markelj)
DA BO VESELI DECEMBER ŠE BOGATEJŠI
NOVO MESTO - Za prireditve in obdaritve otrok novomeške občine so doslej svoj delež po zmožnostih prispevale domala vse krajevne skupnosti razen Škocjana, Hinj, Šentjerneja in Bršljina. Odbor upa, da bodo k Veselemu decembru pristopile tudi te. Poleg obrtnikov in pri njih zaposlenih, ki so se odločili prispevati po 500 tolarjev na zaposlenega, je doslej svoje prispevke poslalo na naš žiro račun še 28 raznih podjetij in ustanov. Njihova imena bomo izpisalli na panojih na Glavnem trgu v Novem mestu. Novoletni odbor je vesel, daje za darila, ki bodo veljala 4.415.000 tolarjev denar že zagotovljen za program na novoletnem kamionu in Glavnem trgu pa ga še primanjkuje. Potrebovali bi pokrovitelje za posamezne glasbene nastope, zato na prispevke čakamo, da bomo s pevci lahko podpisali pogodbe. Od torka do torka so na žiro račun zveze svoj prispevek poslale krajevni skupnosti Mirna Peč 68.100 in Dolenjske Toplice 23.000 tolarjev. Od podjetij sta na žiro račun 52100-678-80209 svoje prispevke poslala Invest, d.o.o. 10.000 in Ljubljanska banka - Dolenjska banka, d.d. Novo mesto 230.000 tolarjev. Opravičujemo se Rajski ptici, ki je bila v prejšnji številki Dolenjskega lista pomotoma zapisana kot Radijska ptica.
Boljši časi za mala podjetja?
Minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikarje opozoril, da bodo boljše razmere prinesle tudi konkurenco, zaradi katere bo propadalo več podjetij kot zdqj
Ijanju na novih tujih tržiščih. Branko Šušteršič iz Nike je menil, da država
KOSTANJEVICA - V začetku novembra letos je bilo v Posavju registriranih 813 zasebnih podjetij, kar je celo za 229 več kot v začetku leta. V prvem polletju so njihovi prihodki zavzemali že skoraj 19 odst. vseh prihodkov posavskega gospodarstva. Tudi to je razlog, da se zasebni podjetniki povezujejo v žeUi po zaščiti svojih interesov.
Do konca tedna bo pretežno suho vreme z nespremenjenimi temperaturami.
Komisija podjetnikov pri Območni obrtni zbornici Krško je v petek sklicala posvet o razvoju podjetništva, ki sta se ga udeležila tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster in minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar. Slednji je povedal, da se oživljanje gospodarstva najbolj kaže v drobnem gospodarstvu, kjer so letos naložbe realno za 3 odst. večje kot lani, usmerjene pa so bile predvsem v gostinstvo ter v podjetja za finančne in poslovne storitve. Tuji vlagatelji najbolj zaupajo malemu zasebnemu gospodarstvu, kjer je končalo kar 65 odst. tujega kapitala.
Dr. Maks Tajnikarje podjetnikom predstavil še novosti, s katerimi naj bi si že v kratkem pomagali. Izboljšave napovedujejo sistemska zakonodaja o gospodarskih družbah in o obrti,
• Po besedah dr. Tajnikarja bo v naslednjem letu začelo delovati trgovinsko središče, v katerem bodo na razpolago informacije o tujih trgih in o kupcih. Izrazil je upanje, da bo središče povezano z nastajajočo informacijsko mrežo gospodarske zbornice. “V vladi gledamo na malo gospodarstvo z narodnogospodarskega vidika. V njem se bo ohranil pozitivni trend, vse več bo tudi večjih naložb, vendar pa morate vedeti, da sc bo konkurenca zaostrila in bo povzročila propadanje nekaterih podjetij,” je še dejal minister.
nova mreža za pospeševanje malega gospodarstva.
Posavski zasebni podjetniki so opozorili na neurejeno zaščito domače
proizvodnje pred nekontroliranim uvozom. Od države pričakujejo, da jim zagotovi stabilne razmere za gospodarjenje, da sprejme manjkajočo zakonodajo, naredi red v plačilnem prometu, uredi odnose s Hrvaško in pomaga malim podjetjem pri uveljav-
po nepotrebnem najema visoke kredite, ker tujina trenutno pripisuje Sloveniji preveliko poslovno tvega-
nie'	B. DUŠIČ-GORNIK
HALO - ALO PIZZA!
® (068) 24-415 ZARADI VAS
I
Na repu ambicioznosti
Razviti svet je ta čas sredi “tihe revolucije”, kakor razmah zasebnega podjetništva imenuje Timmons. Oplazila je tudi Slovenijo in minister Tajnikarje prepričan, da bo prihodnje leto prinesla konec naše gospodarske krize. Resje precej spodbudnih znakov, predvsem pa je razveseljivo, da nova zasebna podjetja, ki jih je v naši državi zdaj že okrog 20.000 rastejo in se krepijo. Petsto največjih firm zaposluje (podatki so za leto 1992) že nad 6.000 ljudi in dosega nad 2 milijardi nemških mark prihodka, ugotavlja Gos;>odurski vestnik, ki je v zadnji številki objavil lestvico petstoterice največjih.
Žal je tudi ta primerjava pokazala, da je Dolenjska najmanjI ambiciozna. Ne le da naša pokrajina tako rekoč ne pomeni nič v slovenski politiki in še na nekaterih drugih področjih (najbolj sveža primera sta nedavni podelitvi Bloudkovih priznanj in priznanj ZKO, ko smo ostali čisto praznih rok), na slovenskem repu je Dolenjska z Belo krajino tudi v podjetništvu. Novomeška občina je po odstotku zaposlenih v zasebnih podjetjih z 2,4 odst. v deseterici najslabših slovenskih občin in jih je za njo samo še šest. Največje novomeško zasebno podjetje, ki je pristalo na objavo svojih poslovnih podatkov, Papeževa Termotehnika, je na 137. mestu, PCK na 181., Tabakum na 250., Remex iz Metlike na 286., ARXna 302., Biro 5 na 319., Barlog iz Šentruperta na 334. itd. Mnogo bolje se je odrezalo Posavje, predvsem na račun brežiške občine, ki je resda bolj kot novomeška prisiljena iskati izhod v zasebnem podjetništvu, vendar je tudi na osnovi večje lastne spodbude postala druga najbolj podjetniška občina v Sloveniji s kar 12-odstotnim deležem zaposlenih v zasebnih podjetjih. Kje si, dolenjska pod-
ietnost?	m. LEGAN
Avtohiša Berus d.o.o.
servisno prodajni center UGODEN NAKUP IN TAKOJŠNJA DOBAVA Novo mesto, Velika Cikava 23, tel. 25-098 fax 25-641
FoTo
ASJK
Glavni trg 15 Novo mesto Tel. 25-705
EKSPRES COLOR LABORATORIJ-lh ATFI 1F
FOTOKOPIRANJE
I urarstvo budna
vnJ J priporoča ročne ure
ABS pjp watch CASIO SEIKO
Novo mesto, Glavni trg 16, tel. 068/25-698
Kovinarjem reže kruh “Zagorec” ct!!0/ili:ii d0
«	”	tphniJiria
Nekdanje Tehnološke sisteme Sevnica je od stečajnega upravitelja vzel v najem Jure Šlogar, večinski lastnik firme Zagorec, d.o.o - Do polovice leta 1994 že 60 zaposlenih?
SEVNICA - Tehnološki sistemi Sevnica (TSS), za katere je po daljši ago-ni-ji sodišče 23. julija letos oklicalo stečaj, oživljajo pod isto streho. Zaslugo, da ima 33 delavcev (11 pogodbeno, ostali pa redno) kruh, ima boštanjsko podjetje Zagorec. Direktor te firme Jure Šlogar seje potegoval za nakup TSS že od sklada za razvoj, a je ta dajal očitno prednost sevniškemu podjetju I.u-cia, resnici na ljubo pa so bili takrat tudi sevniški Občinarji prepričani, daje bila ponudba Lucie boljša od Zagorca.


fr
f® k
♦4
“Od stečajnega upravitelja smo ob podpori sevniške občine, vzeli v najem prostore in stroje bivših TSS, in sicer za tri leta. Tovarna je v slabem stanju, stroji in orodje so izrabljeni. Tu se ni ni nič vlagalo, ampak samo ropalo. Prejšnje vodstvo je namerno uničevalo to podjetje, o svojih domnevno dobrih namenih pa je uspelo prepričati občinsko vodstvo. Navkljub vsemu imamo interes za čimprejšnji odkup bivših TSS, seveda pa je vse odvisno od cene. Škoda je, ker so bili TSS toliko časa zaprti, kajti zdaj moramo znova trkati na vse duri za delo in da prepričamo poslovne partnerje o naši solidnosti. Trenutno zelo dobro sodelujemo s Kovinarsko
Krško, kamor se je že približno dva meseca vozilo 19 bivših delavcev TSS, da smo ohranili jedro, ki ima znanje in vidi prihodnost v našem podjetju, v bližini svojih domov. Pripravljamo se na zahtevnejšo proizvodnjo, načrtujemo pa, da bi že do srede leta 1994 imeli 50 do 60 zaposelnih. Računamo na pomoč zavoda za zaposlovanje pri dokvalifikaciji, zlasti varilcev,” je povedal Jure Šlogar.
Šlogar, po poklicu orodjarje bil v letih 1969 in 1970 zaposlen v sevniški Kovinski, kot so imenovali podjetje, ki je prešlo pod streho STT in se po odcepitvi od matične tovarne v Trbovljah preimenovalo v TSS. Tudi zato je nekako čustveno navezan na
MG
k\
Jure Šlogar
ta kolektiv. Franc Jošt, bivši predsednik sindikata proslulih TSS, ki se tudi v kovinskem obratu Zagorca, d.o.o., katerega osnovna dejavnost je sicer cementninarstvo, ukvarja s tehnolo-* gijo, podobno kot poprej v TSS, potrdi Šlogarjeve besede glede iztrošene opreme TSS.
P. PERC
Praznični priboljški za begunce
Za begunce v črnomaljskem zbirnem centru je poskrbelo že veliko humanitarnih organizacij in skupin, ki niso pozabile nanje tudi pred božično-novoletnimi prazniki
ČRNOMELJ - Denar, ki ga namenja država za prehrano beguncev v Sloveniji, je tako skromen, da zadostuje komaj za preživetje. Za odrasle namreč odrine po 240, za otroke pa 260 tolarjev na dan. Zato begunci s toliko večjim veseljem in hvaležnostjo sprejmejo priboljške, ki jih prinesejo v begunske centre bodisi predstavniki humanitarnih organizacij, zagnani posamezniki ali skupine, ki -zlasti po drugih državah - požrtvovalno zbirajo pomoč zanje. Mnogi se brezdomcev še posebej spomnijo pred prazniki, zato ne čudi, daje zadnji konec tedna prišlo v črnomaljski zbirni center kar šest delegacij.
Tako kot že nekajkrat doslej sta se beguncev iz Črnomlja spomnila zakonca Riedel iz nemškega Hirschai-da, ki sta pobudnika zbiralnih akcij v okviru tamkajšnje Karitas. Skupaj s člani te humanitarne organizacije so prišli tudi predstavniki samostana v Stični, pomoč pa so pripeljali tako v župnijsko Karitas kot v begunski center. Vsakemu od 407 beguncev so posebej stisnili roko in jim izročili darila, ki jih je bilo skupaj za 10.000 DEM.
Folkloristi iz katalonskega mesta Villafranca del Penedes so bili na obisku v begunskem centru julija letos. Ko so videli, v kakšnih razmerah živijo ljudje, so ob vrnitvi v domovino v svojem mestu pripravili razstavo fotografij iz zbirnega centra ter začeli z zbiralno akcijo, kije zelo dobro uspela. Toda denar so hoteli izrožiti osebno, saj so želeli, da pride v prave roke, zato so minulo soboto prinesli ček kar v Črnomelj. Redni
obiskovalci centra so tudi ljudje iz Firenc, ki so, tako kot že nekajkrat doslej, tudi pred nekaj dnevi pripeljali oblačila, hrano, toaletne potrebščine, skratka vse, kar potrebujejo begunci za vsakdanje življenje. Hkrati so obljubili, da se pred prazniki še enkrat oglasijo.
Iz Bologne se je že drugič oglasila skupina zdravnikov iz bolnišnice “Circolo ricreativo culturale” pod vodstvom organizatorja Lucia Zani-chellija, kije pomagala opremiti ambulanto, s seboj pa so pripeljali še kup drugih potrebščin. Prav tako so že drugič prišli v Črnomelj predstavniki humanitarne skupine “Hope” iz Anglije, ki so z velikim zanosom zbirali pomoč v svoji domovini, in jo razdelili med begunce. V sodelovanju s škofijsko Karitas pa je že tretjič prišla v Črnomelj tudi organizacija “TIIW” iz Nemčije, in ponovno pripeljala veliko zdravil ter EKG in
kovček za prvo pomoč za črnomaljski zdravstveni dom. Tokrat so pripelja-
• Kot je povedala direktorica Centra za socialno delo in hkrati vodja begunskega centra Vladka Potočar, je pomoč, ki jo nudijo vsi ti ljudje, neprecenljive vrednosti. Stvari, kijih pripeljejo, se sicer dajo ovrednotiti v denarju, nikakor pa ne ves trud, zagnanost in požrtvovalnost ljudi, ki med svojimi rojaki v drugih državah zbirajo za begunce. Po njenem je poglavitni razlog, da sc številni radi vedno znova vračajo s pomočjo v Črnomelj v tem, ker vidijo zgledno sodelovanje Rdečega križa, Karitas, Centra za socialno delo in še koga z begunskim centrom.
li okenska stekla in police ter dodatno opremo za kuhinjo v zbirnem centru.
M. BEZEK-JAKŠE
februarja na borzi dela
Proizvodnja naj bi spet stekla po dveh mesecih
KRŠKO - Z začetkom decembra se je ustavila proizvodnje celuloze v Krškem Vitacelu. Pravijo, da samo začasno, dokler ne mine praznični december, v katerem je zelo nizko povpraševanje po celulozi, in dokler v januarju ne opravijo temeljitih vzdrževalnih del. Ta bodo zaposlovala 80 delavcev, medtem ko bodo preostali delavci (273) za ta čas prijavljeni na borzi dela. Vodstvo podjetja trdi, da bodo vse delavce znova zaposlili ob ponovnem zagonu strojev, do katerega naj bi prišlo najpozneje 1. februarja.Podjetje Vitacel se je spomladi edino prijavilo na razpis za najem proizvodnje celuloze v bivšem Vidmu. Po mnenju direktorja Jožeta Klemenčiča je podjetje dokazalo, da je tudi pri nas smotrno proizvajati celulozo tudi z narodnogospodarskega vidika (počiščeni gozdovi), čeprav država tega zaenkrat še ni priznala.
Več kot pol proizvedene celuloze Vitacel izvaža. V primerjavi z zunanjimi proizvajalci ima majhne stroške proizvodnje, vendar mu jih kljub
• V podjetju niso zadovoljni s potekom stečajnega postopka, saj se bojijo, da bodo morali proizvodnjo u-staviti za dalj časa. Če bi se to zgodilo, potem bi težko pridobili nazaj kupce. Tudi minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikarje ob nedavnem obisku v krški občini pripisal veliko vlogo razpletu stečajnega postopka. “Videm papir in Vitacel sta v težkih razmerah zelo dobro poslovala. Če ne bo večjih spodrsljajev v stečajnem postopku, bosta preživela, sprva ob pomoči države in pozneje sama,” napoveduje minister, čeprav do dogovora z. državo o pokritju izgub v obeh podjetjih še ni prišlo.
temu ne uspe pokrivati s ceno na trgu. Še vedno mora kupovati les po mnogo višji ceni kot npr. avstrijski celulo-zarji, vendar Krčani lesa na trgu ne dobijo po tako ugodni ceni. Tako še vedno računajo na pomoč države.
B. D.-G.
• Milan Kučan je zakopani kapital slovenske politike in je njen neizkoriščeni potencial. (Rupel)
..
Mariborsko pismo
Prepirljiv novoletni čas ob prazni mizi
Kriza kali tudi odnose
MARIBOR - Star judovski pregovor pravi, da se prepiri običajno začenjajo takrat, ko začne ječmen iz vrča teči, Slovenci pa radi rečemo, da prazna shramba velikokrat hišo s prepirom napolni.
Tudi v Mariboru, ki pada iz meseca v mesec v globljo gospodarsko in socialno krizo, v teh mrzlih decembrskih dneh ne manjka prepirov. Za Štajerce je od nekdaj veljalo, da so bili v predbožičnem in v novoletnem času še bolj veseli in prešerni kakor sicer, letos pa se zdi, kakor da Mariborčani ne pričakujejo novega leta 1994 s pravim veseljem, saj jim bo, kakor kaže, dedek Mraz prinesel samo nekaj novih stečajev ter še večjo množico brezposelnih in nič drugega.
Tako so se denimo poslanci v mariborskem mestnem parlamentu na zadnji seji spričkah zaradi zastave mesta. Vcleumne razprave o tem, ali naj bo zelena, vijoličasta ali oranžna, so jih tako razvnele, da jim je za obravnavo katastrofalnih razmer v gospodarstvu zmanjkalo časa. Za nameček pa se niso utegnili dogovoriti niti o barvi zastave, saj nobena barvna kombinacija ni dobila pri glasovanju večinske podpore. S splošnim odobravanjem so mestni poslanci pozdravili samo predlog, da bi mariborsko zastavo, kakršnekoli barve že bo, zaradi sedanjih gospodarskih in socialnih razmer v mestu obrobili s črno barvo, vendar pa tega pred-
loga vodstvo skupščine ni dalo na glasovanje.
Veliko vroče krvi je tudi v podjetjih, zlasti v tistih, ki so v lasti sklada. Delavci Metalne so tako rekoč že ves mesec v sporu z delodajalcem oz. lastnikom, bivši delavci Elektrokovine, ki so sedaj brezposelni, pa se za svoje pravice borijo na sodišču. Nad republiškim razvojnim skladom pa so ogorčeni tudi delavci in menedžerji Šped-transa, ki želijo z delavsko-mened-žerskim odkupom postati lastniki “svojega" podjetja, ki so ga desetletja sami postavljali na noge. medtem ko se je sklad odločil Sped-trans prodati špedicijski firmi Nun-ner iz 30 kilometrov oddaljene Lipnice v Avstriji. To je ujezilo tudi mariborske Občinarje, zato so predsedniki vseh treh zborov mariborske mestne skupščine, Stanislav I lolc, Borut Ambrožič in Miroslav Brkič, poslali skladu protestno pismo s pozivom, naj svojo odločitev še enkrat pretehta.
Mariborčani pa se ne jezijo in ne prerekajo samo zaradi gospodar-
pogled. Enim je bil v napoto sneg, ki da so ga komunalci prepočasi očistili z mestnih ulic, drugi se jezijo zaradi povišanja cen v vrtcih, tretjim ni po godu spremenjen prometni režim v mestu in podobno.
Za nameček sta se sedaj, pred koncem starega leta, na odprti sceni spričkala še mariborska županja Magdalena Tovornik in predsednik mestne vlade Anton Rous. Da v odnosih med njima nekaj škriplje, seje po Mariboru šušljalo že več kot dve leti, sedaj pa so njune medsebojne zamere butnile na dan. Kaj eden drugemu očitata, pa številni Mariborčani niti ne vedo natanko, resnici na ljubo pa je treba reči, da jih tudi preveč ne zanima. Očitno se je v Mariboru predvolilna bitka za lokalne volitve ze začela, zato bo takšnih prepirov med politiki čedalje več.
TOMAŽ KŠELA
jfcHi. i
GANIJIVI TRENUTKI - Predstavniki Karitas iz nemškega Hirschaida pod vodstvom zakoncev Riedel so že stari znanci črnomaljskega begunskega centra. Ob nedavnem obisku so pripravili darila za vse begunce, in ko so jim jih osebno izročali, so se marsikomu tako od obdarjencev kot od obdariteljev od ganjenosti v očeh zasvetile solze sreče. (Foto: M.B.-J.)
Štipendije brez protekcije
Vodja območne enote zavoda za zaposlovanje Anton Koren meni, da je nezadovoljstvo upravičeno
KRŠKO, SEVNICA - Ob koncu oktobra je bilo v Posavju že 5.436 brezposelnih oseb, in sicer v Brežicah 1.964, v Krškem 2.251 in v Sevnici 1.221. Pri območni enoti republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici
se j ..........
litve, 2
kot 1.600 oseb so vklju oblike usposabljanja ali pa jim nudili drugačno pomoč za njihovo zaposlitev.
V letošnjem šolskem letu je bilo po besedah vodje štipendiranja pri območni enoti Andreja Mihelina precej dela tudi s podeljevanjem republiških štipendij. Za štipendije je zaprosilo 2.690 dijakov in študentov, odobrili pa sojo 1.735 prosilcem. Poleg teh so podelili 198 nadarjenim Posavcem še Zoisove štipendije.
Upravičeno je nezadovoljstvo posameznikov, ki štipendije niso prejeli zaradi nizkega cenzusa, vprašljivega faktoija za preračun katastrskega dohodka ali pa sprememb pravilnika o štipendiranju, ki je na novo določil pogoje, na osnovi katerih lahko pridobijo štipendijo otroci iz družin obrtnikov ali podjetnikov, je poudaril vodja območne enote re-
publiškega zavoda za zaposlovanje Anton Koren pretekli teden na posvetovanju v Krškem, ki ga je o de-lovno-pravni zakonodaji pripravilo Društvo kadrovskih delavcev Posavja. Predvidene spremembe s tega področja je temeljito predstavila državna sekretarka Nataša Belopavlovič. Koren pa je napovedal spremembe za odpravo navedenih težav pri štipendiranju. Zavod za zaposlovanje se že več let zavzema, da so vsi prosilci, ne glede na družinsko
• Zavod za zaposlovanje je s pristojnega ministrstva prejel nova navodila glede podeljevanja štipendij otrokom obtnikov in podjetnikov. Tako so pretekli petek že izplačali štipendije tovrstnim prosilcem, ki so seveda izpolnjevali kriterije. Ti štipendisti so bili izenačeni z vsemi drugimi prosilci.
poreklo, obravnavani po enakih merilih za podelitev te pomembne družbene pomoči, upoštevajoč uradne podatke o materialnem položaju prosilcev oz. njihovih družin, je še dodal Koren.	„ „
P. P.
a n
Zdravniki bi stavkali
Sredi novembra so zdravniki menda dobili zagotovilo dr. Drnovška, da bo osebno podprl podpis poklicne kolektivne pogodbe za področje zdravstva, ker nima ne moralne ne politične pravice, da bi zavrnil tak dokument. Takrat so bili v vladi še prepričani, da so pripravili tak zakon o plačah v javnih zavodih, ki bo zadovoljivo popravil plače zdravnikov. Menili so, da novim predvidenim količnikom za plače in sistemu napredovanja, ki tudi vpliva na zdravniške zaslužke, ne bo kaj očitati. Toda stavkovni odbor sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides meni drugače. Fides sicer sprejema ponudbo vlade o 20- do 40-odstotnem zvišanju količnika za plače, kar pomeni manjše povišanje, kot gaje zahteval zdravniški sindikat. Toda Fides ne odstopa od zahteve, da za zdravnike velja tisti sistem napredovanja, ki so ga predlagali sami. Kar je vladne urade bržčas najbolj presenetilo, je napoved Fides, da bodo zdravniki začeli 11. januarja sedemdnevno stavko, če do 20. decembra ne bo podpisana poklicna kolektivna pogodba. Za plače, ki so zdravniška, a tudi vsesplošna zadeva, so se torej zdravniki postavili nadvse odločno. Ali se z enako vnemo kot za svoj prav ženejo tudi za prav svojih pacientov? Zasebna zdravniška praksa odpira prav v tej zvezi vse polno vprašanj. Bodo ultimati in premi-erove obljube na voljo tudi za reševanje le-teh?
SANJA JANJIČ, vzgojiteljica iz Kanižarice pri Črnomlju: “Ždravstveni delavci in vlada bi se morali dogovoriti, najti kompromis. Zdravstvena služba je tako velikega javnega pomena, da ne gre kar zakleniti zdravstvene domove in bolnišnic in na vratih pustiti listek z napisom: “Mi stavkamo”. Predvsem zato ne, ker na koncu najkrajšo potegnejo tisti, ki pri odločitvah glede stavk tako in tako nimajo nobenega vpliva. To pa so bolniki.”
ANICA BAJUK, prodajalka v Mercatorjevi trgovini v Metliki: “Mislim, da bi se dalo najti tudi drugačno rešitev, ne pa se takoj zateči h grožnjam s stavko. Ni prav, da bi zdravstveni delavci stavkali. Kaj pomeni to za bolnike, si skoraj ne upam pomisliti, kajti danes zdravi ne hodijo več k zdravniku. Zdravstveni delavci pač grozijo s stavko, ker jih plačuje država. Trgovci si kaj takšnega ne bi mogli privoščiti, ker bi bili takoj ob stranke.”
VLASTA ZUPANČIČ iz Krškega:
“Zdravnikom dam prav, ker poznam boleča nesorazmerja med plačami v negospodarskih dejavnostih, ko ima delavka pri okencu zavarovalnice ali banke večjo plačo kot zdravnik. Res je vprašanje, koliko kateri zdravnik spoštuje	' as,
zdravniški kodeks, saj prave konkurence	V	/	a
med zdravniki še ni, vendar ne smemo	\*./	>L
posploševati. Zdravniki, ki opravljajo	‘T
svoje delo odgovorno, imajo zelo težak *	J) iH
poklic.”	*	& ■*>
ANDREJ GOLOB, kmetijski svetova-lec v Brežicah: “Pravico do stavke ima vsak, ne vem pa, ali so zdravniki v tem trenutku na pravi poti, saj mi ni znana višina njihovih plač. Tudi če podatke objavijo v javnosti, si človek ne more ustvariti prave slike o tem, koliko v resnici zaslužijo. Če se bodo odločili za stavko, potem pričakujem, da bodo zagotovili svojim pacientom najmanj normalne usluge za nujno pomoč.”
Dr. ALENKA NADLER-ŽAGAR iz Zdravstvenega doma v Ribnici: “Položaj nas sili v stavko, saj je poklic zdravnika razvrednoten. Več ko delamo, manj dobimo. Vsi smo za stavko. Vendar to ne bo stavka proti bolnikom, ampak proti tistim, ki delijo denar. Gre za ogromne denarje, v osnovnem zdravstvu pa primanjkuje vsega. Pred stavko je treba sprejeti merila za njen potek. Ob prejšnji je bilo
vse stihijsko in so nas žejne prepeljali	&	„
preko vode.”
ROMANA FROVER, prodajalka v kočevski Nami: “Vsi moramo pošteno HHj delati. Vsi smo potrebni večjih plač, saj marsikateremu delavcu zmanjkuje za hrano. Za zdravstvo se verjetno nabere HK	dovolj denarja, saj plačujemo redno
jSMK	zdravstveno zavarovanje, zavarovani smo
še dodatno, za nameček pa moraš plačati ^e pregled pri specialistu. Storitev pla-čarno trikrat in če bi v zdravstvu pamet-neje razporejali denar, stavka ne bi bila potrebna.
JOŽICA BOBNIČ, ekonomski tehnik s Kladja pri Blanci: “Pravica do stavke v javnih službah, torej tudi v zdravstvu, bi morala biti zelo omejena ali pa vsaj natančno opredeljena v aktih. Nikakor se namreč ne bi smelo zgoditi, da bi še tako upravičena stavka v takih, recimo kar državnih službah prizadela ostale državljane. Mislim, da tega ne dovolijo niti v razvitih evropskih državah, po katerih se hočemo pogosto zgledovati.”
JOŽE KRAJŠEK, pismonoša iz Šentruperta: “Ker moramo nekateri, in med temi smo tudi pismonoše, živeti tudi s plačo okrog 300 mark, precej pa je takih, ki morajo preživljati družine, nisem navdušen nad stavkami policistov, učiteljev ali zdravnikov. Čeprav mi bo verjetno kdo očital, da zagovarjam politiko enakih želodcev, moram poudariti, da tem vsaj ne gre za preživetje, čeprav je res, da bi si zaslužili kakšen tolar več zaradi višje izobrazbe.”
NADA BOŽNIK, višja medicinska sestra v Domu starejših občanov v Novem mestu: “Sem za to, da se problemi zdravstva rešujejo z dogovori, brez agresije. Pacient ne sme čutiti problemov svojega zdravnika. Zadovoljen zdravstveni delavec dela drugače kot zaskrbljen. Sicer si pa ne znam predstavljati, da zdravnik zaradi stavke ne bi nudil bolniku pomoči. Kje bi bila v takem primeru zdravniška etika?”
x>moc.
KMETOVALEC ŠT. 2
SLOVENJ GRADEC - Z manjšo zamudo, ki so jo zakrivile začetne težave, je te dni izšla 2. številka Kmetovalca, strokovne revije Društva kmetijskih svetovalcev Slovenije, ki jo izdaja Kmetijska založba, d.o.o., iz Slovenj Gradca, Stari trg 278 (tel. 43-143), fax 43-100). Tako kot prva se odlikuje z zelo pestro vsebino, napisano tako, da je kmetu razumljiva. Ne tvegamo preveč, če zapišemo, da jf kmetovalec trenutno med najboljšimi tovrstnimi revijami na Slovenskem in da se bo uveljavil, če bo svoje dobro zastavljeno delo tako tudi nadaljeval. Izmed velikega števi-
la strokovnih prispevkov naj omeni-: Vsejavanji
mo nekatere: Vsejavanje v rušo, Ogr-čja nadloga, Hladilniki za mleko, Prvi pretok vina, Segrevanje in plesnjen-je silaže, Reja nojev itd. In še to: posamezna številka Kmetovalca, ki bo izšel 12-krat na leto, stane za naročnike 250, za nenaročnike pa 300 tolaijev.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Ves minuli teden je bil v znamenju Miklavža. Del tržnice je sedaj na Glavnem trgu. Dobro cvete prodaja sadja, saj so samo za miklavževa darila Novomeščani pokupili kar za dober kamion južnih sadežev. Mandarine brez koščic so prodajali po 110 tolarjev, prav toliko so veljale pomaranče, banane pa so bile 10 tolarjev dražje. Na tržnici so v ponedeljek prodajali: jajca po 7,12 in 14 tolarjev, česen 300, koren 100, razne čaje po 150, domače piškote po 200, hruške 80, marelice 400, slivovko po 500 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so bile: banane 90, limone 155, grozdje 165, orehi 1000, pomaranče 89, paradižnik 160, kislo zelje 95, solata 200, cvetača 200 in korenje po L10 tolarjev. Cene pri Deladiniju: banane 99, radič 210, solata 280, slive 250, kivi 180, jabolka 45, česen 200, korenje 150, krompir 48, orehi 900, mandarine 90 tolaijev.
Za deževniki, polži in noji prihaja shiitake
Japonska hrastova goba nazobčanka veliko obeta
Pozor! Za kalifornijskimi deževniki, polži in noji prihaja nov modni pridelek, ki obeta podjetnim ljudem dodatno dejavnost in nagel dobiček: shiitake. Beseda zveni japonsko, in res je to ime za japonsko hrastovo gobo nazobčanko, ki jo v deželi vzhajajočega sonca gojijo že dva tisoč let in ki si je šele zadnja leta utrla pot v Evropo in ZDA, vendar nadvse zmagovito, saj je z letno svetovno pridelavo v gromozanski količini pol milijona ton postala druga najbolj množično gojena goba - takoj za šampinjoni.
Njeno največje priporočilo za gojenje je zdravilna vrednost, njen vpliv na pospešeno izločanje pogubnega holesterola iz človeškega organizma. Shiitake namreč vsebuje adeninski derivat eritadenin, ki pospešuje razgradnjo holesterola, poleg tega pa še polisaharid lentanin, ki zavira rast tumorjev. Kaj pomenijo rakasta obolenja in bolezenske motnje v krvožilnem sistemu za človeštvo, je vobče znano, zato se taisto človeštvo oklepa vsake zdravilne možnosti, pa četudi gre za na pogled kaj neugledno lesno gobo.
Kot že ime pove, raste hrastova nazobčanka na deblu hrasta. Tako sojo stoletja gojili tudi Japonci, zadnja leta pa je pridelava napredovala. Sodobnejši način pridelovanja je gojenje gobe na posebnem substratu, mešanici žagovine, otrobov, slame in nekaterih drugih dodatkov, ki pa so še skrivnost, več pa o njih gotovo ve dr. Franci Pohleven z Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki je o tem napisal obširnejši prispevek za Kmečki glas, iz katerega povzemamo teh nekaj zanimivosti.
- n
m m
sejmisca
BREŽICE - Na sobotni sejem so prodajalci pripeljali 220 do tri mesece starih in 65 starejših prašičev. Prvih so prodali 130 po 220 do 250 tolarjev, drugih pa 50 po 180 do 210 tolarjev kilogram žive teže.
NASVET LOVCEV
ČRNOMELJ - Zaradi zgodnje in debele snežne odeje je divjad prišla iz višje ležečih gozdov v dolino vse do vasi, predvsem pa v sadovnjake in vinograde. Zato ljudje zahtevajo, naj bi lovci povečali odstrel, česar pa ti ne morejo storiti, saj ne gre za povečanje staleža, ampak le za premike divjadi. Lovci so namreč v glavnem že postrelili divjad, ki so jo imeli v načrtu za letošnje leto, poleg tega velja za zajce v decembru celo lovopust. Zato člani lovske družine Črnomelj svetujejo ljudem, naj sadovnjake zaščitijo pred zajci na preprost in dobro znan način, sami pa bodo nabavili dodatno hrano za divjad ter jo tako poskušali zadržati čim dlje v gozdu. Lovci pravijo, da so
se sicer pripravljeni dogovaijati o iluškc '
povračilu škode, predvsem pa ljudem svetovati, kaj storiti, da do škode v sadovnjakih sploh ne bi prišlo.
Kmetijski nasveti
Zajedalca izda lesk dlake
Paša je v mnogih pogledih najboljši način prehrane domačih živali, ki pa ima tudi nekaj spremljajočih slabih plati. Med njimi je to zlasti večja možnost okužbe z zajedalci, ki so jim izpostavljene pašne živali, vendar nadloga običajno ni tako velika, da bi pašo postavila pod vprašaj. Vsekakor je treba živali na spremembo prehrane pripraviti ne s le postopnim prehodom, temveč tudi s preventivno zaščito pred najbolj nevarnimi in pogostimi zajedalci.
Tak zajedalec je metljaj, ki ima, kot se učijo že v osnovni šoli, za vmesnega gostitelja polža mlakarja, ki živi na zamočvirjenih tleh.
Preprečevalni ukrep je zanj že osuševanje pašnikov in tranikov, še
učinkovitejši pa so antihelmintiki, to je farmacevtski pripravki, ki odpravljajo oz. zavarujejo pred zajedalci. Zelo pomemben ukrep za zmanjšanje škode, ki jo pašnim živalim povzročajo paraziti, je zdravstveni pregled po končani paši, torej sedaj, in v primeru okužbe uporaba najprimernejših antiparazitikov.
Da je z živaljo, ki jo zajedajo notranji paraziti, nekaj narobe, dober rejec spozna ze po dl;
dlaki, ki začenja izgubljati običajni lesk, pa tudi po nekaterih drugih sumljivih znakih. Zanesljivo diagnozo da šele preiskava blata (koprološka preiskava), ki jo naredi bakteriološki laboratorij, šele na podlagi te preiskave pa lahko živinozdravnik predpiše način zdravljenja. Samo po sebi se razume, daje treba njegova navodila (med njimi je tudi prepoved oddajanja mleka in mesa) natančno upoštevati, prav tako kot navodila, ki so napisana na priporočenih pripravkih - antiparazitikih.
Na našem trgu je kar nekaj uspešnih zdravil zoper zajedalce, med njimi nekaj tudi iz novomeške Tovarne zdravil Krke. Taka antiparazitika sta clevami in fascoverm; iz ljubljanske tovarne Lek prihajata levaco in piritel, iz zagrebške Plive pa nilzan, monil, nilverm in merktin. Vsa ta zdravila so za govedo, medtem ko so za drobnico uporabna samo nekatera med njimi.
Govedu in drobnici je mogoče dajati zdravila v obliki tablet ali
Nekateri so še zja iluzije
Blejsko sanjarjenje o ekosocialnem kmetijstvu v času, ko desettisočim slovenskim kmetijam grozi propad
Sanje niso prepovedane, to velja tudi za sanje o ekosocialnem kmetijstvu na Slovenskem, ki pa se jim nekateri prav radi predajajo, zlasti še, odkar je bila v parlamentu sprejeta dolgoročna razvojna strategija s tako imenovanim ekosocialnim scenarijem. Politikom, ki s sanjarjenjem in vizijami želijo osrečiti ljudstvo, ne da bi se pretirano gnjavili s tem, kolikšen bo zanje izstavljen račun, bi to lažje oprostili kot strokovnjakom. Sanjarjenje in sajenje rožic se slednjim ne poda, kar pa ni motilo nekaterih razpravljalcev na nedavnem tradicionalnem posvetovanju kmetijskih svetovalcev na Bledu, da ne bi delali prav tega. Pri tem je prednjačil slovenski kmetijski minister, ki pa ima to olajševalno okolnost da mora biti kot oblastnik vedno optimist.
No, malo več resnosti, saj nismo v parlamentu! Na Bledu, kjer je nastopil (in slovensko govoril) tudi direktor Kmetijske in gozdarske zbornice za Koroško dr. Ernst Grobla-cher, je kot svetal zgled neprestano silila v ospredje Avstrija, ki ima resda podobne podnebne in reliefne razmere, pa neprimerno boljšo posestno strukturo, v povprečju nekajkrat večje kmetijske obrate in črede, neprimerljivo večje dohodke kmetij, predvsem pa tako izdatne subvencije države (znašajo kar polovico dohodka avstrijskega kmeta), kakršne pri nas še leta ne bodo možne. Tam se je lahko pogovarjati o ekološki pridelavi in namernem zmanjševanju pridelkov, čeprav tudi pri nas v perspektivi ne bo druge izbire, saj naravi prija kmetijstvo preprosto nima altei
setih do petnajstih letih prenehalo obstajati 20.000 do 40.000 slovenskih kmetij, ker bodo ekonomsko propadle. Z ukrepi pravne in socialne države bi bilo najprej potrebno spodbuditi spreminjanje posestne stmkture in večanje kmetijskih obratov, (in tudi še hektarskih donosov!), ki bodo lahko zagotovili njihovim lastnikom dostojno življenje, šele potem bi postopno dajali večji poudarek ekologiji in integralni pridelavi.
Razen če ne želimo živeti v iluzijah, kar pa ne bi bilo prvič!
MARJAN LEGAN
NA SENOVEM BO TEČAJ ZA ČEBELARJE
SENOVO - V domu čebelarjev na Senovem se bo 9. januarja začel brezplačen tečaj za začetnike v čebelarstvu. Tečaj bo potekal od 9. ure dopoldne, ljubitelji čebelarstva pa lahko vse o njem izvedo in se tudi prijavijo pri Zvonetu Jereletu s Senovega (tel. 0608-70-387) in pri Jožetu Zakšku iz Brestanice (tel. 0608-70-562).
zn o 'tema-
kmetijstvo preprosto nima tive.
Ampak zakaj ne bi ljudem, predvsem kmetom, povedali vse resnice? Če se temu izogibljejo vse politične stranke, ker ne želijo s pesimističnimi napovedmi begati ljudi ter tvegati izgube članov in podpornikov, pane sme pred dejstvi bežati stroka. Sele mladi raziskovalec dr. Emil Erjavec z Biotehniške fakultete si je upal izreči neveselo misel, da so besede o ekosocialnem kmetijstvu le prazen romanticizem in beganje ljudi, ker uradna politika, torej oblast, sploh še ni odgovorila, kakšen odnos bo zavzela do takega kmetijstva in koliko je pripravljena zanj žrtvovati. Načelno soglasje v parlamentu je komajda začetek in se utegne vse ustaviti pri denarju, ki ga bo potrebno ogromno preliti iz drugih dejavnosti. Zapišimo (že stotič): povprečna slovenska kmetija ima 5,9 ha skupne zemlje z gozdom vred, od tega obdelovalne le 2,5 ha, na Dolenjskem pa je agrarna struktura še slabša. Take kmetije povečini niso sposobne konkurenčne tekme, ki jo že bijejo in ki se jim ostrejša še obeta.
Dr. Erjavec je tvegal kruto napoved, namreč, da bo v naslednjih de-
KOCEVSKA SE PREBUJA
KOČEVJE - Predstavitev turističnega projekta “Kočevska se prebuja” je ponudila občinskemu izvršnemu svetu Kočevje zasebna podjetnica Irena Slemenik iz Ljubljane, ki je kupila del Primožev pri Kočevski Reki. Izvršni svet je njen predlog sprejel in jo bo v kratkem povabil na predstavitev njenega projekta.
Ovce nad medvede?
ObS Kočevje kljub zahtevi dr. Šešerka ni sprejela prepovedi reje ovac
• Govor naj bo tak kot dekliško kri-
lo - dovolj dolgo, da pokrije subjekt, dovoli kratko, da je stvar zanimi-
in dovolj kratko, da je stvar zanimiva. (Dr. Kervina na kmetijskem posvetu na Bledu)
KOČEVJE - Zeleni-ESS so ugotovili o Kočevski že marsikaj zanimivega, učenega in nenavadnega. Za eno takih “pogruntavščin” smo zvedeli pred kratkim na sestanku predstavnikov kočevske občine in Demokratov. Predsednik občinske skupščine Kočevje dr. Mihael Petrovič je povedal, da je pred meseci dr. Leo Šešerko, ki je bil takrat podpredsednik republiškega Izvršnega sveta in član Zelenih danes pa je član Ze-lenih-ESS zahteval, da mora občinska skupščina Kočevje takoj sprejeti odlok o prepovedi reje ovac na območju občine. Svojo zahtevo je utemeljeval s tem, da medveda na Kočevskem ogrožajo ovce, saj se je njihova reja na tem območju precej razmahnila.
Občinska skupščina seveda zahtevanega odloka ni sprejela, ker tej utemeljitvi ni verjela. Dejstvo namreč je, da je na Kočevskem medvedov dovolj, in to kljub razmahu ovac. Ni tudi znano, da bi kdaj kaka ovca kdaj ugonobila medveda, seje pa zgodilo že, da so medvedje pomorili ne le ovce, ampak tudi koze in celo prašiče, slednje so odnesli kar iz svinjakov.
J. P.
Po zelo ugodnih cenah prodajamo traktorske		
gume BARUM in sicer:		
CENIK: dim. 6.00 — 16	DEM/kom	80
dim. 6.50 — 16	DEM/kom	95
dim. 7.50 — 16 vodilna	DEM/kom	98
dim. 7.50 — 16 pogonska	DEM/kom	98
dim. 7.50 — 20 vodilna	DEM/kom	128
dim. 8.3/8 — 20 pogonska DEM/kom		156
dim. 12.4/11 — 28	DEM/kom	310
dim. 12.4/11 — 24	DEM/kom	270
dim. 11.2/10824	DEM/kom	260
dim. 14.9/13 — 28	DEM/kom	400
dim. 16.9/14 — 28	DEM/kom	430
dim. 10/75— 15	DEM/kom	130
dim. 12.00 R 22.5 NR 37	DEM/kom	420 + 20% prom. davek.
Možno je tolarsko plačilo, upošteva pa se dnevni tečaj Ljubljanske		
banke — Posavske banke Krško. Navedene cene veljajo do 31. 12.1993.		
Inf. VULKANIZERSTVO UNETIČ KRŠKO - tel. 0608/31-407		
f
I
fanir^
1
Od 26. julija dalje se ne imenujemo več Jugotanin, ampak TANIN SEVNICA, spremenili smo tudi telefonske številke, naš proizvodni program pa je ostal enak.
Še vedno odkupujemo
LES PRAVEGA KOSTANJA
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Čiščenje vina z želatino
Želatino uporabljamo za čiščenje belih in rdečih vin, toda za rdeča je potreben večji odmerek na hektoliter. Za bela vina zadostuje ponavadi 2 do 5 g želatine yhl, za rdeča pa 10 do 15 g/ hi. Cim bolj trpko je vino, več želatine potrebuje.
Vinogradniki se sprašujejo, katero čistilo je primerno v času nizkih temperatur, ki vladajo v tem času. Želatina najlepše čisti, ko imajo vina temperaturo 15° C. Toda tudi v vinu, ki se nahaja v hladni zidanici in ima temperaturo samo 1° C je čiščenje uspešno.
Pri tako hladnem vinu je potrebna celo manjša količina želatine. Pri nižji temperaturi vina je usedlina po čiščenju na dnu soda bolj zbita, manjša, kar je tudi prednost, saj imamo manj kala. Dobro sije zapomniti, da je v poletnih vročih mesecih želatina manj primerna kot čistilo, zato pri temperaturi vina okrog 20° C ne priporočam čiščenja. Dober in skrben kletar izkoristi za to zimski čas in poleti nima skrbi, kako bi odpravil motnost iz vina. Toda v toplih zidanicah se lahko bistro vino skali, in sicer: če ga nismo drugič pretočili ali zaradi rezanja dveh različno kislih bistih vin, ali zaradi delovan-
nižjim Bloomovim številom. Pri pripravi raztopine je potrebno upoštevati tudi koncentracijo raztopine. Najboljše kosmičenje motnosti vina dosežemo z raz-
topino želatine v koncentraciji odi
11 do 5 odst. Kot topilno sredstvo je najboljša voda. Ako želatino raztopimo v vinu, čiščenje slabše poteka. S poskusi je ugotovljeno, da raztopina želatine v vodi, ki jo pustimo stati 5 ur, uspešneje kosmiči, kot če jo pomešamo v vino takoj, ko smo jo raztopili v vodi. Ako raztopino staramo nekaj dni, nič ne pridobimo. Na trgu se dobi že pripravljena raztopina, ki je tudi uporabna. Raztaplanje zrnate želatine je priporočljivo, če ravnamo natančno. Želatino je potrebno več ur namakati v večji količini vode, najboljše čez noč, če bomo čistili dopoldne, ali pa jo namočimo zjutraj, če bomo čistili popoldne. Za nabrekanje želatine je potrebno več vode, zato potrebujemo dovolj veliko posodo. Odvečno vodo tako in tako odli-
jemo, preden raztapljamo nabreklo želatino. Za uspešno in
hitro raztapljanje mora imeti ) 45° C. Z;
ja mikroorganizmov vinu. Toda z želatino si v takih zidanicah ne
moremo pomagati.
Na trgu se dobi več kakovosti in oblik želatine. Vinska želatina je posebej pripravljena. Označena je tudi z Bloomovim številom. Obstajata kisla in bazična želatina. Najboljše čistilne učinke je možno doseči s kislo želatino z
voda 42 do 45 C. Za 2-odst. raztopino potebujemo za 50 g želatine 2,5 I mlačne vode. Z mešanjem v nekaj minutah dobimo bistro raztopino. Lahko počakamo 5 ur; če ni časa raztopino takoj pomešamo z 10-kratno ko-lično vina, da se lepo peni. Nato raztopino vlijemo v sod in temeljito mešamo. Čim večji je sod, tem dalj časa moramo mešati.
Po 10 dneh dobimo lepo, bis-
i lepo,
tro vino s še boljšim okus lie 2
na odlično sredstvo za zboljšanje
oljšim okusom. Dobri kletarji vedo, daje želati-
kakovosti vina.
Dr. JULIJ NEMANIČ

' 1W KZ "KRKA "
> PE AGROSERVIS
POT NA GORJANCE 8 NOVO MESTO
M - KZ »KRKA« z.o.o. NOVO MESTO, PE AGROSERVIS,
objavlja javno licitacijo za naslednja poškodovana vozila:
HONDA CMC EXI VW GOLF 1.6 bencin 4v VW JETTA GL TURBO D OPEL KADETT GSI 2.0 i OPEL KADETT 1.6 i OPEL KADETT 1.6 S AUDI 80 2.0 avant
letnik 1991 letnik 1991 letnik 1985 letnik 1988 letnik 1991 letnik 1991 letnik 1993
izkl. cena 220.000,00 izkl. cena 450.000,00 izkl. cena 150.000,00 izkl. cena 720.000,00 izkl. cena 900.000,00 izkl. cena 836.000,00 izkl. cena 1.770.000,00
Licitacija bo v soboto, 11. 12. 1993, ob 9. uri v prostorih Agroservisa, Pot na Gorjance 8, Novo mesto. Ogled vozil v četrtek, 9.12.1993,od 8. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom licitacije. 10% vplačila sprejemamo eno uro pred pričetkom licitacije.
m
.••v.
&
$
$5
i
i
za predelavo v tanin. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na na- ..... šem naslovu— TANIN SEVNICA, Hermanova 1, oziroma po telefonu $5: 0608-41349) les pa lahko pripeljete vsak dan med 6- in TK uro. 8$
Ms


.V.V.V
\k±t
1**>
HELENA MRZUKAR
gospodinjski kotiček
Cas mesa in maščob
S prvim mrazom se prično priprave na koline in tudi na klanje drugih vrst živali, saj je za mnoge krma omejena. Kljub obilnemu delu so ljudje zadovoljni, saj bodo
zopet napolnili sušilnice in zamr-skr'
zovalne skrinje z mesom za zalogo. Meso ima med večino prebivalcev, tako v mestu kot na podeželju, svojo vrednost. Lahko si predstavljamo, da so se naši davni predniki precej namučili, ko so obdelovali in žvečili trde kose divjih živali. Danes pa je strokovnost na področju živinoreje poskrbela že za precej bolj sočen in okusen kos mesa.
Zagotovo lahko pritrdimo, daje meso na kmečkih mizah obvezen dnevni obrok, in večina se mu ne bi odrekla z lahkoto, četudi jih na prepogosto uživanje že opozarja bolezen. Zmerna količina dnevno po-užitega mesa in mesnih izdelkov je primerno zdrava in povečuje odpornost organizma. V razvitem
užitih čistih in skritih maščob v raznih mesnih izdelkih.
Za nastanek mnogih civilizacijskih bolezni so med drugimi škodljivimi dejavniki tudi svinjska mast, slani prekajeni mesni izdelki in pogosto uživanje beljakovinsko zgoščene hrane. Žgornja meja še zdrave prehrane naj bi bila 35% maščob glede na celodnevne energijske potrebe odraslega človeka. To pa je tudi tista meja, ko se že pojavljajo razne motnje v delovanju srca, ožilja, žolčevodov in v telesni teži.
Vsakodnevna prehrana, ki vsebuje veliko svinjske masti in loja, ima tudi preveč holesterola, kar je glavni vzrok za nastanek navedenih bolezni. Vendar ne smemo zanemariti dejstva, da so maščobe tudi nosilci v njih topnih vitaminov A, D, E, K in F. Pomanjkanje kateregakoli pa povzroča razne organske
k,’"Cm0 mCS'”n ’
rist.'
Hi «

»ffi
1
IZ NKŠIH OBČIN
Pomoč hudim bolnikom
Lions club Novo mesto je bolnikom z multiplo sklerozo podaril sodobno razgibalno napravo
NOVO MESTO - Le nekaj mesecev zatem, ko je 26 članov ustanovilo Lions club Novo mesto, so prav na Miklavžev dan predstavniki tega kluba v novomeškem zdravstvenem domu dolenjski podružnici Društva multiple skleroze Slovenije izročili aparat Aktiv 2000, sodobno razgibalno napravo. To napravo, ki omogoča razgibavanje bolnikov, obolelih za multiplo sklerozo, na domu, je Lions club Novo mesto nabavil z izkupičkom od ustanovnega večera ter s prispevki sponzorjev in donatorjev, v glavnem znanih dolenjskih, posavskih in belokranjskih podjetij in ustanov, podjetnikov in obrtnikov. Naprava je veljala okoli 5.000 nemških mark.
Dolenjska podružnica Društva multiple skleroze Slovenije je ena od 12 v Sloveniji in deluje od leta 1980. Vanjo so vključeni člani iz občin Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Trebnje, Brežice, Krško in Sevnica. Sedaj ta podružnica šteje 72 članov, računajo pa, da je na tem območju okoli 150 bolnikov z
multiplo sklerozo. Predsednik podružnice je Rafko Ivančič, ki je v imenu društva prevzel ta prepotrebni aparat, ki mu ga je izročila direktorica novomeškega zdravstvenega doma dr. Tatjana Gazvoda, tudi sama članica Lions cluba Novo mesto.
Kot je povedala dr. Gazvodova, se multipla skleroza, ta huda bolezen centralnega živčnega sistema, klinično pokaže med 20. in 40. letom starosti, se pravi v najbolj ustvarjalni dobi človeškega življenja. Bolezen je kronična, napredujoča in v hujših primerih privede do hude invalidnosti, ko je bolnik odvisen od pomoči drugih. Prav aparat za razgibavanje bo tem bolnikom vsaj malo omilil hudo bolezen, jim izboljšal lokomocijo in s tem njihovo življenje. Veliko je vredno tudi to, da bodo ta aparat bolniki uporabljali doma, za upravljanje z njim in za celoten tret-ma pa so v novomeškem zdravstvenem domu usposobili tudi patronažne ekipe.
A. B.
APARA TZA OMILITEV MULTIPLE SKLEROZE - Novi aparat Aktiv 2000, ki ga je dolenjski podružnici Druživa multiple skleroze podaril Lions club Novo mesto, so kar takoj preizkusili in tako tudi predstavili njegovo delovanje in zmožnosti. (Foto: A. B.)
>':t'
Jffil
IZ NKŠIH OBČIN
Lii
Spodoben cestni delež Dolenjski
Cesta med Mokronogom in Zburami dokončno asfaltirana - Na otvoritvi minister Lojze Peterle in državni sekretar Marjan Dvornik - Tudi južna avtocesta
ZBURE - Tu so 3. decembra predali namenu še zadnji asfaltirani odsek regionalne ceste od Mokronoga do Zbur. V prihodnje bodo asfaltirali cesto med Zburami in Škocjanom, in ko bodo zgradili še nov most čez Krko v Dobravi, ki se ga lotevajo v teh dneh, bo približno 30 km dolga cestna povezava med območjema Mokronoga in Šentjerneja v celoti posodobljena.
DOLENJCI DOLENJCEM - “Vedno smo tarnali, da nimamo svojih ljudi na visokih državnih mestih v državni upravi. Padel je obstoječi sistem, zamenjala se je vlada, na volitvah smo izbrali kar nekaj Dolenjcev, ki imajo visoke položaje v državi. Tudi to je pripomoglo, da smo danes tu, zadovoljni, tem, botrom, pa neizmerno hvaležni, "je ob otvoritvi v Zburah rekel Janez Povšič. Dva od teh Dolenjcev sta zunanji minister Lojze Peterle (na sliki levo) in državni sekretar Matjan Dvornik (desno). Dvornik je v Zburah prerezal trak na novi cesti. Tik pred tem sta cesto blagoslovila Franc Brečko, župnik iz Škocjana, in Jože Glas, župnik iz Šmarjete. (Foto: L. M.)
Stranka mora biti prva
Prenovljena in obogatena Novotehnina trgovina TPC -Od prednovoletnih popustov do kartice zvestobe
'iJ j£'.i ' k S*- AT
%
t l ' 11' II
PRENOVLJENA TRGOVINA - V prenovljeni in programsko razširjeni Novotehnini trgovini TPC v Novem mestu je na voljo tako rekoč celoten prodajni program profitnega centra Maloprodaja razen gradbenega materiala. (Foto: A. B.)
NOVO MESTO - V ponedeljek so na interni slovesnosti v Novotehnini elitni trgovini Tehničnoprodajni center (TPC) v Novem mestu odprli prenovljen in programsko obogaten del v nadstropju te velike trgovine. Dosedanji prodajni program v tej trgovini so dopolnili še z oddelkom bele tehnike in programom športne opreme. Tako je sedaj v tej trgovini moč na enem mestu dobiti tako rekoč vse iz prodajnega programa Novotehnine-ga profitnega centra Maloprodaja, razen gradbenega materiala; za prodajo tega pa seje specializirala njihova diskontna trgovina v Bučni vasi, ki so jo pred kratkim tudi prenovili in povečali.
Tako je sedaj v prodajnem programu Novotehnine Maloprodaje že kakih 7.600 artiklov, ta profitni center, v katerem je zaposlenih okoli 80 od 235 ljudi, kolikor jih je v Novoteh-ni, pa ustvari kar tretjino Novoteh-ninega letnega prometa. Novotehnina Maloprodaja ima trgovine v Novem mestu, Trebnjem, Krškem in Metliki. “Pri nas ima največjo veljavo individualni kupec. Naše geslo je: Stranka je prva!” pravi nova, dinamična direktorica Maloprodaje Jadranka Matkovič. “In eden od naših ciljev je, da ljudi na tem območju čim bolj seznanimo z našim prodajnim
programom.”
Temu so priredili tudi svoje sedanje marketinške dejavnosti. Ena od pomembnih je seveda prav otvoritev prenovljenega TPC-ja. Do konca leta bodo svoje blago kupcem nudili tudi na stojnicah pred trgovino na novomeškem Glavnem trgu.
Pred božičem, 23. decembra, bo javno žrebanje nagrad v veliki nagradni akciji, glavni dobitek pa bo avtomobil Citroen AX. V diskontni trgovini v Bučni vasi so pripravili mesec keramike, kjer je za nakup z gotovino nudijo 10-oast. popust za keramične izdelke. Do konca leta tudi v vseh drugih svojih trgovinah Novotehna nudi 5- do 10-odst. prednovoletni popust za gotovinski nakup za vse artikle razen za gradbeni material. Pripravili so tudi tako imenovano kartico zvestobe in darilni bon. V kartico zvestobe bodo vpisovali vse nakupe v eni od njihovih prodajaln do števila 12, potem pa kupcu pripade darilo, sorazmerno višini vseh 12 nakupov.
Da bi v Novotehni res kar se le da udejanjali svoje geslo: Stranka je prva!, so za zaposlene na vseh ravneh pripravili tudi posebne izobraževalne programe.	A B
Otvoritvi ceste v Zburah so prisostvovali Lojze Peterle, zunanji minister Republike Slovenije, Marjan Dvornik, državni sekretar v ministrstvu za promet in zveze, namestnik sekretarja Milan Brečko, poslanca državnega zbora Tone Anderlič in Alojz Metelko, najvišji predstavniki lokalnih oblasti in nekaterih podjetij ter drugi udeleženci. Nvzoče sta pozdravila Janez Kermc, predsednik sveta KS Šmarjeta, in Janez Povšič, predsednik škocjanske krajevne skupnosti.
Povšič se je ob tej priložnosti zahvalil posameznikom in ustanovam, ki so prispevali k posodobitvi ceste. Omenil je Marijana Dolenška, “kije nekajkrat sedel pred republiško skupščino in vztrajal”. Ob tem je poudaril, da “nam je trdno stala ob strani Republiška uprava za ceste in posamezniki te institucije”. Kot je dejal Povšič, so imeli nemalo težav, preden so se v državnih ustanovah dokončno dogovorili za posodobitev omenjene ceste. Od prvih dogovorov za moderniziranje ceste med Mokronogom in Zburami do njene dokončne posodobitve je po Povšičevih besedah minilo več kot desetletje. Po nekaterih podatkih je bila cesta do zdaj prometno dokaj neobremenjena, vendar jo bo poslej uporabljalo veliko voznikov, kot so prepričani domačini. Za slednje je cesta pomembna, saj povezuje tri občine in štiri krajevne skupnosti.
Ob otvoritvi posodobljene ceste sta navzoče pozdravila tudi zunanji minister Peterle in sekretar Dvornik. Peterle je dejal, da bo Dolenjska odrezala, kar zadeva ceste, “svoj spodoben delež”. Obljubil je, da “Dolenjske ne bomo pozabili”. Marjan Dvornik je opozoril na razsežnost cestne problematike v Sloveniji. Po njegovem je v državi 1.500 km cest, na katerih bi bili potrebni posegi, toda proračunski memorandum dopušča, da Slovenija naredi 26 km cest. Če cestam ne bomo posvetili pozornosti, bo to katastrofa. Toda to je črna perspektiva, ki se ne bo zgodila, je izrazil upanje Marjan Dvornik. Poudaril je, da so v prometnem ministrstvu izdelali dober projekt avtomobilske ceste med Koprom in Lendavo, ter napovedal tudi dokončanje avtomobilske ceste od karavanškega predora do Obrežja. Sodeč po sekretarjevih besedah, bo hitra cesta proti jugu zgrajena čez približno sedem let.
Petkovo otvoritev so udeleženci začeli v Mokronogu. Od tam so po novi cesti odpotovali v Škocjan, vmes pa so se za daljši čas ustavili v Zburah kjer so šolarji in mešani pevski zbor iz Šmaijete pripravili razgiban kulturni program in kjer je bil tudi glavni del otvoritvene slovesnosti.
M. LUZAR
V
Se negodovanje glede štipendij
Do spremembe kriterijev pri dodeljevanju republiških štipendij še ni prišlo -Potrdilo o oceni premoženja obrtnikov in podjetnikov ni več potrebno
NOVO MESTO - letošnja dodelitev republiških štipendij je dvignila precej prahu, saj so brez štipendij ostali predvsem kmečki otroci. Kljub ostrim vprašanjem in zahtevam nekaterih poslancev se v parlamentu za nove kriterije za dodelitev republiških štipendij še niso dogovorili. Ministrica Puharjeva namreč zatrjuje, da so primerjali povprečni katastrski dohodek kmečkega gospodinjstva za leto 1990 s povprečnim dohodkom nekmečkega gospodinjstva. To metodo uporabljajo vsako leto, letos pa je ta faktor 22, ki je povzročil veliko ogorčenosti prav pri starših in otrocih s podeželja. Četudi bo prišlo do sprememb pravilnika, bo od začetka šolskega leta preteklo že skoraj pol leta. Kako naj se prizadeti otoci in starši znajdejo v tem času, pa ne pove nihče.
Brez štipendij so bili tudi otroci podjetnikov in obrtnikov, saj je bilo v letošnjem pravilnikuza dodeljevanje republiških štipendij zapisano, da morajo otroci obrtnikov pridobiti tudi oceno izpolnjevanja materialnih po-gojev. Ocene naj bi izdajali Centri za socialno delo. Ministrica Puharjeva je v začetku septembra poslala centrom navodila, kaj naj za materialno oceno premoženja obrtnikov pripravijo. Zoper to zahtevo so se direktorji CSD slovenskih regij pritožili v začetku oktobra, saj so ugotovili, da nimajo pristojnosti za takšno delo, poleg tega o tem ne vodijo nobenih evidenc. Navodilo namreč pravi, da bi poleg izjav strank bili potrebni ogledi na kraju samem s pomočjo iz-
vedencev, zbrati bi morali razne listine in potrdila. Delo t.i. finančne policije bi naenkrat morali opravljati centri za socialno delo, kar pa je bilo nesprejemljivo. V centrih so se spraševali, ali sploh imajo to pravico. V Novem mestu so vloge prosilcev spre-jemali, vendar ocene o premoženjskem stanju podjetnikov in obrtnikov dejansko ni bilo mogoče izdati. Konec novembra so famozni tretji člen navodil o dodeljevanju republiških štipendij na republiki vendarle črtali in tako so centri le dosegli, da to potrdilo pri zaprošanju štipendij otrok obrtnikov in jsodjetnikov ni več potrebno.
Je bilo manjše število štipendij, predvsem kmečkim otrokom, in “za-
mrznitev” štipendij otrokom obrtnikom in podjetnikom (tako republiških kot Zoisovih) zgolj zato, da ministrstvo in vlada lažje “pririneta” do novega leta, ko se sprejme nov republiški proračun? Če je bilo tako ali ne, zopet so nakrajšo potegnili
• V novomeškem Centru za socialno delo seje zaradi potrdil o premoženjskem stanju oglasilo od 47 obrtnikov, katerih otroci so luni prejemali štipendijo, 28, od 42 obrtnikov, katerih otroci so letos prvič zaprosili za štipendijo, pa 22. “Menim, daje bila večina obrtnikov, ki so se oglasili pri nas, upravičena do republiške štipendije. Kakšno je premoženje ostalih prosilcev, ki se niso oglasili, ne vemo, dejstvo pa je, da pristojnost za takšno ugotavljanje sodi drugam, ne pa v center za socialno delo,” meni direktor novomeškega Centra za socialno delo Alojz Simončič.
ljudje, ki že takb težko šolajo svoje otroke. Vendar to zgodbo poznajo le nekateri.
J. DORNIZ
Prostovoljci so dobrodošli
Zloženka o prostovoljnem delu - Za tiste, ki bi radi pomagali, in za pomoči potrebne
njeno tiskanje sta omogočili Krka, tovarna zdravil, Novo mesto, Zavarovalnica Tilia in Sekretariat za družbene dejavnosti občine Novo mesto. Likovno jo je opremila Nataša Kastelic, pripravila pa komisija za prostovoljno dejavnost v občini Novo mesto.
Center za socialno delo je že pred tem šel med srednješolce in nekatere med njimi navdušil za prostovoljno delo, skupine za samopomoč imajo tudi v Domu starejših občanov. Ana Bevc iz novomeškega sekretariata za družbene dejavnosti pravi, da bo skupina, ki je to pripravila, še naprej delovala, saj nameravajo nekaj podobnega pripraviti tudi na področju boja proti narkomaniji. Sprejemala bo tudi povratne informacije o tem, kako delo teče in prostovoljcem svetovala, na kaj morajo biti pozorni pri delu z določeno skupino ljudi. Še posebej so bili veseli pobude
0	prostovoljnem delu invalidi, saj se ponavadi družijo le med sabo in s svojci, medtem ko z drugimi skupinami ljudi skoraj nimajo stikov. Zloženko in še posebej prostovoljce pa bodo verjetno lepo sprejeli tudi ostali.
1	J. D.
NOVO MESTO - Ljudje, ki so ostareli, bolni ali pa se znajdejo v stiski, potrebujejo le nekoga, ki bi jim prisluhnil in jim za nekaj minut pretrgal težko samoto. Novomeški občinski sekretariat za družbene dejavnosti oz. skupina strokovnih delavcev iz Centra za socialno delo in Posvetovalnice za starše in učence, predstavnika invalidskih organizacij v občini, predstavnika osnovnih in srednjih šol, Doma starejših občanov, OO Rdečega križa ter Karitas so z željo, da v občini spodbudili prostovoljno delo, pripravili zloženko o prostovoljnem delu. Sekretar sekretariata za družbene dejavnosti Danijel Brezovar pravi, da v drugih državah dajo velik poudarek na prostovoljno delo, zato je tudi pri nas potrebno to dejavnost spodbujati in razvijati. Cilj zloženke je, da vsem, ki iščejo pomoč, pove, kam se lahko obrnejo, in hkrati daje informacije tudi vsem tistim, ki bi se želeli vključiti v prostovoljno delo.
Zloženka, ki je izšla v 5.000 izvodih, je na voljo v Centru za socialno delo, pri Karitas, RK pa tudi na šolah in v podjetjih, kjer imajo kadrovsko socialno službo, ter v Zdravstvenem domu. Denar za
Novomeška kronika)
'v _____ . ______.. •	.. v j'
KDO BO KAJ - Na otvoritvi ceste v Zburah je bila že predvolilna kampanja v malem. Marjan Dvornik, državni sekretar in ugledni krščanski demokrat, je naštel, kaj vse bodo naredili, če bodo oni izvoljeni. Janez Povšič, škocjanski predsednik, se je potegoval za čimprejšnjo ustanovitev majhnih občin. Lojze Peterle, zunanji minister, a tudi odločujoči član slovenskih krščanskih demokratov, pa je pozdravljal Janeza Povšiča kot tistega, ki bo “mogoče bodoči župan Škocjana”.
PARKIRANJE - Kdor želi parkirati v Novem mestu, ima na izbiro tri možnosti: pustiti avto na parkirišču na Glavnem trgu, v parkirni hiši ali pa kje drugje. “Kje drugje” je največkrat že zasedeno. Preostala dva prostora pa nista najboljša. V parkirni hiši voda kaplja s stropa in stoji na tleh. Na glavnem trgu pa se s streh na avtomobile ruši sneg in opeka. Parkirnina na Glavnem trgu je trenutno višja kot v parkirni hiši, verjetno zato, ker je cena opeke in snega na prostem trgu trenutno višja od cene vode.
SLOVENSKA IN AVSTRIJSKA Poštar v Ulici Majde Šilc včasih prinese pošto tudi zvečer, zlasti takrat, ko mu čez dan zmanjka časa. Raznašalec ima za pisma malo časa, ker podnevi med drugim prodaja otrokom petarde. Novo mesto, kjer ima pošta tako razširjeno ponudbo storitev, je potemtakem veliko pred Dunajem ali kakšnim drugim avstrijskim mestom. Eksplozivne stvarce pošta v Avstriji samo prenaša, v Novem mestu pa že sama prodaja.

Ena gospa je rekla, da se je kapiteljski pridigar 6. decembra pri dopoldanski maši neznansko razburjal nad nekakšnimi današnjimi spreobrnjenci in luterani. Čemu seje visoki mašnik spuščal v to, ji ni jasno, saj je ona prišla k prazničnemu obredu zato, da bi slišala kaj lepega o starem dobrem Miklavžu.
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 11. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: Nakupovalni center Drska
od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma
od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova uica od 7. do 1930: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel
od 7. do 14.30: mini maiket Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice	.
od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 16. ure: mini maiket Pero Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, maiket v Sentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Utšna sela
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Merca-tor-KZ Krka, Vrelec
•	Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
•	Straža: od 7. do 17. ure: Mercalor-KZ Krka, Samopostrežba
V	nedeljo, 12. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg, in vse Dolenjkine prodajalne
od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: maiket Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma
od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, do 19,30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel
od B. do 11. ure: mini maiket Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice
od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 12. ure: mini maiket Pero, Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Sentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela
• Vsi novinarji o sebi mislijo, da so najboljši. Novinarji Dela pa so prepričani, da o njih tudi drugi tako mislijo. (Jurič)
Črnomaljski drobir
PRAVICA - V Črnomlju imajo precej težav z denacionalizacijskimi postopki, saj jim nikakor ne uspe dobiti dovolj ljudi, ki bi bili ali pripravljeni pljuniti v roke ali bi imeli dovolj časa, da bi reševali prošnje za denacionalizacijo. Tisti, ki bi bili pripravljeni delati in imajo tudi čas, pa se tudi/nekako boje prijeti v roke mape, v katerih so zahteve za popravo krivic. Boje se, da ne bi še enkrat naredili krivice. In tako se kupček z rešenimi spisi veča počasneje kot nestrpnost lastnikov odvzetega premoženja.
CESTA - Če Metličane že zanese v Črnomelj, zatrjujejo, da potrebujejo od hotela Lahinja do Loke približno toliko časa kot od Metlike do Črnomlja. To ne pomeni, da proti Črnomlju divjajo z 200 km na uro, pač pa, da je skozi Črnomelj vsak pešec hitrejši od njihovega jeklenega * konjička. Cestnih zaprek je toliko, da je kar veselje. O tem, da Črnomaljci parkirajo, kjer se jim zahoče, pa četudi kar na cesti, če je tam blizu na primer trgovina, v katero želijo, smo že pisali. Se večji problem so tovornjaki, ki pripeljejo v prodajalne blago.
KAJENJE - Na občinskem izvršnem svetu so si pretekli teden zaželeli, da bi jim Miklavž prinesel veliko nalepko z napisom: “V tem
prostoru ne kadimo”, ki bi jo nalepili na steno sobe, v kateri imajo seje. Najnovejši član občinske vlade, ki je
edini kadilec, namreč tako vneto oka-juje vse ostale, da mora biti okno skoraj vso sejo odprto, četudi se zunaj suče temperatura okrog ničle.
(Sprehod po Metliki
METLIČANI SE ŽE NEKAJ LET pripravljajo na to, da bi pred novim letom primerno okrasili svoje mesto, toda vidnejših uspehov ni. Slišati je, da bo letos drugače. Trgovine in drugi lokali naj bi sami poskrbeli za raznobarvne lučke, stari del mesta pa naj bi sijal po zaslugi občine, ki bo menda “pljunila” cvenk. V napovedanem prijetnem vzdušju se bo na osrednji trg pripeljal dedek Mraz, toplo pozdravljen od odraslih in otrok, ki se bodo pozibavali v taktu ansambla Dvanajsto nasprotje. Osnovnošolsko mladež pa bodo zabavali v telovadnici Čuki.
V DISKOTEKO GHETO HODIJO predvsem mladi ljudje, mednje pa se pomeša tudi kak mladenič srednjih let. In prav tak je zadnjič globoko pogledal v kozarec, tako globoko, da ga je alkohol pokosil. Ko je vstajal s tal, je jecljajoče vprašal: “Kdo me je zrušil, da ga usekam na gobec?" “Alkohol,” so mu odgovorili prijatelji.
DANES JEV DVORANI ŠPANSKIH BORCEV v Ljubljani Metliška folklorna skupina Ivan Navratil. Na prireditev, ki sojo poimenovali Ta hindr, handr, so povabili znane in manj znane Ljubljančane, politike in kulturnike. Pred nastopom bodo Metličani pogostili obiskovalce s pogačami, klobasami in z vini metliške Vinske kleti. Program bodo povezovali Vijoleta Tomič, Janez Vraničar-Luigi in Toni Gašperič, folkloristi pa se bodo predstavili z belokranjskimi koli, pesmimi in glasbo.
Trebanjske iveri
MEJA - Starka zima je bila s snegom tokrat precej bolj radodarna do dobrodušnih Dolenjcev kot do prislovično skopih Gorenjcev. To pa nima nobene zveze s tem, kako je bila očiščena obmirenska regionalka v trebanjski in kako v sevmški občini. Ali ni zimska služba v obeh primerih v rokah novomeških cestarjev, denarja pa zmanjka tako v sevniški kot trebanjski občini? Zime so bile zadnja leta dovolj zelene, da bi lahko kaj privarčevali pri soli in pesku.
MIRNA - Mirenčani dobijo domala ošpice, če slišijo v pogovoru o bodočih občinah za Šentrupert ali Mokronog. Sam državni sekretar v notranjem ministrstvu Andrej Šter je v nedeljo jasno in glasno povedal, da so ga opozorili organizatorji tribune o lokalni samoupravi (KO SKD Mirna), daje Šentrupert tod skoraj prepovedana beseda. Mirenčanom manjka za to, da bi zanesljivo zadostili vsem pogojem za samostojno občino, še kakšnih 500 prebivalcev. Zdaj jih ima KS Mirna 2540. Tisti, ki prilivajo olje na ogenj, sveto obljubljajo, da se bo Rakovnik priključil Mirni. V tamkajšnji znani gostilni, ki slovi po dobri kuhiniji, zlasti po italijanskih testeninah, se resda zbirajo številni poslovneži in drugi gostje iz sosed-nje krajevne skupnosti, a tako vročih debat ne načenjajo.
KAPELICA - Prešnji teden so, kot so priobčili časopisi, nepridipravi oropali kapelico v Zagorici pri Mokronogu. Vaščani Zagorice pri Mirni so izgubili sleherno upanje, da jim bo ropar(ji) prostovoljno vrnil ukradeno iz kapelice, kajti Zagorice pri Mokronogu preprosto ni v trebanjski občini. Pač pa premorejo Trebanjci poleg mirenske Zagorice še tisto pri Čatežu, pri Dobrniču in pri Velikem Gabru.

IZ NNŠIH OBČIN
m
IZ NNŠIH OBČIN
E
NAGRAD ZA RAZISKOVALNO DELO NEBO
ČRNOMELJ - Nekdanja občinska raziskovalna skupnost in pozneje občina Črnomelj sta vsako leto podeljevali nagrade za raziskovalno in inovativno delo. Za letošnje leto pa razpisa za prijave še niso objavili, ker v proračunu ni zagotovljenega dovolj denarja. Izvršni svet seje zato znašel pred dilemo: ali podelijo nagrade in zanje zagotovijo denar ali pa jih ne podelijo, denar, ki je v proračunu sicer na razpolago, pa porabijo za druge raziskovalne namene. Občinska vlada se je odločila za drugo možnost. Med drugim tudi zato, ker bi morali, če bi hoteli, da nagrada res nekaj pomeni, zagotoviti dovolj denarja, saj nekaj tisoč tolarjev ni niti simbilična nagrada. Več denarja pa ni v proračunu niti po renominaciji. Poleg tega razpisi že nekaj let niso imeli pravega učinka, saj je bilo prijav vse manj. To je bila posledica razmer v črnomaljskem gospodarstvu. Veliko podjetij, v katerih so nekdaj skrbeli za inovativno dejavnost, je v stečaju ali tik pred njim, zasebno podjetništvo pa tudi še ni dovolj razvito.
V	NEDELJO OBISK
ČARODEJA
METLIKA - V okviru prednovoletnih prireditev, ki jih v metliškem kulturnem domu pripravlja tukajšnja Ljudska knjižnica, bo v nedeljo, 12. decembra, ob 16. uri z magijo, čarovnijami in show programom nastopil čarodej Kiraly iz Maribora. Prireditev je primerna za otroke od 6. do 13. leta starosti. Otroci bodo vključeni tudi v program in se bodo tako lahko prijetno zabavali, magični program pa jim bo še dolgo ostal v prijetnem spominu.
BANKA
V	PRENOVLJENIH
PROSTORIH
ČRNOMEIJ - Prejšnji torek je LB Dolenjska banka v stavbi, ki sojo že 1889. leta zgradili za potrebe Mestne hranilnice, odprla nove in sodobno preurejene prostore. Čeprav je bil zaradi želje po ohranitvi arhitekturnih značilnosti gradbeni poseg precej zahteven zalogaj, je zdaj osrednja črnomaljska enota LB Dolenjske banke preurejena v skladu s potrebami sodobnega bančnega poslovanja. Tako so strankam v hitri coni na voljo štiri vplačilno-izplačilna mesta, namenjena predvsem enostavnejšim blagajniškim opravilom, posebni prostori pa poslovanju s tekočimi računi in drugim oblikam brezgotovinskega poslovanja, depozitnemu poslovanju in finančnemu svetovanju.
JAVNA TRIBUNA O LASTNINJENJU
TREBNJE - V prostorih tukajšnje kinodvorane do v sredo, 15. decembra, ob 18. uri javna tribuna o lastninjenju in privatizaciji. Na javno tribuno, ki jo organizira občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Trebnje, so povabili dr. Eda Pirkmajerja, svetovalca vlade za področje lastninjenja in privatizacije, ter poslanca državnega zbora Izidorja Rejca.
Bitka m darila
Se sreča, da vsaj otroci ne vedo za zdrahe odraslih
ČRNOMELJ -Črnomaljska občinska zveza prijateljev mladine je poleg bogatega prednovoletnega programa letos po nekaj letih premora znova pripravila tudi obdaritev za predšolske otroke. Toda ko je bil propagandni program ie razdeljen, ko so bila razposlana vabila in sklenjeni dogovori z nastopajočimi, so se v Semiču spomnili, da bi sami pripravili obdaritev za svoje otroke.
Problem pa je nastal, ker so bila vsa darila v Črnomlju, kjer so zanje tudi zbirali denar. Ker je pač težje dobili dovolj daril kot se našemiti v dedka Mraza, so Semičani zatrjevali, da bodo vse pripravili sami, le darila za njihove otroke naj jim dajo v Črnomlju. A ker na občinsko zvezo prijateljev mladine dva meseca, ko so pripravljali prednovoletni program in vse kar sodi zraven, ni nihče vprašal, kako jim gre, Črnomaljci tokrat niso hoteli popustiti, pa četudi je v spor posegel sam predsednik črnomaljske vlade, navijajoč za Semičane, seveda. Kot vse kaže, se bodo pač tudi Semičani s svojimi otroki morali potruditi v Črnomelj, tako, kot bodo to z veseljem storili Preločatti ali na primer Starotržani. Razen če ne bodo Semičani pred prihodom svojega lastnega dedka Mraza v Semič oropali občinske ZPM. Nekaterim se ob vsem tem toži po tistih časih, ko ni bilo obdarovanj, drugi pa že sanjajo, kako lepo bo, ko bo v Semiču občina. Ali bodo tiuli darila, pa je že tretja zgodba.
MB.-].
Bo morala biti najprej nesreča?
Pred osnovno šolo Loka vsak dan obrne po 24 avtobusov, ki pripeljejo ali odpeljejo učence, a primernega obračališča ni - Upajo, da bo denar pravočasno
ČRNOMELJ - V črnomaljski osnovni šoli Loka st boje, da bodo morali toliko časa opozarjati na njihov pereč problem, da bo prej prišlo do nesreče. Gre namreč za to, da se kar 419 učencev njihove šole, kar je več kot 70 odst., v šolo vozi. Avtobusi jih pripeljejo do šole, kjer ni obračališča. Avtobusi navadno stojijo kar na cesti ali na šolskem dvorišču, kjer tudi vzvratno obračajo. Vsi, ki problem poznajo, se zavedajo, da bi ga morali rešiti prej, preden pride do najhujšega, a kaj, ko ni denarju.
Kako neprimerne so sedaj pred šolo razmere za avtobusni promet, pove že to, da mora, če se srečata dva avtobusa, eden voziti po pločniku. Toda zgodi se, da je hkrati pred šolo kar pet avtobusov. Sicer pa od 6,30 do 7,45 pripelje otroke trinajst avtobusov, od 12,20 do 13,30 pa jih odpelje enajst. S temi avtobusi se ne pripeljejo le osnovnošolci, ampak tudi mali šolarji, srednješolci in celo mnogi krajani. Promet na preozki ulici postaja vse večji tudi zaradi bližnjega naselja Grajske njive, da gneče ob prireditvah, bodisi na bližnjem stadionu ali v športni dvorani, niti ne omenjamo.
Prav zaradi povečanega in neustrezno urejenega prometa tudi starši v svetu šole in svetu staršev neprestano sprašujejo, kaj je šola storila, da bi pereči problem končno rešili. Čeprav ob prihodu, predvsem pa ob
odhodu otrok, pred šolo varujejo učence tudi po tri učiteljice, je nekajkrat skoraj prišlo do nesreče. Predvsem nevarno in neprimerno je vzvratno obračanje pred šolo. Po besedah ravnateljice loške šole Nade Pucelj so na težavo opozorili že vse, od izvršnega sveta, policije, občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu do Integrala, ki prevaža otroke. Obrnila seje celo na republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, od koder pa ni bilo odgovora.
Sicer pa se vsi strinjajo in prikimavajo loškim šolnikom in staršem, le denarja za gradnjo primernega avtobusnega obračališča ni. V osnovni šoli imajo pripravljeno vso projektno dokumentacijo razen gradbenega dovoljenja, ki ga ni bilo moč izdati prav zato, ker ni zagotovljen denar.
DOLENJSKI LIST
| Vas četrtkov prijatelj |
Bo Metlika postala mesto parkov?
V okviru javnih del naj bi prihodnje leto začeli z gradbenim in agrokultumim urejanjem parkov - Na novo zasadili mnogo okrasnih rastlin in kar nekaj tisoč vrtnic
METLIKA - V metliški občini so letos že tretje leto zapored potekala javna dela. V tem času je bilo veliko narejenega in - kot je bilo slišati na seji izvršnega sveta - jim ni žal denarja, ki so ga za to namenili. Tudi po zaslugi javnih del je dobilo mesto lepšo podobo. Zato bodo s tovrstnimi deli nadaljevali, čeprav so težave z zagotavljanjem zadostnega števila delavcev. Zaradi tega so menili, da bi morali tistim, ki delo odklonijo, ukiniti denarna nadomestila.
V letošnjem letu so v metliški občini opravljali javna dela na socialnem in komunalnem področju. Pri slednjem so sodelovali pri revitalizaciji mestnega jedra, sanaciji črnih smetišč, komunalnih delih in pri arheoloških izkopavanjih na gradaškem meandru. Kot je povedal direktor Komunale Juš Mihelčič, za prihodnje leto načrtujejo preko javnih del ureditev grajskega dvorišča, kanalizacije v starem delu mesta, poti okrog blokov ter cestnih vpadnic v mesto. Največ dela pa bo z ureditvi-
jo starih metliških parkov, ki propadajo, in škarp ob njih.
• Ze dvakrat so v okviru javnih del v metliški občini prijavili tudi revitalizacijo romskih naselij, a še vedno ni dokončno uresničena. Predvsem bi morali urediti vodovod do Borihe, a vaščani ne dajo soglasja za prekopavale svojih zemljišč. Nasprotno pa so romsko naselje v IJobravicah zgledno uredili. Večina Romov, ki sc je udeležila javnih del, tudi biva v tem naselju.
Ustvarjalnost, ne samouničenje!
V Trimu lani z izvozom zaslužili 20 milijonov dolarjev - Uspela preusmeritev na zahtevna tržišča - Plače nad povprečjem panoge - Lastninjenje z notranjim odkupom
TREBNJE - “Prožnost, kakovost in kratki roki šo naše glavne prednosti v vse hujši konkurenci na zahodnoevropskih in tudi na našem trgu. Tudi v naša razvojna snovanja smo vtkali skrb za čim večjo kakovost naših izdelkov in zniževanje stroškov. Vse več tekmecev na na jzahtevnejših trgih dobivamo tudi zato, ker seje znašla v večjih škripcih avtomobilska industrija, kije doslej dajala dosti investicijskega dela. Uresničujemo našo strategijo o preusmeritvi izvoza na najzahtevnejša, zahodnoevropska tržišča. Okrog 60 odst. realizacije ustvarimo v tujini. Razmerje med izvozom in prodajo našega znanja in izdelkov v Sloveniji se zdi kar pravšnje,” pravi direktorica Trima Tatjana Kink.
Trenutno gradijo trebanjski kovinarji v Nemčiji, ki ostaja Trimovo najpomembnejše tržišče v Evropi, štiri industrijske objekte. Precej dela imajo še v Avstriji in Švici, nekoliko manj pa v Italiji. Lani je Trimo na tujem zaslužil okrog 20 milijonov dolarjev, s tem pa ne ostaja le največje trebanjsko podjetje, marveč tudi eden najpomembnejšjih izvoznikov na Dolenjskem. Trebanjci so stike s poslovnimi partnerji v zahodni Evropi začeli iskati že v času bivše Jugoslavije, med letošnje tržne prijeme za prodor na tuje trge pa kaže pojavljanje Trima na treh specializiranih sejmih v Franciji, na po dveh
v Madžarski in Nemčiji. Trimo se je dokaj uspešno predstavil tudi na sejmu v Salzburgu in na sejmih doma, v Gornji Radgoni, Kranju in Ljubljani.
Za blizu 600 zaposlenih v teh časih pač ni preprosto najti dovolj dela. So pa trimovci doslej redno dobivali plače, in to že celo leto v skladu s kolektivno panogo in nad povprečjem panoge. S tem se direktorica Tatjana Fink sploh noče pohvaliti, saj, kot sama previdno pravi, nikoli ne moreš vedeti, kako se bo zasukalo že čez nekaj časa. Je pa vendarle optimistka ne samo, kar zadeva prihodnost Trima. Prepričana je le, da bi bilo za
Slovenijo mnogo bolje, če se ne bi Slovenci med seboj tako “žrli”, ampak strnili ustvarjalne sile in znanje za obči blagor. Finkova je prepričana, da to zmoremo, navkljub ne le pri-
• V Trimu predvidevajo, da bodo delavci v Trebnjem in Dobovi že v začetku leta 1994 delali v enoviti delniški družbi. 27. oktobra so namreč dobili soglasje republiške agencije za privatizacijo za svoj model lastninjenja. Na to so se pripravljali že pred dvema letoma, lastninili pa se bodo po načelu notranjega odkupa. 40 odst. delnic gre notranjemu odkupu, prav toliko skladom, interni razdelitvi pa je namenjenih 20 odst. razpisanih delnic. Vodstvo Trima je zadovoljno z odzivom zaposlenih, svojih bivših delavcev in upokojencev.
slovični, temveč statistično dokazani nadpovprečni samomorilski nravi slovenskega človeka.
P. PERC
Gradnja bi namreč brez stroškov prestavitve vodov in spremembe namembnosti zemljišča stala okrog pet milijonov tolarjev. Vendar po besedah Pucljeve na občini dajejo upanje, da bo gradnja stekla vsaj prihodnjo pomlad.
M. BEZEK-JAKŠE
ZA PORODNIŠNICO OB SNOVANJU PRORAČUNA
ČRNOMELJ - Tukajšnji izvršni svet je pretekli teden obravnaval pobudo skupščine občine Novo mesto, da bi tudi Črnomaljci vlagali v gradnjo nove novomeške porodnišnice in ORL. Delež črnomaljske občine pri gradnji naj bi bil 12,9 odst., vendar je doslej poravnala le manjši del. Črnomaljska vladaje sklenila, da bo ob snovanju osnutka občinskega proračuna za leto 1994 proučila, kolikšen bi lahko bil delež njihove občine. Poudarila je še, da obveznosti pri gradnji ne morejo zanikati.
PREDAVANJE O PREHRANI
ČRNOMELJ - Danes bo ob 17. uri v prostorih Društva upokojencev v Črnomlju predavanje o zdravi prehrani. Vabljeni!
NEVARNA GNEČA - Gneča ob privažanju in odvažanju otrok izpred osnovne šole v Loki je zelo nevarna. Toliko bolj, ker avtobusi nimajo primernega obračališča, ampak si pomagajo kar z vzvratno vožnjo na šolsko dvorišče. V šoli in še marsikje v občini se zavedajo, da je prometna ureditev nujna, žal pa zanjo primanjkuje denarja. (Foto: M.B.-J. j
Zadnji dve desetletji namreč nasadov v parkih tako rekoč niso obnavljali, zato so začeli propadati. Zaradi tega bo potrebno marsikaj odstraniti in zasaditi na novo. Predvsem pa obnoviti vrtnice, ki jih je v metliških parkih zasajenih kar pet tisoč. Seveda tega ne bo moč obnoviti v enem letu, v petih ali šestih letih pa zagotovo. Sedaj je Komunala sklenila dogovor o sodelovanju z inž. Marjanom Hladnikom. Tako bodo v okviru javnih del metliške parke uredili gradbeno, s Hladnikovo pomočjo pa tudi agrokulturno.
Januarja prihodnje leto naj bi Komunala predstavila idejo o ureditvi mesta izvršnemu svetu. Od denarja bo odvisno, v kakšnem obsegu se bodo lotili obnovitvenih del in v kolikšnem času bo akcija končana. Vendar je Mihelčič prepričan, da bi bila s pomočjo javnih del ureditev lahko precej poceni.
M. BEZEK-JAKŠE
•	Kdor je nekaj začel, je že napol končal. (Horac)
•	Zaradi pošasti nacionalizma trpi vsaka država, ki včerajšnje fosile spreminja v današnje malike. (Weis-zacker)
Mirenčani za svojo občino le pogojno?
Z okrogle mize SKD
MIRNA - Mirenčani hočejo svojo občino, če bi jih hoteli priključiti kam drugam, ako pa ostane pri sedanjem stanju, tudi ne bi imeli kaj preveč zoper to, da ostanejo “pod” Trebnjem. Mi-renčane brez njihove vednost/ pehajo enkrat v naročje Šentruperta, drugikrat pa spet Mokronoga.
Približno tako iztočnico je postavil za nedeljsko okroglo mizo “Mirna občina - da ali ne” predsednik krajevne organizacije SKD Vladimir Kiderič. In ker se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, so skušali ne ravno preštevilni zbrani Mirenčani v dvorani TVD Partizan dodati kakšno svojo misel, najpogosteje pa vprašanje bodisi državnemu sekretarju v ministrstvu za notranje zadeve Andreju Štern ali predsedniku sveta KS Mirna Jožetu Tomažinu. Taje odgovarjal svojim krajanom dokaj izčrpno o komunalnih zagatah, zlasti o dosežkih pri vodooskrbi in cestah.
Ni pa zanesljivo, če je Tomažin potolažil Franceta Kržana iz Zagorice, kjer nimajo ne asfalta ne vodovoda. Vas se vse bolj prazni, prebivalstvo se stara, doma je vse manj delazmožnih. Kržana je zanimalo, zakaj je Mirna izpadla iz programa FAO. PoTomažinovih besedah je znašal zadnji predračun za asfalt na odseku Ševnica - Križ (Zagorica) več kot 6 milijonov tolarjev. Za rešitev vodooskrbe za vasi Škrjanče, Ševnica, Gorenja vas, Zagorica itd. pa znaša predračun okrog 60 milijonov, če bi se navezali na čateški vodovod, 37 milijonov pa bi stala povezava z vodovodom Temenica ie do Gorenje vasi.
■31
OMIZJE - Državni sekretar Andrej Šter (z mikrofonom) in predsednik sveta KS Jože Tomažin (desno od Štera) sta bila na okrogli mizi o lokalni samoupravi na Mimi deležna največ vprašanj obiskovalcev iz dvorane. Šter je dejal, da še ni nič zamujenega, ker so se, kot kaže praksa na zahodu, tudi tam kakšno desetletje prepirali o novih občinah. Tudi zato so se na zboru dogovorili, da bi se Mirenčani, ne glede na strankarsko pripadnost, spet dobili na podobnem, a bolje obiskanem zboru. (Foto: P. P.)
ul
Lil
IZ NKŠIH OBČIN

IZ NKŠIH OBČIN
Delavci Rika prijavili teijatve
Delavce Rika iz Ribnice kot večinskega lastnika zastopa pred sodiščem območna organizacija Svobodnih sindikatov Slovenije - Upajo, da bodo dobili več
RIBNICA - Okoli 1300 od skupno 1.469 delavcev Rika-IIoldinga je prijavilo v štirih dneh terjatve do svojega podjetja, kije v stečajnem postopku oz. likvidaciji, pri območni organizaciji Svobodnih sindikatov Slovenije v Ribnici, je povedal Dušan Bajde, ki vodi ribniško organizacijo ZSSS, in dodal, daje bilo to delo opravljeno ob pomoči 4 do 5 delavk, ki so delale od jutra pa do poznih večernih ur. Le tako je bilo delo lahko opravljeno do roka.
Redki posamezniki prihajajo prijavljat zahtevke še po predpisanem roku 25. novembru. Tudi zanje bo sindikat skušal uveljavljati dogovorjene pravice. Zahtevki delavcev se nanašajo predvsem na neizplačane čiste osebne dohodke, odpravnine, regres za letni dopust in na ostale osebne prejemke. Delavci so doslej prijavili povprečno vsak za okoli 14.000 DEM zahtevkov do Rika-Holdinga. Sindikat pa bo zbiral še zahtevke do ostalih družb Rika, ko bo zanje v Uradnem listu objavljena likvidacija. Rok za prijavo je 30 dni po objavi.
Na vprašanje, če je kaj upanja, da bodo delavci zahtevani denar dobili, koliko od zahtevanega bodo dobili in kdaj bo to, je Dušan Bajde odgovo-
TREKING PO JUŽNI AMERIKI IN ANDIH
SEVNICA - Planinsko društvo Sevnica - Krško priredi v sodelovanju s sevniško zvezo kulturnih organizacij, v soboto, 11. decembra, ob 17. uri v dvorani gasilskega doma v Sevnici ogled diapozitivov s trekinga po Južni Ameriki in Andih. Na zanimivo popotovanje bo obiskovalce ob diapozitivih in glasbi brezplačno popeljala načelnica vodnikov pri Planinski zvezi Slovenije, Marinka Koželj iz Ljubljane.
SEVNISKO
MIKLAVŽEVANJE
SEVNICA - Miklavžev sejem so prestavili z Glavnega trga pred Slomškov dom nasproti občine. To je bila dobra poteza organizatorjev, ki so pretekli četrtek na začetku sejma povabili v goste ansambel Lojzeta Slaka in fante s Praprotna. V petek je gledališka skupina iz Ljubljane v Slomškovem domu nasmejala številno občinstvo z veseloigro Pri belem konjičku, v soboto pa je obiskovalce Miklavževega večera pri Slomškovem domu obiskal Miklavž v spremstvu angelčkov, Krišpina, Geralda, Škratulina, Kosmatina in drugih parkljev in mladih iz Sevnice. Miklavž je obdaroval vse otroke. Na Miklavževo nedeljo je bil farno žegnanje. Dopoldne je bila slovesna sveta maša mariborskega pomožnega škofa dr. Jožeta Smeja, v nedeljo popoldne je Miklavž s spremstvom obiskal sev-niški dom upokojencev, v ponedeljek popoldne pa še oskrbovance doma na Impoljci.
ril: Zahtevke smo predložili sodišču in od njega oz. stečajnega senata je odvisno vse ostalo. Sindikat, se pravi delavci Rika, smo večinski upniki. Kolikšen delež bomo dobili, je odvisno od odločitve sodišča in od tega, koliko denarja se bo nabralo v stečajni masi in kolikšni bodo upravičeni zahtevki vseh upnikov na ta znesek. Gotovo bo denarja manj, kot je zahtevkov, zato bodo vsi upniki in tudi
PROTI LICITACIJI
KOČEVJE - Podjetje SGP Zidar v stečaju je razpisalo za 17. december licitacijo za nekatera zemljišča, in sicer za parke po 3 DEM kv. meter, za ostala zemljišča pa po 5 DEM. Občinski izvršni svet pa je na zadnji seji menil, da licitacija za ta zemljišča ne pride v poštev, saj je Zidar dobil že plačana in bi to podjetje zato moralo tudi po takrat veljavni zakonodaji samo poskrbeti za vpis prodanih stanovanj skupaj s pripadajočimi zemljišči v zemljiško knjigo.
delavci Rika dobili sorazmerni delež. Prvi narok za Riko-Holding je napovedan že za 14. december, celotni postopek pa bo dolgotrajen, saj lahko traja leto ali dve. Kljub temu vrednost terjatev ne bo razvrednotena, saj je določena v DEM in ne v tolarjih.
J. PRIMC
BORCI SI OD LETA 1994 NE OBETAJO VELIKO
KOČEVJE - Predstavniki krajevnih organizacij ZB NOV so ocenili letošnje delo borčevske organizacije v občini. Pri obravnavi programa za prihodnje leto so omenili, da bi bilo prav, ko bi proslavili 50. obletnico pohoda XIV. divizije na Štajersko, I. zasedanja slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, kije bilo 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju, in Invalidskega partizanskega pevskega zbora, ki je bil ustanovljen na Planini nad Semičem. Obravnava socialnih vprašanj je pokazala, da se prejemki borcev realno znižujejo. Ni pričakovati, da bi bilo v prihodnje kaj bolje. Odločili so se, da bodo s temi perečimi vprašanji seznanili vodstva političnih strank in tudi državne republiške or-gttne.	V. D.
Po slovenski zemlji do Kužlja
Cesta-kolovoz do Kužlja dokončana v makadamski izvedbi - Do spomladi še urejanje škarp
KUŽELJ - Od minule sobote se lahko pripeljete z avtom od Petrine do slovenskega Kužlja po slovenski zemlji in ni potebna pot prek Hrvaške. Za to priložnost so krajani Kužlja in okoliških vasi priredili za delavce podjetja Lesdog, ki je to cesto urejalo, zakusko v Kužlju. Poleg delavcev in krajanov so seje udeležili še predstavniki občinske skupščine Kočevje in sredstev informiranja.
Navzoče je najprej pozdravil predsednik vaške skupnosti Ivan Pugelj, kije dejal, daje ta dogodek eden najpomembnejših v zgodovini Kužlja, saj so končno dočakali dan, da se lahko domov pripeljejo z avtom na svoje po svojem. Najprej se je zahvalil delavcem, ki so kljub slabim vremenskim razmeram in drugim nadlogam le dokončali to pomembno delo. Cesta je dolga 4,8 km in je krajša kot ona prek Hrvaške.
Predstavniki občine Kočevje župna dr. Mihael Petrovič, predsednik občinskega izvršnega sveta Alojz Petek in dr. Stanko Nikolič, ki so poleg vodje del inž. Antona Piškurja “glavni krivci”, da je cesta zgrajena v makadamski izvedbi, so poudarili, da je treba zdaj nadaljevati z urejanjem te prometnice naprej proti Mirtovičem,
Otroci kot žrtve nasilja
Koristne pobude z otroškega parlamenta v Sevnici
SEVNICA - Več pozornosti kaže posvetiti vzgoji staršev, da bodo znali vzgajati z lastnim zgledom. Nujna bo večja pomoč svetovalnih služb pri reševanju pojavov zasvojenosti in nasilja, na šolah pa tudi boljše sodelovanje staršev in učiteljev, da bi poiskali vzroke za nasilje bodisi v soli, na ulici, v družini ali na televiziji.
Zlasti v njenih sporedih je vse preveč nasilja, zato naj bi otroci čim manj časa preždeli pred prižganimi televizorji, so med drugim menili učenci - poslanci, ko so pretekli teden na 2. občinskem otroškem parlamentu v kulturni dvorani sevniškega gasilskega doma največ pozornosti posvetili obravnavi osrednje teme: Brez nasilja - za prijateljstvo. Med 63 učenci - poslanci je bila tudi Selma Zukanovič iz sevniškega begunskega centra, ki je govorila predvsem o prijateljskem sprejemu v novem okolju, kamor so se begunci iz Bosne in Hercegovine umaknili pred nasiljem v njegovi najhujši obliki; nasiljem namreč, ki ga rojeva najbolj nesmiselna in kruta stvar na svetu - vojna.
Poslance občinskega otroškega * parlamenta je pozdravila tudi predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič. Sekretar občinskega sekretariata za urejan-
je prostora in varstvo okolja Jože Kolar in ravnateljica sevniške Osnovne šole Sava Kladnika Anica
• Za uspešno in nemoteno delo 2. občinskega otroškega referenta so poskrbeli tudi mentorji na osnovnih šolah, zlasti mentorici šolske skupnosti na sevniški šoli Vlasta Guček in Marjeta Teraž. Eden izmed 17 razpravljalcev je predlagal, naj bi na šolah ustanovili nekakšne krožke, kjer naj bi se srečevali žrtve in storilci nasilnih dejanj. Otroški parlamentarci so še predlagali, naj nasilja na ulicah ne bi preprečevali le starši, ampak tudi delavci organov za notranje zadeve. Žal se med nasilneži pogosto pojavljajo (z izsiljevanjem mlajših učencev in podobnim početjem) prav starejši učenci, ki naj bi jim bili poslej v večjo pomoč in oporo. Skratka, sevniško poslanca Barbara Očko z blanške in Simon Dolenšek z boštanjske šole bosta na zasedanju državnega otroškega parlamenta v Ljubljani imela kaj povedati.
Pipan pa sta poročala, kako so bili uresničeni sklepi lanskega otroškega občinskega parlamenta.
P. P.
Osilnici in Podplanini, hkrati pa nadaljevati s prizadevanji za zgraditev magistralne ceste iz smeri Kočevske Reke do Osilnice. Kritično so spregovorili tudi o nekaterih sredstvih informiranja, ki ne le da so nasprotovala tej prometnici, ampak so tudi žaljivo poročala o tistih posameznikih,
• IZVOLITE PISATI RESNICO -Minulo soboto smo prejeli daljše pismo Martina Černeta iz Kopra, s katerim nas vabi na pripravljalni narok na sodišču v Kočevju, ki bo 20. decembra. Iz fotokopije vabila je razvidno, da on, Martin Černe, toži občino Kočevje “zaradi prenehanja vznemirjanj”. Pismo zaključije s pozivom: “Izvolite priti in začeti pisati resnico.” Istega dne, minulo sohoto, je bilo v Pismih bralcev v Delu objavljeno pismo ministra za kulturo Sergija Pelhana, ki tudi govori o tej cesti in v katerem minister pravi: “Za zaostreno stanje v Kolpski dolini in podpiranje nezakonitih poti nosi svoj del odgovornosti tudi vodstvo in izvršni svet občine Kočevje.” Nič pa ni g. minister napisal, kdo nosi glavni del krivde, da slovensko območje ob Kolpi še ni povezano s Slovenijo, in da morajo v matično domovino domačini potovati prek Hrvaške.
ki so se najbolj prizadevali za ureditev te prometnice in sploh za napredek Kolpske doline. Zgrajeni makadamski odsek ceste bo asfaltiran spomladi, ker zdaj teh del ne dopušča vreme.
J. PRIMC
Vesna Ilc
Sindikatu je ostala samo še ozimnica
Nič več zborov, izletov, nageljčkov, priznanj
RIBNICA - “Naša sindikalna organizacija je od nekdaj bogate dejavnosti letos delala bolj malo. Za člane smo nabavili le piščance in jabolka,” je povedala Vesna Ilc, sindikalna zaupnica organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v zdravstvenem domu v Ribnici.
V njihovi organizaciji je včlanjena le približno tretjina članov kolektiva, saj so zdravniki in zobozdravniki ustanovili svoj sindikat, nekateri pa se niso včlanili nikamor. Tako ni več sindikalnih občnih zborov, podeljevanja priznanj članom za 10-, 20- in 30-letno delo, ni sindikalnih zabav, ne nageljčkov za dan žena, pa tudi sindikalnih izletov ne, čeprav je še danes mnogim v prijetnem spominu izlet v San Marino.
Kljub vsemu pa je tak mir še sreča v nesreči. Zahtev članov sindikata po drugačnem delu še ni. Na srečo namreč pri njih še ni odpuščanja delavcev, noben ni na čakanju in tudi ni drugih nevšečnosti, ki tarejo zdaj mnoge ribniške kolektive. Vse to pa se lahko kmalu spremeni,
meni Vesna Ilc. . _____
J. PRIMC
V disku se zabava ob 22. uri šele začne, ne konča!
Protest in grožnja
RIBNICA - V Ribnici pripravljajo spremembo obratovalnega časa za nekatere lokale. Vzrok je, ker nekateri menijo, da ni prav, če so gostišča za odrasle zaprta precej prej kot diskoteke, kjer se zabava mladina. Mladinci so nekaj o tem zvedeli in napi šali občinski skupščini protest, ki ga je podpisalo 81 mladincev, dodali pa so, da lahko zberejo podpisov še več. V svojem protestu mladi pravijo:
Razširile so se govorice, da je občinski skupščini dan predlog, da bi mladim do 18. leta starosti prepovedali obisk diskotek po 22. uri. Proti temu mladi najodločneje protestiramo. Vzroki za protest pa so taki:
V ribniški občini ni nobenega prostora, kjer bi se mladi lahko zbirali, spoznavali nove prijatelje in uživali v druženju. V Ribnici ni plavalnega bazena (pravzaprav je, a ni odprt), ni mladinskih klubov, ni pokritih igrišč (izjema je športni center, ki pa je vedno zaseden), ni drsališč, zabavišč. Med tednom so mladi preobremenjeni z učenjem in šolskim delom, zato vsaj med vikendom potrebujejo sprostitev in razvedrilo.
Mladi se diskotekam ne nameravajo odpovedati in dodajajo, da se ob 22. uri zabava v diskih šele začne, ne pa konča. Če bo v Ribnici obratovalni čas skrajšan, bodo hodili v diske na Turjak, v Ljubljano in drugam. To pa poraja nove nevšečnosti in težave. Zaradi mladoletnosti mnogi nimajo vozniškega izpita, avtobusi ponoči ne vozijo, zato bi bili prisiljeni na avto-stop, kar pa bi bilo za vse, posebno pa za dekleta, velika nevarnost.
Ob zaključku protesta so mladi zapisali:
“Starši in ostali, ki mislite, da boste s tem zakonom rešili določene probleme, premislite dobro te naše razloge! Morda boste spoznali, da s to prepovedjo samo še povečujete nevarnost za nas, predvsem pa poglabljate razkol med starši in otroki.”
• Sužnji zakona smo zato, da smo lahko svobodni.
POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM - Društvo za pomoč duševno prizadetim iz Ribnice je minulo soboto pripravilo obdaritev svojih članov in hkrati tudi občni zbor. Predstavili so delo društva, v katero je vključenih 55 članov. Letos so medse sprejeli dve deklici. Po besedah Majde Vrh, tajnice društva, so letos uresničili vse načrte. Ena izmed pomembnih dejavnosti društva je druženje in spoznavanje ter skupno premagovanje težav, s katerimi se srečujejo pri delu. Velike potrebe imajo po odpiranju oddelkov za delovno usposabljanje varovancev. V posebnih delavnicah imajo zdaj vključenih 14 varovancev, od tega pet iz Kočevja. Na sliki: dedek Mraz med varovanci društva za pomoč duševno prizadetim. (Foto. M. Glavonjič)
Zberejo več, a še zdaleč premalo
Denaija za posodobitev lokalnih cest v sevniški občini ni, kaj šele za nekategorizira-ne ceste - Telefoni v Mirenski dolini le po 1.400 nemških mark?
SEVNICA - Čeravno so po sprejeti strategiji gradnje avtocest do leta 2000 Dolenjci in Posavci spet odrinjeni, v sevniški občini upajo, da jim bo le uspelo imeti že v prihodnjem letu prednost pri posodobitvi cestnih odsekov re-gionalke ob Impoljskcm grabnu in Loka - Radeče, kjer so že pričeli z deli.
Navkljub bolj mačehovskemu odnosu republike pa je v sevniški občini, kjer je še vedno od skupno 173 km lokalnih cest'kar blizu 70 km makadamskih, le uspelo letos posodobiti štiri odseke, in sicer Radna - Laze, Podboršt - Cimik, Poklek - Brunk in Breg - Okroglice, v skupni dolžini okrog 9 kilometrov. V občinskem proračunu sicer že štiri leta stvarno povečujejo obseg sredstev za komunalno infrastrukturo, toda ob vse bolj prazni občinski malhi ne ostaja kaj dosti denarcev za nekategorizirane ceste. V pretežno hribovitih predelih so te ceste zaradi neurejenega odvod-njavanja ob hujših neurjih domala neprevozne.
To velja predvsem za ceste v
šentjanških hribih, kjer je treba ljudem čestitati, da sploh še hočejo živeti bogu za hrbtom, za nameček pa še pozabljeni od posvetnih oblasti. Sevniški občinaiji sicer priznavajo, da bi brez denarja iz republike za demografsko ogrožena območja ostali še bolj kratke sape pri omenjenih posodobitvah, kritizirajo pa nerazumljiv odnos slovenske vlade, saj ta občinam priznava le slabo petino potrebnega denarja za redno vzdrževanje lokalnih cest.
Malo manj črnogledi in nezadovoljni so Sevničani lahko kar zadeva razvitost telefonije. Vsaj po številu telefonskih priključkov namreč ne zaostajajo za republiko. Posebno, že
kar sramotno poglavje za čas na prelomu v 21. stoletje je seveda Mirenska dolina, kjer pridejo le trije telefoni na sto prebivalcev! A vendar se tudi tod nekaj svetlika, saj je sev-niška občina, potem ko je lani zagotovila 28 milijonov tolarjev za izgradnjo medkrajevnega omrežja in novih telefonskih central v Sevnici in v Krmelju, letos telefonijo v Mirenski dolini postavila na prvo mesto med projekti, ki naj bi dobili demografki tolar; za telefone v KS Tržišče, Krmelj in Šentjanž pa bo država letos zagotovila 17,2 milijona tolarjev. In kot vse kaže, bodo krajani Mirenske doline prišli do telefonov po še znosnih 1.400 markah. Doslej je namreč PTT podjetje iz Novega mesta računalo, da bi morali ljudje plačati za telefon kar 4.200 mark! Tak zasuk je rezultat nove strategije razvoja telekomunikacij v Sloveniji.
Drobne iz Kočevja)
DRVA PRODAJAJO - Te dni je neko zasebno podjetje, d.o.o., razobesilo po stanovanjskih blokih ponudbo za razne gozdarske usluge in tudi prodajo lesa ter drv. Gre gotovo za zgledno zasebno ponudbo po zahodnem vzorcu, zanimivo pa je, da so oglas razobesili tudi v blokih, ki imajo centralno ogrevanje in tudi takih, ki celo dimnikov nimajo. Zdaj se naj še kakšen d.o.o., lastnik peskokopa, spomni, da bi začel v Saharo izvažati pesek.
KAKO PREŽIVIJO BOLNIKI? -Oni dan so tuji gostje obiskali kočevskega župana, ki je tudi direktor zdravstvenega doma. Vprašali so ga, če ima Kočevje tudi bolnišnico, saj bi jo po vseh merilih moralo imeti, ker je kar 60 km oddaljeno od Ljubljane, kjer je bolnišnica. Odgovor je bil, da bolnišnice v Kočevju ni. Sledilo je novo vprašanje: “Potem pa imate gotovo helikopter, da prevažate bolnike?” Odgovor je bil spet, da tudi helikopterja ni. Naslednje vprašanje je bilo: “Kako vaši bolniki sploh preživijo?” Odgovor je jasen: zaradi naravne selekcije prežive le naj-odpornejši.
BOG GA JE DAL, BOG GA BO VZEL - To velja za sneg. Ljudje po mestu se le s težavo prebijajo sem in tja, čeprav so z mostov in nekaterih najožjih prehodov končno le odstranili sneg. Včasih so sneg tudi odvažali in ga metali kar v Rinžo, zaradi česar je nekoč prišlo do večjega pogina rib (ker je bil sneg slan).
OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA
-	Tukaj sta se na Kočevskem konjereja in jahanje tako razmahnila?
-	Ker smo tega najbolj vešči, saj nas razni režimi že dolgo jahajo.
(Ribniški zobotrebci)
VESELJE NA SNEGU -Kaže, da imajo Ribničanje s snegom še posebno veselje, saj ga kar nočejo skidati s pločnikov in drugih prehodov. Tako že od policijske postaje proti središču Ribnice še od minulega tedna (in morda še danes) ne moreš po pločniku ne na tej in ne na oni strani ceste, ampak le po cesti, kot da si avtomobil in ne človek.
VLEČNICA DELA - V Izverju oz. Izberju pri Sodražici je zapadlo tudi dovolj snega in dela vlečnica vsak dan od 9.30 pa do mraka.
POŠTENI NAJDITELJ - Zvedeli smo tudi, daje neznan poštenjak našel pri vhodu v dvorano športnega centra v Ribnici denarnico s 47.000 tolarji in jo oddal na policijski postaji-
UMRL V BOLNIŠNICI - Poročali smo, da so v Sodražici našli ležati v snegu vinjenega J. K. iz Zamosta in ga zaradi podhladitve itd. odpeljali v Ljubljansko bolnišnico. Nesrečnik je tam po nekaj dneh umrl in so ga že pokopali.
( Sevniški paberki ]
POMLAD - Poslušalci sevniškega radia, ki poslušajo njegov spored od začetne avize, so bili 1. decembra presenečeni nad nenavadnim napovednikom. Ko so pričakovali, da bodo morebiti zvedeli, kaj se je tako zgodovinskega zgodilo tega dne pred mnogimi leti, so zvedeli, daje prihod sevniškega posebneža Mihaela S. iz ljubljanskega zapora prvi znanilec pomladi, Miha s takšnim tolmačenjem njegovega prihoda ni najbolj navdušen, saj se je pridušal že ob odhodu, da bo moral zaradi razbite šipe mesec dni prezgodaj v “čuzo”, zima je pa še tako dolga.... Miha je (zaenkrat še) lepo oblečen in očeden gostom bifeja Na vogalu med malico razlagal, kako mu je na Povšetovo 5 pisala celo sama mati županja, kolegica Branka s sevniškega radia pa mu je poslala tudi zavojček cigaret Macho. Miha obljublja kolegici in piscu tehle vrstic izčrpen intervju o ponovnem snidenju z druščino na Povšetovi.
GRAD - Tajnik sevniške zveze kulturnih organizacij Albert Felicijan v spremnem dopisu o planu adaptacijskih del na sevniškem gradu za leto 1994 predsedniku sevniške vlade Marjanu Kurniku malce podkadil, rekoč: “Zdi se nam edino smotrno, da obravnavate celotno gradivo, saj imamo občutek, da ste premalo seznanjeni s celotno problematiko in že opravljeno dejavnostjo.” Sevniške politike, ki so sanjali o sevniškem gradu kot o ekskluzivnem, razkošnem turistično-gostinskem objektu z igralnico itd., Felicijan okrca še na koncu omenjenega plana, to meni, da grad potrebuje predvsem prijeten lokal z dobro ponudbo za povprečnega obiskovalca.
BONTON - Na predstavitvi Modernega poslovnega bontona v sevniški knjižnici ni bilo nobenega podjetnika. Menda že vse vedo.
Krške novice )
GABER - Delo izvršnega sveta v Krškem je ničevo (Za razvedrilo: Poišči v zadnjih dveh besedah znan priimek). Kaj drugega si lahko misli opazovalec tega dela, ko sliši presenetljivo izjavo sekretarja sekretariata za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve Franca Jeniča! Kdo ve, iz kakih razlogov je na seji sam zase ugotovil, da on kot sekretar ni prava oseba in ni usposobljen za komuniciranje z ministrstvom. Zatorej so za tako delo pooblastili predsednika izvršnega sveta Hermana Kuneja. Ta bo komuniciral z ministrom dr. Gabrom z levo roko. Če smo natančni, nekaj časa z desno, kajti levo ima vso povito in omavčeno. Menda mu je spodrsnilo, ko je preveč na blizu komuniciral z nekim drugim gabrom.
POČITEK - Povabila na posvet posavskih podjetnikov se je najbolj .razveselil ravno prej omenjeni. Ugotovil je namreč, da je posvet podjetnikov najbolj miren kotiček na svetu. Ni brežiških in sevniških Občinarjev, ni delavcev občinske uprave, ni žene. In je zadremal za urico ali dve.
POČASI - Na regionalni cesti med Kostanjevico in Brežicami so pred časom vendar odprli tudi odsek med Sajevcami in Križajem. Cesta in most sta dokončana, očitno pa bankine še niso utrjene, zato so vestni delavci Cestnega podjetja postavili oznake za omejitev hitrosti. Tako zdaj vsak voznik ve, da sme po novo asfaltirani cesti peljati največ s hitrostjo 40 km na uro.
ŽELEZNI - Maks Tajnikarje res doktor ekonomije in tudi minister v sedanji vladi, vendar je podjetnik Emil Vehovar vseeno čutil potrebo, da ga večkrat opomni, da je tema pogovorov razvoj malega gospodarstva. Minister, ki ga nekateri že imenujejo železni Maks, je čisto na koncu le moral povedati še nekaj o sanaciji v železarstvu. To običajno zelo rad počne, saj se zadnje čase veliko ukvarja z železarnami. Blagor njemu. Če sedanji vladi ne uspe, bo lahko kandidiral najmanj za direktorja slovenskih železarn.
Novo v Brežicah
N______________________________/
AMBICIOZNO - V Posavju je po zadnjih podatkih že čez 800 zasebnih podjetij. Nekatera med njimi so registrirana za celo paleto dejavnosti, zato pri Uradnem listu že razmišljajo, da bodo morali povečati format časopisa, da bi na eno stran spravili seznam dejavnosti tako ambicioznih podjetij. Podjetnikov, ki so za vsak primer registrirali vse možne dejavnosti, ni težko razumeti. Nekatere pa je ideja o podjetnosti zanesla zelo daleč. Tako je eden od podjetnikov prijavil za svojo dejavnost tudi črpanje nafte. Kdo ve, morda bodo na Krškem polju že kmalu začeli vrtati?
SKROMNO - Nekoliko bolj skromni so nekateri v zasebništvu novopečeni podjetniki, sicer pa uveljavljeni direktorji firm. O tako eksotičnih dejavnostih niti ne razmišljajo, ampak raje po tihem, a vestno in marljivo opravljajo finančne in druge posle. Tudi za “svojo” družbeno firmo. Sicer pa to kmalu ne bo več pomembno, saj ne bo več vse naše, kot smo včasih rekli, temveč bo vse njihovo.
POJASNILO - V Brežicah so nedavno odprli pisarno za energetsko svetovanje. Ob poročanju o tem dogodku smo pozabili natančneje pojasniti, zakaj je taka pisarna med prvimi v Sloveniji odprta ravno v prostorih brežiške občine. Kot se je pokazalo, je na ostalih strehah v ulici še ždel sneg, samo na občinski se je že zdavnaj stalil. Očitno je, da je občina res potrebna nasvetov o varčevanju z energijo, da je ne bo več izgubljala skozi streho in po nepotrebnem grela vrabcev in golobov. Energetska pisarna bo morda tako potratnost preprečila, ne ve pa se, kateri svetovalec je pravi za tiste Občinarje, ki trošijo preveč na drugih področjih. Tovrstnih svetovalnih pisarn država še ne odpira.
BREŽIŠKI IN KRŠKI ČEBELARJI BREZ PAŠNEGA REDA
SEVNICA - Medobčinski veterinarski inšpektor Hinko Maver je letos sodeloval pri saniranju hude čebelje gnilobe na Bizeljskem, kjer sta se v bližini pojavila dva prevoznika brez zdravstvenih spričeval. Inšpektor Maver pravi, da je odlok o pašnem redu v Posavju doslej sprejet le v sevniški občini, pogreša pa ga v brežiški in krški občini. Po Mavrovih besedah je do odškodnine pri hudi gnilobi upravičen čebelar, ki ima okuženih vsaj desetino čebeljih družin, ne pa tudi tisti, ki bolezni ni sam odkril.
PSI
il
IZ NKŠIH OBČIN
liilil
IZ NKŠIH OBČIN
lit
SLS s shodi proti ropu stoletja
-Podružnice SLS iz Brežic, Krškega in Sevnice za enotno regijo - Slovenija naj se odloči in reši status NEK - Vztrajajo na uresničevanju zahtev kmečke stavke
KRŠKO - “Imamo posavski vinorodni rajon, krškopoljsko svinjcrejo, posavsko sadje in ob ustreznem očiščenju Save tudi možnost skupnega namakanja. Vse to govori, da bi se morali Posavci, ki so zdaj razdeljeni v štiri občine, organizirati v eno regijsko enoto,” je na nedeljskem shodu posavskih podružnic Slovenske ljudske stranke v Krškem dejal Darko Jelčič, predsednik brežiške podružnice. Poudaril je še, daje bilo veliko sporov okrog okrajev predvsem zato, ker se sploh ne ve, kakšna bo vsebina teh lokalnih enot.
Upravna organiziranost je bila ena osrednjih tem, o katerih je tekla beseda na shodu, ki so se ga udeležili tudi predsednik stranke Marjan Podobnik in še vrsta predstavnikov posameznih strankinih zvez. Kot je dejal Branimir Vodopivec iz krške podružnice, se SLS zavzema, da bi se kraji od izliva Savinje v Savo do hrvaške meje povezali v enotno upravno in gospodarsko celoto. S tem namenom so na shod povabili tudi Radečane, vendar odziva tokrat še ni bilo.
Udeleženci shoda so pozvali k čimprejšnji rešitvi statusa Jedrske elektrarne Krško, primerni ceni energije iz te elektrarne in ustreznem dogovoru s Hrvaško. V Posavju so prepričani, da po zaprtju elektrarne od Hrvatov ne bo več nobenega denar-
ja. Marjan Podobnik je objubil, da se bo stranka zavzemala, da bi to področje dobilo ustrezno nadomestilo, Žare Pregelj iz Zelene zveze pri SLS pa je celo navedel nekaj trditev o povečanem številu spontanih splavov in o velikem številu otrok z motnjami, k čemur je neki drug razprav-
V SOBOTO NAGRADE NAJBOLJŠIM VINOM
KRŠKO - V okviru tedna mladega vina, ki ga pripravljata Občinska turistična zveza in Kmačka zadruga Krško, bo to soboto ob 16. uri v krškem kulturnem domu predavanje za vinogradnike o negi letošnjega letnika, nakar bodo ob 18. uri podelili nagrade in diplome za vina, ki so na ocenjevanju v tem tednu dosegla najboljše ocene. Po podelitvi nagrad bo še družabno srečanje vinogradnikov.
KRČANI NASREČANJE PLESNIH SKUPIN
KRŠKO - Plesalko krškega Društva za plesno dejavnost Vesno Vu-čajnk je republiška selektorica izbrala za sodelovanje na republiškem srečanju otroških in mladinskih plesnih skupin, ki se bo začelo jutri v Mengšu. Srečanja in strokovnega sestanka koreografov in mentoriev se bosta udeležili še Simona Radkovič in Damjana Jazbec ter strokovni in organizacijski vodja društva Dušan Vodlan.
MARJAN PODOBNIK: “Ni res, da vsi krademo. Tisti, ki to počnejo, bodo za to odgovarjali!”
V času od 21. novembra do 3. decembra so v brežiški porodnišnici rodile: Darja Molan iz Arnovih sel -Gregorja, Irena Mazinjanin iz Boršta - Katjo, Ines Držanič iz Brežic - Edo, Marija Krošelj iz Volovnika - Domna, Tatjana Vučanjk iz Gaberja -Roka, Rada Brajdič iz Gorice - dečka, Mira Škoberne s Senovega - Andraža, Anica Mikolavčič iz Krškega -Dolores, Karolina Bahč iz Pleterja -Aleša, Tatjana Račič iz Crešnjic -Klernna, Martina Zupančič iz Krškega - Nino, Marija Račič iz Cerkelj ob Krki - Manco, Švetlana Skorupan iz Mihalovca - Viktorja, Metka Fakin s Trebeža - Sabino, Jožica Jerman iz Drameljška - Zdenka, Kristina Ber-kovič iz Drenovca - Simona, Metka Poljšak iz Krškega - Ivo, Sonja Gim-pelj z Bizeljskega - Moniko, Tatjana Kolar iz Senovega - Anjo, Vasja Hra-stovšek iz Brežic - dečka. Čestitamo!
Zdaj, ko imamo demokracijo...
Prav dobro je, da je prejšnji četrtek, ko bi morala zasedati brežiška skupščina, odpovedal ravno zbor združenega dela. Če bi se to zgodilo družbenopolitičnemu zboru, bi takoj leteli očitki, da nekateri poslanci niso prišli na sejo iz političnih razlogov. Na seji naj bi razpravljali tudi o zloglasni gradnji slačilnic na stadionu. Obetala se je torej razprava, 'ki jo je zahteval že na prejšnji skupščini poslanec Ciril Franc Zupančič, pa bo morala počakati najmanj do današnjega popoldneva, ko se bo spet pokazalo, ali se takšna skupščina, kakršna je, sploh še lahko zbere.
Zgovoren je predvsem podatek, da je na sejo prišlo največ predstavnikov krajevnih skupnosti. S tem dokazujejo, da so ravno te skupnosti najbolj zainteresirane tvorno sodelovati pri reševanju tekočih problemov občine. To bi bilo nujno upoštevati v bodoči organiziranosti organov odločanja v občini, če nočemo iz odločanja že v začetku 'narediti farse. V času, ko je združeno delo že davno pokopano in imajo politične stranke v občinskem merilu le malo članov in pristašev, lahko voljo ljudstva zagovarjajo le predstavniki najožjih lokalnih skupnosti.
Žalostno in morda tudi kar malo absurdno se je deliti na politične stranke, ko je treba v vsai zgraditi cesto in vodovod. Taka delitev je morda lahko politično modra in demokratična, v vsakodnevnih aktivnostih lokalnih skupnostih pa prineša več škode kot koristi.
BREDA DUŠIČ-GORNIK
LETOS JE VEČ ZANIMANJA - Smučarski klub Krško je letos zaradi vse večjega zanimanja pripravil dvodnevni sejem smučarske opreme. Tako se je minulo soboto in nedeljo za pulti v osnovni šoli Leskovec zvrstilo lepo število prodajalcev in kupcev rabljene opreme. Poleg tega so prodajali novo opremo, žal se letos sejma ni udeležil Elan. Člani kluba so nudili obiskovalcem tudi informacije o svojem delu, o tečajih, šoli smučanja, tekmovanjih, izletih in včlanjevanju v klub. Med dmgim so vabili tudi na domače smučišče na Planini pri Podbočju. (Foto: B. D.-G.)
ljalec dodal še sum o veliki umrljivosti dojenčkov, o povečanem številu pacientov na onkološki kliniki ter o znižanju njihove povprečne starosti. Pravih podatkov ni, ker država noče slišati o posebnem spremljanju zdravstvenega stanja prebivalcev v Posavju.
Udeleženci zbora so sklenili, da bodo ugotovitve in zahteve poslali parlamentu in vladi. O težavah v
• Na shodu posavskih podružnic SLS so govorili še o drugih temah: o hidroelektrarnah in njihovih posledicah za obdelovalne površine in podtalnico, o državljanstvu, vladni politiki, odnosih s Hrvati in o štipendijah za kmečke otroke. Predlagali so protestni shod proti velikim krajam v naši državi. “Tri vladne stranke opravljajo rop stoletja. To je nepovratni proces - kdor se bo danes olastninil, bo ostal v sloju lastnikov. Ni res, da vsi krademo, zato bodo tisti, ki to počnejo, odgovarjali za to!” je dejal Podobnik.
kmetijstvu ni bilo veliko govora, poudarili pa so, da je treba še naprej vztrajati na uresničevanju zahtev, ki so jih kmetje postavljali ob letošnji stavki.
B. DUŠIČ-GORNIK
REVIJA PIHALNIH ORKESTROV POSAVJA
KRŠKO - Krški kulturni dom bo v soboto zvečer gostil že 10. revijo pihalnih orkestrov Posavja. Od 18. ure dalje se bodo predstavili: Gasilska godba na pihala Loče (dirigent Jože Rus), Delavska pihalna godba iz Sevnice (dirigent Franc Zupanc), Pihalni orkester Kapele (dirigent Franci Arh), Pihalni orkester Videm Krško (dirigent Drago Gradišek) in Pihalni orkester Senovo (dirigent Janez Ceglar).
Zakaj je avtomatika odrekla?
Plaz ni nasul le zemlje, ampak tudi dvom o zanesljivosti avtomatsko vodenega vodohrana
KRŠKO - Glavno mestno ulico, Cesto krških žrtev, je v zadnjih dneh novembra zasul plaz, ki je povzročil zaporo ceste, sicer pa ni bil nevaren. Mnogo bolj škodljivo je vse ostalo dogajanje okrog plazu. Povzročila gaje namreč voda, ki je ponoči nekontrolirano odtekala čez rob bazena v vodohranu na Trški gori. V Krškem so bili ob tem močno presenečeni, saj so se zanašali na dvojno varovanje vodohrana.
Zgodilo se je, kar se rado zgodi, da sta odpovedala oba sistema. Popolnoma je odpovedalo avtomatsko elektronsko varovanje, hkrati pa ni opravilo predvidene vloge tudi mehansko varovanje, saj so se na plovnem ventilu nabrali friehanski delci in preprečili normalno delovanje.Zakaj je prišlo do takih nevšečnosti, niso mogli povedati niti strokovnjaki, ki so si ogledali naprave. Ugotovili so, da je ponoči sistem 50-krat zaprl črpalko, vendar je ta delala naprej vse do jutra, ko so jo daljinsko zaprli.
Natančno dogajanje v vodohranu bi moralo biti shranjeno v računalniškem zapisu, vendar so ugotovili, da takega zapisa tudi ni an pa ga je kdo izbrisal. Tako nimajo od kod razbrati, ali so nepravilnosti povzročile motnje na frekvencah. Kot je povedal inž. Janez Kalan, ki je na občini poverjen za te zadeve, sedanji repet-itor ni namenjen prenosu podatkov, zato lahko pride do občasnih motenj. Če je šlo za tovrstne motnje, bo znano že v nekaj dneh, ko bo začel delovati nov sistem frekvenčnih zvez.
Ob neprijetnem dogodku je prišlo na dan, da ni jasno, kdo upravlja z vodohranom. Na občini pravijo, da komunalno podjetje Kostak, Slavko Pirc iz
Kostaka pa trdi, da njihovo podjetje vodohrana še m prevzelo v upravljanje, ker naložba sploh še m dokončana. “Kostak upravlja s tem objektom, vendar ga še ni uradno prevzel, saj prevzem pogojuje še z nekaterimi drugimi investicijami, ki niso v povezavi s to,” je razložil Janez Kalan.
Krčani bodo morali temeljito očistiti teren in splanirati razile)
neseno zemljo, poleg tega pa so prisiljeni ugotavljati, kaj vse je še treba narediti, da bo investicija
dokončana in kdo ni opravil svoje naloge (projektant Pelko iz Grosupljega, investitor, dobavitelj opreme ali upravljalec). Za začetek so se kar sprijaznili, da ne vedo za krivca, kljub vsemu pa so na posebnem sestanku sprejeli ukrepe za dodatno varovanje vodohrana. Uvedli bodo dodatno varovanje elektronike, ki je zdaj odvisna od radijskih zvez, po novem pa bosta črpališče in vodohran povezana tudi z žico. V bodoče bodo dodatno varovali tudi merilce pretoka in vse ostale sisteme. Za dodatno varnost bo poleg tega poslej skrbelo še mehansko zapiranje, nekoč v prihodnosti, tudi kanalizacija do Save. To bi morali že zgraditi, vendar do zdaj niso zmogli visoke cene zaradi zahtevnosti projekta (80 metrov višinske razlike).
Zdaj, ko so Krčani ugotovili, da njihovi avtomatsko vodeni vodohrani niso tako zanesljivi, kot so jih nekateri prepričevali, bodo morali za varnost nameniti dodatna sredstva, sploh pa, če jim ne bo uspelo najti krivca. In še en sklep šo sprejeli v Krškem: varnost sistema bodo povečali na ta način, da bodo vodohrane polnili podnevi in nič več ponoči, ko ni na delu nobene človeške roke.
B. DUŠIČ-GORNIK
ZA BOLJŠO GOSPODARSKO ZBORNICO - Zasebni podjetniki iz Posavja so se na nedavnem posvetu v Kostanjevici zavzeli za boljše delovanje zbornice. Predsednik sekcije podjetnikov Emil Vehovar (drugi z leve) je pozval podjetnike, naj ne ostajajo v opoziciji, ampak naj se raje pridružijo in pomagajo. Podjetniki so zaželeli novemu direktorju Območne gospodarske zbornice Vojku Dvojmoču (prvi z leve) veliko uspeha pri delu. Sicer je na prvem takem posvetu za zasebne podjetnike v Posavju o pogojih za razvoj malega gospodarstva spregovoril minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar, o novih prizadevanjih Gospodarske zbornice Slovenije pa njen predsednik mag. Dagmar Šuster. Več o posvetu pišemo na 1. strani. (Foto: B. D.-G.)
DVA SEMINARJA
KRŠKO - Združenje za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije organizira prihodnji teden dva seminarja v krškem hotelu Sremič. Prvi bo v torek, 14. decembra, ko bodo na predavanjih predstavili slovenska vina, spregovorili o njihovem trženju v restavracijah in gostilnah ter pripravili še degustacijo. O značilnostih slovenskih vinorodnih rajonov in njihovih vinih bo predaval enolog KZ Metlika Anton Pezdirc. Naslednji dan bodo na posebnem seminarju predstavili živilsko industrijo ter proizvajalce in prodajalce opreme in čistil, da bi dopolnili ponudbo v restavracijah in drugih obratih. O boljšem trženju ob boljši ponudbi bo predaval Anton Strajnar, o prehrani, ki naj zniža možnosti za obolelosti srca in ožilja, pa prof. dr. Josip Turk,
Na Hrvate velja še kar računati
V brežiških trgovinah seje za petino povečal promet na račun večjega obiska Hrvatov - Občina oživlja tudi zaradi meje - Podjetništvo, trgovina, turizem
BREŽICE - Brežice so zadnje čase precej znano mesto. Ne samo po oficirjih bivše JLA, okrog katerih se dviguje precej prahu, in ne samo po občinskih aferah, ki vsake toliko časa privrejo na dan in utonejo v pozabo. Občina postaja vse pomembnejše središče malega podjetništva, turizma in trgovine.
Čeprav so odnosi med Slovenijo in Hrvaško na izredno nizki ravni in naša država v naslednjih letih skorajda ne računa na tesnejše gospodarsko in trgovinsko sodelovanje s Hrvaško, Brežičani izgub sosednjih tržišč ne morejo preboleti in še vedno računajo nanje. Tako so Hrvate povabili na jesenski sejem obrti in podjetništva ter tudi na bližajoči se novoletni sejem.
Brežiško zasebno podjetništvo je po število, prometu in po dobičkih pred večino slovenskih občin. To je le eden izmed vzrokov, da Brežice dihajo in živijo drugače kot pred nekaj leti. Položaj ob meji je močno prizadel večja podjetja, od katerih mnoga ne bodo mogla prav kmalu nazaj na izgubljeno tržišče. Velike izgube so imeli tudi kmetje, ki si še vedno veliko obetajo od bližine milijonskega mesta Zagreb, ki je zelo velik potrošnik kmetijskih pridelkov.
Meja je pripeljala v občino že kar nekaj investitorjev, za zdaj je pred-
vsem veliko zanimanja za vlaganje v ta prostor. Če bodo Brežičani zbrali dovolj pameti, sposobnosti in po drugi strani tudi razumevanja države, se jim obeta, da bodo od sosedstva z mejo potegnili več, kot so si kdaj mislili. Prvi znaki se že kažejo v trgovini, ki je v Brežicah kljub razvejenosti doživljala občuten padec prometa.
Zadnje čase se je v brežiških trgovinah povečal promet za 20 odstotkov, ponekod pa celo za tretjino. Vse to predvsem na račun hrvaških kupcev, ki v brežiških trgovinah iščejo raznovrstno blago, od prehrambenih izdelkov, tekstila in bele tehnike pohištva. Na slovenski strani točijo tudi bencin, kupujejo gume in akumulatorje, saj se jim nakupi kljub plačilu 30 odstotnih carinskih dajatev na blago splačajo.
Verjetno je nakupovalna mrzlica samo začasnega značaja, kajti pričakovati je, da bo hrvaška vlada slej ko prej z administrativnimi ukrepi vzela to obmejno veselje. Kljub temu
pa je to priložnost za brežiške trgovce, ki jo kaže čimbolj izkoristiti.
Mediji so že poimenovali Brežice za slovensko Lipnico, zdaj so na vrsti še trgovci, ki se morajo izkazati podobno, kot so se njihovi avstrijski kolegi.
B. DUŠIČ-GORNIK
VČERAJ NOVINARJI, JUTRI PRISEGA
CERKLJE OB KRKI Tukajšnji Učni center je za včeraj na obisk povabil novinarje, da bi jim predstavil dejavnosti vojašnice, pripravo za sprejem nove generacije vojakov, nove prostore m razstavo o znakih v slovenski vojski ter delo območnega štaba TO in oklepno mehaniziranega bataljona. V ponedeljek so vojaki iz Čerklje sodelovali na krvodajalski akciji, jutri ob 16. uri pa bodo pripravili svečano prisego vojakov s kulturnim programom ter ogledom razstave “Znaki slovenske vojske” in dveh razstav fotografij.

Zanimiv likovni utrip pokrajin
V Dolenjski galeriji odprli 3. medregionalno likovno razstavo - Razstavljena dela sedmih slovenskih likovnih ustvarjalcev, ki ne žive v republiških središčih
NOVO MESTO - V treh prostorih Dolenjske galerije so v petek, 3. decembra, zvečer odprli 3. medregionalno likovno razstavo, na kateri so predstav-(jena dela sedmih likovnih umetnikov iz vseh slovenskih pokrajin razen iz obeh republiških središč, Ljubljane in Maribora. Razstavo so zasnovali v murskosoboški galeriji kot pregled ustvarjalnega likovnega utripa zunaj središč in kot dokaz, da tam živijo in delajo kvalitetni likovni ustvarjalci. Odprta bo do 7. januarja.
NOCOJ KONCERT ZBORA AVE
NOVO MESTO - Nocoj, v četrtek 9. decembra, bo v novomeškem Domu kulture nastopal komorni zbor Ave z umetniškim vodjem Andražem Hauptmanom. Na sporedu bodo v prvem delu koncerta pesmi Jakoba Gallusa in dve črnski duhovni, v drugem delu pa slovenske umetne pesmi različnih skladateljev.
Zaradi vremena, poškodb in drugih razlogov se avtorji Jožef Muhovič, Franc Vozel, Jože Tisnikar, Ignac Meden, Andraž Šalamun in Janez Knez z izjemo domačina Branka Suhyja niso mogli udeležiti otvoritve. Nekaj besed je o razstavi iz enakih razlogov namesto njenega komisarja direktorja Galerije Murska Sobota, Franca Obala, povedal ravnatelj Dolenjskega muzeja Bojan Božič, ki je
poudaril, da gre za skupinsko razstavo avtorjev, ki so si generacijsko in po izraznih sredstvih svoje likovne govorice precej različni, njihov skupni imenovalec pa lahko najdemo v sporočilih o človeku kot uničevalcu planeta in življenja. “V slikah je mogoče najti nova iskanja in teoretična razmišljanja ter osebna odzivanja na modernistični postulat sedanjega časa. Avtorji se igrajo z mislijo, da je za preživetje in rešitev le strah tisti, ki rešuje pred katastrofo,” je dejal Božič.
ŽELEZNIKOVA RAZSTAVA V DRENIKOVI GOSTILNI
NOVO MESTO - V prostorih gostilne Rozalije Drenik na Cikavi v Novem mestu bodo v petek, 10. decembra, ob 18. uri. odprli razstavo oljnih slik Franca Železnika. Slikar bo predstavil svoje abstraktne in figurativne slike, ki bodo tudi naprodaj. Drenikovo gostilno je za razstavo izbral, ker so njegove slike pogosto na stenah prostorov te gostilne in ker želi svojo umetnost približati ljudem. Je namreč tudi velik ljubitelj dolenjske pokrajine, ki jo pogosto upodablja.
Za prijetno vzdušje in popestritev večera je poskrbel Dolenjski kvintet trobil, ki je s krajšim koncertom dokazal, da zunaj republiških središč ne uspeva samo kvalitetna likovna, marveč tudi kvalitetna glasbena poustvarjalnost.
M. MARKELJ
Knjiga “Zlata zrna”
ČRNOMELJ - Prejšnji četrtek je bila v črnomaljski knjižnici predstavitev knjige Zlata zrna, ki jo je napisal belokranjski rojak Janez Klobučar. Knjiga je izšla v samozaložbi, likovne priloge pa je prispeval avtor sam. Avtorja sta predstavila Danica in Marjan Cedilnik iz Ljubljane. Pri naštevanju njegovih poklicnih in ljubiteljskih dejavnosti sta ga označila za vsestranskega zdravnika, terapevta za zdravljenje alkoholikov, slikarja, kiparja, muzika, etika in esteta, oklikoval-ca notranje opreme, analitika in filozofa. Na predstavitvi sta Ce-dilnikova z recitiranjem pesmi iz zbirke Nemir snovi predstavila Janeza Klobučarja tudi kot pesnika.
Knjiga “Zlata zrna” je nastala iz želje, de se ne bi izgubila mnoga dragocena spoznanja o življenjskih resnicah in je namenjena vsakomur, ki stremi k boljšemu in lepšemu in želi za to tudi sam nekaj storiti.
T. J.
KVINTET SEJE ODREZAL - Za prijetno vzdušje na otvoritvi 3. medregio-nalne razstave v Dolenjski galeriji je poskrbel Dolenjski kvintet trobil, ki je dokazal, da zunaj republiških središč uspeva tudi kakovostna glasbena poustvarjalnost. (Foto: MiM)
Protesti zaradi štipendiranja
Iz črnomaljske občine je bilo zavrnjenih skoraj polovico prosilcev državnih štipendij -Previsok cenzus - Borna zemlja nikakor ne omogoča dostojnega preživljanja
ČRNOMELJ - Na črnomaljski enoti novomeškega Zavoda za zaposlovanje so za letošnje šolsko leto prejeli 707 vlog za dodelitev republiških štipendij. 425 prosilcev je bilo iz preteklega šolskega leta, ostali pa na novo. Toda odobrenih je bilo le 394 vlog, torej dobra polovica. Torej letos prejema štipendije 110 novih in 141 starih prosilcev, od slednjih pa jih bo precej prejemalo celo nižjo štipendijo kot v preteklem letu.
S problemi, ki jih imajo s štipendiranjem v občini, je izvršni svet seznanil tudi ministrstvo za delo. V Črnomlju menijo, da je tako veliko število zavrnjenih prosilcev posledica prenizko določenega cenzusa na družinskega člana. Med prosilci je namreč največ lakih, ki imajo poleg nizkih osebnih prejemkov še nekaj zemlje. Ta zemlja nikakor ne omogoča dostojnega preživljanja, zaradi visokih faktorjev za katastrski
dohodek pa otroci ne morejo dobiti štipendij. Zato v Črnomlju zahtevajo, naj določijo višji cenzus, pri določanju katastrskega dohodka in faktorja pa naj upoštevajo posamezna območja, ne pa, da ju določijo enotno za vso Slovenijo.
V Črnomlju opozarjajo še na nekaj. V novem pravilniku o štipendiranju je namreč določeno, da morajo prosilci za republiško ali Zoisovo štipendijo, katerih starši so
nosilci samostojne dejavnosti ali obrti, pridobiti mnenje Čentra za socialno delo o tem, da ne presegajo meterialnega cenzusa. Torej mora center ugotoviti resnično materialno stanje v obrtniških in podjetniških družinah. Zoper to določbo je prišlo veliko protestov tako s strani prosilcev kot iz obrtne zbornice, a ministrstvo doslej še ni preklicalo pravilnika. Postopki za pridobitev vseh mnenj so dolgotrajni, zato jih center še ni mogel opraviti. Tako v Črnomlju še ne vedo, koliko od 29 otrok obrtnikov, ki so zaprosili za štipendije, jih bo v resnici prejemalo štipendije.
M.B.-J.
Država bi gradila, Krško pa spi
Denar za gradnjo nove srednje šole v Krškem naj bi bil na razpolago v letu 1996 -So kakšni posebni razlogi, da občina ne opravi svojega dela naloge?
KRŠKO - Od zadnje resne akcije za gradnjo nove srednje šole v Krškem je poteklo že deset let, bati pa seje, da bo moralo miniti še enkrat toliko, preden bo stavba zares stala. Tako je mogoče sklepati iz neučinkovitega dela izvršnega sveta in nekaterih občinskih sekretariatov.
Že pred letom dni je bila po naročilu Ministrstva za šolstvo in šport izdelana predinvesticijska študija, ki je dala izračun velikosti potrebnega zemljišča in šolskih prostorov ter s tem osnovo za nadaljnje aktivnosti. Savaprojekt je izdelal zasnove za presojo novih lokacij, nakar so v marcu letos .naložili sekretariatu za prostor, da pripravi zasnovo za idejni projekt, ki bo podlaga za pogovore z ministrstvom.
Zasnove ni bilo niti potem, ko je bil junija v krški skupščini sprejet program del v javnem sektorju, niti pozneje, ko so se na sestanku s predstavniki ministrstva za šolstvo dogovorili, da bo IS skupščini čimprej ponudil odlok o spremembi planskega dokumenta, ki bo omogočil izgradnjo šole na najprimernejši lokaciji. Mimogrede, ob ogledu lokacij so menili, daje tista nad nakupovalnim centrom v Leskovcu mnogo primernejša od one pri pokopališču.
Na sestanku s predstavniki ministrstva v juliju se je krška občina obvezala, da bo zagotovila komunalno opremljeno zemljišče za gradnjo v vrednosti milijona mark kot svoj delež pri naložbi. Občina naj bi za naložbo pridobila še podporo sveta posavskih občin, izvršni svet pa naj bi imenoval projektno skupino za izgradnjo in ji določil naloge ter roke za njihovo izpolnitev.
Še v novembru se člani izvršnega sveta niso mogli zediniti o sestavi gradbenega odbora, imenovali niso niti projektnega sveta in ne sprejeli predloga v. d. sekretarke za družbene
dejavnosti Vlaste Zupančič, da bi aktivnosti usklajeval vsaj Savaprojekt. Po njenem mnenju sekretariat za prostor ni opravil svoje naloge, čeprav je bil večkrat zadolžen (tudi z imeni) za pripravo dokumentov.
Ministrstvo za šolstvo in šport je izgradnjo nove šole v Krškem že uvrstilo v predlog programa naložb v srednje šolstvo za obdobje 1994-1997. Denar za krško šolo naj bi bil po tem predlogu na razpolago v letu 1996. To še ni tako hitro, vendar pa v sekretariatu za družbene dejavnosti opozarjajo, da je treba pridobiti dokumentacijo čimprej. Rado se namreč zgodi, da se pri tem kje zatakne, in če dokumentacija ne bo nared, ko bo
denar, bo ta šel pač v kako drugo občino, kjer imajo nekoliko več posluha za svoje šole.
Krško je tako ena redkih občin, ki zaostaja v svojih aktivnostih za izgradnjo za ministrstvom. Prvega decembra so sicer sprejeli program svojih aktvinosti, vendar so še vedno o-stali brez pravega koordinatorja akcije. Morda je naložba v krško šolo ravno zaradi take brezbrižnosti (ali so zanjo kaki posebni razlogi, se še ne ve) načrtovana šele v letu 1996. Škoda bi bilo, če Krčani zdaj ne bi izkoristili prilike, saj je navsezadnje svetovalec za naložbe v slovenskem šolstvu njihov someščan. Resje srednje šolstvo v domeni države, vendar pa bi Krčani z večjo zagretostjo pomagali najbolj svojim otrokom.
B. DUŠIČ-GORNIK
V BELI KRAJINI O BELOKRANJCIH - V petek zvečer se je belokranjskim rojakom v gostilni Petra Badavinca predstavil Jožef Škof (dnigi z leve) s knjigo Bela krajina v običajih in zgodbah, ki je pred kratkim izšla v zbirki iz Roda v rod. Zbirka izhaja v založbi Skledar. Izdaja jo založnik Milan Skledar (desno), pesnik in novinar. V pogovoru, ki ga je povezoval Toni Gašperič, je sodeloval tudi komparativist Drago Kuharflevo). Predstavitev, katero je s prostovoljno udeležbo poživil tudi belokranjski ansambel Tonija Verderberja, je bila uvodna v letošnjem jesenskem ciklu gostilniških kulturnih večerov na Jugorju. Foto: T. Jakše)
ZMELKOOVV JE TU
Koprska skupina ZmeIkoow je s podporo več sponzorjev pri novi založbi Primitiv Glasbic izdala svojo prvo gramofonsko malo ploščo. Na tem malem čudu - le kdo še v času cedejev, in kaset izdaja male gramofonske plošče?.- so tri skladbe Slrel-wood, Brrr in Čau sonček, ki na slovensko glasbeno sceno ne prinašajo pretresljivih novosti, so pa “za poslušat”, in to ne samo po glasbeni plati, ampak tudi po besedni, ki prinaša jezik, pamet in izkustvo banalnega vsakdneva. Vse plošče so zastonj razdali medijem, organizatorjem koncertov in prijateljem, torej bo mogoče skladbe s plošče slišati tudi po radiju.
DOLENJSKI OKTET NA SREČANJU
BRANIK - V soboto in nedeljo bo v Kulturnem domu v Braniku na Krasu srečanje slovenskih oktetov (tradicionalnih srečanj v Šentjerneju žal že nekaj let ni več), ki se ga bo udeležil tudi Dolenjski oktet iz Novega mesta. V soboto, 11. decembra, bodo ob 20. uri nastopili jionet Blegoš iz Poljan, oktet Biser iz Britofa pri Kranju, Stobljanski oktet iz Domžal, Šentjurski oktet iz Grosupljega, nonet Planika iz Slovenske Bistrice, oktet Lesna iz Slovenj Gradca, oktet Mislinja, nonet Svoboda iz Črne pri Kamniku in Moški oktet iz Zavodenj; v nedeljo, 13 decembra, bodo ob 17. uri zapeli Koroški oktet iz Raven, Anina dekleta iz Lovrenca na Pohorju, Dolenjski oktet iz Novega mesta, nonet Prešeren iz Žirovnice, oktet Orfej iz Iške vasi, Zagorski oktet, oktet Vrtnica iz Nove Gorice, oktet Lip z Bleda in Logaški oktet.
KULTURNI MIKLAVŽ
JUGORJE - V gostilni Petra Badovinca na Jugorju je bilo v soboto zvečer miklavževanje s kulturnim pridihom. Gosta na njem sta bila pesnica Marica Pilko in citrar Jure Marjetič, organizator prireditve Rudi Škof pa je ob tej priliki predvajal videokaseto s posnetkom Miklavževanja, v kateri nastopajo okoliški domačini. Ti so se s svojimi družinami prireditve v Badovinčevi gostilni tudi številno udeležili, tako da bo Miklavžev kulturni večer ostal mnogim v prijetnem spominu. V spominu pa bo ostal tudi slučajni gostji Ani Lambud iz Saltsbruck-na v Nemčiji, ki se je na poti s pomočjo za žrtve vojne v Mostarju mimogrede ustavila v gostilni in jo je program tako navdušil, da seje takoj odpravila v trgovino in za navzoče otroke kupila sladka darila.
dogodki v sliki in besedi
MALE GRAFIČNE UMETNINE - V razstaviščnem prostoru frančiškanskega samostana v Novem mestu so minulo soboto, 4. decembra, zvečer odprli razstavo Božič in novo leto na grafičnih voščilnicah. Razstavo je pripravil dr. Rajko Pavlovec, ki že vrsto let zbira grafične voščilnice z vsega sveta, izbor najlepših drobnih grafičnih umetnin iz svoje obsežne zbirke je pripeljal v Novo mesto po zaslugi p. Felicijana Pevca, ki kot knjižničar skrbi, da samostansko razstavišče ne sameva. Razstava grafičnih voščilnic je namreč ■ že deseta razstava v teh prostorih in z njo je razstavišče praznovalo skromen, a dovolj pomemben jubilej, saj se z njim samostanska knjižnica potrjuje kot živa točka kulturnega dogajanja v Novem mestu. Na sliki: p. Felicijan Pevec in lastnik zbirke dr. Rajko Pavlovec med pogovorom pri odprtju razstave. (Foto: M. Markelj)
MODERNI POSLOVNI BONTON - Avtor pravil lepega vedenja v poslovnem svetu Jože Šircelj je pretekli četrtek v sevniški občinski knjižnici ob predstavitvi knjige z zgoraj omenjenim naslovom dejal, da je skušal bolj svetovati v določenem položaju, ne pa predpisovati stroga pravila ali prepovedi. Podjetnikom je svetoval, naj imajo pač svoj prepoznaven stil, ki pa le ne sme preveč štrleti navzven bodisi v obnašanju na poslovnih srečanjih ali pri bahatem obdarovanju. Sevniška županja Breda Mijovič (sedi poleg avtorja Modernega poslovnega bontona) je povedala, da v sevniški knjižnici, kjer so ob tej priložnosti pripravili literaturo o podjetništvu, nastaja zametek podjetniške čitalnice. (Foto: Perc)
OBLETNICA RIBNIŠKEGA OKTETA - Pod pokroviteljstvom občinske skupščine je bil v soboto v nabito polni dvorani TVD Partizan koncert ob 15-letnici delovanja Ribniškega okteta. Ta priljubljeni oktet, ki je nastopil v številnih državah Evrope in Amerike, v doslej pa je imel več kot 500 nastopov, je bil ustanovljen leta 1078. Ime je dobi!po skladbi Franceta Miheliča Ribniška. Pobudo za njegovo ustanovitev je dal Tone Kozlevčar, znani slovenski pevec, pobudnik in soorganizator Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in številnih drugih kuturnih manifestacij. Tone je že tri leta v zasluženem “glasbenem ”pokoju, in kot sam pravi, ne zapoje več niti v družbi. “Želim, da se me poslušalci spominjajo kot pevca posebnega glasu. Zato svojega ugleda ne bom zapravljal, "je dejal veliki prijatelj Ribnice. Repertoar obsega skladbe iz obdobja renesance, baroka, klasike, romantike, pesmi raznih narodov, poseben poudarek pa je na slovenski ljudski in umetni pesmi. Pionirsko delo je opravil prof. Andrej Štrukelj. Od leta 1985je umetniško delo v rokah Jožeta Koresa. Svoj delež je prispeval tudi znani slovenski harmonikar Vita! Ahačič. Oktet sestavljajo: Jože Kores, Miloš Genorio, Stane Mancini, Janez Peček, Marjan Kraševec, Jože Čeme, France Lesar in Dragiša Ognjanovič. (Besedilo in slika: M. Glavonjič)
TERPS1HORA V DECEMBRU - Priljubljeno novomeško plesno skupino Terpsihora smo nedavno tega videli na slovenski televiziji v oddaji Poglej in zadeni, ko je prvič nastopila skupaj z glasbeno skupino Michelangelo (na sliki: plesalke med nas topom s pevcem Sašom J. Straškim v kostumih butika Kobra in Usnja iz Novega mesta), decembra pa se ji obeta še več nastopov. Tako se bo v nedeljo udeležila republiškega srečanja plesnih skupin v Mengšu, kjer bo sodelovala z dvema koreografijama, za Novomeščane pa bo nastopila tudi z najmlajšimi člani v Domu kulture predvidoma 18. in 19. decembra.
VLOMIL V OSEBNI AVTO - Od 28. na 29. november je neznan storilec v skupnih garažah na Cesti herojev v Novem mestu vlomil v osebni avto ter iz njega ukradel avtoradio z zvočniki. Lastnika je oškodoval za 20 tisočakov.
PRAV TAKO UKRADEL AVTORADIO - Od 29. na 30. november je neznanec vlomil v avtomobil, ki ga je imel A. B. parkiranega v skupnih garažah na Cesti herojev v Novem mestu, ter mu odmontiral avtoradio, vreden 7 tisočakov. Policisti storilca še iščejo.
S STEKLENICO GA JE PO GLAVI - 28-letni D. Š. iz Trebnjega je osumljen kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, ker je 30. novembra zvečer med prepirom udaril s steklenico po glavi I. R., prav tako iz Trebnjega, in ga poškodoval.
UKRADEL KOVČEK Z ORODJEM - 30. novembra je neznanec v Ulici talcev v Novem mestu iz osebnega avtomobila, kije bil odklenjen, ukradel kovček z orodjem in lastnika J. J. z Malega Vrha oškodoval za 56 tisočakov.
OB DENAR IN DOKUMENTE -1. decembra je nepridiprav v Kotu pri Dvoru na parkirnem prostoru pred pokopališčem iz odklenjenega osebnega avtomobila ukradel žensko torbico z denarjem in dokumenti. Lastnico A. K. iz Brestanice je oškodoval za 10 tisočakov.
VLOMIL V AVTOMOBIL - 4. decembra popoldan je neznan storilec na Zupančičevem sprehajališču v Novem mestu vlomil v avtomobil ter z zadnjega sedeža ukradel žensko torbico, v kateri je imela J. P. iz Novega mesta denar in dokumente. Neznanec jo je oškodoval za 45.000 tolaijev.
UKRADEL DENARNICO - 30. novembra je neznan storilec pred Interno bolnico v Novem mestu vlomil v osebni avto ter ukradel denarnico, v kateri je imela D. S. denar in dokumente. Nepridiprav jo je oškodoval za 80.000 tolaijev.
MOTORIST SE JE HUJE POŠKODOVAL
METLIKA - 4. decembra ob lO.uri se je 36-letni Tešo Aleksič iz Kani-
desne strani z dvorišča pripeljal na cesto s kolesom z motorjem 19-letni Željko Peharda s Sel pri Otovcu, ki je zavijal v levo proti Metliki. Aleksič gaje opazil in začel zavirati, zaradi mokre in spolzke ceste, pa je kljub temu zbil motorista, ki gaje vrglo na pokrov motorja, nato pa na cesto, kjer je obležal hudo poškodovan. Zdravi se v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za okrog 50.000 tolarjev.
Mrtva voznik in sopotnik
Huda nesreča v Goriči vasi pri Ribnici
RIBNICA - V soboto, 4. decembra, je le nekaj minut po polnoči prišlo do hude prometne nesreče na magistralni cesti v Goriči vasi pri Ribnici. Nesreča seje zgodila, ko je 20-letni Anton Samsa iz Ribnice z osebnim avtom Branka Andoljška zapeljal na levo stran ceste prav takrat, ko je nasproti pripeljal z reševalnim avtomobilom 24-let-ni Roman Meško iz Cerknice. Meško je sicer zaviral, a je na mokri in spolzki četi kljub temu trčil v avto, ki se mu je postavil na pot. Nesreči je botrovala tudi megla.
V nesreči sta izgubila življenje Anton Samsa, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, in 33-let-ni sopotnik v reševalnem avtu Anton Sešec iz Šalke vasi pri Kočevju, voznik reševalnega vozila pa seje le ležje ranil. Nobeden izmed smrtno poškodovanih ni bil pripet s pasom. Umrlima so odvzeli kri za preiskavo in pri Mešku je bil alkotest negativen.
To je letos prva tako huda prometna nesreča v ribniški občini. Skozi vse leto so se dogajale v tej občini le manjše nesreče, ki niso terjale življenj, in celo hudo poškodovanih ni bilo.
Izdali sojo tudi cvetni listi
Silva Gazvoda iz Kočevskih Poljan obtožena vloma v Zalarjevo počitniško hišico -Zalotil jo je sosed - Ukradla vrtnice in grmičevje pred Drobničevo zidanico
NOVO MESTO - Lani poleti je bilo vlomljeno v počitniško hišico oz. njen prizidek Silva Zalarja v Kočevskih Poljanah, v tam času pa je bilo pokradenega tudi nekaj okrasnega grmičevja in vrtnic okrog zidanice na Malem Riglju, last Marije Drobnič iz Novega mesta. Tega početja je bila obtožena 23-letna Silva Gazvoda iz. Kočevskih Poljan, vlomila in kradla naj bi skupaj z mladoletno lanjo M. Obtoženka seje minuli ponedeljek zagovarjala pred novomeškim temeljnim sodiščem.
Že na začetku obravnave je zanikala, da bi lani skupaj z mladoletno Tanjo storila očitano dejanje. Trdila je, da sta bili tistega dne s Tanjo na kopanju na Primostku, zato ju Gregor Križe ni mogel videti, lahko pa, daje videl koga drugega. Pojasnila je tudi, daje rože in okrasno grmičevje prinesla od doma in ga posadila okrog njihove zidanice. Ker pa je to naredila v vročini, so se skorajda vse rože posušile. Znikala je, da bi rože ukradla pri Drobničevi zidanici.
Lastnik vlomljene počitniške hiše Silvo Zalar iz Ljubljane je sodišču povedal, da je hišico podedoval po mami in očimu in da jo obnavlja. O vlomu so ga obvestili policisti, ker pa je bilo v prizidku hišice veliko orodja in raznih stvari še od očima, lastnik ni znal povedati, kaj vse mu je bilo vzeto in kolikšna je vrednost odvzetega blaga. 4. avgusta lani je Jože Robič popisoval elektriko. Ključ od
PONAREDIL PODPIS NA ČEKIH
SEVNICA - Neznan storilec je v času od 20. do 24. septembra na sevniški pošti in v prodajalni Lucija v Sevnici, ponaredil podpis na dveh čekih LB Sevnica, ki sta last Franca V. iz Boštanja. Na obeh čekih je storilec napisal znesek za 7.000.
MED PREPIROM MU JE IZBIL ZOB
KRŠKO - 55-letni V. B. iz Krškega je v lokalu nadlegoval 51-letnega K. I. iz Krškega ter ga porinil ob šanku. V njun prepir se je vmešal nečak K. I., 22-letni J. D., prav tako iz Krškega, ter V. B. udaril po obrazu tako, da mu je izbil zob in ga s tem hudo poškodoval. Sledi kazenska ovadba.
MOŽAKAR OBLEŽAL V SNEGU, POTEM GA JE ZADEL ŠE PLUG
KRŠKO - V zvezi z nepojasnjenimi okoliščinami smrti 67-letnega Jožeta Hribarja iz Sevnice, kije 13. novembra podlegel poškodbam v celjski bolnišnici, so krški policisti in kriminalisti ugotovili, da je 13. novembra zvečer pokojni padel in obležal v snegu na lokalni cesti Križ -Telče izven naselja Križ. Takrat je mimo pripeljal s traktorjem 39-letni Martin H. iz Sevnice, ki je imel na zadnjem delu traktorja priključeno kovinsko desko za pluženje snega. Ker zaradi močne vinjenosti ni videl Hribarja, ležečega v snegu, ga je s kovinsko desko za pluženje snega zadel in ga stisnil ob steno spluženega snega. Pri tem seje Hribar hudo poškodoval in nato v celjski bolnišnici umrl.
Kruh z iztrebki in ledom
“Presenečenji” za Antona Dularja in Jožeta Muhiča
PODBOČJE - Bilo je tako, da smo včasih jedli le kruh ene pekarne, dendanašnji čas lahko izbiramo med desetinami vrstami kruha, pa tudi pekarn je na pretek. Kupci si večkrat izberejo trgovino tudi zaradi dobrega kruha, zemelj in drugih pekarskih izdelkov.
Anton Dular iz Slivja 7 pri Podbočju se je pridušal, da kruha Pekarne iz Krškega ne bo več kupoval. V četrek, 2. decembra je v samopostrežbi Market v Kostanjevici kupil kilogram belega kruha. Ko ga je zvečer žena narezala, je ostal presenečen. V kose so bili zaviti črni svaljki, ki so spominjali na mišje iztrebke. Poklical je direktorico Pekarne, ki se je prijazno opravičevala, vendar Antona ni mogla prepričati. Ostal je pri svoji
odločitvi, še bolj trden tudi zato, ker je že pred časom v isti trgovini kupil kruh z zapakiranim metuljem. Na koncu nam je povedal še to, da v tem marketu vse prevečkrat prodajo včerajšnji kruh.
NOVO MESTO - S kruhom je imel težave tudi prodajalec trgovine Elektrotehna Jože Muhič. V
torek, 30. novembra, si je za malico zaželel četrt kilograma beleča kruha. Skočil je v prodajalno
Krka pri rotovžu. Ko seje vsedel za mizo in zagrizel, bi bil kmalu ob zobe. Del štruce je bil znotraj namreč leden. Daje bil kruh včerajšnji ni potrebno posebej zapisati, lahko pa je imel rojstni dan že pi ' seči. Cena je bila enaka, k pravkar pečen
ired me-;ot bi bil
J. PAVLIN
Goljufije nekdanjih pripadnikov JA
Zaposleni v tujini, pri nas pa prejemali denarna nadomestila - Šest nekdanjih oficiijev JA oškodovalo zavod za zaposlovanje za več kot 2,5 milijona tolarjev
KRŠKO - O zlorabah pomoči, ki jo daje slovenska država nekdanjim “nezaposlenim” pripadnikom nekdanje JLA, seje že nekaj časa govorilo ne le v Posavskem koncu, ampak po celi Sloveniji. Krški kriminalisti sojih pred kratkim šest ovadili tožilstvu.
Med osumljenimi je 45-letni D. B. iz Brežic, sicer državljan BiH, ki seje kot bivši pripadnik jugoslovanske armade 2. oktobra 1991 prijavil na Zavodu za zaposlovanje v Sevnici, od koder je mesečno prejemal denarno nadomestilo, čeprav je bil v tem času redno zaposlen v tujini. Do 31. julija letos je prejel 936.839 tolarjev bruto, za kolikor je oškodoval zavod. Tudi 35-letni S. I. iz Brežic je osumljen, da seje kot bivši pripadnik jugoslovanske armade 2. oktobra leta 1991 prijavil na Zavodu za zaposlovanje v Sevnici, od koder je prav tako kot njegov predhodnik prejemal denarno pomoč, čeprav je bil v tem času redno zaposlen v tujini. Do 31. marca je prejel 443.221 tolarjev bruto. Nepravilnosti so ugotovili tudi pri 33-letnem Š. J. iz Brežic, hrvaškem
državljanu, ki se je kot bivši pripadnik jugoslovanske vojske prijavil na Zavodu za zaposlovanje v Sevnici 8. avgusta 1991 in od tam mesečno prejemal denarno nadomestilo, hkrati pa je bil redno zaposlen v tujini. Do lanskega 7. maja je prejel 180.552 tolarjev bruto.
34-Ietni B. J. iz Brežic, hrvaški državljan in nekdanji pripadnik jugoar-made, seje na sevniškem Zavodu za zaposlovanje kot brezposelni prijavil 12. avgusta 1991, sicer pa je bil zaposlen na tujem. Do 11. avgusta lani je prejel 231.289 tolarjev bruto. Med osumljene sodi tudi 28-letni P. Z. iz Brežic, hrvaški državljan, ki seje kot bivši pripadnik jugoslovanske vojske prijavil na sevniškem Zavodu za zaposlovanje 3. avgusta 1991. Tačas, ko je prejemal denarno nadomestilo, pa
je bil zaposlen v tujini. Do 2. maja lani je prejel 137.191 tolaijev bruto. V tujini je delal in pri nas prejemal denarno nadomestilo za brezposelnost tudi 49-letni T. B. iz Brežic, hrvaški državljan, nekdaj pa pripadnik jugoarmije. Na sevniškem Zavodu za zaposlovanje se je prijavil 1. oktobra 1991 in do 31. decembra lani prejel 613.927 tolarjev bruto. ^
V DELAVNICI JE ZAGORELO
DOL. KAMENCE - 4. decembra ob pol štirih popoldan je v delavnici, kjer je lastnik F. R. iz Dolenjih Kamene opravljal kleparska in ličarska dela, prišlo do požara, kije uničil električno napeljavo. Zaradi vročine je popokalo steklo, stene pa so zaradi dima potemnele. Požar so pogasili novomeški poklicni gasilci. Vzrok požara še ugotavljajo, po nestrokovni oceni je za 70.000 tolaijev škode.
Zalarjeve hišice so imeli Križetovi in petnajstletni Gregor, ki je šel odklepat, je obtoženko in njeno prijateljico zalotil v Zalarjevi hiški, medtem ko je Jože Robič dejal, daje videl le neko senco, ki je zbežala. Gregor Križe je povedal, daje najprej opazil Tanjo, potem pa je zagledal Silvo Gazvoda, ki je gledala skozi okno. Obe sta pobegnili. Gregorje poklical
• Tudi po pričevanju prič je obtoženka vse zanikala, vendar jo je glede na materialne dokaze in izjave prič sodišče spoznalo za krivo. Izreklo ji je pogojno kazen 2 mesecev in 15 dni zapora, če v roku enega leta ne bo ponovila kaznivega dejanja. Za takšno kazen seje sodišče odločilo, ker je Silva mati še ne trimesečnega otroka in z njim živi sama ter ne prejema preživnine, pa tudi zato, ker do sedaj še ni bila kaznovana in ker storjeni dejanji nista bili tako težki, saj ji pri vlomu v počitniško hišico ni uspelo ničesar odnesti. Sodba še ni pravnomočna.
očeta, oče pa policijo. Zunaj hišice sta pustili zabojček z nakradenimi
stvarmi, med katerimi je bil Sadolin, petrolej in drugo, skupaj vredno 10 tisočakov.
V tem času je zmanjkalo tudi nekaj okrasnega drevja in vrtnic, ki jih je imela Marija Drobnič iz Novega mesta posajene okrog svoje zidanice na Malem Riglju in jih je kasneje odkrila okrog obtoženčeve hišice. Marijo je to zelo prizadelo, saj ima rada urejeno okolico, poleg tega je nekaj sadik vzgojila sama, nekaj pa soji poklonili družinski prijatelji. Cvetni lis-ti vrtnic so padali na tla in sled je vodila do Silvine hišice, kjer so bile vrtnice in grmičevje na sveže posajene, in ker ni bil primeren čas za presajanje, so se skoraj vse posušile.
J. DORNIŽ
ZBIL
OTROKA
KRŠKO - 6. decembra ob 17.30 je 37-letni Marjan S. s Senovega peljal osebni avtomobil od magistralne ceste proti Senovemu. Ko je pripeljal v nepregledni desni ovinek, v neposredno bližino stanovanjske hiše na Cesti prvih borcev št. 7, hitrosti vožnje ni prilagodil mokri cesti. V tem trenutku mu je z njegove leve strani s pločnika pritekel sedemletni otrok Z. M. iz Brestanice. Voznik je otroka zbil, pri tem pa se je huje poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici.
Inštruktoiji so slab zgled
Akcija - Prejšnji četrtek so policisti odkrili več nepra-________vilnosti pri avtošolah v Posavju
KRŠKO - Prejšnji četrtek, 2. decembra, so prometni policisti Republiške postaje prometne policije MNZ in krške prometne policije na območju Posavja izvajali poostren nadzor. Namen akcije je bil, da se oceni praktično poučevanje “bodočih voznikov”, saj so policisti pri rednem delu zasledili, da inštruktorji avtošol ne spoštujejo cestnoprometnih predpisov. Da so bila predvidevanja policistov točna, so pokazali rezultati akcije-
Prvo nepravilnost so odkrili pri av-tošoli P & P iz Sevnice, ki bo morala pred sodnika za prekrške, ker kandidatu niso zagotovili, da se usjrosablja po predpisanem programu. Zoper avtošolo “Dika” iz Krškega pa so poslali poročilo Občinskemu sekretariatu za občo upravo krške občine, ker kljub prepovedi poučujejo kandidate za voznike motornih vozil. Denarna kazen pa je bila izrečena tudi inštruktorju istoimenske avtošole, ker ni bil pripet z varnostnim pasom. Dva voznika inštruktorja pa sta bila opozorjena, ker nista imela popolne obvezne opreme v avtomobilu. Akcija je pokazala, da se inštruktorji premalo zavedajo, da se bodo bodoči vozniki v prometu obnašali tako, kot se bodo naučili od njih.
Istočasno so policisti kontrolirali tudi ostale voznike. Zoper 25 so na-
TUJA LOVCA STA NABOJE ZATAJILA
OBREŽJE - 1. decembra sta se dopoldan z osebnim avtomobilom znamke Marccdes na Obrežje pripeljala s hrvaške strani dva italijanska lovca, 54-letni P. Vittorio in 53-letni N. Silvano. Ob vstopu sta prijavila samo lovski puški šibrenici, medtem ko sta naboje zatajila oz. zatrdila, da jih nimata. Pri pregledu vozila so policisti našli 869 nabojev šiber kal. 12 mm. Zoper oba so napisali predlog sodniku za prekrške.
NA DAN ZARAČUNAVAL* 10-ODST. OBRESTI
KRŠKO - 41-letni K. V. iz Krškega je osumljen oderuštva. Letos januarja je namreč S. M.-ju iz Raven na Koroškem dal za razne usluge 7600 nemških mark. Ker S. M. ni uredil dogovorjenih poslov in mu ni vrnil denarja, je K. V. na dan zaračunaval 10-odstotne obresti na glavnico, tako da je bil S. M. 20. maja dolžan že 12.860 mark.
UKRADEL PIŠTOLO IN NABOJE
ČRNOMELJ - J. R. iz Vodruža je osumljen, da je 29. novembra zvečer v Črnomlju vlomil v počitniško prikolico in ukradel pištolo in 125 nabojev. S tem je V. N. iz Litije oškodoval za okoli 35.000 tolarjev.
pisali predlog sodniku za prekrške, 8 voznikom so izrekli denarno kazen, 9 ustna opozorila, 3 so odvzeli prometna dovoljenja, enemu vozniku pa vozniško dovoljenje zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Petim voznikom so prepovedali nadaljnjo vožnjo, ker niso imeli tehnično urejenega avtomobila in zaradi drugih kršitev.
DESET VINJENIH VOZNIKOV
KOČEVJE - V petek, 3. decembra, so kočevski policisti izvedli poostren nadzor, da bi preiskusili, če vozniki spoštujejo prometne predpise in če vozijo pod vplivom alkohola. Ugotovili so, da se vozniki bolj malo zmenijo za predpise, saj jih je kar 10 vozilo, pod vplihom alkohola. Vsem so začasno odvzeli vozniška dovoljenja in jih napotili po “nagrado” k sodniku za prekrške.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Mladost je norost, zato si mladina rada privošči alkoholne pijače in cigarete, kar gotovo ni prav. Trije mladoletniki s Senovega na Trški gori, pa so šli še dalj: osumljeni so namreč kraje pijače in cigaret iz skladišča lokala Sonček, ki je last R. J. iz Novega mesta. Policisti so jih dobili, ko so bile steklenice že prazne. Mladoletniki so osumljeni tudi tatvine dveh avtoradiev, ki naj bi jih v začetku oktobra odmontira-li iz poškodovanih avtomobilov, parkiranih za AMZ na Otočcu.
•	Božični in novoletni prazniki se bližajo, to pa je ponavadi tudi čas, ko se zbere vsa družina in se nastavi pred fotoaparat. Nepridiprav, ki si je s prodajne police v trgovini KZ Samopostrežba -diskont vBršljinu “sposodil"fotoaparat, je verjetno preračunal, kako najceneje do dntžinskih posnetkov.
•	Letošnja trgatev je že minila, nekateri pa se očitno že pripravljajo na naslednjo, dntgače si namreč človek ne more razložiti krajo plastične kadi, ki je pred kratkim izginila izpred zidanice v Bušinji vasi.
•	Trgovci so v zadnjih tednih prodali veliko sani, suj visoka snežena odeja otroke vabi na zasnežene poljane. Prodajalke M-KZ na Dvoru so hotele kupce še posebej opozoriti, da se v njihovi trgovini dobijo tudi sani, zato so jih razstavile pred trgovino. Neznanec, ki je prišel mimo, si je razstavo razlagal po svoje in je sani kar se da hitro odpeljal neznano kam. Trgovino je oškodoval za 7 tisočakov.
Enajstletnika v zapor za nedoločen čas
Naraščajo hujše oblike kaznivih dejanj
Pred kratkim so v Veliki Britaniji sodili enajstletnima Liverpoolčanoma Robertu Thompsonu in Jonu Venablesu, ki ju je porota spoznala za kriva; morala bosta v zapor za nedoločen čas. Fantiča sta februarja letos barbarsko ubila dveletnega otroka. Na skrivaj sta ga odpeljala materi iz enega od nakupovalnih središč v Liverpoolu, ga zvlekla do železnišdke postaje in ga tam z opekami in železniško palico pobila do smrti, potem pa sta ga pustila ležati na progi, da ga je vlak prerezal na pol.
Detektivi, ki soju zasliševali pred sojenjem, so zapisali, da sta fantiča ubijala zaradi dolgočasja, medtem ko sta “špricala” šolo. Psihiatri in njuni učitelji so potrdili, da nista duševno in telesno zaostala, da sta povprečno inteligentna, skratka, da se ne razlikujeta od svojih vrstnikov. Po britanskih zakonih smejo zaradi umora obsoditi tudi otroke, mlajše od 14 let, če dokažejo, da se je otrok zavedal, kaj dela. Krut umor je sprožil vrsto vprašanj glede kriminalitete mladoletnikov, predvsem pa se vsi po vrsti sprašujejo, kaj je fantiča privedlo do tako gnusnega dejanja. Eden od odgovorov ponujajo psihiatri, in sicer, da je takšno nasilje lahko posledica doživetega nasilja, zlorab, strahovanja m preveč filmov z nasilnimi vsebinami. Ta vprašanja pa niso aktualna le v Veliki Britaniji, saj je mladoletniška kriminaliteta v porastu tudi v drugih državah. Kako pa je s tem pri nas?
Novomeška Uprava za notranje zadeve je v letošnjih devetih mesecih zabeležila 152 kaznivih dejanj, ki sojih povzročili mladoletniki. Teh primerov je v primerjavi z istim lanskim obdobjem manj, vendar pa naraščajo hujše oblike kaznivih dejanj. Mladoletniki so storili predvsem kazniva dejanja premoženjske kriminalitete, storili pa so tudi 10 kaznivih dejanj, lani le 4, zoper življenje in telo. Tako so policisti obravnavali celo en poskus umora, eno hudo telesno poškodbo ter nekaj lažjih poškodb. Tudi otroci so storili 27 kaznivih dejanj, lani 45. Po številu je kaznivih dejanj manj, zaskrbljujoče pa je to, da so ta dejanja vse hujša. Je sokrivec za to tudi naša kultura in način življenja? Britanci so se že zavzeto lotili raziskovanja korenin otroškega kriminala.	.
J. DORNIŽ
PRIDRŽALI SO GA DO IZTREZNITVE
KRŠKO - Krški policisti so bili 4. decembra obveščeni, da v Sremiški ulici v Krškem razgraja in razbija 26-letni G. Srečko. Policisti so ugotovili, da je Srečko vinjen prišel nekaj pred deveto uro zvečer v bratovo hišo. Takoj ob prihodu je začel bratu Vladu in njegovi družini groziti, da jim bo zažgal njihov kamion ter da bo obračunal z vsakim posebej. Prijel je za posodo, kije bila na mizi v kuhinji in jo vrgel po tleh. Z roko je razbil steklo na omari v dnevni sobi in poškodoval vrata v kuhinji. Med razbijanjem je bratu grozil, da ga bo ubil, ga lovil po stanovanju, pri tem pa ga je večkrat udaril po obrazu in rami. Tudi po prihodu policistov ni prenehal razgrajati in je še naprej grozil bratu in njegovi družini, da bo vse pobil in razbil hišo. Policisti so ga odpeljali in ga pridržali do iztreznitve ter napisali predlog sodniku za prekrške.
UMRL ZARADI PODHLADITVE
BREŽICE - Brežiški policisti so dobili obvestilo, da je 42-letni Franjo Trbušič iz Zgornje Pohance šel od V. J., ki se nahaja na zelo osamljenem kraju, domov po gozdu navzdol, kjer je po 500 metrih hoje obležal v snegu, (tam so našli tudi rokavice). Od tam je pot nadaljeval čez cesto Zgornja Pohanca -Rucman Vrh ter po kolovozni poti po gozdu navzdol. Po približno 300 metrih hoje je zavil desno v hrib in po okrog 100 m obležal v snegu. Brežiški policisti so ga našli 3. decembra ob 12.45., na kraj je prišla tudi dežurna zdravnica, kije truplo pregledala in na njem ni našla sledov nasilja. Smrt je nastopila zaradi podhladitve.
DOLENJSKI LIST
Igralci z belo žogico na zadnjih mestih
Novotehna in Melamin končala na zadnjih dveh mestih
NOVO MESTO, KOČEVJE - Namiznoteniški igralci novomeške Novo-tehnc in kočevskega Melamina, ki igrajo v prvi državni namiznoteniški ligi, s dosežki v prvem delu tekmovanja nikakor ne morejo biti zadovoljni. Glede na razmere, v kakršnih delajo, je prav gotovo že uspeh igrati med osmerico najboljših. Vendar bi vseeno lahko pričakovali malce več. V srečanjih sedmega kola sta obe naši ekipi bili gostiteljici. Lahko zapišemo, da sta bili zelo gostoljubni, saj sta po dve točki prepustili gostujočim ekipam. Poraz Novo-meščanov v srečanju z mariborskim TAM G.V. je bil pričakovan, Kočevci pa so zamudili lepo priložnost, da premagajo vevško Vesno, ki se je zvlekla skozi šivankino uho. S tem so naredili slabo uslugo sami sebi, saj so tekmovanje končali brez zmage, medvedjo uslugo pa so pripravili tudi Novomcščanom, ker jim je Vesna ušla še za dve točki.
V tolažbo Novomeščanom naj zapišemo, da so zadnjo tekmo odigrali z mladinci (Miklič, Kralj in Retelj), kar je tudi prav. Mladi dobivajo igralske izkušnje in zmaga mladega Retlja nad Tancerjem tudi ni od muh. Več bodo mladi Novomeščani prav gotovo pokazali spomladi, ko bodo imeli še nekaj izkušenj več.
Rezultati: Melamin: Vesna 3:4 (Murn : Krnc 2:1, Pogorelec : Pavič 0:2, Špelič: Šemrov 0:2, Murn - Špelič : Šemrov - Pavič 2:1, Murn : Pavič 0:2, Lesar: Šemrov 0:2 in Špelič: Krnc 2:0).
NOVOTEHNA:TAM G.M. 1:6 (Kralj:Tancer 0:2, Miklič:Revisz 0:2, Retelj:GrbičO:2, Kralj - Retelj:Grbič -Revisz 0:2, Kralj:Revisz 0:2, Miklič-.Grbič 0:2 in Retelj:Tancer 2:1).
Končni vrstni red po prvem delu tekmovanja: 1. ARCONT12,7. Novotehna 2 in 8. Melamin brez točke.
SEVNIČANI NA ENAJSTEM MESTU
SEVNICA - Končano je tekmovanje v II. slovenski šahovski ligi - zahod, kjer so svoje moči preizkušali tudišahis-ti ŠK Milan Majcen iz Sevnice. Šahisti iz Sevnice z enajstim mestom ne bi smeli bili preveč zadovoljni, kajti po svojem znanju sodijo prav gotovo precej višje, vendar so na tem tekmovanju premalo taktitizirali, kar jih je stalo boljšo uvrstitev. Končni vrstni red: 1. ŠK Lipa Šentjur 9 točk (31), 11. ŠK Milan Majcen, 4 točke (24) itd. Uspeh ekipe Sevnica: Povše 3,5 točke (od 5 iger), Kranjec 3 (4), Mesojedec 2,5 (4), Kuzmič 2 (4), Smrdel 1,5 (3), Mojca Grilc 2 (3), Polona Kunšek 0 (2) in Blas ml.
2 (5)'	J. BLAS
TELOVADKE NA MALEJEVEM MEMORIALU
LJUBLJANA - Na Malejevem memorialu v spomin slovenskemu telovadcu, ki se je pred drugo svetovno smrtno ponesrečil v Luksemburgu, sta na gimnastičnem tekmovanju v Ljubljani med desetimi ekipami nastopili tudi vrsti Partizana Brežice in Novo mesto. Med starejšimi deklicami kategorije B je Brežičanka Cetin osvojila prvo mesto, brežiška ekipa pa je bila v tej kategoriji tretja.
TH pomembne zmage rokometašev
Največjo zmago so dosegle Kočevke, ki so premagale mariborski Branik - Novomeš-čanke in Ribničani pa so zmagali z dvema goloma prednosti
KOČEVJE, NOVO MESTO, RIBNICA - Če smo zapisali, da so imeli naši odbojkatji temno soboto, potem lahko trdimo, da so imeli rokometaši sončno.
Vse tri ekipe, ki igrajo med najboljšimi, so na domačem terenu iztržile zmago. Najbolj prepričljivo so zmagale rokometašice Kočevja, ki so z razliko sedmih golov (37:30) premagale solidno ekipo mariborskega Branika. Malce težje je šlo pri rokometaših Ribnice, ki so “prekrižali kopja” z Litijčani; rezultat je bil tesen (19:17), kar kaže na trd boj. Z razliko dveh golov so zmagale tudi rokometašice Novega mesta, ki so merile moči s Pirančankami, čeprav bi zaslužile zmago z večjo razliko.
minut pred koncem domačini dovolili gostom, da so se jim približali na vsega en gol prednosti (18:17), vendar so svojo zmago le “zabelili” še z enim zadetkom več, tako da je bil končni rezultat 19:17 za Ribničane.
S. D.
Kočevke so s pol moči pregazile ekipo Branika, kije bila enakovreden tekmec samo do rezultata 15:15, potem pa je začela “mleti” domača trojica - Gor-bunova, Dragičcvičeva in Burjakova, ki je do dobra napolnila mrežo mariborske vratarke. Po zanesljivem vodstvu, ki ni več dovoljevalo presenečenja, so dobile svojih pet minut še rezervne igralke, ki sojih tudi pošteno odslužile.
Rokometašice Novega mesta so z neposrednimi tekmicami za rep lestvice nastopile brez Slavke Turk, kar je trenerju Stojšinu povzročilo precej skrbi. Vendar je bil strah neupravičen. Dekleta so zaigrala bolje kot v prejšnjih srečanjih, mlada Hvalova je dobro nadomestila Turkovo in nova zmaga je
ostala doma. Končni rezultat 23:21 ni prava slika dogodkov na igrišču. Pi-rančanke niso igrale slabo, vendar bi zmaga gostiteljic morala biti bolj izrazita.
Ribničani so v petdeseti minuti vodili s prednostjo 6 golov (18:12), vendar se gostje iz Litije niso dali, saj so nekaj
JUTRI SKUPŠČINA LOKOSTRELCEV
NOVO MESTO - Lokostrelski klub Novo mesto vabi vse člane kluba in ljubitelje lokostrelstva na letno skupščino kluba, ki bo jutri, 10. decembra, ob 17. uri v prostorih osnovne šole v Vavti vasi.
SESTA ZAPOREDNA ZMAGA AKRIPOLA
TREBNJE - Rokometaši trebanjskega Akripola so v 10. krogu druge republiške lige zahod dosegli šesto zaporedno zmago. V športni dvorani trebanjske osnovne šole so pred 400 zvestimi in bučnimi gledalci premagali ekipo Škofljice s 24:21. V prvem polčasu so vseskozi vodili gostje z zadetkom prednosti, vendar so Treba-njci prav ob pisku sirene izenačili na 11:11. V drugem delu pa je Ak-ripolu po zaslugi odlične obrambe Ojsterška, natančnega Savničeve-ga izvajanja sedemmetrovk in “bombarderja” Strajnarja ter fanatičnega navijanja uspelo gostom uiti za pet zadetkov (22:17) in tako odločiti tekmo. Strelci na sobotni tekmi: Šavrič 9 (8 iz 7-metrovk), Strajnar 8 (vse iz igre), Kotar 3, Grden 2, R. Erjavec in Longar L V zadnjem jesenskem kolu bodo gostovali v Kranju pri ekipi Besnice, ob ugodnem razpletu tudi na ostalih srečanjih pa lahko Ak-ripolovci po prvem delu osvojijo celo tretje mesto, kar je veliko več od pričakovanj pred pričetkom prvenstva.	^
USPEŠEN PRODOR - Mojca Derčar, rokometašica Novega mesta, je tako (na sliki), kar sedemkrat izigrala obrambo Pirančank. (Foto: S. Dokl)
SMUČARSKI SKOKI V ŠENTJERNEJU
ŠENTJERNEJ - Smučarski klub pripravlja za to nedeljo ob 14. uri tradicionalno odprto prvenstvo v smučarskih skokih na 45-metrski skakalnici v Drči. Tekmovalci se lahko prijavijo dve uri pred pričetkom tekmovanja, vse ostale informacije pa lahko dobite pri Janezu Selaku.
MOJCA DERČAR, rokometašica Novega mesta, je prva strelka v drugi skupini prve republiške rokometne lige in sodi med najbolj obetavne rokometašice v Sloveniji. Skratka, je motor ekipe, ki nikoli ne odpove.
MI RENČANI NA SLOVAŠKEM
MIRNA - Na močnem mednarodnem božičnem mladinskem turnirju v badmintonu, imenovanem “The Slovak Television CUP”, so sodelovali tudi igralci z Mirne. Mitja Kirm, Dušan Skerbiš, Uroš Kirm in Katja Kolenc so se uvrstili med dvaintrideset najboljših, kar je velik uspeh, saj je bila konkurenca zelo huda. Posebej velja omeniti nastop Mitje Kirma in Dušana Skerbiša, ki sta precej namučila poznejše zmagovalce tega turnirja.
V
Cm dan za vse naše odbojkaije
Nepričakovan poraz odbojkaric iz Kočevja in odbojkarjev Pionitja - Mlade Novomeš-čanke niso mogle presenetiti odbojkaric Gornjega Grada, okrepljenih s tujkami
NOVO MESTO, KOČEVJE, GOMIUSKO - Malokdaj se zgodi, da bi vse tri naše odbojkarske ekipe, ki nastopajo v prvi državni odbojkarski ligi, istočasno doživele poraz. Zal se je to zgodilo zadnjo športno soboto, ko so odbojkarji novomeškega Pionirja “podpisali kapitulacijo” pred vedno neugodnimi in nepredvidljivimi Kamničani. Enako usodo so doživele tudi odbojkarice kočevske LIK Tilije na domačem igrišču v srečanju z Blejkami. Mlade odbojkarice Novega mesta so gostovale na Gomiljskem, Iger je z njimi ne preveč gladko opravila ekipa Gornjega Grada, ki igra s tujkami.
na neuspeh. Čudi nas, da domači trener ne poskusi z rezervnimi igralci, saj tako slabo, kot sta med drugim igrala Černač in Povšič, tudi rezervisti ne bi mogli.
Kočevke so doma nepričakovano z
Odbojkarji Pionirja so spet razočarali. V srečanju s tradicionalno trdim nasprotnikom TAD Europe Kamnikom so slabo igrali, tako da sojih razigrani Kamničani nadigrali v vseh elementih igre. Gostje so igrali kolektivno odbojko, gostitelji pa so se izživljali v solo akcijah, ki so že vnaprej obsojene
Blejkami doživele poraz 3:0, čeprav niso igrale slabo. Kot kaže, se še niso
navadile na novo dvorano, baje pa je tudi vse preveč “strokovnih” nasvetov s tribun, ki prej škodujejo, kot koristijo odbojkaricam. Mimogrede povedano. Kočevke vedo, kaj je odbojka! Samo pustiti jih je treba, pa bodo zaigrale tako, kot znajo.
Novomeščanke so se dobro upirale boljšim igralkam Gornjega Grada; tekmo so sicer izgubile s 3:0, vendar so iztržile kar 29 točk, kar je dokaz, da niso igrale podrejeno vlogo. Igrale so brez treme, precej bolj sproščeno kot doma, zato so zapustile zelo dober vtis.
SLAVKO DOKL
Semiški športni čudež
Čeprav nimajo primerne dvorane, orodja niti žog, so mladi športniki uspešni
SEMIČ - O težavah, ki jih imajo v semiški osnovni šoli s telovadnico, je bilo prelitega že veliko črnila, izrečenih mnogo besed. Telovadnica, v kateri je šola najemnik, je namreč tako majhna, da so iz nje odstranili celo orodje, ker jih je oviralo pri delu. V njej lahko hkrati telovadi le en razred, to pa so praviloma višji razredi, medtem ko imajo nižji športno vzgojo kar v razredu. Tudi sicer za športno dejavnost primanjkuje denarja, tako da letos sploh niso kupili novih žog.
A kljub slabim možnostim za delo in oddaljenosti večine otrok od šole semiški učenci množično obiskujejo športne krožke na šoli kot so atletski, nogometni, odbojkarski in košarkarski. Mentor prvih treh je Sašo Mirosavljevič, ki zatrjuje, da rezultati semiških otrok v posameznih panogah ne zaostajajo za
slovenskim povprečjem. “Nasprotno, rečem lahko, da so celo nadpovprečni, kar dokazuje, da imamo dovolj nadarjenih otrok za selekcioniranje v večje, a žal preveč oddaljene klube,” pravi Mirosavljevič.
Sašo zato sam pomaga, kolikor je v njegovi moči. Mlade atlete vozi v atletski klub Novo mesto. Sicer pa dobro sodelujejo z vrsto klubov vse do Ljubljane, kjer so se Semičani dobro izkazali. “Že to, da se klubi zanimajo za naše učence, je za nas zadostna spodbu-
VLADKO PETKOVIČ-PETKO je po ozdravljeni poškodbi močno okrepil ekipo Pionirja, vendar je tudi to premalo, da bi novomeški odbojkarji zaigrali tako, kot od njih pričakujejo zvesti ljubitelji odbojke.
DRŽAVNA ROKOMETNA REPREZENTANCAV ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - V počastitev 40-letnice igranja rokometa v Črnomlju pripravlja organizira rokometni klub prijateljsko rokometno tekmo črnomaljske članske ekipe, ki igra v 2. državni ligi, s člansko državno rokometno reprezentanco. Tekma bo v sredo, 15. decembra, ob 18. uri v športni dvorani v Črnomlju. V predtekmi se bodo pomerili starejši in mlajši črnomaljski rokometni veterani. Rokometni klub vabi na ogled tekem vse ljubitelje tega športa, še posebej pa nekdanje rokometašice in rokometaše. Glavna sponzorja prireditve bosta Danfoss Compressors iz Črnomlja in Krka, tovarna zdravil, iz Novega mesta.
Športne vesti iz Kočevja in Ribnice
V	prvi tekmi osmine rokometnega pokala Slovenije so rokometaši Ribnice doma izgubili srečanje s Preventom iz Slovcnjgradca z rezulttom 28:22 (14:11). Ribničani so nastopili s tretjo ekipo (mladinci), zato je bil njihov poraz pričakovan. Klubska uprava je menila, da je bolj smotrno čuvati moči za prvenstveno srečanje, ki bo v kratkem z isto ekipo v Slovenjgradcu.
Nogometaši kočevskega Avto Burna, ki bodo prezimili na prvem mestu II. republiške nogometne lige, se bodo v zimskem prestopnem roku okrepili. Iščejo novega veznega igralca, ki bo baje prišel v Kočevje iz Ljubljane.
Čeprav rokometašice Kočevja sodijo med najboljše ekipe v Sloveniji, kar kažejo tudi njihovi dosežki, ni vse tako, kot kažejo rezultati. Klubska uprava in rokometašice, ki nimajo pokrovitelja, so v hudih finančnih težavah, tako, da sc med drugim rokometašice že dalj časa vozijo na treninge brez povračila prevoznih stroškov. Prav gotovo bi zaslužile pokrovitelja, ki bi jih rešil resnih finančnih težav.
V	Kočevsko-Ribniški dolini je snega dovolj, vendar žal smučišča niso tako pripravljena, kot bi lahko bila. Takšna ugotovitev velja zlasti za Dolgo vas, kjer so pred dnevi postavili prenosljivo vlečnico, ki je zelo razveselila smučarsko mladež.
M. GLAVONJIČ
Novomeščani trikrat uspešni
Tekmovalna komisija upoštevala pritožbo in odredila novo tekmo z Didakto
NOVO MESTO - Košarkarji Novega mesta 92 so v prejšnjem tednu dobili kar tri pomembne bitke. Najprej so v zaostalem srečanju v novomeški dvorani pod Marofom premagali Zagorje s 79:64, v nedeljo so v 16. kolu ponovno na domačem parketu premagali zad-njeuvrščeno moštvo Črnuč s 104:62. Najboljša strelca na tej tekmi sta bila Bajc s 25 in Červ s 24 točkami. Tekmovalna komisija KZS je upoštevala pritožbo Novomeščanov na odigrano tekmo z Didakto Radovljico (73:76 za Gorenjce) zaradi materialnih kršenj pravil, tako da bosta ekipi tekmo v Radovljici odigrali ponovno. Do konca rednega dela prvenstva sta ostali še dve koli. Novomeščani bodo gostovali v Škofji Loki pri vodilni Odeji, v zadnjem kolu pa bodo doma igrali s Snežnikom Kočevsko Reko. Če ne bo večjih presenečenj, si nadejajo uvrstitev med prvih pet in s tem napredovanje v naslednji, višji krog tekmovanj v drugi ligi.
J.ŽURA
SAŠO ZRNEC NAJBOLJŠI
MIRNA - Badmintonski klub Mirna je pripravil 2. A turnir za republiško jakostno lestvico v badmintonu, kjer je spet pokazal svojo pravo vrednost Sašo Zrnec, ki nastopa za BK TOM Mirna. V finalnem obračunu je Zrnec, bivši republiški prvak, porazil prvaka Ljubljančana Miho Košnika. Pri dekletih je bila najboljša Košnikova klubska kolegica Mateja Slatnar. Rezultati- ženske posamezno: L Slatnar (BIT LJ), 2. Jovan in 3. Pohar (obe Olimpija LJ); moški: 1. Zrnec (TOM Mirna), 2. Košnik in 3. Hajnšek (oba BIT LJ) itd. Ženske dvojice: L Pohar - Jovan (Olimpija), moške: L Pohar- Pelhan (Olimpija); mešane dvojice: 1. Pohar - Pohar (Olimpija).
V	’	B. KRNC
Končno zmaga Krčanov
Košarkarji Interierja so v treh tekmah iztržili samo eno zmago - Katastrofalna igra z Idrijo
POBOČJE - Košarkarji krškega Intcrieija, ki igrajo v L SKL - rdeča skupina, so končno le prišli do zmage, saj so ob koncu prejšnjega tedna na vročem terenu v Ljubljani premagali mlado ekipo Smelta Olimpije in se tako utrdili na 5. mestu prvenstvene lestvice. Predtem so Krčani v 12. kolu gostovali v Sežani, kjer jih je premagal Kraški Zidar z rezultatom 81:77, v 13. kolu pa so nepričakovano izgubili še z Idrijo doma. Takšnega katastrofalnega začetka ljubitelji košarke v Leskovcu še niso videli. Gostje so namreč povedli karz 21:0, kot da bi Krčani igrali tekmo s kakšno ameriško profesionalno ekipo. Zamujenega v nadaljevanju tudi z
dobro igro ni bilo mogoče nadoknaditi, tako da sta točki šli na Primorsko.
KK Kraški zidar:KK Interier Krško 81:77 (36:43) - strelci: Bor-delius 4, Popovič 13, Lučev 4, Krajcar 13, Leskovar 9, Rusič 14, Krošelj 18 in Vaupotič 2.
KK Interier Krško: KK Idrija 67:81 (33:55) - strelci: Bordelius 7, Popovič 15, Krajcar 18, Leskovar 8, Busič 4, Krošelj 4, Vaupotič 1L
KK Smelt 01impija:KK Interier Krško 71:77 (39:35) - strelci: Bordelius 5, Popovič 17, Krajcar 17, Leskovar 8, Rozman 2, Rusič 10,
Hočevar 4, Krošelj 14.
Š. M.
Preporod novomeške atletike (1.)
50 medalj s posamičnih državnih prvenstev, 21 reprezentančnih nastopov, 3. državni rekordi in 2. mesto na moštvenem državnem prvenstvu so bogata žetev
Sašo Mirosavljevič
da, da z vso zagnanostjo delamo naprej, četudi sami nismo kos vsem težavam. Dobro namreč vemo, da bi lahko naredili veliko več, če bi imeli vsaj približno normalne možnosti za delo. S tem ne bi napredoval le tekmovalni šport, ampak bi veliko pridobili tudi ostali učenci,” pravi Mirosaljevič. Ob tem ne pozabi omeniti, da člani šolskega športnega društva tekmujejo zelo uspešno na občinskih, področnih, državnih in celo madnarodnih tekmovanjih. O tem priča dolga vrsta dobrih rezultatov v zadnjih nekaj letih. Skoraj neverjetno se zdi, da se je v preteklem šolskem letu po neuradnih podatkih semiškim učencem uspelo uvrstiti v posameznih panogah na 45. mesto med 821 slovenskimi šolami.
M.BEZEK-JAKŠE
Kdor se je bal (ali pa upal), da novomeška atletika tri leta potem, ko je dobila odlično atletsko stezo iz polytana, še vedno ne bo zajela svežega zraka, seje po koncu letošnje tekmovalne sezone oddahnil (ali pa vdal v usodo). Zaživela je namreč z novo močjo, kije samo dokaz, da sta potrpljenje in opiranje na domači športni naraščaj edina prava pot za zdrav razvoj kateregakoli športa.
Začelo se je pozimi. Na državnem dvoranskem prvenstvu, na zimskem prvenstvu, v metih in državnem prven-stu v krosu so novomeški atleti osvojili 2 zlati, 8 srebrnih in 7 bronastih medalj. V APS sta zmagala Zupančič (110 ov) in Primc (disk), druga sta bila Božič (200 m) in Mateja Udovič (3000 m), tretji pa Božič (100 m).
Državni seniorski prvaki so postali Božič (200 m), Primc (disk) in Udov-čeva (3000 m); druga mesta so osvojili Božič (100 m), Podkrižnikova (daljina), Vučkovič (daljina) in Zupančič (110 ov); tretji so bili S. Malnar (kladivo), Počič (3000 m zapreke) in Udovčeva (1500 m).
Na državnem prvenstu starejših mladincev je Gregor Rusv metu diska, krogli in kladivu osvojil zlato, srebrno in bronasto medaljo, kar se ni posrečilo
nobenemu od njegovih tekmecev.
Pri mlajših mladincih so Gujtman (kladivo), Kren (2000 m) in Darja Tratar (100 m) osvojili srebrne medalje.
Posebej razveseljivo je, da so trenerji Matjaž Zupančič, Slavko Malnar in Andrej Jeriček vzgojili pionirsko moštvo, kije na državnem prvenstvu daleč posekalo vse slovenske tekmece. Osvojili so šest naslovov državnih prvakov: Grabič v kladivu in disku, Smodiš v krogli, Durič v teku na 60 m, Katja Zupan v suvanju krogle in Maša Fink v teku na 60 m. Poleg tega so bili pionirji še šestkrat drugi in dvakrat tretji.
V tekmovanju za slovensko inačico Velike nagrade (Top 12) so prva mesta pobrali Primc (disk), Vučkovič (daljina) in Božič (100 in 200 m). Fabjan je bil drugi v teku na 1500 m, Dragan pa tetji v teku na 3000 m z zaprekami.
Na državnem prvenstu v mnogobojih, ki ga je Atletski klub Brežice odlično organiziral v Novem mestu, je Darja Tratar pri mlajših mladinkah postala državna prvakinja in rekorderka v sedmeroboju. Božič je bil tretji v deseteroboju, Durič pa tretji v pionirskem šesteroboju.
Na ekipnem prvenstvu seje atletom skoraj posrečilo to, česar si tako močno želijo vsa slovenska športna moštva: uvrstitev na tekmovanje evropskih državnih prvakov. Zbrali so 16.409 točk in za 56 točk ali le za tretjino odstotka zaostali za zmagovalci iz Celja!
Dekleta so bila na ekipnem prvenst-
VU,retja-	JANEZ PENCA
TOM PREMAGAL PIRNICE
MIRNA - Badmintonska ekipa TOMA z Mirneje v L kolu 11. slovenske badmintonske lige porazila peterko Pirnič s 6: L Za TOM so nastopili: Sašo Zrnec, Mile Čuk, Sebastijan Hajnšek, Urša Plahutnik in Nina Šumi.
Tone Fabjan, izumitelj znanega zdravila endovital, čuti z naravo v Suhi krajini in njeno zdravilno moč usmerja v dobro človeka. Pri tem mu pomagajo čebele. Kozmično energijo, ki se poleti kopiči v naravnih proizvodih, se je naučil skladiščiti za uporabo.
Suha krajina nima dosti industrije. To na lastni koži občutijo njeni prebivalci, ki se morajo zgodaj zjutraj z avtobusi odpraviti na delo v Novo mesto, Ljubljano, Kočevje in druga industrijsko močnejša središča v Sloveniji. Vasi so se po vojni vse bolj praznile, njive je preraščal plevel, pašnike je počasi zavzel gozd in divjad je prodrla prav do vasi. In medtem ko so se ljudje v smrdljivih in zastrupljenih tovarnah pehali za vsakdanjim koščkom kruha, je na suhokranjske livade sijalo toplo sonce, zrak je bil čist in svež in narava je nemoteno še naprej proizvajala svoje sadove in kopičila svojo zdravilno moč, kar ji je bilo v bolj industraializiranih in onesnaženih krajih onemogočeno. In ko zdaj sonce izgublja svojo moč, ko sta nad pokrajino zavladala hlad in tema, z njo pa nevarnost prehladov, grip in drugih bolezni, se lahko zatečemo po zdravje v naravno lekarno, v kateri je sonce ves topli del leta neutrudno varilo svoja zdravila.
Od mladostnih sanjarij do zdravila
Zdravila torej so, ne ležijo pa razmetana po pokrajini, vsem na očeh. Treba jih je poznati, treba jih je najti, jih znati s posluhom pripraviti, jih spoštovati in znati uživati. In treba je vanje verjeti, pa naj si gre za pripravke iz zdravilnih zelišč ali drugih naravnih sadežev. Vera, zaupanje, je namreč tisto, kar mora človek vsakemu zdravilu dodati sam, kajti s tem okrepi njegovo zdravilno moč in pospeši njegovo delovanje. Trdno pa mora verovati v zdravilo tudi tisti, ki ga izdeluje. Tako na primer kot Tone Fabjan, avtor znamenitih naravnih preparatov iz cvetličnega prahu in medu ter soka rdeče pese, ki ju je izdelal za trg pod imenom Endovital.
Tone je tudi sam zrasel v Suhi krajini. V otroštvu, ki gaje preživel na robu vasi Seč, mu je bil najbližji sosed in prijatelj gozd, kamor je rad zahajal. Narava je bila knjiga, ki si jo je Tone sam učil brati. Hud magnet za mlade oči in možgane pa je bil tudi domači čebelnjak. Ure in ure je preždel ob njem in opazoval drobne delavke, ki so vse lahkotne odletale na cvetno pašo in se z nje vračale, polne medu in obložene s cvetnim prahom. Videl je njihovo obnašanje in medsebojno sporočanje, čutil je energijo, ki je vodila in združevala te drobne živalce k delu za isti cilj, in slutil je, daje za vsem tem višji smoter. Ko je bil starejši, je že pogledal v panj in se naučil čebelariti, nikoli pa ni izgubil spoštljivega odnosa do tega čudeža narave, čeprav je s pridobljenim znanjem pričenjal razumevati marsikatero skrivnost narave.
Toneta Fabjana je življenje za nekaj časa tudi potegnilo iz Suhe krajine. V Novem mestu je končal učiteljišče, nekaj časa učil, nato pa nadaljeval študij elek-
tronike in delal v razvojnem laboratoriju Iskre. Vzdušje v službi je bilo ustvarjalno in iz tega je Tone potegnil marsikaj koristnega. Vse skupaj - mladostno doživljanje narave, šolo, pridobljene delovne navade ter ustvarjalno razmišljanje - pa je povezal v lastno dejavnost, s katero se je na nek način vrnil tja, kjer je začel. Spet seje posvetil čebelam, a zdaj na drugem, višjem nivoju. In uspelo mu je svoje delo združiti z njihovim in ustvariti skupen izdelek. To je med, pomešan s cvetnim prahom, endovital, ki je že priznan kot pomožno zdravilo in se kot tako prodaja v lekarnah. V razvoju pa ima še dva izdelka, ki sta tako kot med s cvetnim prahom zanimiva zaradi kvalitete
in učinkov. “Meni osebno ni za množično proizvodnjo in prodajo, rad pa bi naredil nekaj, kar bi bilo zares koristno, s čimer bi ljudem pomagal in bi to, kar bi jaz ustvaril, lahko nadaljevali drugi,” pravi Fabjan o svojem delu. “Moje delovno področje je predvsem študijsko, znanstveno, komerciala in ostalo so samo posledica in življenjska nuja.”
Povratek k naravi
Suhe krajine Fabjan pravzaprav nikoli ni zapustil, zato bi njegovo vrnitev k čebelam in iskanju načinov, da bi njihovo delo še drugače koristno približal človeku, težko imenovali povratek domov, ampak bolj povratek k mladostnim razmišljanjem, obogatenim z novimi dognanji. “Čebele delajo nekaj, kar bi nam, če bi tudi mi ljudje znali to prevzeti, veliko pomagalo. Zdaj, ko te stvari dokaj poznam, vidim možnost, kako prevesti industrijske procese, pridelave vi-sokokvalitetne hrane ali zdravil v naravo. Stroje bi zamenjali z velikim znanjem ter procese z naravi nenasilnim načinom krmilili tako, da bi dobili rezultate, kijih želimo.
To poskušam delati, čeprav je področje preobsežno, da bi naredil vse. Lahko začnem, nekaj malega naredim in potem prepustim ljudem, ki bi znali narediti še več kot jaz,” pravi Tone. “Že v mladosti sem opazil, da v kočevskih gozdovih pa tudi drugod v neokrnjeni naravi obstajajo sile, ki človeku, če jih seveda zna sprejeti, veliko pomagajo. Med sicer prištevamo med hrano, a se lahko s pravilnim doziranjem spremeni v visokokvalitetno zdravilo. Pogoj je torej pravilna uporaba, o kateri pa ljudje ne vemo veliko. Znanost glavne stvari šele sedaj poskuša dojeti. Drugi proizvod, ki je še kvalitetnejši od medu, je cvetni prah. To je subtilna substanca, ki je že ne moremo prištevati med hrano, saj vsebuje, poenostavljeno rečeno, toliko naravnih energij, da moramo z njo ravnati zalo previdno, saj postane pri napačnem uživanju lahko celo nevarna. Previdni pa moramo biti tako pri nabiranju kot pri uporabi. Tretja substanca je propolis, ki ga čebelarji dolgo sploh nismo dobro poznali, ampak smo mislili, da	^
je balast. A se je izkazalo, da je odličen - ™ antibiotik, s katerim pa je treba previdno ravnati. Med najbolj kvalitetne substance, kije zelo občutljiva pri pridobivanju in zahtevna pri pripravi za uporabo, pa sodi matični mleček. Pri čebelah ne smemo
pozabiti tudi strupa, ki je pomembna substanca za farmacijo, se pa ne uporablja tako, kot bi jo lahko izkoristili, ker je to področje še premalo raziskano. Znano pa je, da čebelji strup spada med najmočnejše strupe, saj je po zgradbi podoben strupom nekaterih kač. Pomemben je tudi vosek kot gradivo za satovje, pri tem pa so pomembne tri stvari: kemijska sestava, kije zelo zanimiva, fizikalna konstrukcija in notranja energija oblik, o kateri danes še ne vemo veliko, je pa prisotna, podobno, kot jo ugotavljajo v zasnovi egiptovskih piramid.” Ohranjena energija življenja Fabjan je odgovore na svoja razmišljanja in potrditev svojih dognanj iskal v strokovni literaturi, v razgovoru z znanstveniki in preprostimi ljudmi ter pri svojem delu uporablja vse, kar se uporabiti da, iz klasične znanosti in alternative, pri tem pa se poglablja celo v dognanja in ravnanja starih civilizacij na vseh kontinentih. Čeprav je bil nekaj časa celo pristaš izključno klasične znanosti, pa je kmalu spoznal, da mora biti vmes še nekaj več. Videl je, daje čebelji panj kemični laboratorij v malem in da znajo čebele napraviti nekatere stvari bolje kot človek. Začel je razmišljati, kako bi te čebelje laboratorije nenasilno uporabil za lastno proizvodnjo, da ne bi škodoval čebelam, temveč bi pri tem uporabil le lastno znanje in poznavanje njihovega načina življenja. Na ta način bi v proizvodnji zdravil, ki temeljijo na os-novi čebeljih produktov, ohranil po njego-
£'r?:	'-.'j
JmM fi
m

Tone Fabjan, izumitelj endovitala
vem mnenju bistveno sestavino - energijo življenja.
S podobno mislijo se je Tone lotil tudi proizvajanja svojega drugega zdravila, sirupa rdeče pese. Seveda bi tovarna lahko na veliko proizvajala sirup rdeče pese, toda ta ne bi bil zdravilo. V laboratorijih bi analizirala kemične sestavine in jih dodajala. Vendar brez haska. Tonetov sirup se od tovarniškega proizvoda loči po tem, da on skrbno izbere okolje, kje bo pesa zrasla, da njivo strokovno pravilno pripravi in jo pravilno gnoji, pridelek pobere in predela z občutkom ter v laboratorijsko čistih in mirnih prostorih in sirup, ki je sicer neobstojen, stabilizira za ustakleničenje. Le ob takem postopku sok ohrani tiste zdravilne lastnosti, ki so nastale na njivi pod vplivom energij, ki obvladujejo rast pese. Rezultati zdravilnega učinka pesinega sirupa so celo presegli Tonetova pričakovanja. Pomirja živce, deluje protivročinsko, ugodno deluje na srce in je doberza kri, saj vsebuje veliko železa. Še zlasti razveseljivo pa je, da se je dobro izkazal pri nekaterih rakastih obolenjih. Izkazalo pa se je še nekaj, kar Tone ne veijame, da je samo slučaj: izkazalo se je namreč, da ljudje, ki uživjajo kombinacijo taheba čaja in endovital v obliki pesnega sirupa in cvetnega medu, izredno lepo okrevajo.
“Enako ravnam pri vseh svojih proizvodih. Cvetni prah obravnavam kot živo materijo, ki je zelo občutljiva na hitro se spreminjajoče zunanje vplive - fizične, kemične in duhovne. Le ob pravilnem ravnanju pa ohrani zdravilno sposobnost, ki vpliva na ključne bolezni v telesu, na krvno sestavo in odpornost telesa, stimulira žleze z notranjin izločanjem, vpliva na delovanje notranjih organov in je torej zdravilo z zelo širokim spektrom delovanja. Po večletnem delu sem prišel na pravo metodo, pri kateri je izrednega pomena način mešanja cvetnega prahu v med, ki je njegov naravni stabilizator in nosilec.” Spoštljivost in občutek za skladnost, kar pri tem delu z naravo nujno potrebuje, pa povratno vpliva tudi na njega samega, saj je prepričan, da tega dela ne bi mogel opraviti človek, ki bi imel v sebi zle misli in namene. Samo tri možnosti so; da se lotiš dela z dobroto, da te delo samo preobrazi ali pa pri tem ne boš uspel.
TONE JAKŠE
cerkev sv. nikolaja v dolenjem kron o ve m


Miklavžev večerje za nami in veliko otrok je ponovno razveselil dobri stari sve-tec, kije med slovenskim ljudstvom že dolgo najbolj priljubljen zimski svetnik. Vemo, da Miklavž obdaruje otroke za njihovo pridnost, manj znano pa je, daje tudi zaščitnik šolarjev in študentov ter zavetnik mornarjev in brodnikov. Legenda namreč pripoveduje, daje sv. Nikolaj nekoč pomiril vihar na morju, zato se k njemu radi zatekajo vsi, ki jih voda kako ogroža, tudi mlinarji in žagarji. Ne čudi, da na mnogih gričkih ob tekočih.vodah stoji toliko cerkvic, posvečenih sv. Miklavžu. Ena od njih je tudi podružnična cerkev v Dolenjem Kro-novem, ki pa je ob vsem tem še nekaj prav posebnega. Tako lepo pisane, živahno poslikane cerkvice zlepa ne bomo našli na Kranjskem: njena baročna fasada kar žari in sije.
A to niso vse njeno bogastvo, nekaj ga skriva tudi v svoji notranjosti. Prihodnje leto, ko bodo končana obnovitvena in restavracijska dela, bo cerkvica sv. Nikolaja v Dolenjem Kronovem pravi biserček in v ponos kraju in ljudem, ki so za njeno obnovo veliko naredili in žrtvovali. Lahko bi tudi rekli, da je Miklavž s cerkvico za svoj god dobil lepo darilo, njegovi miklavži pa so bili vaščani, župnik Jože Nemanič iz Bele Cerkve in strokovnjaki novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Bogata zunanja poslikava
Z obnovitvenimi deli so pričeli lansko jesen, ko so se vaščani odločili, da zvonik in cerkev zaščitijo pred nadaljnjim propadanjem. Streha je bila namreč zelo slaba in nujno potrebna obnove, precej razpokan je
tudi zid ladje in prezbiterija. Strokovnjaki novomeškega ŽVNKD so, kot veleva stroka, opravili sondiranje zunanjščine in notranjščine in, medtem ko je cerkev dobivala novo streho, se je že tudi pokazalo marsikaj zanimivega. Sonde so odkrile, da ima cerkvica zanimivo in pisano zunanjo poslikavo in, kar je razmeroma redko, da je bila enako živahno z geometričnimi vzorci v beli in rdeči barvi poslikana tudi po zunanjščini ladje in prezbiterija. Robert Peskar, konservator iz ZVNKD, pravi, da je bilo lepo presenečenje, ko so na zvoniku odkrili letnico poslikave -1739. Letos so že povsem obnovili fasado na zvoniku, pri čemer so geometrične vzorce risali kar strokovnjaki ZVNKD sami, popleskal pa jih je Tomazin. Poslikava ladje in prezbiterija bo prišla na vrsto prihodnje leto; zgod-nja zima in mraz sta namreč nekoliko prekrižala račune.
Na obnovljeni fasadi zvonika se zdaj blešči letnica 1739, vendar to ne pomeni, da je cerkvica stara le toliko. Njena starost je precej večja. Peskar meni, da je bila zanesljivo pozidana v prvi polovici 16. stoletja, iz časa okrog leta 1520 namreč izvirajo freske, ki so jih odkrili v notranjščini na slavoločni steni. V steni srednjeveške ladje so našli tudi fragment rimskega kamna, kar daje slutiti, da morda segajo začetki cerkvice tja v romaniko, rimski kamni v zidovih so namreč značilni za romanske gradnje. Kraj Kronovo je prvič omenjen že leta 1211, prvo pisno omembo cerkvice pa najdemo leta 1526 v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti. Od takrat je srednjeveška zasnova cerkvena ladje ostala enaka, ostali deli cerkve pa so bili deležni
precejšnjih gradbenih posegov in sprememb. Prvotni prezbiterij so podrli okrog leta 1700, vsekakor pa pred 1739. letom. V takratnih prenovitvenih delih so zgradili nov prezbiterij in zvonik. Okrog 1880. leta je bila cerkev ponovno predelana. Po zgledu kapiteljske cerkve v Novem mesto so prenovili vrh zvonika v neogotskem slogu in prizidali zakristijo. Slednja je bila precej ponesrečeno in moteče zidanje. V taki podobi je cerkev dočakala današnje čase, ko se je zaradi različnih poškodb ponovno pokazala potreba po obnovitvenih delih. Na priporočilo strokovnjakov ZVNKD so motečo zakristijo podrli.
Freske so delo Podpeškega mojstra Lepo presenečenje je cerkev ponudila tudi v svoji notranjščini. Sonde so razkrile srednjeveške freske. Na desni strani slavoločne stene sta se prikazala dva svetnika, sv. Felicijan in sv. Sebastijan. Po Peskarjevem mnenju gre za zelo kvalitetne in odlično ohranjene freske, ki jih ne bo treba restavrirati z zahtevnejšimi posegi, strokovnjaki z ZVNKD bodo lahko kar sami odpravili celotno odkrivanje. Freske so delo Podpeškega mojstra, starega znanca dolenjskih cerkva. S tem imenom namreč umetnostni zgodovinarji označujejo slikarja, katerega freske so najprej odkrili vcerkvi v Podpeči pri Gabru, nato pa še v več drugih dolenjskih in zasavskih cerkva. Med drugim so izpod njegovega čopiča freske v šentruperški in mimski cerkvi. Med dragocenostmi iz cerkvene opreme sta omembe vredna leseni glavni oltar in oljna slika, delo znanega slikarja Franza K. Goldensteina iz prejšnjega stoletja. Tako oltar kot slika bosta kmalu restavrirana.
Zvonik se že baha v živahni baročni poslikavi.
Prihodnje leto bo cerkev sv. Nikolaja v Dolenjem Kronovem v celoti obnovljena in vredna vsaj bežnega obiska. Tako veselo poslikane cerkvice namreč zlepa ne boste našli še kje drugje.
MILAN MARKELJ
na kraju samem: krajevna skupnost blanca
mfisOa ® &

Blanca, Poklek, Čanj, Dolenje Brezovo, Kladje, Krajna Brda in Selce, te vasi, ki so zaenkrat še krajevna skupnost Blanca, so na prvi pogled manj srečen del Zemlje. Predvsem v nekaterih od naštetih krajev se domačini dolga desetletje doslej niso mogli veseliti življenja, ker ga je bilo vse manj. Ti kraji so demografsko ogroženi, kot temu rečejo vladni uradniki. To je govorica statistike. Se sreča, da je na tem svetu tudi govorica ljudi, ki imajo več vedrine kakor let življenja.
Na take ljudi lahko dandanašnji naletite v Selcah nad Blanco. Živ dokaz je 72-letni domačin Franci Žibert. Ko je zadnjič, bilo je nekaj dni po prvem letošnjem snegu, pri Roštoharjevi oziroma Brečkovi hiši odložil koš zelja, ki gaje prinesel z njive izpod prezgodnjega snega, je dejal: “Kdor hoče koše nositi, mora biti sposoben človek.” Kot bi Žibert hotel povedati: ,Kako šele mora biti sposoben, kdor hoče vladati! Franci Žibert najbrž ni prepričan, da se prav vsem vladarjem vladanje posreči, saj pravi: “Vsi ljudje vse vedo, na enega pa malo pride.” Sposoben mora biti človek ne samo za koše ali za vladanje, ampak tudi za to, da dela v rudniku, preživi jamo in se kot upokojeni knap še pošali in nasmeje. Vse to je zmogel Ivan Brečko iz Selc, knap s 35-letno kariero, Zibertov letnik in sošolec ter “kamerad” iz vojnih dni.
Oba živita v Selcah, kraju ob Blanščici. Toda pred davnimi leti, ko sta bila mlajša in ko je bil svet bojišče mnogih vojska, sta popotovala daleč onkraj Blanščice. Plače de la Bourse v Marseillu, kjer je dosti let pred njunim potovanjem umrl kralj Aleksander I., ter mnoge druge francoske in nemške trge sta videla Franci in Ivan. Da se za Selčane svet ne konča na Blanščici, potrdi Žibert tudi s tem, ko našteva mnoge zgodovinske podatke, ki jih človek prebere v knjigah, natisnjenih in izdanih v velikih mestih.
Niti država niti partija - sam Medtem ko je nekaj spominov ljudi s širšega območja Blance torej oblikovala celo marsejska in druga evropska zgodovina, jih je veliko več povzročila zbirka zlatih pravil za srečno življenje izpod peresa Edvarda Kardelja, utemeljitelja jugomarksizma. Kardeljanci, nameščeni širom povojne Slovenije, so s svojim pojmovanjem podeželja verjetno zmanjšali Selce in preostalo območje sedanje krajevne skupnosti Blanca še za nekaj že tako ali tako maloštevilnih prebivalcev. Toda Kardeljevo izročilo je domačinom iz teh krajev tudi nekako koristilo. Zlasti to velja za tisti delež teoretične zapuščine zrelega Kardelja, v katerem je utemeljitelj političnega sistema socialističnega samoupravljanja opozoril ljudstvo, da sreče ne more dati človeku niti država niti partija, ampak si jo lahko človek
ustvari le sam. Te Kardeljeve besede o poti k sreči so na Blanškem postale meso na ta način, daje ljudstvo močnih rok in vedrih glav krepko pljunilo v roke. In kraji so zlasti v zadnjem desetletju napredovali. “Pot hitrejšega razvoja ni bila lahka, temveč vedno in povsod odvisna od odrekanja, pripravljenosti, sloge krajanov, pa tudi vedno znova pridobljenega razumevanja širše skupnosti za finančne soudeležbe v investicijah.” Tako je dejal Jože Roštohar. Kot predsednik sveta KS Blanca je govoril ljudstvu in njihovim vladarjem na nedavni proslavi na Blanci. In tako je dejala Breda Mijovič, predsednica sevniške občinske skupščine, ko je govorila na isti proslavi: “Ves ta razvoj je sledil izjemni volji in pripravljenosti ljudi, da si skupaj s širšo družbeno pomočjo zagotovijo cestne povezave, telefon v vsako drugo gospodinjstvo, oskrbo z zdravo pitno vodo in še marsikaj, kar zagotavlja hitrejši razvoj.” Država, sistem in v ozadju tudi vladajoče politične skupine so pomagali, toda največ si je človek s širšega območja Blance pomagal k sreči sam. V domačinih v tem delu sevniške občine, ki so tako vztrajni, je, po vsem sodeč, še dosti tiste neomajne volje, s kakršno so se na tleh današnje sevniške občine pred dvema stoletjema gnali za svojo srečo somišljeniki Andreja Domitroviča. V njihovim času je imel Kardelj še dolgo pot do plenic in njegovo opozorilo o človekovi sreči potemtakem še ni doživelo natisa v Smereh razvoja, toda že somišljnikom Domitroviča je bilo presneto jasno, da sreča ne pride kot darilo vladarjev, ampak si jo mora človek ustvariti sam. Spise in obloženo mizo...
Redkokdaj kar koli pride samo od sebe. Smrt Aleksandra I. v Marseillu, ki seje nekako spominja Franci iz Selc, je prišla s kroglo iz orožja 35-letnega Kelemena. Knapu Brečku sta naredili nogo težko senovškajama in pot od Selc do rudnika. Krajevna skupnost Blanca je zgledno napredovala, ker so domačini zagnani in ker jim gre na roko tudi družba. Neizbrisno povezavo dejstva in nečesa pred tem so prisiljeni spoznavati ne samo odrasli, ampak celo otroci, šolarji. Učenci v šoli na Blanci niso v tem pogledu prav nobena izjema. Ob nedavnem
na seneni strani življenja
BdD@8@D a arosfenm,
7. aprila 1991 je bil lep sončen dan. Severozahodni veter je vlekel nad pobočji Javorovice in zadeval ob Špileijevo špico. Vreme kot nalašč za letenje z zmajem. 23-letni Tomaž Bregarje zajadral na krilih vetra. Potegnilo gaje visoko. Potem je zapihal jugozahodnik, ki ga je začel premetavati in ga končno obrnil “na nož“, kot takšnemu obratu, iz katerega skorajda ni rešitve, pravijo zmajarji.
Tomaž je z zmajem začel padati z višine 3000 metrov kot kamen. Priletel je v drevo, z glavo močno udaril v vejo in obvisel na nji. Prijatelji so hitro pritekli na pomoč. Tomažu je uspelo povedati samo to, da ga močno boli vrat, zatem seje onesvestil. Zbudil seje šele čez mesec dni v ljubljanskem kliničnem centru. Poškodbe so bile hude. Premaknilo mu je vrat med četrtim in petim vretencem in mu ohromilo živec. Operirali so ga, mu vstavili železno oporo. Tomaž je upal, čeprav v začetku ni mogel dvigniti glave. Po petih mesecih so ga prepeljali na razgibavanje v bolnišnico Soča. Bolečine so bile tako hude, daje pogosto padel v nezavest. Nazadnje so ga postavili v voziček s hromimi nogami in rokami. Vendar se Tomaž ni dal, vztrajal je pri razgibavanju in s trdno voljo mu je uspelo razgibati ramena in roke v komolcih, prsti pa so za vse ukaze ostali gluhi.
Preselili so ga v Dom starejših občanov v Novem mestu, kjer je sedaj v II. nadstropju njegov novi dom. Tomaž je danes star 27 let. Sobo si je uredil prav po fantovsko. Kupil si je glasbeni stolp, videorekorder in tiskalnik, računalnik pa so mu za božično darilo prinesli iz Tovarne zdravil Krka. Brat mu je poklonil nov barvni televizor, mizo pa podjetje Novoles. Vse
prazniku občine, ko je bila Blanca kraj mnogih prazničnih svečanosti, so odprli razstavo o vinogradništvu. Zanjo so dolgo časa zbirali gradivo celo tako, da so daleč naokoli obiskovali vinske hrame in kleti ter se pogovarjali z vinogradniki. Šolarji so tudi pisali spise in slikali na temo moj kraj in njegova prihodnost.
Povezavo dejstva in nečesa pred tem spoznavajo tudi članice aktiva Kmečkih žena na Blanci. Zdaj vodi aktiv Boža Budna, včasih ga je Angela Mirt. Aktivi kmečkih žensk so povsod popularne organizacije, tudi na Blanci. Ob nedavnem prazniku je uspešno postoril vse potrebno za najkakovostnejše hranjenje domačinov in visokih gostov. O mizi, obloženi z dobrotami po receptih članic aktiva, se še zdaj govori v presežnikih.
Da ne naštevamo vseh ustanov, podjetij in društev, ki kaj dajo od sebe.
... rumene pogače pa ne
Ali so spisi in slike o prihodnosti ter modrost mnogih rodov kmečkih kuharic, zajeta v hrustljavem prazničnem testu, že dejansko potrdilo, da imajo ti kraji poleg preteklosti tudi prihodnost? Statistika rojstev in smrti pove o tem veliko, toda vedrina 72-letnikov, zagnanost vodilnih in prebivalcev krajevne skupnosti, živahno snovanje v šoli in aktivno društveno življenje povedo verjetno še več o prihodnosti. In o tem, da se tudi na Blanci in njeni širši okolici v glavnem ne zgodi nič kar samo od sebe.
To zakonitost potrjujejo vsaj še štirje primeri, ki so sicer drugačne vrste. Če bi se kaj zgodilo samo od sebe, potem bi v KS Blanca, na primer na Pokleku, že zdaj imeli odbor, ki bi ocenjeval urejenost kmečkih dvorišč. Prav tako bi imeli kje v Pokleku ali Selcih vsaj eno trgovino. Tudi cesta proti Pokleku bi imela bankine, če bi se le-te pojavile same od sebe, potem ko jih graditelji niso naredili. Vlado Martinkovič s Pokleka je cestne razmere pospremil s komen-taijem: “Za asfalt smo imeli denar, za bankine ga nimamo. Za pogreb žrtev tukajšnje ceste ga tudi imamo.”
Da se ne zgodi nič kar samo od sebe, se je lepo pokazalo tudi pred časom v Kališovcu, ki dejansko nekako spada k Blanci, čeprav up-
ima, tudi veliko okno, skozi katero prihaja življenje v njegovo sobo. “Najraje gledam otroke šmihelske osnovne šole, kako se igrajo, včasih tudi stepejo pri stebrih viadukta. Včasih mi gre na smeh, toda ko pomislim, kako rad bi bil zraven, mi poteče solza. Ostajam brez prijateljev s svojim šahom na ekranu. Najbolj vesel sem, če ga premagam”, pripoveduje Tomaž, ki se vedno bolj zaveda, da je premlad, da bi se z vozičkom sprehajal le po svoji sobici. Želi si domov, v naravo, v domači Cerov Log pod Gorjanci.
Odprl je svoje srce in naglas povedal svojo veliko željo: “Pred dnevi sem bil doma in urejeval prepis parcele zraven našega doma, kjer bi si rad postavil montažno hišico. To je moja velika želja. Toda kako naj pridem do denarja, saj mi na mesec ostane le tisoč tolarjev? Prijatelji so mi svetovali, naj se obrnem na dobre ljudi.” Tomaž pravi, da je že poslal pisma na nekatera uredništva. Revija Ognjišče je prva nakazala nekaj denarja pa tudi iz daljnega Toronta so se že oglasili. “Rad bi si postavil montažno hišico. Vsi prostori bi bili zgrajeni tako, da bi se lahko po hišici nemoteno gibal z invalidskim vozičkom. Hiša, ki jo serijsko gradijo v Strešniku v Dobruški vasi, je zelo blizu temu, kar si želim. Preurejena bi me stala okrog 90.000 nemških mark,” razmišlja o veliki, za sedaj še nedosegljivi želji in nadaljuje: “Rad bi še komu koristil, rad bi se počutil živega, rad bi imel domače živali, vsaj psa ali mačko, ki bi mi krajšala čas. Saj ne rečem, da mi je tukaj v domu slabo. Skrbijo zame, posebno negovalke in fizioterapevt, toda to je njihova služba. Želel bi si prijatelja, ki bi mi stal ob strani, kdorkoli bi to že bil. Saj me kar
Franci Žibert
ravno nikakor. V Kališovcu je država obrnila na glavo Kardelja in njegov izrek se je glasil vtem primeru tako: ne narediš si sam, naredi ti država, sistem ali partija. Šlo je za pripravo tistega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Skladišče, zoper katero so kot Domitroviči vstali domačini, ni nastajalo samo od sebe, ampak ga je premišljeno in naskrivaj pripravljala državna vlada. “Tu pri nas ne bo nikoli odlagališča,” je pred nekaj dnevi v priložnostnem pogovoru ponovno zatrdil
naše korenine
Jože in Angela Mirt
omenjeni Vlado Martinkovič, sicer tudi predsednik odbora za varstvo okolja pri gasilskem društvu Poklek. Sliši se podobno kot besede predsednika Jožeta Roštoharja na proslavi na Blanci: “Gradnja tega odlagališča na naših tleh ne bo nikoli uresničena.” Sam tukajšnji človek si shrambe za zavrženo nuklearkino rumeno pogačo torej ne bo zgradil, mogoče pa mu jo bodo dali država, sistem ali trenutno najmočnejša politična partija, moleč mu pod nos “pravično” odškodnino.
Če bi se zgodilo tako, bi to sodilo že v novo zgodbo o dobrih delih, malo čudnih dobrih delih. O dobrem delu, in sicer nič čudnem, govori tudi obljubljena legenda. Pred dnevi stajo takole povzela Jože in Angela Mirt z Blance: “Enkrat je šla Marija po blanškem polju. Zato po tem polju še zdaj redkokdaj klesti toča. Včasih toča potolče povsod okoli, nas pa se ogne.”
PAVEL PERC in MARTIN LUZAR
ai8 MM a
Tomaž Bregar
pogosto obiskujejo: Tone Herbst je moj zma-jarski kolega in obljubil mi je, da bo naredil vse, da bom enkrat še poletel z motornim zmajem. Upam, da res.”
Tomažu se večkrat živo sanja, da leti nad zelenimi polji in travniki. Njegov zmaj v sanjah zmore vse. Ko se zbudi, se ponavadi zazre na steno, kjer visita le dve fotografiji. Prva kaže Tomaža med letenjem z zmajem, na drugi pa so prav tako razpeta krila zmaja, pred njimi pa Tomaž na varnih in trdnih tleh s svojimi prijatelji.
Na koncu zapišimo Tomažev naslov in številko računa. Morda se bodo našli dobri ljudje, obrtniki, podjetja in ustanove, ki bi želeli pomagati Tomažu do lepšega in bogatejšega življenja.
Tomaž Bregar, LB Novo mesto, ekspozitura Kandija, št. računa: 52100-620-107-973-8071-1475/91.
JANEZ PAVLIN
g@g BS®
Žagarjevi iz Podloga pri Dragatušu vedo, kako je onkraj luže. Dve generaciji sta iskali srečo tam preko. Najprej se je tja odpravil Matija. To je bilo že v prejšnjem stoletju. Trdo je delal v ameriških rudnikih in se s prihranjenim denaijcm vrnil domov v Podlog. Tu se je dvakrat oženil. S prvo ženo je imel dva otroka, a mu je kmalu umrla, z drugo jih je imel devet, vsega skupaj torej enajst. A mu ni bilo dano dolgo gledati, kako je to bogastvo odraščalo. S sabo je pripeljal naduho, ki se je tisti čas tako rada kot slepa potnica prikradla z našimi rudarji povratniki, da bi jim zagrenila življenje v domovini in jih počasi umorila. Tako seje zgodilo tudi z Matijem, ko je bil Franc, sin iz drugega zakona, še otrok. Zdaj je Francu že nekaj čez devetdeset in v soboto sta z ženo Angelo pred črnomaljskim matičaijem še tretjič rekla da. Praznovala sta namreč biserno poroko.
Veliko seje zgodilo od takrat, ko je Žagarjev Franci ostal brez očeta. “Spominov je za celo knjigo! Kako naj začnem?” me je vprašala, ko sem ju z Angelo tistega mračnega in zasneženega decembrskega popoldneva obiskal v Podlogu. V hiši je bilo prijetno toplo, kot nalašč za ždenje v topli kuhinji. Tudi Francu prija toplota, čeprav pravijo, da se kljub devetdesetim loti še marsikaterega dela na vrtu in na dvorišču. Le lepo vreme mora biti in toplo sonce mora sijati. Včasih pa France ni gledal na letne čase ne na vreme. Ker jc bilo ust za nahraniti pri hiši dovolj, delazmožnih rok pa bolj malo, se je zelo zgodaj napotil za delom. Pasel je krave in delal doma na kmetiji, ko pa je bil dovolj močan, je pomagal pri gradnji ceste v Stari trg. Že pred prvo svetovno vojno so starejši trije Žagarjevi otroci odšli v Ameriko. Leta 1926 je čez lužo odplul tudi Franc. Srečo je iskal v Kanadi. Sprva je bilo težko dobiti delo in zaslužek je bil pičel. Poleti je še nekako šlo. Na farmah je bilo dela s spravilom sena in mlačvijo žita dovolj, čeprav jc bilo treba za majhen denar delati od zore do mraka. Pozimi je bilo huje. Takrat jc bilo edino delo v gozdu za dolar na dan. Zaslužil si nekaj desetakov in jih zapravil, še predno si našel novo delo. No, Franc je šel kmalu po očetovih stopinjah, ki so ga vodile v rudnik. Pričel je pri nalaganju vagončkov in počasi napredoval do minerja. Tudi kup prisluženega denarja je počasi pričel rasti. Tedaj se mu je v Kanadi pridružil še starejši brat.
Po sedmih letih se je Franc vrnil v domačo vas. Čepravjc obredel veliko sveta, sije nevesto našel kar pri sosedu. Z Angelo sta se vzela, a nazaj v Kanado je odšel Franc sam, Angele ni vleklo v svet. Zato pa se je France še bolj zagrizeno lotil dela. Kupil je hišo in sprejemal podnajemnike. Takoje denar hitreje pritekal. A ker se Angela nikakor ni mogla odpraviti na pot, se je domov ponovno vrnil France. Tokrat za stalno. Prevzel je kmetijo in zagospodaril na njej.
Angela in Franc Žagar Iz prihrankov je postavil nov hlev in zidanico v Tanči gori, načrte, da bi postavil še skedenj in hišo, pa je preprečila druga svetovna vojna. Z gradnjo je bilo konec. Pričelo seje rušenje. Tudi o tem ve Franc marsikaj povedati, saj ga je vojna vihra spet ločila od žene Angele in domačega ognjišča.
Ko je poleti leta dvainštiridesetega na njivi blizu vasi kosil za živino, so ga presenetili Italijani. Na hitro se je moral odpraviti z njimi v Črnomelj. Ni bil sam. Precej domačinov so zbrali in jih po nekaj dneh zapora odpeljali v Ljubljano, od tam pa v italijansko internacijo. Ko so Italijani kapitulirali, so precej taboriščnikov dobili v roke Nemci. Med temi je bil tudi Franc. Tesen občutek je imel, ko so jih strpali na vlak, ki je odpeljal proti sveru, vendar je bilo olajšanje veliko, ko so opazili, da seje na Dunaju obrnil proti jugu. Ko so interniranci spet prišli v Slovenijo, so se oddahnili. A skrbi ni bilo konec. Povratnike so nastanili v Ljubljani, kjer sojih vsak dan obletavali agentje, ki sojih vabili med domobrance. Franc pa seje že zdavnaj prej odločil drugače. Dobil je zvezo, preko nje potrebne dokumente in pot domov mu je bila odprta. Doma je ostal le toliko, daje okreval od izčrpanosti, ki je bila posledica pičle in slabe hrane, nato pa seje pridružil partizanom. Bilje v prištabni enoti komande mesta Črnomelj in pogosto odhajal na dolge patruljne pohode po Beli krajini. V komandi so radi videli, če je šel on zraven, saj ni bil prenapet in je znal trezno ukrepati. “Prav je, da greš še ti zraven France, ki si svetovljan,” so dejali.
Iz partizanskih časov ima France veliko zanimivih doživetij. Tako mu je ostal vspominu tudi prvomajski kres, ki so ga leta 1944 Nemci pripravili na Vinici. “Dopoldne smo nabirali vejevje za kres, ki naj bi ga zakurili tridesetega aprila, na predvečer praznika. A glej ga vraga! Bil sem ravno zunaj nastraži,ko priletijo nemški avioni in pričnejo mitraljirati in bombardirati po naselju. Naši so se pravočasno poskrili in bombe jim niso prišle do živega. Rafal je pokosil le eno žensko, ki se ni pravi čas skrila na varno. Ko so avioni odleteli, so ostala za njimi goreča poslopja. To je bil kres, ki so nam ga priredili Švabi.” K družini v Podlog se je Franc vrnil šele jeseni leta petinštirideseterga. Spet je prijel za plug in motiko, pa tudi drugih del in funkcij v raznih odborih jc imel vedno dovolj. Zdaj pa je vse odložil. Angelo in Franca so nasledili drugi, saj imata šest otrok, dvanajst vnukov in sedem pravnukov. Razkropili so sc naokoli, a najdlje do Ljubljane. Nič več jim ni treba v svet s trebuhom za kruhom, kot sta to morala prednika Matija in Franc.
TONE JAKŠE


NAGRADA V SMLEDNIK IN ČRNOMELJ
Žreb je izmed reševalcev 47. nagradne križanke izbral FRANCA BRDNIKA iz Smlednika in MARIJO KOŠELE iz Črnomlja. Brdniku je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev, Košeletova pa bo prejela knjižno nagrado, Doklovo Uskoško princeso z avtorjevim podpisom. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 20. decembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 49. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
NAGRADNA KRIŽANKA
49
REŠITEV 47. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 47. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: LEON, GOSKA, SVOBODNIK, TARANTELA, EDIL, AGON, ŠTUKELJ, KT, KIH, TIARA, OBROK, TNALO, GLODALEC, OBOL, RAMA, ATI, SIR, AGA, PRIVATNIK, JONCI, KIT, EJA, ARARA, ALE, CAL.
prgišče misli
Sleherni narod je zaokrožen in neponovljiv kompleks specijičnih odgovorov na življenjska vprašanja.
M. KMECL
Čas vse preobrazi.
U. FOSCOLO
Izobraževanje je vredno svojega imena šele tedaj, kadar je hkrati tudi vzgoja.
J. MAKAROVIČ
Če ne bi človek kdaj suvereno zaprl oči, bi navsezadnje ne videl več, kar je vredno pogleda.
R. CHAR
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
VRSTA
OBUVALA
ZDRAVILNA
RASTLINA
GRENKEGA
OKUSA
IME
SKLADA-
TELJA
ADAMIČA
UKOVNI
UMETNIK
IZRAELSKA
LUKA
NAŠA
SMUČARKA
PRETNAR-
JEVA
STROKOVNJAK V KEMIJI
TRIJE
GERM.
BOGOVI
LEPO
VEDENJE
PRIVID,
DOZDEVEK
GR. ČRKA
KEM.
SO LUCIJ A
HUDA
JEZA
SUROVINA ZA
PORCELAN
ŽARILNI
ELEMENT
>
TRENING,
URJENJE
GIBČNOST
VALENTIN
VODNIK
UMETNO
SLADILO
IME PEVCA MLAKARJA
SVIC. PRA-KANTON
ORIENT. PRAŠEK ZA LASE
AVTOR: JOŽE UDIR
NEM. POPEVKARICA
SL MATEMATIK VEGA
SPREMEMBA. POLOŽAJA
ITAL
VELETOK
ALŽIRSKA
LUKA
BOJNI
STRUP
ME-
HURJEVEC
VE UK GOR U VRH
VEČJA
TEKOČA
VODA
DESNI
PRITOK
MORAVE
ŽENSKO
IME
NASPROTNIK
ČAS BREZ VOJNE
SUMERSKA
BOGINJA
PLODNO-
STI
KEM. SIM. ZA
NOBELU
KEM. SIMB ZA OSMIJ
JAP. PAS ZA
KIMONO
ČLOVEK Z VELIKIM NOSOM
VRTNA
CVETICA
radon v bivalnem okolju
StMtea fflauiEfisfi w stara®
V tisoč sbvenskih gospodinjstvih poteka merjenje radona, naravnega radioaktivnega plina. Večje koncentracije tega plina v stanovanju so lahko nevarne človekovemu zdravju, saj radon povzroča raka na pljučih.
Strah pred ionizirajočimi sevanji seje po černobilski katastrofi precej okrepil in ljudje postrani gledajo vse tisto, kar povzroča takšna sevanja. V Sloveniji sta pod kritičnim očesom javnosti rudnik urana v Žirovskem Vrhu in jedrska elektrarna Krško s svojim skladiščem nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki jih bo pač treba nekega dne nekje trajno odložiti. Mnogi pa ne vedo, da poznamo tudi naravna ionizirajoča sevanja, ki so lahko prav tako nevarna za zdravje ljudi, kadar pride do večjih koncentracij v bivalnih prostorih. Takšen primer je radioaktivni plin radon.
Plin je naravnega izvora in nima vonja ne okusa, zato ga človek ne more zaznati. Izhaja iz zemeljskih tal, nekje močneje, drugod manj, prisoten pa je skoraj povsod, saj gre za naraven produkt razpadanja radioaktivnih elementov v zemeljski skorji. Na kopičenje radona v bivalnih prostorih so v razvitem svetu začeli opozaijati že pred več leti (o tem smo takrat pisali tudi v Dolenjskem listu). V ZDA so po prvih večjih meritvah leta 1991 zagnali precejšen vik in krik, saj so ocene govorile, da so kar v osem milijonih stanovanj prevelike koncentracije radona. Krivec za to naj bi bili gradbeni elementi, predvsem železobeton in izolacijski materiali, ki preprečujejo naravno prehajanje radona skozi zgradbe v atmosfero. Zaskrbljenost zaradi velikih koncentracij radona v bivalnih prostorih se je še povečala zaradi izsledkov medicinskih študij, ki so pokazale, da je radon tesno povezan s pljučnim rakom. Danes velja za dokazano, da vdihavanje zraka z večjimi koncentracijami radona lahko povzroči pljučnega raka. Strokovnjaki ocenjujejo, da je 5 do 10 odstotkov vseh primerov pljučnega raka posledica vdihavanja radona oziroma da gre za raka radonskega izvora. Lani so nevarnost radona za pljučnega raka omilili, češ da so bile prve ocene nekoliko preveličane, ker so merili pogostost raka pri rudarjih v rudnikih urana, kjer so koncentracije izredno velike, in niso dovolj upoštevali kadilskih navad rudaijev. Vendar kljub temu radon ostaja resna nevarnost za zdravje ljudi.
Pri nas je vprašanje radona v bivanjskih
prostorih ostreje stopilo na plan in pritegnilo pozornost javnosti z meritvami, ki so jih strokovnjaki Inštituta Jožef Stefan opravili v idrijskem otroškem vrtcu, kjer se je izkazalo, da so koncentracije nevarno velike. Inštitut gre v tem pogledu lepo v korak s svetom, saj letos teče že tretje leto, odkar izvaja nacionalni program Radon v bivalnem okolju. V okviru tega programa so že izmerili radon v vseh slovenskih vrtcih in večini osnovnih šol, meritve so opravili tudi v 350 stanovanjskih hišah na območju Ljubljane, Maribora, v Šaleški dolini in v okolici Žirovskega Vrha. Vse to so lokaci-
je, kjer je mogoče pričakovati večje koncentracije radona v stanovanjih zaradi geološke sestave tal in uporabljenega gradbenega materiala, predvsem opek izelektrofiltrske-ga pepela.
Prejšnji teden pa so začeli še obsežnejšo akcijo. Na tisoč naključno izbranih naslovov po vsej Sloveniji so začeli pošiljati merilne naprave, dozimetre za radon, s pomočjo katerih bodo ljudje tri mesece merili kon-cetracije radona v svojih bivalnih prostorih. Odmerke bodo potem poslali na Inštitut, kjer bodo na njihovi osnovi izdelali radon-ski zemljevid Slovenije. Družinam, ki bodo v svojih bivalnih prostorih namerile večje koncentracije radona, bodo svetovali, kaj naj naredijo, da bo njihovo okolje bolj zdravo. Običajno pomaga že čisto navadno redno zračenje prostorov. Do večjih koncentracij radona rado prihaja prav v zimskih mesecih, ko zaradi ogrevanja prostorov ne prezračujemo toliko kot v toplejših mesecih
zdravnik razlaga
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
M® ipmralf;
I® Mi® w Mžo
A
m
.r*
U
S primemo prehrano in ustrezno telesno aktivnostjo se temu zlahka izognemo. Tudi noge so zelo važne. Pravilno delovanje nog vpliva na dobro držo, kajti preko mišic stopala in nog dobivajo mišice spodbudo za aktivnost. Pravilna obutev je zato zelo pomembna. Naša tla in ceste so trde in neelastične, zaradi tega morajo biti vsaj čevlji mehki in elastični. Svetujemo, da poleti hodite čim več bosi. Čevlji se morajo prilegati stopalu, sicer moramo s stopalom čevelj zadrževati, da se ne sezuva. Tudi višina pet pri ženskih čevljih je pomembna. Pravisoke pete ne dovoljujejo elastične hoje. Zaradi nepravilne obremenitve nog pride do napačne drže medenice in s tem do okvare hrbtenice. Širina čevljev mora biti zadostna, kljub temu da temu nasprotuje moda, nogavice pa dovolj prožne, da v njih lahko gibljemo s prsti. Nezmožnost gibanja s prsti namreč omejuje zadovoljivo gibanje stopala.
Tudi obleka mora biti primerna. Preozke hlače ali preozka krila omejujejo gibljivost v kolkih in motijo pravilen ritem pri hoji, ovirajo pa tudi sedenje.
Kako pravilno obremenimo hrbtenico pri poklicnem delu?
Preprečevati moramo enostransko telesno obremenitev. Menjava telesne drže pri delu iz sedečega v stoječ položaj, ki
naj bo popestrena tudi s krajšo hojo, je velikega pomena. Menjava drže teija tudi menjavo aktivnosti mišic, da se odpočijejo in nato ponovno delujejo. Take enostavne zahteve je možno doseči na številnih delovnih mestih. Če imamo sedeče delo, sedimo na vzravnano normalno visokem stolu, stopala morajo čvrsto stati na podlagi, kolena so upognjena v pravem kotu. Medenica mora biti v sredini stola. Globoki in mehki stoli niso priporočljivi za daljše sedenje. Priporočamo tudi zagozdasto blazino, da trtica ne pritiska na stol. Če imamo na delovnem mestu (na primer za pisalno mizo pri pisalnem stroju) dalj časa trajajočo mirno držo, mora biti hrbet na ledveni hrbtenici in križnici tako podprt, da drži medenico v pravilnem položaju. Višino stola je treba prirediti višini telesa, seveda ne prenizko, nadlahti pa morajo udobno počivati na mizi.
Višina delovne mize mora biti primerna in naj sega do komolcev. Predmeti, ki jih pogosto rabimo, morajo biti lahko dosegljivi in v primerni višini. Te zahteve veljajo tako za oči kot za roke.
Da se ne bi hrbtenica pri določenih opravilih v sedečem položaju prevečkrat obračala, svetujemo vrtljiv stol. S pritiskom stopal na podlago zavrtimo stol in celo telo v določeno smer, hrbtenica pa pri tem ostane vzravnana. .
Če smo prisiljeni delati stoje, naj ne bo delovno mesto v nefiziološki višini. Podlaga, na kateri stojimo, mora biti zadosti velika in delovna miza v pravi višini. Če pa delamo delno stoje in delno sede, mora biti podlaga, na kateri stojimo, temu primerno urejena. Delo stoje na neprimerno nizki delovni mizi pripelje do sukanja telesa v pripognjenem položaju in s tem do napetosti mišic, kar ima lahko za posledico bolečino. Če ne moremo urediti primerne delovne površine, si pomagamo na ta način, da pomaknemo eno nogo naprej, drugo pa nazaj. Na ta način obremenjujemo enkrat eno, drugič pa drugo nogo.
(Se nadaljuje)
praktični K v praktični KRIZ praktični
V praktični Ž >
Dolgi lasje
Dolge lase je moč urejati na nešteto načinov, zlasti še, če imate veliko domišljije. Zato tokrat samo dva predloga. Če na primer želite, da vam bo pričeska vzdržala ves dan in bo hkrati videti posebno lepo urejena, sprednje lase počešite gladko z obraza in jih na vrhu glave spletite v kito. V zatilju primite kito skupaj s preostalimi lasmi ter čop zasukajte in zvijte navzgor v vozel. Lase nato še pripnite z lasnicami. Če pa se vam zjutraj mudi, napravite prečo pri strani. Od učes dalje čvrsto zvijte lase navzven, da dobite klobasast zvitek, ki se konča v sredini zatilja, kjer zvite lase spnete z elastiko. Enako naredite z lasmi še na drugi strani, nato čopa združite in spnite z okrasno sponko.
I	Sveče
Tudi s pripravo sveč, ki bodo naredile božične praznike še bolj svečane, ni potrebno čakati do zadnjega dne. Sveče navadno postavimo v svečnik. Toda zakaj ne bi letos poskusili nekaj novega? Sveče veliko lepše sijejo, ko plavajo na vodi. Vzemite skledo, najbolje iz prosojnega brezbarvnega stekla, da plameni odsevajo od vode in sten. Vanjo nalijte vodo ter vanjo položite raznobarvne sveče. Najlepše plavajo tiste, ki imajo zaobljena dna in ravne gornje površine. Za popestritev lahko med sveče položite še liste zimzelenih grmov. Če boste plavajoče sveče postavili na mizo, pa si za okenske police omislite sveče v starih cvetličnih lončkih ali kozarcih, ki jih lahko vlijete celo sami.
I!
leta. Kot nam je povedal dr. Rade Ivic z Inštituta Jožef Stefan, so vsa območja Slovenije enakomerno zastopana glede na gostoto prebivalstva, zato bo primerno število gospodinjstev tudi na območju širše Dolenjske ta teden prejelo dozimetre. Kakšno je stanje, bo razvidno poleti prihodnje leto, ko bodo opravili računalniško obdelavo zbranih podatkov. Dosedanje meritve pa, kot pravi, niso pokazale, da bi koncentracije radona na našem območju odstopale od povprečja.
Koncentracije radona merijo v bekere-lih na prostorski meter zraka. Do 150 be-kerelov je še v mejah normalnega, večje koncentracije pa že zahtevajo ukrepe. V posameznih primerih so v Sloveniji izmerili tudi tisoč in več bekerelov, kar je že nevarno velika koncentracija, taki bivalni prostori pa niso primerni za stalno bivanje.
MILAN MARKELJ
Čokoladne bombice
Za okusno in hitro pripravljeno sladico potrebujemo: 10 dag rozin, 15 dag zdrobljenih keksov, 1 del mleka, 20 dag kokosove moke, 20 dag jedilne čokolade, 12 dag margarine, 4 žlice sladkorja, rum. Očiščene in oprane rozine namočimo v malo ruma. Naribamo piškote (najprimernejši so Albertovi ali Balkan keksi), potem še jedilno čokolado. Mleko segrejemo, narežemo vanj margarino, da se stopi, in s tem polijemo kekse, dodamo čokolado, 10 dag kokosove moke, sladkor in na koncu še v rumu namočene rozine. Iz zmesi oblikujemo kroglice, ki jih povaljamo v preostali kokosovi moki.

Pticam le semena in loj
Neobičajno zgoden in izdaten sneg je prekinil vsa opravila na vrtu, primerna za december. Marsikdo ni utegnil niti prelopatati vrtne zemlje in jo tako izpostaviti blagodejnemu učinku mraza, ki naredi odlično praho. Je pa še čas za protizimsko zaščito grmovnic in drugih vrtnih rastlin, ki rastejo obzidovih, pod napušči, vvrtnih utah ipd. Prav tako je še mogoče namestiti ptičje krmilnice, čeprav so mnenjao smiselnosti zimskega krmljenja ptic deljena. Pred leti je znani slovenski ornitolog zapisal, daje tako krmljenje nepotrebno ali celo škodljivo, češ da v naravi tako in tako preživi le tista žival, ki to zmore brez človekove pomoči. Seveda je s tem dregnil v čustva ljudi. Res pa je, da spadajo v ptičje krmilnice le različna semena in lojne pogače, nikakor pa ne krušne drobtine, ki vsebujejo sol in kvas ter pomenijo veliko nevarnost za zdravje piic.
M Zimska vožnja III
Šele ko smo preverili, da je vozilo nared za zimsko vožnjo in smo pripravljeni na vsa presenečenja, se odpravimo na pot. Zlasti na začetku, dokler nismo dobili v volanu in pedali pravega občutka za avtomobil, bodimo zelo previdni. Občutek, da obvladamo vozilo na vsaki podlagi, je zelo važen, zato je dobro, če na primernih odsekih ceste previdno testiramo, kako se vozilo obnaša. To storimo tako, da počasi pritisnemo na zavore in vidimo, kdaj in kako ga začne zanašati. Za vožnjo v snegu, zlasti pa na ledu, velja, da morajo biti vse reakcije, zavijanje volana, uporaba zavor in menjalnika previdne, mehke in usklajene. Vsaka sunkovita kretnja se hitro maščuje, saj spravi vozilo iz ravnotežja, da gume izgubijo pravi stik s podlago in ga pričnejo obvladovati sredobežne sile. A tudi takrat se nas ne sme lotiti panika. Ko vozilo zdrsne', je namreč najslabše pritisniti na zavoro ali sunkovito zasukati volan.

3Q02>M
<ft. <fUPf1D=
^ qtAfi
Marsikatero notranjščino dolenjskih cerkva krasi poleg bolj ali manj razkošnih oltarjev tudi drobna, zato pa nič manj vredna in zanimiva oprema. Njen del so tudi razkošni lestenci, sestavljeni iz številnih drobnih, včasih celo raznobarvnih brušenih stekel. Čeprav razkazujejo razgibane baročne oblike, pa niso starejši od sredine prejšnjega stoletja. Mnogi od njih, zlasti tisti v bolj odmaknjenih in manj obiskanih podružnicah, še vedno žarijo v mehki svetlobi sveč, ki daje notranjščini pridih mistike in svetosti. Bilo bi škoda, če bi jih zaradi njihove “nemodemosti” zamenjali brezdušni lestenci s slepečimi električnimi žarnicami. (Pripravila umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič)


Neusmiljeno s tatovi- Zasačene lati nabijajo Dolenci brez usmiljenja, ne le tisti, kterim so hoteli narediti škodo, ampak tudi sosedje in daljnji vaščani, dostikrat celo narod drugih srenj. Tako stepen umrl je že marsikteri tat ali precej ali pa ne dolgo potem doma ali pa tudi v ječi, če seje ljudem zljubilo izročiti hudodelnika sodbi, od ktere ne pričakuje Dolenec nikdar zdatne podpore in pomoči zoper zločince.
Ženitev je težaven stan - Možka mladina ženi se na Dol. strastno rada in ne skriva tega tudi ne med ženjenimi v velikem društvu. Stari možje gledajo pisano in zabavljivo, čuvši iz ust 18 letnih fantalinov toliko hrepenenja po 7. zakramentu. Ženitev je strašno važen korak, je tako težaven stan kakor noben drug na svetu. Sploh slišim mnogokrat zakonske govoriti z nekako obupnostjo o nesrečnem zakonu, o težkem jarmu v njem, o nemogočnosti stresti s sebe grozno butaro ktero naprtil si je človek sam.
Pridni, a žejni kosci- Kosci so na Dolenskem kaj pridni ljudje, kositi začno dostikrat še pred dnem ali zato pa se radi pred gospodarjem pobahajo in zahtevajo ob enem za renumeracijo mnogo vina ali pošteno in precej plačani in dobro napajani pa tudi v en glas in povsod hvalijo gospodarja, tako da dobi koscev vselej, kolikor jih potrebuje.
Bil je topel junijski večer. Nebo je krvavelo na zahodu, spokojno je umirala svetloba. Žvezde so se trgale iz terne in obstale na nebu kot lepi spomini v duši. Ni bilo hladno. Soparica dneva je izginila in nosnice so dražile mehke vonjave pokošenega sena. Sedeli smo torej na klopi in potihoma kramljali. Včasih je pogovor obtičal in tišina se je blagodejno razlila po proštom. Mrak je bil in nismo si videli v obraz. “Lep dan je bil, ” se je soseda skoraj poslavljala. “Lep, ” sem pritrdila. “Dosti smo postorili po njivah. Bog nam daj zdravja in še naprej lepo vreme pa bomo vse lahko pospravili. ” Pogovor so motili avtomobili. Cesta je živela še v polnem ritmu. Le malokdaj pa si videl po cesti pešačiti tujega človeka. Tisti večer je noč ujela na cesti samotnega popotnika. Ni hodil, peljal se je na invalidskem vozičku. “K nam gre, ” je dejala soseda. Voziček je poskakoval po kamenju, ki je bilo natreseno po dvorišču. Pripeljal se je tik do klopi. Težko je dihal, iz ust mu
je smrdelo po žganju. Izdihnil je pozdrav, potem se je naslonil nazaj in zdelo se je, da z nečim ne more na dan. Utmjenost ga je zadrževala. Nekaj časa smo vsi molčali. Potem pa je človek začel stikati po žepih. Privlekel je ven cigareto. V medli svetlobi, kolikor jo je dajala vžigalica, sem videla njegov obraz. Ni bil star: neobrita brada in ostre sence so ga naredile starejšega. Razmršeni lasje so dajali vtis zanemarjenega človeka. Vsi smo molčali in ocenjevali njegovo bedo. “Kaj tak hodi po svetu!” so bile naše misli. Čez čas je spregovoril: “Bi mi dali prenočišče?” Vsi so molčali. Molk je bil trd kot kepe zemlje, ki padajo na rakev. Mislila sem si: “Vi imate skednje, kar vzemite ga!" Oni pa so računali: “Zažge nam hišo. ” Vsi skupaj smo mislili: “Bo že dobil kje prenočišče. ” Izgubil se je v mrak - kot zavrnjena milost. Bila je tema, vendar pa dovolj svetlo, da smo si videli obraze, ki so bili čudno spačeni. Nekaj zatohlega je bilo v naših dušah, kot da bi v njih nekaj umrlo.
<PEPCfi 9US:
W\!STO UUbfZni
pozni vfnfc
Vojna je bila dolga in kruta. Mnogi so trpeli. Tako tudi sosedov fant. Bil je nezakonski otrok; mama ga je bela pustila pri bratu, kjer pa se mu je slabo godilo. Ko je malo odrasel, je odšel v Ljubljano, kjer je dobil službo.
Tudi jaz sem se preselila v Ljubljano in nekega dne je iznenada prišel k meni. Prosil me je, da bi bila prijatelja in da bi se poročila. Seveda tega nisem sprejela, ker sem že imela drugega fanta. A se ni dal odgnati, vztrajno je pritiskal name. Čez nekaj časa sem našla rešitev -nagovorila sem sestro, ki ga je vzelu za svojega fanta.
Začela se je vojna. Fantje so odšli v vojsko, jaz pa sem šla v Novo mesto za kuharico. Jugoslovanska vojska je razpadla in fantje so se vrnili domov. Nekateri samo za kratek čas. Tako so sosedovega fanta dobili v roke sovražniki in moral je v njihovo vojsko.
Nekega dne me je spet znenada obiskal. Prestrašeno sem ga pogledala, on pa mi odgovori, naj se ga ne
bojim. “Prišel sem ti samo povedat, da gremo v hude borbe. Najbrž šene bom več vrnil. Nekaj te lepo prosim: moli rožni venec zame, "je dejal. Odgovorila sem mu, da preveč črno gleda. “Slutim, da bo tako, saj nimam za kaj več živeti. Prišel sem k tebi, da te še enkrat vidim, predno umrem. Pozdravi sestro in ji povej, da se ne bova več videla!”Držal me jeza roko, debele solze so mu polzele po licu.
Čez leden dni pride k meni sestra in mi pove, da je njen fant padel. Sestri nisem povedala, kaj mi je njen fant ob zadnjem obisku povedal, ker sem se bala, da ji bo preveč hudo.
Za njegovim pogrebom ni bilo ne strica ne matere, četudi je bila v Novem mestu. S sestro sva bili edini civilni osebi. Jaz sem molila, sestra je odgovarjala, drugi pa se niso preveč lepo obnašali. Ko sva se vračali s pogreba, sva si mislili vsaka svoje. Meni se je kar naprej vsiljevala misel, kako je nesrečnifant namesto ljubezni užil prezgodnjo smrt.
A KNJI ZNA POLICA
Lovske sličice
Letos je minilo celo stoletje od rojstva in četrt stoletja od smrti Janka Skaleta, velikega ljubitelja narave in navdušenega lovca. Njegovih doživetij narave in lovstva pa smrt ni zagrnila v temo, saj je bil Skalč tudi navdušen slikar in pisec. Za njim je ostalo več kot 150 slik,-vinjet in risb z lovskimi motivi in kar zajeten kup črtic, člankov in drugih besedil, ki govore o lovu in naravi. Njegov sin Aleksander jih je zbral in ponudil Cankaijevi založbi, ki je zbrano besedno zapuščino izdala v knjigi LOVSKE SLIČICE, obogateni z izbranimi izvirnimi slikami. Knjiga prinaša krajša in daljša besedila, od kratkega eseja, ki govori o lovstvu in slikarstvu, spominov na lovska doživetja med prvo svetovno vojno in kasneje do humoristično zapisanih slik iz živalskega sveta. Avtor je bil seveda lovec in v knjigi je opisano tudi ubijanje divjadi, vendar pa lovska strast, močna kot je bila, ni bila strast do pokončevanja stvarstva, do plena za vsako ceno. “Daleč, zelo daleč sem bil od te bolne strasti. Hrepenel sem po doživetju v naravi z divjadjo, po vsem lepem in plemenitem, kar more ponuditi narava pravemu lovcu,” je v eni od zgodb zapisal avtor. Zaradi tega te lovske zgodbe niso zanimivo branje le za lovce, marveč za širši krog bralstva, tudi za tiste ljubitelje narave, ki lovstva sicer ne marajo.
MILAN MARKELJ
Dolenjska in Bela
krajina
V zbirki Pelikan, ki jo izdaja Mladinska knjiga in v kateri izhajajo knjige, ki v sliki in poljudni besedi predstavljajo poglavitne slovenske pokrajine, je pred kratkim ugledala beli dan knjižica DOLENJSKA IN BELA KRAJINA. Napisala sta jo Marinka Dražumerič in Andrej Hudoklin.
Na 32 straneh, ki so bogato opremljene z barvnimi fotografijami, sta avtorja popisala naravne, zgodovinske in kulturne značilnosti pokrajine, ki se razteza od južnega obrobja Ljubljanske kotline do Kolpe na jugu in od Save na vzhodu do Notranjske na zahodu. To je območje nekdanje “Dolnje Kranjske” oziroma Dolenjske, ki se v novejšem času vse bolj omenja kot Dolenjska in Bela krajina. Knjižica je ostala pri tem spornem nazivu, se pravi, da je Dolenjski dodala le Belo krajino, Suho krajino, Kočevsko in Posavje pa je v naslovu opustila. Najbrž bi bilo še najboljše, ko bi ostala samo oznaka Dolenjska za ta del Slovenije, kot je veljala do nedavnega. Tako pa ostaja
označevanjska zmeda, ki ima izvirni greh v politiki, zarade katere so najbrž geografi odstopili od nekdaj jasnih oznak. Za knjigo, ki je namenjena predvsem učeči se mladini, je imenovanjska nejasnost odveč. Za samo knjižico, ki je po naslovu pač žrtev razmer, pa moramo zapisati, da je prijetna in vabljiva. Avtorja sta lepo povzela in predstavila raznovrstne značilnosti Dolenjske in izrisala privlačno, predvsem pa lepo berljivo osebno izkaznico pokrajine, ki je toliko bolj nazorna in vabljiva, ker je tudi slikovno gradivo skrbno in dobro izbrano ter prava paša za oči. Žal pa je tiskarski škrat pomagal mešati barve in več fotografij obrnil. Tako je tudi zračni posnetek Novega mesta zrcalno obrnjen in uganka za tiste, ki mislijo, da mesto poznajo, pa ne bodo mogli ugotoviti, iz katere smeri je bilo posneto.
MILAN MARKELJ
Veliki ugankarski slovar
V zbirki Cicero je pri Mladinski knjigi izšla knjiga VELIKI UGANKARSKI SLOVAR, ki seje bodo gotovo najbolj razveselili reševalci križank in drugih ugank. Časopisi in revije bodo v prazničnem času polni nagradnih ugank in priložnosti, da se preskusi naklonjenost Fortune, bo dovolj, z novo knjigo pa bo veliko lažje streti tudi težje ugankarske orehe, ki jim doslej manj izurjeni reševalci križank niso bili kos.
Gre za dve zajetni knjigi, ki sta nastali kot plod dvajsetletnega ljubiteljskega zbiranja gesel in pojmov, kot so se pojavljali v slovenskem ugankarstvu. Martin Ojsteršek je vztrajno izpisoval gesla iz križank in drugih ugank, objavljenih v slovenskih revijah in časopisih. Tako se mu je nabralo ogromno gradiva, prek 100.000 gesel, ki se jih je v zadnjem času lahko lotil še z računalnikom in jih abecedno razvrstil. Zbrano gradivo je ponudil Mladinski knjigi, kjer so avtorju priskočili na pomoč še drugi strokovnjaki, in rodil seje Veliki ugankarski slovar v dveh knjigah. V prvi, ki obsega več kot 900 strani, so po abecednem redu razvrščeni opisi in rešitve, v drugi, ki je le malo manj zajetna, so abecedno razvrščena gesla, ob njih pa so podane kratke razlage. V celoti je v slovarju zbranih 65.000 pojmov, ki se najpogosteje pojavljajo v ugankarstvu. Slovarje zares koristen in uporaben pripomoček tako za reševalce kot sestavljalce. Z njim smo se Slovenci vpisali med narode, ki take slovatje že imajo. Gre namreč za prvi pravi ugankarski slovar pri nas. Med njegove prednike pa lahko zapišemo tudi trebanjski Mitološki slovarček.
MILAN MARKELJ
• m

Zakaj rojaki ne dobijo slovenskega državljanstva?
Ko tako klepetava s Slovenci, naju marsikdaj zapeče vest. Čeprav imava rada Slovenijo, se nama zazdi, da sta ljubezen in spoštovanje, ki ju kažejo do svoje domovine Slovenci, ki živijo tisoče kilometrov daleč od nje, povsem drugačna. Čutiva, da izgovorijo besedo Slovenija z velikim spoštovanjem. Sprašujeva se, do kdaj še, če bodo njihove izkušnje tako grenke, kot jih imata na primer Toni Jelenič iz Dol pri Jugotju in žena Verica, sicer doma iz Badovinčeve gostilne na Jugotju, ter Ivan Vukšinič, ki naju vozi po okolici Toronta. Jeleničevi živijo v prijetni družinski hiši v Mississaugi, predmestju Toronta. Mississauga je pri mnogih Slovencih znana po tem, daje pobratena s slovenskim glavnim mestom. “A kaj pomaga vse prijateljstvo in pobratimstvo, če naši otroci ne morejo dobit i slovenskega državljanstva,” pravi simpatična, temperamentna in zgovorna Verica. Te njene besede so ravno tako, kot bi dregnila v sršenje gnezdo. Z Ivanom kar ne moreta prenehati naštevati problemov, ki jih imata, ker si Jeleničeva Suzana ter Vukšiničevi Martina in Džini, vse rojene v Kanadi, želijo postati slovenske državljanke. Nikakor ne morejo razumeti, da so starši, sicer rojeni v Sloveniji, slovenski državljani, njihovi otroci, ki bi to državljanstvo še kako spoštovali in bili nanj ponosni, pa ne. Vukšiničeva najstarejša hčerka Nuši je lahko od vseh teh deklet še najbolj srečna, saj je bila rojena v Sloveniji, še preden je mama Ankica odšla na pot v tujino. Kako veliko bi tem mladim dekletom, ki gotovo niso edine slovenske potomke v Kanadi s podobnimi problemi, pomenilo slovensko državljanstvo, pove že to, da ima Vukšiničeva Martina na svoji restavraciji v Montrealu z velikimi črkami napisano: “Ponosna sem, da sem Slovenka”. Med Slovenci priljubljena Verica bi gotovo natresla še kup zanimivih misli, a kaj, ko se ji zelo mudi. In ker je njeno delo zelo človekoljubno in humanitarno, ne bi bilo prav, da bi jo predolgo zadrževala. Je namreč sredi priprav na dobrodelni banket, na katerem bodo zbirali
Mirjam Bezek-Jakše Tone Jakše
PRI ROJAKIH ONKRAJ LUŽE
denar za ultrazvočni aparat za ugotavljanje bolezni ožilja na glavi. Zbrani denarje namenjen metliškemu zdravstvenemu domu. (Sedaj, ko to piševa, že lahko rečeva, da je akcija, v kateri je sodelovalo veliko kanadskih Slovencev, največ seveda iz Bele krajine, dobro uspela in da aparat, za katerega so denar poleti ob obisku v Sloveniji Metličanom izročili člani folklorne skupine Soča iz Hamiltona, že nekaj mesecev uspešno služi svojemu namenu.
Dom Lipa za slovensko starost
Gotovo imajo manj problemov s slovenskim državljanstvom stanovalci centra starejših občanov v Torontu, ki so ga poimenovali “Dom lipa”, saj so bili skoraj vsi pred davnimi desetletji rojeni v Sloveniji. Dom lipa so kanadski Slovenci zgradili leta 1986 na zemlji, kjer je bila nekdaj farma. Toda farmarja sta bila brez otrok in gospodarje zapisal, da dovoli prodajo zemljišča samo v dobrodelne namene. Slovenci so za to zvedeli in zemljo po ugodni ceni kupili. Na piknikih so potem zbrali dva milijona dolaijev za dom, pri gradnji katerega je bilo kar okrog 80 odst. prostovoljnega dela. Dom jim je uspelo zgraditi brez posojil, kar je za kanadske razmere zelo pomembno. Država jim je sicer ponudila kredit, a s tem tudi svoj vpliv v domu, česar pa Slovenci niso marali. “Dve leti smo potrebovali, da so ljudje sprejeli idejo ogradnji doma, sedaj pa zagotovo nikomur ni žal. Ko smo se odločali o gradnji, nismo imeli niti centa, sedaj je njegova vrednost štiri milijone dolaijev in pol,” pravi Lojze Babič, doma iz belokranjske Bo-janje vasi, upokojenec, ki sicer ne živi v domu, a tam preživi velik del svojega prostega časa. Kosi travo in nasploh ureja okolico doma. Dela tudi v mizarski delavnici doma, iz katere pride marsikaj koristnega. Vodja te delavnice je Jože Mrvar, upokojeni mizarski mo-
jster, doma s Trebelnega. Ob najinem obisku se poleg njega spretno suče po delavnici še Stane Berkopec, upokojeni steklar iz Vinice, ki dobro skriva svojih 83 let. Dvakrat na teden prihaja prostovoljno mizarit. Pomaga izdelovati opremo, bodisi za Dom lipo ali za prodajo. Izkupiček v vsakem primeru ostane domu. Tudi od tistih petdesetih pručk, ki so šle v prodajo po trideset dolarjev. Predvsem so mizarji ponosni na klopi za domsko kapelo, ki so jih naredili sami. Če bi jim jih izdelal po naročilu kdo drug, bi morali zanje odšteti najmanj dvanajst tisoč dolarjev.
Na hodniku srečava Franceta Cerarja iz Ljubljane, ki je bil do sredine letošnjega maja štiri leta in ppl upravnik Lipe. Čeprav te dolžnosti ne opravlja več, mu ostaja kopica drugih. Med ostalim je njegova tudi skrb, da slovenska beseda ostaja v domu. Če bo protora preveč, bodo sprejemali pripadnike drugih slovanskih narodov. Sedanji varovanci že pripadajo kar sedmim slovanskim narodom. Njegova dolžnost ostaja še naprej tudi organiziranje starejših Slovencev, ki živijo na svojih domovih, da
Upokojenec Lojze Babič, iz Bajanje vasi, pred Domom lipa v Torontu
prihajajo v Lipo, kjer delajo v delavnicah, se udeležujejo družabnih iger, pripravljajo prodajne razstave, gredo skupaj z oskrbovanci na izlet. V domu je petinšestdeset postelj, od tega trideset bolniških, za katere prispeva nekaj denarja lokalna vlada. Vsi ostali stanovalci so samoplačniki. Za vse skrbi petintrideset zaposlenih, ki so, če se le da, Slovenci. Če bi bilo postelj vsaj sto, bi lahko pridelali tudi kaj dobička, toda takrat, ko so Slovenci začeli graditi dom, niso mislili na dobiček, ampak le na to, da bodo postavili nekaj lepega, majhnega, slovenskega.
Poleg dvojezičnih napisov v slovenščini in v angleščini obiskovalcu padejo v oči umetniške slike Janeza Kovačiča, med njimi tudi velika slika Treh far pri Metliki. Umetniško delo so kupili belokranjski rojaki. Sicer pa na vsakem koraku srečava Dolenjce. Tako je Tone Vukšinič, upokojeni duhovnik z Božakovega pri Metliki, v domu že dve leti. Toda kljub svojim letom -novo mašo je namreč imel v Metliki pred petinpetdesetimi leti - je še izredno bister in spomin ga ne izda niti za trenutek. V njegovem apartmaju je vse polno knjig. Tako kot vsak oskrbovanec, ki želi in zmore, dela v domu, kar pač zna, tudi Vukšinič še vedno mašuje. Uradni župnik v domski kapeli je sicer Franc Sodja, ki mašuje le v slovenščini. Zato je toliko bolj dobrodošla Vukšiničeva pomoč, kajti poleg slovenskih ima tudi angleške in hrvaške maše. Sicer pa je slovenska maša v kapeli vsak dan, medtem ko so angleške le ob nedeljah. Tudi Slavica Vesel, poročena Kray, iz Sv. Katarine je prihitela na obisk k 87-letni mami Mariji Vesel, Gačnikovi mami iz Kota pri Novi Štifti blizu Ribnice. Redna obiskovalka doma je tudi Neli Bavdek, ki se več kot uro daleč pripelje v dom k mami Angeli Muhvič iz Starega trga ob Kolpi. Te ljudi slučajno srečava pred domom ali na hodnikih. Ko hodiva mimo vrat, opaziva, da veliko priimkov stanovalcev zveni precej dolenjsko, belokranjsko. A v njihovo zasebnost ne želiva vdirati, pač pa se odpraviva z najinim potrpežljivim spremljevalcem Ivanom Vukšiničem še severno od Toronta, proti Midlandu.
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
POLEMIKA
‘Prihodnostje v političnih gibanjih”
Kaj je “spornega” rekel predsednik DZ Herman Rigelnik za list Republika
"... Če smo korektni in pošteni do samega sebe, potem je treba prek zakonskih aktov te hipoteke, krivice, ki so bile storjene na eni ali na drugi strani, odpraviti, če še niso, seveda pa ne s ponovnim odpiranjem vsega. Slovenija kot dvomilijonski narod tega ne zmore. Za Slovenijo je edino mogoče, če govoriva o tem, kar je nastalo po osamosvojitvi, in o tistem, kar je bilo prej, o "starem ", da napreduje samo s pogojem, če pride do zlitja, da ne bo ne zmagovalcev in ne poražencev. Če bi v tem trenutku načenjal vprašanje, kdo je zmagovalec in kdo poraženec, potem to pomeni, da se bomo ukvarjali sami s seboj, da se bomo še bolj zapirali v okviru Slovenije, v medsebojno obračunavanje, in bomo tudi zadnji vlak, ki bo peljal v razviti svet, zamudili...
Kar pa zadeva politične vizije in stranke, je izrednega pomena Havlova misel: "Stranke niso lastnik države, ampak so v funkciji države. ” Mislim, da bo morala slovenska politična scena čimprej ugotoviti, predvsem strankarski veljaki, da je tako. Sam pa sem prepričan, da bo verjetno čas pokazal, da strankarsko življenje, kakršnega živimo zdaj v Sloveniji in tudi širše v Evropi, ni tisto pravo. Verjetno se bomo začeli usmerjati bolj proti gibanjem, enostavno artikulirati vse interese. To je po moje veliko laže v gibanjih kot v strankarskem življenju. Po mojem prepričanju je politična prihodnost v gibanjih in manj v političnih strankah. ” (Republika 21. novembra)
Rigelnik proti parlamentarni demokraciji?
Zakaj je njegovo mnenje zbodlo narodne demokrate
V intervjuju za nedeljsko številko Republike (21.11.1993) je predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik med drugim spregovoril o preteklem obdobju socializma, o odpiranju Slovenije v Evropo in svet ter o političnih strankah. Narodni demokrati sc nikakor ne moremo strinjati z naslednjimi Rigelnikovimi bolj ali manj eksplicitno izrečenimi tezami:
1.	s poskusom olepševanja (legitimiranja) preteklega socialističnega sistema,
2.	z zamislijo o popolni odprtosti Slovenije v Evropo in v svet in
3.	z njegovim zavračanjem parlamentarne demokracije in glorifikacijo nekakšne “gibanjske” demokracije.
Rigelnik med drugim pravi: “Socializem je vzdrževal razmeroma nizko nezaposlenost, nismo poznali revežev. Tudi občutek posameznika, da je morda pomemben, je bil navzoč. ” Izrečene nostalgične trditve se danes lepo slišijo, vendar v samem bistvu zavajajo. Eden od ideoloških ciljev socializma je bila totalna zaposlitev aktivnega prebivalstva, ne glede na merila zdrave ekonomije. Zakaj Rigelnik ne poveže današnjega gospodarskega uboštva z razsipavanjem denarja, pridobljenega večinoma s tujim kreditiranjem propadle Jugoslavije, brez katerega bi le-ta nedvomno propadla še veliko prej. S pomočjo tujih kreditov in nenehnega tiskanja denarja si je komunistična elita dejansko kupovala "socialni mir". Zakaj Rigelnik ne spregovori o “divjem lastninjenju ”, zaradi katerega se danes v Sloveniji rojeva novi razred revežev in novi razred bogatinov.
Glede na položaj, ki ga zaseda, pa je najbolj obžalovanja vredno njegovo stališče do parlamentarne (strankarske) demokracije. V intervjuju namreč pravi, da je “...prepričan, da bo verjetno čas pokazal, da strankarsko življenje, kakršnega živimo zdaj v Sloveniji in tudi širše v Evropi, ni tisto pravo. Verjetno se bomo začeli usmerjati bolj proti gibanjem, enostavno artikulirati vse interese. To je po mojem veliko lažje v gibanjih kot v strankarskem življenju. Takšne trditve zvenijo zelo znano! Kje smo jih že slišali? Tako je govoril in pisal ideolog socialističnega samoupravljanja Edvard Kardelj.
PETER VOLASKO Narodni demokrati pri SKD
Neresnice o zgodovini Kočevaijev
Odmev na poziv z naslovom “Ohranimo ostanke stare kočevarske dediščine!” (Dolenjski list 18. novembra) - Dokazi, da Kočevarji niso bili nasilno izseljeni
Pred dnevi me je znanec opozoril na članek v Pismih bralcev z dne 18. nov. 1993, ki opisuje prizadevanja in konkretne akcije za zbiranje ostankov stare kočevarske dediščine. Nekulturno in neodgovorno bi bilo temu oporekati, če si g. Hans Ivan Ja-klitsch v tem članku ne bi dovolil nekaj neresnic in potvarjanj zgodovinskih dejstev. V njem namreč navaja, da so bili Kočevarji leta 1941 nasilno izseljeni. Ta trditev je netočna, da ne rečem naravnost provokativna, in za slovenske izgnance 1941-1945 žaljiva.
Dejstvo je, daje bilo v tretjem valu zlasti v letih 1941-1942 iz t.i. “obmejnega izselitvenega pasu” v Posavju, Obsotelju in Zasavju izgnano skoraj
45.000	Slovencev v številna taborišča v Nemčiji. Skupno pa je bilo v letih
1941-	1945 z območja takratne Spodnje Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline izgnano nad 62 tisoč Slovencev, okrog 18.000 pa seje s pobegom izognilo izgnanstvu.
Totalni izgon z omenjenega območja je bil potreben zato, da so na naše domove in posestva zlasti v letih
1942-	1943 naselili 13.817 Nemcev, od tega 12.222 s Kočevskega. Po nemških virih je bil namen nacistov z naselitvijo Nemcev na posameznih območjih ustvariti močna jedra za ponem-čevalni proces, ali z drugo besedo, za germanizacijo slovenskega prostora. Od tod tudi že v začetku leta 1941 sprejeti globalni načrt o izgonu 220 do 260 tisoč Slovencev in naselitev
80.000	Nemcev. Da je bila ta vloga namenjena kočevskim Nemcem, potrjuje intenzivno delovanje kočevskih nacistov kmalu po prihodu nacistov na oblast v “III. Reichu”. Ustanavljanje raznih nacističnih organizacij na Kočevskem je omogočilo, da so Kočevski Nemci dočakali zlom stare Jugoslavije organizirani v “Švabsko-nemški kulturni zvezi”, vojaško organizirani v “Volksdeutsche Man-nschaft” in prepojeni z nacističnih ideologijo. Za vse to obstajajo dokumenti in slikovni material in ni potrebno nobeno demokratično odkrivanje resnice. Zato sta bila razumljiva tudi njihovo vedenje v usodnih dneh 1941. leta in njihova pripravljenost za preselitev v “3. Reich”. Ker pa je Kočevsko spadalo v italijansko okupacijsko območje, je bila med Nemčijo in Italijo dogovoijena izselitev Nemcev s Kočevskega in naselitev na predhodno izpraznjenem iz-selitvenem območju.
Netočna je tudi trditev o nasilni iz-
V NEKDANJEM HLEVU VPODHOSTIBO DELAVNICA
Že več let je v Podhosti stavba nekdanjega hleva neizkoriščena. Pravzaprav hlev ni nikoli služil pravemu namenu, če izzvzamemo tistih nekaj let, ko je imela KZ v njem živino. Od takrat pa je minilo lepo število let. Sedaj je stavba v lasti Novolesa, kjer so imeli skladišče. Zadnje čase pa je krajane presenetila vesela novica, da bo stavbo vzel v najem zasebnik in bo v njej stekla proizvodnja drobnih pohištvenih elementov, ki ne bo onesnaževala okolice, zaposlitev pa bo dobilo od 5 do 10 ljudi.
1	T. V.
selitvi, saj je iz dokumentov razvidno, da so preselitvene priprave Kočevarjev trajale več tednov in mesecev, slovenski izgnanci pa smo morali zapustiti svoje domove in posestva v eni do dveh urah. Poleg tega so kočevski Nemci lahko vzeli s seboj premičnino in za imetje, ki so pustili na Kočevskem, prejeli denarno odškodnino v skupnem znesku 2,621.312 RM, slovenski izgnanci pa smo lahko vzeli s seboj samo skromno ročno prtljago.
SE ZBIRAJO PODPISE
KOČEVJE - Še do konca leta bodo v kočevski občini zbirali osebne izjave o zahtevi Demokratične stranke upokojencev -DeSUS, ki jo je naslovila na Državni zbor Republike Slovenije. Gre za zahteve: da se do konca prihodnjega leta ne zmanjšujejo pravice zavarovancev iz zdravstvenega zavarovanja niti ne poveča delež posameznika za ta namen; da mora država svoje obveznosti do pokojnin-sko-invalidskega sklada tekoče poravnavati, metodologija za izračun soodvisnega gibanja pokojnin in plač pa mora postati sestavni del zakona.
Bralcem prepuščam presojo, kdo je bil dejansko prisilno izseljen oz. izgnan. Kaj pa se je dogajalo z našim imetjem doma, najbolj zgovorno pove poročilo Okrožnega naselitvenega štaba Brežice: “Ob prazniku prihoda zime so kurili kres s sesekanim pohištvom iz stanovanj izseljenih Slovencev.” Komentar najbrž ni potreben!
Prav je, da se ohranja kulturna dediščina slehernega naroda in manjšine, ki je hkrati potrjevanje njihove identitete in osnovna vrednota sožitja. Prav zaradi tega ne sodijo v ta prizadevanja potvarjanja in sprevračanja zgodovinskih dejstev. Po krščansko odpuščamo, toda zaradi prestanega trpljenja in osebnega ponižanja v manjvredno raso ne pozabljamo na kalvarijo slovenskih izgnancev. Članki s tako vsebino in uradna ter medijska pozornost, ki se izkazuje kočevskim Nemcem, resnično vznemirja slovenske izgnance in boleče odpira še nezaceljene rane izgnanstva. In to prav v trenutku, ko potrpežljivo čakamo, da nas nova slovenska država prizna za žrtve nacističnega nasilja. Tega pa, g. Hans Ivan Jaklitsch, ni povzročila politika druge svetovne vojne, temveč in izključno na niirnberškem sodišču obsojeni nacizem!
SLAVKO KUNEJ Krško
- Kako naj preživim s temi proračunskimi drobtinicami?!!
Vladni
park
Živali niso primerne za darilo
Zato toliko zavrženih -To ni igrača za otroke
Zakaj je toliko živali zavrženih? Tega so krivi mnogi darovalci, ki z namenom, da bi ob-darovanca presenetili, poklonijo žival. Sprva je je obdaro-vanec vesel, ko pa minejo prazniki in se je treba z živaljo intenzivneje ukvarjati, ji pripraviti bivališče, krmo, jo negovati in ji posvetiti del svojega časa, postane žival breme. Hrčki, morski prašički, ribe, želve, zajčki, papige ali druge udomačene ptice in živali smejo priti v dom le tedaj, če se s tem prihodom strinja vsa družina, zlasti gospodinja, na kateri sloni največje breme, to je oskrba živali. Mnogo grešijo tudi starši, ki kupujejo živali nedoraslim otrokom.
Dasiravno so velikonočni prazniki še daleč, želim opozoriti, da je ponekod navada na ta praznik poklanjati mlade, komaj zvaljene piščančke trhle konstitucije, ki često žalostno končajo, še preden odrastejo. Otrokom tudi ni primerno poklanjati zlatih hrčkov, ker so nežno grajeni, otroške roke pa nimajo pravega občutka za ravnanje z njimi. Zlati hrček je nočna živalca: zbudi se zvečer, ko otroci gredo spat, njihovega dnevnega spanja pa jim ne gre kratiti. Skratka: Žival ni igrača za otroka! Iz prakse vemo, da dosti psov in mačk, poklonjenih kot darilo, žalostno konča na cesti.
Darovalci bodo obvarovali marsikatero žival pred negotovo usodo, če bodo prijateljem in znancem raje poklonili krmilnico, nekaj kilogramov krme za zunanje ptice, otrokom pa kakšno vzgojno knjigo o živalih ali pa jih vpisali v mladinsko sekcijo “Štiri tačke” pri najbližjem društvu proti mučenju živali. Zelo koristno bi bilo, ko bi otrokom v vrtcih in osnovnih šolah spregovorili o pomanjkanju, ki ga trpijo v tem zimskem vremenu zlasti ptice, ter jih navajali k temu, da bi jim pomagali.
LEA EVA MULLER Ljubljana
Krivi so razmetovalci denarja
Ob pismu s tem naslovom, objavljenem v Dolenjskem listu 25. novembra - “Javno izjavljam, da nisem Jože Snoj, še manj pa njegova novomeška izvedba”
Celi vrsti neokusnih in grotesknih dogodkov, pisanj in odmevov v zvezi z zdaj že notorično inscenacijo ob jubileju Leona Štuklja v Novem mestu, seveda brez najmanjše krivde slavljenca - v veliko čast mi bo, če bom lahko ob njegovi 100-letnici postavil špartansko skromno in sokolsko vi-gorozno prireditev - se je v zadnjem tednu pridružila še ena.
Doslej še neznanega Novomeš-čana Jožeta Snoja, ki je poleg Marka Crnkoviča in Darje Lovšin v Razgle-
KLEMEN VESEL DOBROTNIKOV - Štiriletni Klemen Demšar (na sliki v naročju svojega očka Silva, z leve pa so še mamica Magdalena, dobri sosed Bogoljub Pivaševič in direktor novomeške zavarovalnice Tilia Janez Novak) je bil sprva precej bolj zadržan kot pred približno enim letom, ko smo se s Pivaševičetn in Klemenovimi starši pogovarjali o akciji za zbiranje pomoči, da bi lahko tudi Klemenovi starši odšli s svojim edincem v Nemčijo, kjer so Klemenu operirali možgansko kilo. Pivaševič je začel akcijo zbiranja pomoči (za stroške zahtevne operacije v Wuerz-burgu je prispeval denar zavod za zdravstveno zavarovanje) in zavarovalnica Tilia je bila med prvimi, ki so se odzvali humani akciji, z okrog 400 tisočaki tolarjev pa so Klemenovim staršem največ pomagali, da so bili lahko v maju pri svojem otroku. Prejšnji petek je pred Miklavžem direktor Tile Novak prinesel Klemenu lepo igračko. Ko je Klemen razvil paket, je kar naprej ponavljal, da je to le njegova železnica. Več o Klemenovi operaciji prihodnjič! (Foto: P. Perc)
dih (morda sta preostra in celo krivična do Matjaža Bergerja, inscena-torja, čigar poskuse prebiti se iz gluhe lože novomeške gledališke zaostalosti ob nekaterih zadržkih glede reda, velikosti in preproste človečnosti njegove napaberkovane estetike, vendarle cenim), ter Igorja Vidmarja v Dolenjskem listu edini in v brk uradnim, propagandnim, plačanim in iz-prošenim panegirikom v Mladini, Delu, na radiu in televiziji nalil nekaj razumne in jedke kritiške tečnosti. Š Snojem se v marsičem strinjam, zlasti gl5de razsipništva in bedaste, žaljive, komedijanske parade politične ka-marile, kije na Štuklja preprosto pozabila. Predsednik Kovačič se je novomeški javnosti za neljube napake iskreno opravičil in zadeva bi lahko šla, kot toliko drugih, še dosti bolj nespodobnih, konfuznih in dragih spodrsljajev v novi državi, mirno v zgodovino.
Vendar pa boljševistični demon ne da miru. Kdo, zuboga, je Jože Snoj, kije vse pokvaril? Televizijski bentos oz. njen sprijeni kuloarski del je hitro našel odgovor - to je lahko samo Filip Robar-Dorin, znani nergač, neobvladan svobodnjak in brezsramni ikonoklast, so zatulili kuloarji. On in nihče drug je Jože Snoj, saj je pred kratkim napravil umetniški portret
DOBRODELNI PLES
KOČEVJE - Ples v dobrodelne namene so organizirale članice Slovenske ženske zveze in Mladi krščanski demokrati 27. novembra v motelu Jasnica pri Kočevju. Dobitke za srečelov je prispevalo 63 podjetij in zasebnikov. Izkupiček plesa, ki znaša prek 100.000 tolarjev, bodo namenili šoli s prilagojenim programom Ljuba Šercerja v Kočevju, in sicer za nakup učnih pripomočkov. Darila bodo vodstvu šole in učencem izročili 21. decembra, ko bo imela šola Ljube Šercerja kulturni dan.
Ob odpiranju ceste zmanjkalo časa za pohvale
Z ozirom na to, da sem kot domačin sodeloval pri tem projektu, čutim dolžnost dati priznanje in se zahvaliti tudi izvajalcem, to je delavcem Cestnega podjetja Novo mesto, Republiški cestni upravi iz Ljubljane, posameznikom v teh službah kakor tudi bivšemu županu občine Trebnje Nacetu Dežmanu.
Pojasnilo: v petek, 3. t.m., je ob prisrčni slovesnosti, posvečeni tej otvoritvi v Zburah zaradi mraza -sodelovalo je tudi veliko število mlajših otrok - zmanjkalo časa, da se tudi to omeni.
Prepričan sem, da smo storili prav, ko smo se 13.6.1987 prizadeti krajani zbrali ter odločno rekli: “Tovariši, dovolj nam je dušenja v prahu, našega potrpljenja je konec! Takoj se mora nadaljevati in dokončati posodobitev regionalke R 323, ki pelje skozi našo ozko dolino.” Tudi psovke, ki so prihajale na naš račun, češ da moramo biti do leta 1990 tiho, nas niso ustavile. Uspeli smo in začelo se je z delom.
Pri tem težkem začetku so nam imenovani stali ob strani vsak po svojih močeh in možnostih. Še enkrat jim hvala v mojem kakor tudi v imenu vseh krajanov zopet lepe in čiste Lakenške doline.
MARIJAN DOLENŠEK
Pripis: Ravno jaz sem kmalu po začetku del na našem odseku najglasnejše kritiziral delo oz. nedelo posameznikov in skupin pri izvajalcu, Cestnem podjetju Novo mesto. Očitno so se takrat preveč zavedali, da imajo monopol nad cestami. Vsi, ki smo želeli, da se dela čimprej in kvalitetno zaključijo, smo bili nadležni komarji.
Na zadnjem odseku, posebno pri sanaciji zemeljskega plazu pred Zburami, sa je videlo, da so pri Cestnem podjetju Novo mesto zajeli nov veter v svoja delovna jadra. Fantje, tako je prav! Pa brez zamere.
pesnika in pisatelja Jožeta Snoja. Saj ni, da bi me takšne duševne pomije ne vem kako prizadele, vendar je treba jasno in ostro zavrniti ali ustaviti to kretensko persiflažo, zato izjavljam, da nisem Jože Snoj, še manj pa njegova novomeška izvedba. Napihovalcem mlinskih kamnov na hodnikih ter v luknjah slovenske televizije, za katero sicer veliko in uspešno - tako meni pošteni del TVS - aelam, pa svetujem, naj se lotijo pametnejšega dela.
FILIP ROBAR-DORIN Samostojni in neodvisni ustvajalec Novo mesto
Mimogrede: “lajbič”
Stjepan Radič, hrvaški politik 1871-1928, je nekoč primerjal položaj v kraljevini SHS po sprejetju Vidovdanske ustave z “lajbičem ”, ki so ga narobe oblekli in slabo zapeti. Če hočemo položaj popraviti, je rekel, moramo “lajbič” sleči in ga na novo pravilno obleči in v redu zapeti. ,To so tovariši sicer pred petdesetimi leti v Jajcu storili, toda izkazalo se je, da je bil tudi okrog obrnjen “lajbič”pretesen, slabo zapet, poleg tega pa tudi grdo enobarven. Pred tremi leti smoga dokončno slekli in sklenili sešiti čisto nov, samo naš “lajbič”. Toda kljub številnim krojačem (ali pa ravno zato) ga je vedno težje dokončati, gospodje krojači pa tudi niso ravno poceni. Najhujši problem pa je v tem, da so se nekateri med šivanjem kar sami na različnih razprodajah toplo oblekli, medtem ko druge bolj in bolj zebe. In če nekoga res zebe, veste, pridejo prav tudi stara in zavržena oblačila.
MARKO POLENŠEK Novo mesto
v
Se: Metličani protestirajo
Odmev na protest predsedstva občinske skupščine (DL 2. dec.) - “Kjer je dim, je tudi ogenj”
Rad bi veijel izjavi predsedstva občinske skupščine Metlika, če ne bi živel v Metliki. Spomin na dogodke na Hrvaškem je še svež. Predsedstvo SO Metlika je dalo politično izjavo, ki je enostranska m nerealna. Ljudje (Slovenci in nekateri drugi), ki živimo v Metliki, seveda vemo, kaj je na stvari. Tudi oblast ve, vendar se dela nevedno. Po eni strani razumem, da hoče pomiriti prebivalce Metlike in okolice, vendar na hitro sprejeti izjavo za javnost brez kakršnekoli preiskave ne gre. Morda pa oblast vodi preiskavo, za katero javnost tako ali tako ne bo izvedela. Pri nas v Sloveniji se govori eno, dela pa drugo. Lep primer je spor s Hrvaško glede meje, JE Krško, Trdinovega vrha...
Na začetku leta se je v Metliki zgodil dogodek, za katerega nisem
izvedel iz Dolenjskega lista niti iz katerega drugega, čeprav je v njihovih rubrikah, namenjenih takim stvarem, vedno dosti prostora. (Najbrž so bolj pomembni zajčji in kokošji tatovi.) V večernih urah je skupina, v kateri so bili Srbi iz Žu-mberka na Hrvaškem hudo pretepla Slovenca, stanujočega v Metliki. Slovenec (imena, njemu v dobro ne bom izdal) se je vračal domov iz službe. Na Trdinovi poti ga je ustavila omenjena skupina z izgovorom, da seje pokvaril avto in naj jim pomaga. Seveda je priskočil na pomoč. V tistem trenutku pa ga je skupina fizično napadla m ga zmerjala s psovkami. Zaradi hudih telesnih poškodb je moral v bolnišnico. O tem dogodku obstaja policijsko poročilo.
JOŽE BAJUK Metlika
Brez komuniciranja ne gre
Pogovor L direktorjem PR centra Novo mesto Bojanom Finkom in direktorjem Francijem Zavrlom
Slovensko gospodarstvo se privatizira, vstopa v svet tržne ekonomije in sooča z mednarodno konkurenco. Razmere v okolju so se torej spremenile. Nič ne pomaga moderna tehnologija, osvojeni trgi, če ni primernega načina komuniciranja z javnostjo. Da bi vsaj malo omilili problem komuniciranja na Dolenjskem, v Beli Krajini in Posavju, sta podjetje za komunikacijski management Pristop iz Ljubljane in Feniks iz Novega mesta 9. novembra v prostorih podjetja Feniks na Prešernovem trgu 14 odprli PR Center Novo mesto. Podjetje bo temu delu Slovenije nudilo storitve na področju odnosov z javnostjo. Ob tej priložnosti smo k pogovoru povabili direktorja PR centra Novo mesto Bojana Finka in programskega direktorja ljubljanskega PR centra Francija Zavrla.
*	Kaj so pravzaprav odnosi z javnostmi?
ZAVRL: Odnosi z javnostmi so ena izmed strateških poslovnih funkcij. Naloge službe za odnose z javnostmi bi lahko strnili v tri ključne točke: analiziranje družbenih zadev, za katere obstaja velika verjetnost, da bodo vplivale na korporacijo ter razvitje proaktivnih strategij odzivanja nanje, svetovanje vodstvu pri oblikovanju poslovne politike ter razvijanje komunikacijskih strategij za doseganje želenih komunikacijskih ciljev pri ključnih javnostih.
*	V odnose z javnostmi ste stopili iz novinarskega sveta.
ZAVRL: Da, zato se precej ukvarjam z eno vejo odnosov z javnostmi - odnosi z mediji. V novem medijskem prostoru, ki se sedaj oblikuje v Sloveniji, naj bi agencije za (neplačane) odnose z mediji v prihodnosti igrale vlogo mediatorja različnih interesov.
*	Zakaj ste se odločili za ustanovitev nove agencije prav v Novem mestu?
FINK: Preprosto zato, ker v tem delu Slovenije v tem trenutku ne deluje specializirana organizacija, ki bi kot svojo poslovno dejavnost ponujala odnose z javnostmi in še posebej kombinacijo marketinga in programov odnosov z javnostmi. Sicer obstaja nekaj zasebnih podjetij in posameznikov, ki se ukvarjajo pretežno ali z oglaševanjem ali s trženjem oz. kombinacijo obeh dejavnosti.
*	Kako pa je s kadri?
FINK: V tem trenutku v agenciji delam s polovičnim delovnim časom samo jaz, imamo pa deset zunanjih sodelavcev. Zaposlovanje v agenciji bo odvisno od števila naročnikov in obsega dela.
*	Zakaj sploh odločitev o ustanovitvi PR Centra v Novem mestu, ko pa bi lahko, glede na oddaljenost, te storitve opravljala ljubljanska agencija?
ZAVRL: Zgodba o ustanovitvi PR Centra Novo mesto seže že kar dobro leto nazaj, ko je Pristop, glavni pobudnik ideje o ustanovitvi, pričel iskati kadre, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri projektu. Agencija je namenjena pred-
Bojan Fink
vsem podjetjem, zasebnikom, društvom iz tega dela Slovenije, ki so do sedaj iskali povezavo predvsem z agencijami iz Ljubljane. To pa je velikokrat povezano s finančnimi sredstvi in težavami pri usklajevanju ter problemih, ki izhajajo iz nepoznavanja lokalne problematike. Predvsem pa vidimo interes v razvijanju stroke odnosov z javnostmi tudi v tem delu Slovenije. V Novem mestu so naročniki, so lokalni problemi in ljudje, ki jih znajo reševati. Lokalna agencija je zato najboljši model.
*	Kakšna bo povezava med ljubljanskim in novomeškim PR Centrom?
ZAVRL: Povezava bo vidna predvsem v začetni fazi delovanja PR Centra Novo mesto. Iz Ljubljane bomo pomagali s svojimi izkušnjami in deloma tudi kadri pa z že navezanimi stiki s podjetji iz tega konca Slovenije. Nato pa bodo v Novem mestu delovali povsem samostojno. Seveda si bomo še naprej izmenjavali izkušnje in sodelovali pri skupnih projektih.
*	Katere storitve ponuja PR Center Novo mesto?
FINK: PR Center bo zapolnil praznino na področju načrtovanja komunikacij, ki obsega manager-sko svetovanje, projekcijo in komuniciranje organizacijske identitete in kulture, preprečevanje kriz in konfliktov, harmonizacijo zasebnih in javnih interesov, vzpostavljanje dobrih odnosov med zaposlenimi, njihovimi partnerji in drugimi ciljnimi javnostmi, promocijo izdelkov in storitev, vizij, ciljev strategije organizacije, športni in kulturni marketing.
*	Kaj pa potencialni naročniki?
FINK: Zaupanje so nam že izkazali Krka, Novotehna, novomeška Pekarna in Videm Papir Krško. Interes med potencialnimi naro-niki je velik. Tako se že dogovarjamo z nekaterimi podjetji in organizacijami. Upamo, da bodo naši naročniki postali tudi manjši podjetniki in obrtniki, kajti odnosi z javnostmi niso domena le velikih podjetij.
*	Kdaj pričakujete prve rezultate?
ZAVRL: Prvi rezultati bodo vidni takoj, ko bo PR Center v Novem mestu pričel delovati s polno močjo, ko bo postal uigran leam sodelavcev.
BOŠTJAN VIDMAR
*	mm* *«
’’ zj>j.
AVTOHIŠA
Sarvtsno prodajni center Novo mesto, d.d.. Ločna 48,68000 Novo mesto
v sodelovanju z zavarovalnico
■ • MAM.
objavlja javno licitacijo poškodovanih vozil:
1.	Zastava 101 SKALA Letnik 89/6, 39660 km izklicna cena: 135.000 SIT
2.	Nissan Sunny 1.6 SLX Letnik 93/6,15.000 km izklicna cena: 965.000 SIT
3.	R 5 cam 5 V Letnik 93/11,785 km izklicna cena: 820.000 SIT
4.	R 19 RT 1.4/4 V Letnik 93/10, 316 km izklicna cena: 1.235.000 SIT
5.	OPEL Vectra 2.0; GLS Diamond Letnik 93/4, 29.000 km izklicna cena: 1.510.000 SIT
Licitacija bo v soboto, 11. 12. 93, ob 9. uri, v prostorih
Pionir Avtohise, Ločna 48, Novo mesto.
Ogled vozil in plačilo 10% varščine bo v petek, 10.12., od
8. — 12. ure, ter uro pred pričetkom licitacije.
Informacije: tel.: (068) 324-533.
Poseben status še ni privilegij
Proti posegom v zdravstveno in pokojninsko-invalidsko varstvo vojnih veteranov in _____žrtev vojnega nasilja, saj bi s tem kršili mednarodne norme in pravice
Pojavljajo se zahteve po občutnem zmanjšanju ali celo ukinitvi nekaterih pravic udeležencev NOB s področja zdravstvenega, invalidsko-pokoj-ninskega zavarovanja in varstva vojaških invalidov. Take zahteve niso skladne s civilizacijskimi sodobnimi pojmovanji in ne z ustavo Republike Slovenije.
Opozarjamo, da ustava Republike Slovenije (3. odstavek 50. člena) “zagotavlja vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja posebno varstvo v skladu z zakonom”. Sestavljalci so ta odstavek posebej pojasnili: “Dodatni odstavek je Ustavna komisija uvrstila v ta člen, da bi v tem specifičnem primeru zagotovila poudarjeno ustavno podlago za varstvo pridobljenih pravic, kot to sicer na splošno določa 2. odstavek 155. člena” (Poročevalec št. 1/92).
Tako ustavno, ponekod pa zakonsko ureditev imajo številne države. Utemeljena je z dejstvom, da sodelovanje pri obrambi države povzroča posebne, zlasti socialne in zdravstvene rizike. Zato mora tveganja, ki nastanejo pri izpolnjevanju nacionalne in državljanske dolžnosti nositi država. Ta namreč določa obseg, vrsto in organizacijo obrambe nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja (tako jo določa npr. tudi sedanji 124. člen slovenske ustave). Socialnih in zdravstvenih posledic, nastalih pri izpolnjevanju nacionalnih in državljanskih obveznosti in najvišjih načel patriotizma, to je obrambe domovine in boja proti okupatorju, torej ni mogoče prevaliti na prizadete.
Priznavanje posebnega statusa vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja pa ne pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom niti “privilegijev”. Poleg ustavne taka rešitev namreč temelji tudi na civilizacijskih pojmovanjih in na sodobnih ureditvah socialnega ter zdravstvenega
Borci o dogodkih
Niso za izenačevanje pravic partizanov in domobrancev - Obsojajo kriminal
KOČEVJE - Na nedavnem posvetu predsednikov krajevnih združenj so govorili o pokojninah in drugih socialnih vprašanjih borcev, internirancev, izgnancev, zapornikov, vojnih ujetnikov, ukradenih otrok in mobilizirancev v okupatorske enote in drugem. Menili so, da pri tem rte smemo enačiti vojakov okupatorske vojske s partizani. Opozorili so tudi, da je mednarodno sodišče po vojni med zločinske organizacije uvrstilo tudi slovenske domobranske enote, ki so bile v sestavu SS enot.
Spet so povedali, daje bilo pred vojno na Kočevskem 20.000 prebivalcev, med vojno se je izselilo 12.000 kočevskih Nemcev, od preostalih
8.000	prebivalcev pa jih je izgubilo življenje med vojno, v internaciji in drugje kar 2.000 ali četrtina. Predvsem med italijansko ofenzivo so bile požgane na Kočevskem mnoge vasi s cerkvami in kapelami vred. Nekaj je bilo porušenih tudi po vojni na območju zaprtega območja, s katerim so gospodarili republiški, in ne občinski organi. Borci so obsodili taka
poboje,
dejali, generalštab jugoslovanske vojske, sbvenska vojska pa je bila že prej razpuščena oz. vključena v jugoslovansko.
Ob zaključku so še posebno ostro obsodili današnji gospodarski kriminal. Ob tem so menili, da imenovanje raznih parlamentarnih komisij za raziskovanje takih primerov ni nikoli in nikjer dalo rezultatov, pač pa je raziskavo kriminalnih dejanj le zavlačevalo, razvodenilo ali pa je zadeva med razkrivanjem celo zastarala, da pravi krivci nikoli niso bili kaznovani. Menili so, da taka dejanja vodijo v novo razslojevanje na revne in bogate.
6	J. PRIMC
•	Država se je ločila od Cerkve, križi in težave pa so ostali. (Čeč)
•	Drža nekaterih današnjih voditeljev je še bolj oblastniško samopašna kot nekdanjih partijskih. (S. Hribar)
•	Danes smo Slovenci sebi največja in edina nevarnost. (S. Hribar)
•	Zakonski stan je poskus, da bi bili v dvoje kos problemom, ki jih sami nikoli ne bi zmogli. (Cantor)
•	Sovraštvo je maščevanje strahopetca zaradi prebitega strahu. (Shaw)
zavarovanja v drugih deželah. Povsod spoštujejo obveznost države, da izdatke tem kategorijam krije iz proračunskih sredstev, ne pa iz skladov oz. vplačanih prispevkov po načelu solidarnosti zavarovancev.
Morebiten poseg v priznane pravice je ustavno sporen tudi zato, ker predpisi ne morejo imeti učinka za nazaj. Izjema so lahko le posamezne zakonske določbe, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. O tem govori 155. člen Ustave - prepoved retroaktivnosti. Glede tega člena je v obrazložitvi predloga Ustave zapisano: “Ta izjemno demokratična in za pravno državo pomembna ustavna določba seveda zahteva, da se pravno, politično in strokovno opredelita pojma in vsebina tako imenovanih pridobljenih pravic. Pri tem je jasno, da se tistim subjektom, ki so že nosilci pravno pridobljenih pravic te ne smejo omejevati ali odvzeti. Tako so npr. v prihodnje zagotovljene tudi pravice tistim kategorijam oseb, ki so bile v javni razpravi posebej omejene, to je vojaškim in delovnim invalidom, borcem narodnoosvobodilne vojne, žrtvam fašističnega nasilja in civilnim žrtvam vojne in vojnega materiala itd.” (Poročevalec št. 30/91).
Pravice veteranov in žrtev vojnega nasilja so priznane in temeljijo na pravnomočnih odločbah. Če bi jih hoteli izničiti bi bila prizadetim odvzeta pravna varnost, ki jo mora zagotavljati pravna in socialna država (2. člen ustave). Odvzem priznane pravice je možen le izjemoma, če je upravičenec zavedel državni ali drug organ v zmoto z lažnim prikazovanjem dejstev. Sprememba pravnomočne odločbe o priznani pravici je možna le ob pogojih revizije na opisani podlagi.
Z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju iz februarja 1992 so bile že odvzete pravice nekaterim skupinam borcev NOB. Glede tega še teče ustavni spor pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Poleg tega proračunski memorandum za leto 1994 predvideva preureditev veljavnih pravic borcev NOB in vojaških invalidov in nove, nižje osnove za njihovo odmero in višino pravic.
Potrditev teh spornih predlogov bi pomenila kršitev mednarodno veljavnih norm in pravic. Republika Slovenija bi se znašla moralno v vpra-šljivempoložaju, saj bi kot edina izjema z odvzemanjem pravic borcem in žrtev vojne na strani zaveznikov zanikala pravičnost in utemeljenost zavezniške borbe zoper nacifašistične sile osi. Če bi se vsa ta problematika ne uredila skladno z Ustavo, se nebi mogli izogniti internacionalizaciji problema. Vse to pa v času, ko tem vprašanjem številne evropske in druge države posvečajo posebno po-
in zdravstveni zakonodaji. Udeležili
se je bodo predstavniki vlad in borcev, organizirala pa jo bo Svetovna veteranska federacija, katere članica je tudi borčevska organizacija Slovenije.
Hkrati opozarjamo, da se je Republika Slovenija v 18. členu ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine zavezala, da bo zagotavljala hkrati z varstvom pravic borcev, vojaških invalidov, članov družin padlih borcev in uživalcev vojaških pokojnin s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji tudi pravice borcev, vojaških invalidov in članov družin padlih borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije, ki žive v deželi Furlaniji - Julijski krajini v Republiki Italiji in v deželi Koroški v Republiki Avstriji. Vse to pa v obsegu in pogojih, ki so jih do uveljavitve tega zakona določali predpisi SFRJ.
Izvršni odbor skupščine ZZB in udeležencev NOB Slovenije
Obisk iz FVancije
Predstavniki francoske Karitas (Secours Catho-lique) obiskali Trebnje
V tednu Karitas so Slovenijo obiskali predstavniki francoske Karitas Secours Catholique z namenom, da bi izmenjali izkušnje, spoznali naše delo, stisko ljudi pa tudi naše dežele. Štiri od njih, Serge Grolleau, Mo-nique Rufflet, Jean Soulet, Bernard Bagault, so bili dva dni (27. in 28. novembra) gostje trebanjske Karitas.
Prvi dan so si ogledali KPD Dob, kjer so se o problemih zapornikov pogovarjali z g. Mavrom in G. Reščičem, bili v Trimu Trebnje, kjer jih je pozdravila direktorica Tatjana f ink, in si v spremstvu Anice Miklič iz Centra za socialno delo ogledali še romsko naselje na Hudejah. Večerni čas je bil namenjen razgovoru s sodelavci trebanjske Karitas in sprejemu na občini, kjer jih je pozdravil predsednik IS Jože Rebolj; sekretar za občo upravo Milan Rman je prikazal socialno problematiko, Marko Koščak pa je z video posnetki predstavil našo občino.
Drugi dan so francoski gostje pri sv. maši v Trebnjem predstavili svoje delo in problematiko, popoldne pa so preživeli v Novem mestu kot gostje ZK Kapitelj Novo mesto, kjer jih je sprejel novomeški prošt Jože Lap.
Gostje so se pohvalno izrazili o delu naše Karitas, povedali svoje izkušnje, se zavzeli za sodelovanje in poudarjali osnovno nalogo karitativnega delovanja - ljubezen do bližnjega na vseh področjih človekovega bivanja.
Obisk predstavnikov Secours Ca-tholique iz Francije je bil na ŽK Trebnje priznanje in spodbuda za nadaljnje delo, za občino Trebnje in celotno Dolenjsko pa predstavitev in reklamo izven meja naše države.
ANA NAHTIGAL
Stane Potisek
V sredo, L decembra, so se številni sorodniki, sodelavci, prijatelji in ostali na kočevskem pokopališču poslovili od Staneta Potiska, upokojenega načelnika za gospodarstvo občine Kočevje.
Pokojnik je bil rojen leta 1919 v Mlaki pri Kočevju in je svoje življenje posvetil delu upravnih organov. Lahko trdimo, da je od leta 1952 pa vse do upokojitve vtisnil poseben pečat napredku gospodarskega razvoja te občine. Zavedal se je pomembnosti in občutljivosti svojega poklica in da mu je zaupano tako pomembno delo. Delal je vedno racionalno in ekspeditivno, spoštoval je procesne pravice strank v postopku in to terjal od svojih sodelavcev. Z ljudmi je posloval vljudno in korektno. Njegova odlika je bila, da ni nikoli zavračal malih ljudi,' ki so se želeli z njim pogovoriti. Lahko trdimo, daje bil human vodilni delavec, saj je poizkušal vedno z osebnim pristopom in zavzetostjo omiliti včasih grobe postopke, ki so temeljili na veljavni zakonodaji. Skratka, pokojnik je veljal za zelo natančnega in požrtvovalnega delavca ter izkušenega strokovnjaka. To so občutili tudi tisti, ki so z njim več let tesno sodelovali.
Mnogo je s svojimi organizacijskimi sposobnostmi storil za gospodarski razvoj mesta Kočevje in celotnega območja občine. Uspešno je bilo njegovo sodelovanje v drugih dejavnostih. Delal je vedno več, kot je bil določen delovni čas.
V. DRAGOŠ
POLOŽILI ASFALT DO POKOPALIŠČA
Vaščani Tanče Gore so pred leti uredili okolico pokopališča pri sv. Tomažu. Letos so se odločili, da bodo asfaltirali tudi pot do pokopališča. V začetku septembra so začeli z deli, sedaj je pot že asfaltirana. Zavedajo pa se, da jih čaka še veliko dela, saj nameravajo asfaltirati preostanek vaških poti in pot do zaselka Finki, urediti vaški studenec in še kaj.
ANICA MATKOVIČ
•	Kdor hitro obljubi, kmalu pozabi. (Japonski pregovor)
•	Kdor se sam naredi za osla, temu bi vsi radi nakladali vreče. (Pregovor)
Kakšna je lovska etika in morala?
So se tisti, ki jim je prispevek s tem naslovom (DL 18. novembra) namenjen, naredili gluhe? - Naj opišem primer nesprejemljivega ravnanja lovca in njegovih psov
V Dolenjskem listu ste 18. novembra objavili prispevek g. Graifonerja iz Maribora pod naslovom “Kakšna je lovska etika in morala”. Na prispevek doslej ni nihče reagiral. Name pa je ta prispevek vendarle napravil precejšen vtis in upam, da še na koga drugega.
S piscem oz. vsebino tega članka se povsem strinjam, zlasti ko govori o lovski etiki in morali. Kaže pa, da so ga tisti, katerim je prispevek namenjen, prizadeti torej, (namenoma) spregledali ali pa so se napravili gluhe.
Pisec jasno opozarja na kontradiktornost navedb oz. trditev, ki jih je zaznal med prebiranjem Lovčevega priročnika 1989, in pokaže zlasti na lovsko etiko in moralo, ki je v priročniku, (žal pa tudi v resničnem življenju) očitno sporna ali je z njo večkrat močno narobe. Po omenjenem Lovčevem priročniku se vzgaja mladi lovski rod, zato je vsekakor prav, da se ob taki tematiki poklicani zamislijo. Sicer pa o prispevku omenjenega pisca m o Lovčevem priročniku tukaj nimam namena razpravljati, ker so za to poklicani drugi, ustrezno kvalificirani. Ob tem bi rad le opozoril na lovsko etiko in moralo, posebno pa še na aroganco nekaterih lovcev, kakršno sem sam doživel:
Sosed, ki je lovec, ima tudi lovskega psa terierja. Psa ima vedno spuš-
čenega na prostem, čeprav ve, da je nevaren za domače živali, zlasti mačke in zajce, včasih tudi za mimoidoče nepoznane ljudi. Meni je njegov pes - doslej jih je imel kar nekaj - podavil že osem mačk, seveda vse na mojem dvorišču, čeprav mačke niso bile potepuške, pač pa hišne, sosedu pa kar 12 zajcev naenkrat. Popada tudi domačo perjad, če je ta razposajena, da, celo nekaj manjših ugrizov mimoidočih ljudi je bilo, da ne naštevam, kako pes nemoteno gospodari in obračunava z divjadjo v bližnjem gozdu, tudi med lovopustom.
Ko mi je sosedov pes zadavil eno pa drugo mačko, iz tega nisem delal problema. Sosed je za to dobro vedel, saj mu pes zadavljeno žival vedno prinese, je pa žrtve vedno in molče pospravil. To početje traja že kar nekaj let in mu ni videti konca. Soseda že dolgo opozarjam, naj svojega psa vendar priklene ali ogradi v pesjak. Za moje pritožbe pa se ne meni, pes še kar dalje strahuje in davi mačke. Ko sem soseda zadnjič resno opozoril, naj poskrbi za popadljivega psa, mi je arogantno ponudil za vsako zadavljeno mačko nadomestek z neko drugo mačko, ki bi jo bogve kje dobil. Ponudbo sem seveda zavrnil. Naposled sem predlagal, naj psa zamenja za takega, ki ne bo nevaren okolici. Obljubil mi je, da bo to storil, vendar se do danes še nič ni spre-
menilo.
Vse razumne meje pa presega, ko sosed pripoveduje drugim (lovcem), da zaradi mene njegov pes še lajati ne bo smel. Ali sosed počenja opisano iz sadizma ali zlobe, ne vem, vsekakor pa drži, daje skregan s srčno kulturo. Sicer pa se prišteva med moralno in etično neoporečne lovce. Da, celo neko mačko ima pri hiši, seveda le zato, da je videti, kot da njegov pes ne zadavi prav vsake mačke.
No, časi, ko so lovci brez odgovornosti rezali mačje in pasje repe ter noge roparicam (včasih še nekoliko živim), so k sreči mimo. Tudi tisti časi so mimo, ko so bili nekateri lovci bolj zato, da so lahko nosili zeleno uniformo in imeli strelno orožje (to jim je dajalo občutek varnosti m superiornosti). Tako lahko upamo, da bo nekoč iz lovskih vrst izrinjena dvojna morala, o kateri je govor. Vse večje slišati o novem zakonu o zaščiti živali, zato bi bilo prav, da bi obetajoči zakon zaščitil tudi domače mačke. Upam, da v tem nisem edini. Zato je treba prispevku pisca iz Maribora, ki govori o lovski etiki in morali, pošteno pritrditi. Za konec še to. To sem napisal v upanju, da bo moje misli prebral tudi sosed, s katerim želim obnoviti prijateljstvo. Sicer pa je to najprej njegov problem, šele nato tudi moj.
J	F. S.
Št. 49 (2312), 9. dcccpibra 1993
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALC
Kočevski strani “Dolenjca” na rob
Ugovor na prispevek s tem naslovom (Dolenjski list 25. novembra) - Meja je resda meja, vendar je razlika med potovanjem na Hrvaško ali v druge države
Jože Ožura najprej kritizira “udarne novinarske naslove”. Vsak ve, da novinarski naslovi morajo biti “udarni”, vendar v skladu z vsebino prispevka in resnico. Če naslov ni tak, mu skušajo dodati tak značaj v uredništvu. V mojem objavljenem prispevku je bil naslov tak: “Osilmčani .prodani’ Hrvatom?”, torej z vprašajem na koncu, ki izraža sum o “prodaji”. Ta sum pa sem slišal izražen v pogovoru med ljudmi v Osilnici (in ne v Ljubljani, kamor se ta glas ni slišal, tako vsaj se da sklepati iz Ožu-rovega pisanja).
Tudi naprej gradi Jože Ožura svojo “kritiko” na tem naslovu (in še drugem: “Ali bo politikom uspelo spreti ljudi?”) ter dodaja, da bo novinarju, se pravi meni, uspelo spreti ljudi. V svojem pisanju sem se vedno
zavzemal za sožitje ljudi ob Kolpi in Čabranki ter poudarjal, da so stoletja živeli složno, v zadnjem obdobju pa jih skušajo ločevati in spreti, kar počno predvsem politiki in nekateri posamezniki, ki jim nasedajo.
Ožura vprašuje tudi o namenu takega pisanja. Naj mu bo odgovorjeno, da je edini namen, da bi odgovorni politiki in drugi ne pozabljali na deželo Petra Klepca, ampak končno le kaj storili za ljudi na tem območju. Umirjeno pisanje o tem ne zaleže nič, saj doslej za to območje ni bilo storjenega kaj pomembnega, čeprav je tudi to del Slovenije, ki pa z matično domovino ni povezan niti s kolovozom, kaj šele s cesto.
Ožura ugotavlja, da “se bomo morali navaditi prestopati mejo (s Hrvaško), kot jo prestopimo na zahodu
MIKLAVŽ IN OGNJEMET PRIVABILA TISOČE - Nedeljsko miklavževanje na novomeškem Glavnem trgu so letos prvič skupaj pripravili člani Zveze prijateljev mladine, Društvo novomeških študentov in župnije Kapitelj, Šmihel in sv. Lenart. Pred prihodom Miklavža s spremstvom so otroci iz snega izdelovali hudičke. Višek dogajanju je hil tedaj, ko je zbrane z balkona rotovža pozdravil Miklavž. Med tisočglavo množico je zatem delil bombone in pomaranče. Na koncu je bil nepozaben razkošeni ognjemet nad trgom. (Foto: J. Pavlin)
TIKA
TRGOVINA & SERVIS, Trebnje tel.: 068144-940, fax: 068/44-987
Nakup na 12 mesecev za belo tehniko in kuhinje SVEA Zagorje.
V decembru 10% gotovinski popust za nakup gospodinjskih aparatov GORENJE.
AVTOMEHANIKA VIDHIII SERVIS IN PRODAJA
68222 Otočec, Šentpeter51, tel: 068/85-180
E-l NISSAN
•	NOVA VOZILA NISSAN
•	PRODAJA STARO ZA NOVO
•	POOBLAŠČENI SERVIS
•	ORIGINALNI REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA
•	POPRAVILO KARAMBOLOV
•	OSTALE AVTOMEHANIČNE STORITVE
•	POSEBNA PONUDBA: DOSTAVNO VOZILO NISSAN TRADE
ali severu Slovenije”. Ta ugotovitev pa drži samo delno. Zahodno in severno mejo prestopamo prostovoljno, ker smo se pač namenili v drugo državo. Mejo s Hrvaško pa prestopajo mnogi, tudi on, Jože Ožura, neprostovoljno, saj ne žele potovati v tujino, ampak v domače kraje, Osilnico in okolico ali še kam. Vse doslej opisane nevšečnosti, ki so jih bili ob takem neprostovoljnem prehodu meje deležni posamezniki ali skupine, so se res zgodile. Res pa je tudi, da nekateri (tudi jaz) doslej takih nevšečnosti nis(m)o imeli, če odštejemo, da so nam na cestnem odseku, dolgem okoli 10 km, enkrat ali dvakrat med isto vožnjo pregledali avto in osebne dokumente. Teh nevšečnosti pa ne bi bilo, če bi bili slovenski kraji ob Kolpi in Čabranki povezani s cesto po Sloveniji, za kar se zavzema tudi Ožura.
Zal ima tudi njegovo zavzemanje lepotno napako, ker govori le o povezavi Osilnice s Slovenijo prek Kočevske Reke, kar je res bližnica iz Ljubljane in Kočevja do Osilnice, a bi koristila le rojakom iz Osilnice, ostali ljudje nižje ob Kolpi pa bi ostali še brez prometne povezave z domovino Slovenijo. Ta predlog zveni torej nekoliko sebično, zato menim, da je boljši predlog tisti, ki ga podpira večina ljudi v teh krajih in ki zahteva obe cestni povezavi, tako po dolini Kolpe kot iz smeri Kočevske Reke.
O mešanju preteklosti gerovskega okraja z današnjo realnostjo, kar mi Ožura tudi očita, pa le toliko, da sem pred kratkim na hrvaški televiziji v dveh oddajah slišal najprej, da je Hrvaška dobila po ne vem kateri pretekli vojni neko območje ob madžarski meji le zato, ker so Hrvatje samo z eno narodno pesmijo (torej preteklostjo) dokazali, da so tam oni avtohtono prebivalstvo (kaže, da Madžari niso premogli podobnega dokaza). Torej je vsaj včasih vredno upoštevati tudi zgodovino (in Ožura je, če se ne motim, profesor zgodovine in zemljepisa). Druga oddaja, ki sem je ujel le zadnji del, pa je govorila prav o Gorskem Kotaru, v njej pa je bilo vsaj dvakrat rečeno, da je fara v Gerovu najstarejša na območju Gorskega Kotara, ni pa bilo povedano, da je to faro ustanovila prafara iz Ribnice. S tem ne mislim vzbujati nikakršnih ozemeljskih sporov in zahtev Slovenije do Hrvaške, menim pa, daje treba upoštevati dejstva in resnico.
Sicer pa imajo tudi Hrvatje svoje argumente, da nekdaj meja ni šla po sredini Kolpe in Čabranke, kot gre danes, ampak po vrhovih hribov na slovenski strani. Tudi ta trditev v glavnem drži za večino obdobja v stari Jugoslaviji itd. Vendar je vse to Ožuri gotovo bolj znano kot meni. Moje mnenje o tej meji torej je, naj bo tam, kjer je, vendar naj bo čim manj opazna, čim manj boleča za ljudi, ki ob njej žive.
1 1	JOŽE PRIMC
REPI
Otvoritev nove trgovine SIL VER v novem nakupovalnem centru, Novi trg I, v petek, 10. decembra, ob 16. uri.
Vabljeni!
O ŠOLSKI PREHRANI - Na osnovni šoli Grm v Novem mestu malicajo domala vsi učenci, tri četrt njih pa ima v šoli tudi kosilo. Zaradi cenene prehrane, so potrebe vsako leto večje, v kuhinji pa se trudijo, da bi pripravili čimbolj zdravo prehrano. Zaskrbljeni so nad slabimi prehrambenimi navadami in prehrambeno kulturo učencev. Prav o tem je bilo govora v torek popoldan na posvetu ravnateljev šol in njihovih pomočnikov na tej šoli. Ozdravi prehrani je govoril dr. Dražigost Pokorn. Udeleženci so zatem pokusili razstavo zdrave prehrane, ki so jo skupaj spravili dobavitelji, izvrstno pripravili in ponudila pa jih je vodja kuhinje na tej šoli Štefica Dežmar. (Foto: J. Pavlin)
Moji kalifomijci
BELA CERKEV - Franca Dravinca se mnogi Novomeš-čani bolj spominjajo kot policista v uniformi. Pred leti je odšel v pokoj in si v hiši nad slikovito Belo Cerkvijo uredil vinograd. V lanskem letu je postavil tudi zajčnico in po letu dni je že eden boljših rejcev kuncev med člani Društva rejcev malih živali.
“Lani sem bil prvič kot gledalec na razstavi v Športni dvorani. Najdlje sem se zadrževal pri kletkah s kunci. Doma sem imel dve samici, šele na razstavi pa sem videl, kakšen je lahko pravi kunec. Član društva in dober
• Društvo rejcev malih živali, ki v Novem mestu deluje že 36 let in združuje ta čas 27 aktivnih članov, pripravlja ta teden v novomeški športni dvorani razstavo malih živali, na kateri bodo letos prvič predstaljenc tudi koze.
poznavalec teh živali Jože Bra-cika me je navdušil, da sem z razstave odnesel domov čisto kalifornijsko pasmo kuncev, in spoznal sem, da je to moj novi konjiček,” pripoveduje Franc Dravinec. “Ta pasma zajcev se odlikuje po hitrem prirastku mesa glede na porabo krme. Mraz ji ne pride do živega, meso pa je okusno, da je kaj. Tudi rodnost je velika, saj ena samica lahko skoti na leto tudi do 40 mladičev, ki v treh mesecih tehtajo kilogram in pol. Zajčje meso je dietna prehrana, in ker tudi sam boleham, sem na dieti z zajčjim mesom. Večino zajcev pojemo doma, hekaj pa moji prijatelji in vsi, ki mi kaj pomagajo,” pravi Franc Dravinec.
J. P.
OTROŠKI PARLAMENT V SEVNICI
30. novembra smo v Sevnici imeli občinski otroški parlament. Zbrali smo se predstavniki šol iz Krmelja, Blance, Tržišča, Šentjanža, Boštanja in Sevnice. Udeležili so se ga tudi učitelji, ravnateljica naše šole Anica Pipan in predsednica sevniškega občinskega IS Breda Mijovič, kije imela uvodni govor. Po izvolitvi delovnega predsedstva nam je ravnateljica povedala, kaj smo storili za prijazno šolo, in prebrala realizacijo sklepov lanskega parlamenta. Že pred tem smo imeli na šoli okroglo mizo “Brez nasilja, za prijateljstvo”. Učenci smo izrazili svoje mnenje o nasilju med in z nami. Oblikovali smo tudi zaključke parlamenta. Menimo, da bi bilo potrebno več odkritih pogovorov na razrednih urah, organizirati pa bi bilo potrebno tudi več okroglih miz s podobnimi temami, morda pa bi bilo dobro organizirati tudi krožke, kjer bi lahko odkrito spregovorili o stiskah. Izbrali smo tudi dva poslanca, ki bosta našo občino predstavljala na otroškem parlamentu v Ljubljani. Sledil je kulturni in zabavni program. Razšli smo se zadovoljni, saj so nas organizatorji pogostili, kar sc nam je zdelo prav imenitno.
NINA ŠTOJS in KATJA STAROVEŠK1 6. r., novin. krožek OŠ Sava Kladnika, Sevnica
FOLKLORA NE BO ZAMRLA
Letos imamo enajstletnico zunajšolskih dejavnosti. K folklori se nas je prijavilo okoli petintrideset, vendar so nekateri odnehali, ker nimajo dovolj časa. Trenutno se učimo belokranjske plese, znamo jih že cel splet. Naučili smo se jih na šestih vajah. Zraven tudi
pojemo. Z glasbo nas spremlja Boris. Naša mentorica je mlada, komaj nekaj let starejša od nas. Sodeluje pri starejši folklorni skupini, ki je zelo uspešna in ima za sabo že veliko nastopov. Sandra ima težave z nami, ker je večkrat ne poslušamo. Že lani so na šoli poskušali s folkloro, pa se ni obneslo, upam, da bo letos drugače.
TJAŠA PENEV novin. krožek OŠ Artiče
Športnik leta 1993
Letos brlaci Dolenjskega lista ne boste imeli lahkega dela pri izbiri športnika leta, saj so novomeški športniki dosegli kar nekaj velikih mednarodnih uspehov. Da bi bila izbira čim objek-tivnejša, vam poleg imen kandidatov navajamo še nekaj njihovih osebnih podatkov in njihove letošnje največje uspehe. Na glasovnico zapišite tri imena šjjortnikov, ki so po vašem mnenju letos dosegli največ, v vrstnem redu glede na uspeh. Športnik, ki bo zapisan na prvem mestu, dobi 6 točk, na drugem mestu 3 točke in na tretjem mestu 1 točko. Ko izbirate najboljšo ekipo, zapišite le ime enega kluba. Med bralci Dolenjskega lista, ki nam bodo poslali glasovnice najkasneje do srede, 15. decembra, bomo izžrebali 5 nagrajencev, ki bodo dobili knjigo Leona Štuklja Mojih sedem svetovnih tekmovanj, in pet bralcev nagradili s po dvema vstopnicama za prireditev športnik leta, ki bo v torek, 21. decembra, v novomeški športni dvorani.
POSAMIČNO - MOŠKI
TINE DERGANC - kolesarjenje, 16 let, dijak srednje elektro šole, 4. mesto na olimpijskih igrah mladih na Nizozemskem, član slovenske reprezentance, državni prvak v kriteriju, 2. mesti na državnem prvenstvu v cestni in gorski vožnji, zmagovalec več mednarodnih mladinskih dirk.
IGOR PRIMC - atletika (met diska), 27 let, profesor telesne vzgoje na srednji gostinski šoli, član državne reprezentance, 2. mesto na pokalu Evrope v Beljaku, zmagovalec atletskega pokala Slovenije, L mesto na peteroboju Madžarska - Hrvaška - Slovaška -Wales - Slovenija, državni prvak, zmagovalec atletskega pokala Slovenije in zmagovalec atletskega TOP - 12 Slovenije.
UROŠ MURN - kolesarjenje, 18 let, študent fakultete za gradbeništvo, član državne reprezentance, 7. mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu v cestni vožnji v Perthu, zmagovalec mednarodne mladinske dirke v Udinah, 2. mesto na mednarodni mladinski dirki v Trentinu.
IGOR KOGOJ - triatlon, 34 let, diplomirani pravnik, nezaposlen, 21. mesto na svetovnem prvenstvu v iron-nman triatlonu na Havajih, 1. mesto med amaterji v svoji starostni skupini in absolutno, 12. mesto na ironman triatlonu za svetovni pokal v Avstraliji, 5. mesto na srednjem triatlonu za evropski pokal v Novem mestu, državni prvak v srednjem triatlonu in zmagovalec slovenskega pokala.
GORAZD ŠTANGEU - kolesarjenje, 20 let, strojni tehnik zaposlen v KD Krka, član državne reprezentance, zmagovalec enodnevne dirke najvišje kategorije Landkreis v Hannovru, zmagovalec etape na dirki po Bolgariji, 2. mesto v skupni uvrstitvi dirke po Štajerski, zmagovalec velike nagrade Krke in velike nagrade Metalia Commerce, 2. mesto na veliki nagradi Roga, 14. mesto na ekipnem kronometru na svetovnem prvenstvu v Oslu in 5. mesto v ekipnem kronometru na sredozemskih igrah v Lyonu, zmagovalec etape in 3. mesto v skupni uvrstitvi dirke po Sloveniji.
BRANKO FILIP - kolesarjenje, 18 let, trgovec zaposlen v Mercatorju -Standardu, član državne reprezentance, 30. mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu v cestni vožnji v Perthu, zmagovalec dirke za svetovni pokal Dušika Jugend v Avstriji, zmagovalec madnarodne mladinske dirke v San Marinu, zmagovalec članske dirke za veliko nagrado Pazina, državni prvek na gorskem kronometru.
SANDI PAPEŽ - kolesarjenje, 28 let, avtomehanik, zaposlen v GIP Pionir, član državne reprezentance, pokalni prvak Slovenije, zmagovalec velike nagrade Roga in velike nagrade Celja, 14. mesto na ekipnem kronometru na svetovnem prvenstvu v Oslu in 5. mesto v ekipnem kronometru na sredozemskih igrah v Lyonu, 1. mesto na moštvenem kronometru na Landkreis -Hannover.
MATJAŽ ZUPANČIČ - atletika (110 m ovire), 26 let, inženir varstva pri delu zaposlen v Cestnem podjetju Novo mesto, član državne reprezentance, 4. mesto na pokalu Evrope v Beljaku, zmagovalec atletskega pokala Slovenije, 5. mesto na peteroboju Madžarska - Hrvaška - Slovaška - Walcs - Slovenija, 2. mesto na mednarodnem atlet-
skem mitingi v Gorici, 2. mesto na posamičnem prvenstvu Slovenije.
TOMAŽ BOŽIČ - atletika (tek na 100 m in 200 m), 23 let, študent elektrotehniške fakultete, član državne reprezentance, 7. mesto na pokalu Evrope v Beljaku, 4. mesto na peteroboju Madžarska - Hrvaška - Slovaška -Wales - Slovenija, državni prvak na 200 m, zmagovalec atletskega TOP - 12 Slovenije na 100 m, 2. mesto na atletskem pokalu Slovenije na 200 m.
MATJAŽ RETELJ - namizni tenis, 14 let, učenec OŠ Šmihel, državni reprezentant, 2. mesto posamezno med mladinci na srečanju treh dežel, 2. mesto med člani na pokalu Julijskih Ap, 1. mesto v mešanih dvojicah na pionirskem državnem prvenstvu, 3. mesto posamično na mladinskem in pionirskem državnem prvenstvu, zmagovalec TOP 12 turnirja pionirjev v Velenju.
TOMAŽ KRALJ - namizni tenis, 15 let, dijak gimnazije Novo mesto, član državne reprezentance, 2. mesto v igri parov na mladinskem državnem prvenstvu in mladinskih zimskih športnih igrah v Bormiju.
POSAMIČNO - ŽENSKE
JANA VERN1G - odbojka, 16 let, dijakinja Gimnazije Novo mesto, članica mladinske, kadetske in članske reprezentance, nastopi za reprezentanco na kvalifikacijah za kadetsko in člansko svetovno prvenstvo v Turčiji in na Portugalskem.
MATEJA UDOVČ - atletika (tek na srednje in dolge proge), 22 let, študentka filozofske fakultete, članica državne reprezentance, 3. mesto v teku na 3.0(X) m na peteroboju Madžarska - Hrvaška - Slovaška - Wa!es - Slovenija, državna prvakinja v teku na 3.000 m, 2. mesto na atletskem pokalu Slovenije na 3.000 m in 2. mesto na posamičnem prvenstvu Slovenije na 10.000 m.
DARJA TRATAR - atletika (100 m, 100 m ovire, sedmeroboj), 16 let, dijakinja srednje ekonomske šole, članica državne reprezentance, 13. mesto na 100 m ovire na olimpijskih igrah mladih na Nizozemskem, državna prvakinja in državna rekorderka med mlajšimi mladinkami v sedmeroboju, zmaga med članicami na 100 m na mednarodnih atletskih mitingih v Hartbcrgu in Leib-nitzu.
NUŠA MORE * akrobatsko smučanje, 18 let, študentka ob delu ekonomsko poslovne fakultete, pripravnica v Novotehni, državna reprezentantka in prvakinja v prostem slogu, 6. mesto med članicami in 1. mesto med mladinkami na odprtem prvenstvu Nemčije v Oberstdorfu.
EKIPNO
Kolesarsko društvo Krka, Atletski klub Tilia, Odbojkarski klub Pionir, Nogometni klub Krka Novoterm (Studio D), mladinska ekipa Namiznoteniškega kluba Novotehna, Ženski odbojkarski klub Novo mesto, Triatlonski klub Novo mesto, Ženski rokometni klub Novo mesto.
*
Športnik leta 1993
MOŠKI
1.____________
2._
3
ŽENSKE
L__________
2._________
3._________
EKIPA
1._________
VAŠ NASLOV
CMOK VSE POPULARNEJŠI - Vokalno-instrumentalni ansambel Cmok kije nedavno nastopal tudi v oddaji Poglej in zadeni! na slovenski televiziji postaja y domačem okolju vse bolj popularen. Na radiu Sevnica je za sklad bo Bodi pravi moški dobil največ glasov v tekmovanju za popevko tedna, nc radiu Trbovlje pa je s skladbo Povej zakaj posnel dva spota za odajo TV va riete. Na sliki pevka Vlasta Tomc in člani ansambla Pavli Platovšek, Karl Kotnik, Jani Košir, Ivan Antloga in Peter Lubej.
TELEVIZIJSKI SPORED
ČETRTEK, 9. m
SLOVENIJA 1
10.15-	0.20 TELETEKST '
10.30	VIDEO STRANI
11.00	ZLATI PRAH
11.05	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
12.00	TEDENSKI IZBOR
12.00	FOLKLORNA ODDAJA
12.30	ANALITIČNA MEHANIKA, 44/52
13.00	POROČILA
13.05	PO DOMAČE IZ BOHINJA, ponovitev
15.30	AKCENT, ponovitev
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM:
ŽIVŽAV
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.45	BESEDE, BESEDE, BESEDE, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.35	ČETRTEK V CIRKUSU
21.25	TEDNIK
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT POSLOVNA BORZA
22.50	SOVA
22.50	HIŠA NAPRODAJ, amer. naniz., 9/21
23.20	POIROT AGATHE CHRISTIE, angl. naniz., 5/8
SLOVENIJA 2
14.15-	0.10 Teletekst
14.30	Video strani -14.40 Tenis (m) -15.40 Tedenski izbor: Na svidenje, otroci (franc, film); 17.20 Sova (ponovitev): Burleske Charlieja Chaplina;
17.50	Poirot Agathe Christie (angl. nadalj, 4/8) -
18.45	Že veste? -19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport
-	20.05 Dediščina sončnih bogov (dok. serija, 2/6)
-	20.40 Umetniški večer: Dediščina Bojana Štiha -
23.10	Tenis (m)
KANALA
9.00	Macncil in Lehrer komentirala (oddaja v angleščini) -10.00 CMT -10.50 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 53. dela) -11.50 A shop -12.00 Pred poroto (64. del) -12.25 Video strani -16.40 A shop -16.50 Smithsonian (ponovitev 7. dela) -
18.00	Luč svetlobe (54. del) -18.45 Rock starine (ponovitev 43. oddaje) -19.15 Risanke -19.25 CMT - 20.00 Risanke - 20.10 Poročila - 20.30 Smrtonosni panter (amer. film) - 22.00 Rock starine (44. oddaja) - 22.35 Poročila - 23.00 Pred poroto (ponovitev 64. dela) - 23.25 A shop - 23.40 CMT
PETER, 10. m
SLOVENIJA 1
9.15-2.00 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
9.45	TEDENSKI IZBOR 9 45 ZLATI PRAH
930 EBBA IN DIDR1K, Šved. nadalj., 6/9
10.20	NEDELJSKI OTROK, švedski film
12.20	ŽE VESTE?
12.50	POSLOVNA BORZA
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR
13.05	UMETNIŠKI VEČER, ponovitev
16.10	OSMI DAN, ponovitev
17.00	DNEVNIK 1
17.10	TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike
1?.00 REGIONALNI STUDIO KOPER
18.45	BESEDE, BESEDE BESEDE, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	FORUM
20.30	MESTNI FANTJE, amer. film
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	SOVA
22.50	KO SE SRCA VNAMEJO, 2. epizoda amer. naniz.
23.20	POIROT AGATHE CHRISTIE, angl. naniz., 6/8
0.10 ŠKODNI CENILEC, kanadski film
SLOVENIJA »
15.45	- 0.45 Teletekst
16.00	Video strani -16.30 Tedenski izbor: Četrtek v cirkusu; 17.20 Sova (ponovitev): Hiša naprodaj (amer. naniz., 9/21); 17.50 Poirot Agathe Christie (angl. naniz., 5/8) -18.45 Znanje za znanje -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Znanost (31. oddaja) - 20.30 Večerni gost: Fanček Rudolf - 21.30 Pavarotti v Parizu (ponovitev) - 23.35 Tenis (m), posnetek iz Muenchna
KANALA
9.00	Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 CMT -10.50 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 54. dela) -11.50 A shop -12.00 Pred poroto (65. del) -12.25 Video strani -16.05 A shop -16.15 Smrtonosni panter (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (55. del) -18.45 Elizije - Iskalci notranje svetlobe (ponovitev 3. dela) -19.15 Risanke -19.25 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Teden na borzi - 20.40 Dekleta s plaže (akcijski film) -
22.10	Poročila - 22.35 Pred poroto (ponovitev 65. dela) - 22.55 A shop - 23.05 Sneg na Kilimandžaru (amer. film) - 01.00 Erotični film
SOBOTA, 11. xn.
SLOVENIJA 1
7.45	- 1.20 TELETEKST
8.00	VIDEOSTRANI
8.10	TEDENSKI IZBOR:
8.10	ZLATI PRAH
8.20	RADOVEDNI TAČEK
8.30	LONČEK, KUHAJ!
8.45	OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz., 24/26
9.10	KLUB KLOBUK
19.00	TOK TOK
10.50	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.40	BREZREPI PETER, švedski risani film
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR
13.05	TEDNIK
13.50	VEČERNI GOST: FRANČEK RUDOLF
15.00	MESTNI FANTJE, ponovitev amer. filma
17.00	DNEVNIK 1
17.10	TERRA X, nemška dok. serija, 3/8
18.00	RPL
18.45	TV MERNIK
19.00	RISANKA
19.10	ŽREBANJE3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	UTRIP
70 -ui KR17KRA7
2130 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: LONČARJI
22.05	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.40	SOVA:
ŽELITE, M1LORD?, angl. naniz., 6/6
23.40	SMRT NA PREŽI, amer. film
SLOVENIJA 2
9.15	-1.40 Teletekst
9.30	Video strani -10.05 Antologija slovenske glasbe -11.25 Sova (ponovitev): Ko se srca vnamejo (2. epizoda amer. naniz.); 11.55 Poirot Agathe Čhristic (angl. naniz., 6/8) -12.50 Športna sobota: Planica • SP v smučarskih skokih; 13.55 Tenis (m) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Udobna vožnja (angl. nadalj., 4/6) - 21.00 Veliki zločini in procesi 20. stol. (dok. serija, 11/13) - 21.30 Poglej in zadeni - 22.35 Sobotna noč
KANALA
9.00	Country Musič Television Europe (CMT) -
9.50	A shop -10.00 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -10.45 Dekleta s plaže (ponovitev filma) -12.15 Teden na borzi (ponovitev) -12.25 A shop -17.00 ITV: Izbjeglička televizija -17.55 BMX (6. oddaja) -18.30 Študentskih 1/4 (oddaja študentov FDV) -18.50 Študentsko prvenstvo v jadranju -19.10 Devlinova zveza (ponovitev 13. dela) - 20.00 Modna dežela (oddaja o modi) - 20.30 Radio FM (L del amer. naniz.) - 21.00 Klic divjine (amer. film) - 23.00 Poročila v angleščini - 23.35 CMT
NEDELJA, 12. m
SLOVENIJA 1
8.45-0.10 TELETEKST
9.00	VIDEOSTRANI
9.10	OTROŠKI PROGRAM
9.10	ŽIV ŽAV, ponovitev
10.05	HOV!, ponovitev angl. naniz., 7/8
10.30	SEZAMOVA ULICA, amer. naniz., 13/13
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	40 LET PAZ V. VODOPIVEC
13.00	POROČILA
13.20	DOMA, angl. film
15.05	ELITNE BOJNE ENOTE, ponovitev amer. dok. serije, 8/8
16.00	EDVARD VII, angl. nadalj, 11/13
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PO DOMAČE
19.00	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ZRCALO TEDNA
20.30	NEDELJSKIH 60
21.30	S PETROM USTINOVOM OKOLI SVETA, angl. dok. serija, 4/6
22.00	DNEVNIK 3, VREME
22.20	SOVA
LUDW1G, italij. nadalj, 2/5 POIROT AGATHE CHRISTIE, angl. naniz, 7/8
SLOVENIJA 2
9.15	-0.00 Teletekst
Opomba: 12.50 Planica; 14.55 tenis; 18.00 košarka NBA; 18.50 namizni tenis SLO:Finska
9.30	Video strani - 9.50 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; 10.55 Joseph Conrad (franc, nadalj, 1/6);
11.50	Križkraž -12.50 Športna nedelja -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Slovenski magazin - 20.35 Spartak (amer. film) - 23.30 Športni pregled
KANALA
8.00	Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -
8.15	Ris (risanke in spoti) - 8.25 Male živali - 8.45 BMX (ponovitev 6. oddaje) - 9.25 Klic divjine (ponovitev filma) -11.00 Ameriških deset (ponovitev) -11.30 Dance session (ponovitev 10. oddaje) -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Helena (glasbena oddaja) -13.00 Video strani -18.00 Vin (dok. film o življenj v Srbiji danes) -19.00 Tropska vročica II (ponovitev 11. dela amer. nadalj.) -19.50 Risanka - 20.00 Tropska vročica 11 (14. del) - 20.55 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.40 Voznikov sedež (amer. film) -
23.15	CMT
PONEDELJEK, 13. XD.
SLOVENIJA 1
10.15-0.10 TELETEKST
10.30	VIDEO STRANI
10.40	TEDENSKI IZBOR
10.40	ZLATI PRAH
10.50	VRNITEV ANTILOPE, angl. nadalj, 9/13
11.20	ZNANOST
11.45	ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI
12.15	TERRA X, nemška dok. serija, 3/8
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR SLOVENSKI MAGAZIN
13.35	ŠPORTNI PREGLED
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.45	ŠTIRI V VRSTO, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	SVET NA ZASLONU
20.55	OMIZJE
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.40	SOVA
SLOVENIJA 2
12.45	- 23.00 Teletekst
13.00	Video strani -13.40 Tedenski izbor: Forum, TV mernik, Utrip, Zrcalo tedna; 14.40 Nedeljskih 60; 15.40 Obzorja duha -16.10 Sova (ponovitev); Želite, milord? (angl. naniz, 6/6); 17.00 Ludu/ig (italij. nadalj, 2/5); 17.50 Poirot Agathe Christie (angl. naniz, 7/8) - 18.50 4 X 4 - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Sedma steza - 20.25 Vprežcni pavi (1. del angl. drame) - 21.15 Po sledeh napredka - 21.45 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra
KANALA
9.00	Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) -10.00 CMT -10.50 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 55. dela) -11.50 A shop -12.00 Charlie Chaplin (burleska) -12.25 Helena (ponovitev) -16.05 A shop -16,15 Voznikov sedež (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (56. del amer. nadalj.) -18.45 Ameriških deset (glasbena oddaja) -
19.15	Risanke -19.25 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Beg iz zapora (amer. krim.) - 22.00 Srbija danes (2. del dok. serije) - 22.30 Poročila - 22.50 Charlie Chaplin (burleska) - 23,15 A shop - 23.25 CMT
TOREK, 14. XD.
SLOVENIJA 1
9.15-0.30 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
9.55	TEDENSKI IZBOR
9.55	ZLATI PRAH
10.05	PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET
10.10	SEZAMOVA ULICA, 13/13 11.104X4
11.40	PO SLEDEH NAPREDKA
12.10	VPREŽENI PAVI, 1. del angl. drame
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR
13.05	SOBOTNA NOČ
16.00	SEDMA STEZA «
16.20	MOSTOVI
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM LONČEK, KUHAJ!
HOV, angl. naniz, 8/8
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.45	ŠTIRI V VRSTO, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.35	GORE IN LJUDJE
21.30	OSMI DAN
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT POSLOVNA BORZA
22.50	SOVA
MEDVEDJA USLUGA, 10. epizoda angl. naniz.
PALAČA VETROV, angl. nadalj, 1/6
SLOVENIJA 2
9.15	- 23.45 Teletekst
Opomba: 9.50 slamom m, 1. tek; 12.50 sl m, 2. tek;
15.30	sl m, posnetek; 23.35 košarka Olimpija:Fidefinanze (posnetek)
9.30	Video strani -16.10 Tedenski izbor: Svet na zaslonu; 16.50 Ljudje in zemlja; 17.20 Sova (ponovitev): Ljubezen na prvi pogled (koprod. naniz, 7/ 10); 17.45 Poirot Agathe Christie (angl. naniz, 8/ 8) -18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini -19.3(1 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Železni Gustav (nemška nadalj, 2/7) - 21.05 Pro et contra - 22.05 Videošpon - 23.00 Svet poroča
KANALA
9.00	Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 CMT -10.50 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 56. dela) -11.50 A shop -12.00 Charlie Chaplin (burleska) -16.25 A shop -16.30 Beg iz zapora (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (57. del) -18,45 Jazzbina (ponovitev 44. oddaje) -
19.15	Risanke -19.25 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Komandos (amer. akcijski film) - 22.00 Jazzbina (45. oddaja) - 22.30 Poročila - 22.50 Charlie Chaplin (burleska) - 23.15 A shop - 23.25 CMT
SREDA, 15. M
SLOVENIJA 1
9.15-0.05 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
10.05	TEDENSKI IZBOR
10.05	ZLATI PRAH
10.10	BISKVITK1, risana serija
10.35	VIDEOŠPON
11.30	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
12.00	VELIKI ZLOČINI IN PROCESI 20. STOL, dok. serija, 11/13
12.25	S PETROM USTINOVOM OKOLI SVETA, angl. dok. serija, 4/6
12.50	POSLOVNA BORZA
13.00	POROČILA
13.05	STUDIO C1TY, ponovitev
14.10	TEDENSKI IZBOR
14.15	PRO ET CONTRA
15.15	ŽELEZNI GUSTAV, nemška nadalj, 2/7
16.15	SVET POROČA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	KLUB KLOBUK
18.00	RPL
18.45	ŠTIRI V VRSTO, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.35	FILM TEDNA MEDITERAN, italij. film
22.10	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.35	SOVA
BURLESKA CHARLIEJA CHAPLINA, 3. epizoda
PALAČA VETROV, angl. nadalj, 2/6
SLOVENIJA 2
14.45	- 22.10 Teletekst
15.00	Video strani -15.15 Tedenski izbor: Omizje;
16.30	Gore in ljudje -17.20 Sova (ponovitev): Medvedja usluga (10. epizoda angl. naniz.); 17.50 Palač vetrov (angl. nadadalj, 1/6) -18.45 Analitična mehanika (45/52) - 19.15 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Športna sreda - 22.05 Oči kritike
KANALA
9.00	Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) -10.00 CMT -10.50 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 57. dela) -11.50 A shop -12.00 Charlie Chaplin (burleska) -16.10 A shop -16.20 Komandos (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (58. del) -18.45 Male živali -19.00 Risanke -19.10 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Dance session (11. oddaja o plesu) - 21.00 Smithsonian (9. del amer. dok. naniz.) - 22.00 Elizije - Intervju z usodo - 22.30 Poročila - 22.50 Charlie Chaplin (burleska) - 23.15 A shop - 23.25 CMT
Ne zamudite!
11. december - dan odprtih vrat za kupce poslovnih lokalov v novem objektu TPC Grosuplje
V novem objektu TPC Grosuplje so naprodaj poslovni lokali, primerni za opravljanje raznovrstne dejavnosti.
Lokali so zgrajeni do lil. podaljšane gradbene faze.
Ugodne cene, možnost prodaje na obroke. Vabimo vas, da si prostore ogledate ob dnevu odprtih vrat, ki bo v soboto, 11. septembra, od 8. do 12. ure.
Na voljo vam bodo strokovnjaki za področje nepremičnin, ki vam bodo posredovali vse dodatne informacije.
Informacije in prodaja:
SKB - Nepremičnine & Leasing d.o.o.
Ljubljana, Slovenska 54
telefon: 061/313-231, telefaks: 061/132-12-02
VI NAM — Ml VAM
»BARLOG«
Trebnje
nudi po ugodnih pogojih in najkrajših dobavnih rokih vsa vozila iz proizvodnega programa TAM. Posebna ponudba TAM 122 T8B za prevoz tovora v tujino brez posebne dovolilnice. S takojšnjo dobavo nudimo tudi vse tipe traktorjev TORPEDO -DEUTZ.
Informacije po tel. (068) 44-701, 44-700.


Velika nagradna igra za naročnike
DOLENJSKEGA LISTA
Avto SKODA FAVORIT GLX in še veliko lepih nagrad!
Če še niste, postanite naročnik Dolenjskega lista! Vsi člani doslej največje dolenjske družine, s plačano naročnino na Dolenjski list za tekoče trimesečje (stari naročniki) ali za tri mesece vnaprej (novi naročniki) bodo prišli v poštev za žrebanje, ki bo v četrtek, 16. decembra letos, na Loki. Nagradna igra bo trajala do 10. decembra.
Glavna nagrada:
avto ŠKODA FAVORIT GLX S kasko zavarovanjem (NOVOTEHNA, zavarovalnica TRIGIAVin Dolenjski list) Druge nagrade:
*	vrednostni bon V višini 100.000 tolaijev (trgovina talnih oblog PCP Pureber v javnih skladiščih Novo mesto)
*	predsoba Alples
*	vikend paket za dve osebi (turistična agencija MANA iz Novega mesta)
*	kolo (servis in trgovina SMOLE iz Novega mesta)
*	bon za 20.000 tolaijev (tehnična trgovina TIL1A iz Bršljina)
*	avtoalarm Z montažo (SPM trade, d.o.o., Šentjernej)
*	univerzalno centralno zaklepanje avtomobila z montažo (SPM trade, d.o.o., Šentjernej)
*	motoma Žaga ALPINA (AGRO, d.o.o., prodajalna SEJALEC)
*	5 izpušnih cevi (AVTO GALANTERIJA NOVAK iz Novega mesta)
*	namizni kalkulator CANON (BIRO ELEKTRONIK iz Novega mesta)
*	uokvirjeno stensko ogledalo (GOSPODIČNA iz Novega mesta)
Za naštete lepe nagrade se bodo potegovali vsi naročniki, samo med novimi pa bo izžreban dobitnik
*	pečnic za krušno peč ali klasičnega kamina (pionir keramika Novo mesto)
Naročniki Dolenjskega lista vedo, zakaj so naročniki: noben četrtek ne umanjka njihov časopis, zdaj pa še toliko nagrad!
--------------------;-----------------------
NAROČILNICA
Naročam Dolenjski list na naslov:
Priimek in ime:
Ulica in hišna številka: Poštna številka in kraj: Št. osebne izkaznice:____
Naročilnico pošljite na naslov: DOLENJSKI LIST, 68000 NOVO MESTO, Glavni trg 24 -----------------------------------------------------------------------------
CEZZ227
Mmmir* trohi*
Tal fam IO*SI

■MM NOVOTEHNA
($odl>obtčna
Cesta kom. Staneta 3, Novo me sto, tel (06B) 24-132
TEHNIČNA
TRGOVINA
Ob potoku 10 Novo mesto tel.: (068) 322-643
spMvmm
* 068 42-361
Vi P \ IS IV W A IM KUUtulDHIkOUŠ fdr-A-
trgovini talnih oblog
'A/nto*
MAN/tS
turistična agencija *o4 006-2« 136
PCP PUREBER do
Novo mesto • FAX 068 23-293 Ljubljanska 27. (Javna skladišča) Tel 068 322-337 inl 220
// keramika novo mesto d d
(tfosjjuhinm
i
i
#
Kr-
iv:
i:Š
S?
.'•V
S*
•:•:•:
&
:&
*:
s*
m.
Novo mesto, Ul. talcev 2 tel. (068) 21-126
nudi:
•	okvirjanje slik, post rov, plakatov, gobelinov
•	izdelava in okvirjanje ogledal
•	stalno na zalogi 120 profilov letev
30 barv. pasp. papirjev antirefleksna stekla
•	kaširanje
•	odkup in prodaja slik
•	hitra izdelava in konkurenčne cene
.V.*
::::::
Mv
S
8:
W:
i
m
m
m
1
Jf

krOna
Vrhovčeva 3, Novo mesto Tel.: 28-097
organizira v četrtek, 9. decembra, ob 17. uri
prodajno razstavo
švicarskih ur RA YMOND WEIL.
Vabljeni!
Cinguecento je tukaj;
masa mmibd
SERVIS in PRODAJA VOZIL, Slavko Gril, Dol. Kamence 46 B, NOVO MESTO, tel.: 068/28-714
AGROSERVIS
Pot na Gorjance 8 68000 Novo mesto Tel.: 068/321-479, 324-480 Fax: 068/321-987
VAŠA TRGOVINA
Zopet so na zalogi traktorji
HMTZET0R MATIC 35:11 v omejenih količinah.
Ostale informacije dobite v naši trgovini.
POSLOVNA AMBICIOZNOST POTREBUJE TUDI SODOBEN POSLOVNI PROSTOR
V prenovljenem samskem domu na Kettejevem drevoredu v Novem mestu vam dajemo v najem raznolike in lepo urejene poslovne prostore. Koriščenje je možno takoj.
Informacije: GIP »Pionir«, Kettejev drevored 37, Novo mesto tel.: (068) 321-826, int. 1289
Pohitite, izbirajo samo prvi.
[jaOt^ltr^Dra
Gradnja zaupanja
CITROEN ŠKODA LADA FIAT
AVTOSALON Novo meito, AVTOSALON Krško	PRODAJNO SERVISNI CENTER Trebnje  AVTOSALON Novo mesto
P.tiriA. J, 061 322 044. C kr** irWv 70, 0404 11 US	Po i ••■dom f, Oti 44 0JS	AVTOSALON KrŠltO	*•»* 'rt 4< 04> 131 004
C. krikih črto« 70. 0601 II US
PRODAJNO SERVISNI CENTER Trebnje
Ped •••dom t, 0t< 4« 01S
Vsi kupci, ki bodo do 23. decembra kupili enega izmed avtomobilov iz prodajnega programa N0V0TEHNE AVTOMOBILI, bodo sodelovali v
lipi!
Javno žrebanje, katerega bo prenašala TV Novo mesto - VAŠ KANAL, bo v četrtek, 23. decembra 1993.
Srečni dobitnik bo objavljen v letošnji zadnji št. tednika Dolenjski list.
^CiST/fa
fvjA\crsi izb
Z njimi si boste v
Vašo sobo pričarali
nov s.vet barv' '«,ka veselja in sprostitve, ki ga boste delili / vso družino.
Spoštovani !
Tih božični čas in novoletno veselje prihajata v Vaš dom. Mnogo lepih trenutkov Vas čaka v Vaši dnevni sobi, kuhigji, ob mizi, kjer boste spet vsi zbrani...
Potem, ko bo Vaš najmlajši obesil še zadnji okrasek na drevešček, novoletno jelko (koliko mu jih je že uspelo zdrobiti?), ko bodo jedi pripravljene in bo zadišalo po vsej hiši, se boste sprostili v družinskem krogu...
To je čas, ko svojo pozornost izrazimo tudi z darili.
Včasih pa se zgodi, da ne najdemo primernega darila.
V Novotehni smo Vam jih pripravili. Preudarno smo izbrali pisano paleto kakovostnih, uporabnih in lepih izdelkov, ki gotovo ustrezajo tihim željam Vaših dragih.
Že danes pa nas obiščite v trgovinah Novotehne. Lahko pridete brez posebnih zamisli, vedeti morate le, koga želite obdariti. Oh, in še nekaj: obiščite nas skupaj z Vašim najmlajšim; okraske smo namreč umaknili na zgornje police.
Za tiste,
Vam bo naše osebje T-ft
°0 ' • -.............• • • • . '>
vi :p rs
Ko bo kartica ''polno"
(ob 12 nakupih), Vas čaka
Za Vaše mlade
. "razbojnike". Se Vam
■ svojega lastnega otroka? lillltllŠN ne veste, zakaj te igre tako ‘super ‘. ••prasajte svojega
....
K nam zima stoletja. 8 , Dolga bo. Da pa ne
.../bo dolgočasna, jo
preživite z družino malo
9P
V stanovanju fp je vedno kup stvari,
P' ki jih je potrebno
fJSSZSSSL
k"' « oln na odprtem morju. ~ itev je §^imo ena:

&
i ."'/sv,,,
>
ŠENE kAj
(ti) VSAKEM gotovinskem nakupu v vrednosti nad 5.000 SIT , Vam bomo v vseh naših - prodajalnah priznali
5 do 10% popusta »IliV diskontni prodajalni ■ - pa Vam poleg diskontnih 1 - n nudimo se dodatni I 0% popust na granitne
KJERKOLI...
KDORKOLI...
mobitel
KADARKOLI...
Posamezne vrste mobitela že od 2990 DEM (brez p.d.) dalje.
Možnost nakapa na leasing s pologom 549 DEM (brez p.d.) in obročno odplačevanje. Kupcem mobitela zagotavljamo montažo in kakovostne servisne storitve.
Obiščite nas, predstavili vam bomo posamezne vrste mobitela in vam svetovali pri nakupu.
Pooblaščeni zastopnik:
KONDOR d.o.o., Šmarje 13, Šentjernej, tel/faks: 068 42 118, mobitel: 0609 612 612
KOGARKOLI...
Prodaja in informacije: Mobitel d.d., Dunajska 22, Ljubljana, tel. 061 132 30 10,fax 061 13111 10
trgovsko podjetje___.
NOVO MESTO d.o.o,-ljubljanska 27- 68000Novomaslo
trgovina ©IVOCl - javna skladišča
•	električni kabli
•	elektroinstalacijski material
•	bela tehnika
•	drobni gospodinjski aparati, akustika
•	rezervni deli za pralne stroje in štedilnike
10% popust za svetila in lestence
Se priporočamo!
UGODNE CENE — PESTRA IZBIRA tel./fax: (068) 26-071
» josaj
Trgovina s kmetijsko mehanizacijo TABAKUM
iz velike Cikave 25, obvešča cenjene kupce, da imajo na zalogi avtoplašče za vse lipe vozil, po konkurenčnih cenah kmetijsko mehanizacijo, olja, maziva,
sredstva proti zmrzovanju in raznovrstno avtokozmetiko.
ME
Ekskluzivna prodaja traktorjev SAME Dellino, Solar in Fruteto. za katere Vam za takojšnje plačilo nudijo UGODEN 15% POPU S V Poleg teh so Vam na voljo še vsi tipi traktorjev CARRARO,
UN IVE RS AL in TOMO VINKO VIČ.
Za traktorje ZETOR Vam v decembru nudijo 3% popust Dodatno prejme kupec, ki bo v tem mesecu kupil traktor ZETOR darilo:
varilni aparat VARSTROJ ali hladilnik GORENJE.
Za vso kmetijsko mehanizacijo pa Vam pri Tabakumu nudijo potrošniški kredit za dobo 4 ali 6 let!
Lahko jih pokličete na tel. številko 068/ 322 625 ali 23 826. še bolje pa bo, če jih obiščete. Morda boste prav pri TABAKUMU našli nekaj, kar že dolgo zaman iščete.
Trgovina TABAKUM Vas pričakuje.
lil
II"
Akumulatorska delavnica
BLAŽO TASEV Vas vabi,
da se pri njih oskrbite z akumulatorji
VESNA Maribor
NA ZALOGI VSI TIPI AKUMULA TOR JEV. PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO BREZPLAČEN PREGLED. MONTAŽA IN DEMONTAŽA AKUMULATORJA
ODKUP STARIH AKUMULATORJEV
tctsczkum
MARIBOR
PAKETNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJ
STE POMISLILI,
DA BI SE KLJUB POŠKODOVANEMU AVTOMOBILU LAHKO ODPELJALI
NAPREJ?
* #
Mi smo! Zato vam ob poškodbi
vašega avtomobila krijemo stroške najema nadomestnega vozila
Poleg tega pa ponuja paketno zavarovanje še naslednje prednosti:
Sami sc boste odločili o esebini ra šepa paketa: baško zarararanje je r /raketa 20 oclslotkor cenejše:
/O-ndslotiii /rofrnst za rsa ostala zaračunanja c /raketa:
/to/rasi za takojšn je /tlačilo:
irntžnosl obročnega brezobrestne,pa odplačeranja:
/tri kraji ali uničenja arlomoltila ram /rorrncmo denar za lutkn/t norega: r /trimern poškodbe ca šepa arlomoltila ram krijemo stroške najema drnpepa razila: za ra nrra n je /trame zaščite ram brije morebitne stroške odret nikar in si rdi upa /toslo/tbci: turistično zararoranje za poloran/a r/tmslem časa:
Triplarnr bonus - naprado za raše /treti dan to rarnanje r/immelti:
dodatni popasi za zrestobo '/.araroralnici Triplatv
enake [topi je za ranitvi tja za posameznike kol za podjetja.
15
zavarovalnica triglav d.d.
Končno popolno in sodobno zavarovanje I
loiketing
	REVOZ Novo mesto, d.d. išče sodelavca za področje INFORMATIKE(in sicer: 1.	VODJA RAZVOJA V INFORMATIKI Kandidat naj izpolnjuje naslednje pogoje: -	visokošolska izobrazba -	4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih -	poznavanje računalnika IBM AS/400 -	znanje francoščine in angleščine 2.	SISTEMSKI PROGRAMER Kandidat naj izpolnjuje naslednje pogoje: -	visokošolska izobrazba tehnične smeri -	zaželjene so izkušnje, lahko je tudi pripravnik -	poznavanje računalnika IBM AS/400 -	znanje angleščine Kaj nudi Revoz? raznoliko in zanimivo delo -	sodelovanje v mednarodnih projektih -	dodatno izobraževanje -	stimulativno nagrajevanje delo z najnovejšo računalniško tehnologijo Delovni mesti sta v Novem mestu. Če vas področje informatike zanima in ste prepričani, da izpolnjujete zahtevane pogoje, pošljite prijavo s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnh izkušenj v 15 dneh na naslov:: REVOZ Novo mesto, d.d., Kadrovska služba, Zagrebška 20, 68000 Novo mesto. Podrobnejše informacije dobite na telefon (068) 23-311, int. 150.	
		
*	Na podlagi 24. in 30. člena Stanovanjskega zakona (Ur. I. RS št. 18/91) občina Črnomelj, Oddelek za lokalni razvoj, objavlja JAVNI RAZPIS za izbiro najugodnejšega ponudnika za izvajanje upraviteljskih del stanovanj, stanovanjskih hjš in poslovnih prostorov v lasti občine Črnomelj 1.	Naročnik: Izvršni svet Skupščine občine Črnomelj. 2.	Predmet razpisa: -	stanovanjske storitve, ki zajemajo organizacijske, pravne, finančne, administrativne, tehnične in plansko-program-ske storitve za upravljanje stanovanj in stanovanjskih hiš; vzdrževalna dela, kot so materialna vlaganja, ki ohranjajo uporabno vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš ves čas njihove uporabe; -	obratovanje stanovanjske hiše, ki zajema storitve v zvezi z uporabo skupnih prostorov, delov in naprav stanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča ter stroške, ki nastajajo s tem v zvezi, predvsem pa: stroške za čiščenje, elektriko, vodo, ogrevanje, obratovanje naprav, stroške za hišnika in vse druge skupne stroške; vzdrževanje funkcionalnega in skupnega funkcionalnega zemljišča ter skrb za varstvo bivalnega okolja in vlaganja, ki imajo namen zagotoviti smotrno vzdrževanje in skrbno ravnanje z okoljem stanovanjske hiše. 3.	Predviden prevzem upravljanja je 1.1.1994. 4.	Informacije dobijo zainteresirani na Oddelku za lokalni razvoj - stanovanjski sektor Skupščine občine Črnomelj, Trg svobode 3, na tel. (068) 51 -040. 5.	Ponudba naj vsebuje: -	ime in naslov ponudnika -	dokazilo o registraciji -	ceno del z vključenim prometnim davkom. 6.	Ponudbo za razpis pošljite ali osebno izročite do vključno 20.12.1993 do 8. ure na naslov: Oddelek za lokalni razvoj -stanovanjski sektor občine Črnomelj, Trg svobode 3,68340 Črnomelj,z oznako “NE ODPIRAJ!” - PONUDBA ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA ZA IZVAJANJE UPRAVITELJSKIH DEL STANOVANJ, STANOVANJSKIH HIŠ IN POSLOVNIH PROSTOROV V LASTI OBČINE ČRNOMELJ. 7.	Odpiranje ponudb bo javno, in sicer dne 22.12.1993 ob 9. uri v prostorih Skupščine občine Črnomelj, Trg svobode 3, Črnomelj. Ponudniki bodo o izidu seznanjeni pisno najkasneje v 15 dneh po odpiranju ponudb. 8.	Ponudbe, ki ne bodo sestavljene skladno s tem razpisom, bo komisija izločila kot neveljavne.	-
		
	ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., LJUBLJANA OBMOČNA ENOTA KRŠKO Trg Matije Gubca 3 68270 KRŠKO OGLAŠA na podlagi 52. člena Statuta Zavarovalnice Triglav, d.d., Ljubljana, mesto UNIVERZALNEGA ZASTOPNIKA VZASTOPU 04149 BREŽICE-CENTER za dobo enega leta. Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1.	da imajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomske, splošne, upravno-administrativne smeri, 2.	da imajo najmanj dve (2) leti delovnih izkušenj. Kot poseben pogoj za oglas del in nalog je določeno poskusno delo, ki bo trajalo tri (3) mesece. Pri izbiri imajo prednost kandidati, ki stanujejo v samem zastopu. Pismene prijave je treba poslati v roku 8 dni po oglasu del in nalog na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana, Območna enota Krško, Trg Matije Gubca 3, 68270 Krško - kadrovska služba. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. Izbira kandidata bo opravljena v roku 10 dni po poteku oglasnega roka. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni najpozneje 14 dni po opravljeni izbiri.	
PETROL
Obveščamo vas, da bo bencinski servis OTOČEC I (desna stran v smeri Zagreba) od 13. 12. 1993 ZAPRT zaradi rekonstrukcije objekta.
Odprt bo bencinski servis OTOČEC II (ob AMZ bazi) in bo prodajal samo eno vrsto goriva, t.j. neosvinčeni 95.
Rekonstrukcija bencinskega servisa pomeni prekinitev cevovodov ostalih goriv z bencinskim servisom OTOČEC I.
Nočna služba, se prenese na bencinski servis NOVO MESTO — LOČNA (NON — STOP) do zaključka izgradnje bencinskega servisa OTOČEC I.
Hvala za razumevanje!
MERCATOR-KZ KRKA z.o.o., Novo mesto CKS10, Novo mesto
objavlja javno licitacijo
za prodajo 36 krav črno-bele pasme v skupni izklicni vrednosti 2,700.000,00 SIT.
Licitacija bo v soboto, 11. decembra, ob 10. uri na delovišču v Klevevžu.
Izklicne cene za posamezne krave bodo objavljene v času ogleda, to je pol ure pred pričetkom licitacije.
Na licitaciji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo vplačajo 10% izklicne cene za posamezno kravo na blagajni na kraju licitacije ali na žiro račun št. 52100-601-19901 pri SDK Novo mesto.
Prodaja se vrši po načelu videno - kupljeno. Kupljene živali je treba plačati najpozneje 4. dan po licitaciji. Prevzem živali je možen in obvezen po dokončanem plačilu.
V primeru nakupa nad 5 živali so plačilni pogoji sledeči: 60% ob prevzemu, 40% pa v štirih enakih obrokih v naslednjih štirih mesecih.
Vse stroške kupa plača kupec.
Dodatne informacije dobite na telefonu št. (068) 42-021.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
JANEZ LAMUT
skladiščnik nadzomištva Črnomelj v pokoju
Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu.
KOLEKTIV PE ELEKTRO NOVO MESTO
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari oče in stric
JOŽE PAVLIČ
iz Šentjerneja, Staro sejmišče 3
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala patronažni sestri Jožici Verstovšek za njeno skrb v času bolezni. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen poslovilni obred, govorniku ter pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in tasta
IVANA PEČNIKA
iz Krškega
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali cvetje in sveče in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno hvaležnost dolgujemo dr. Tatjani Hvala-Andrijačevič, ki je vsa leta bolezni kot zdravnica in prijateljica skrbela za njegovo počutje in mu ob vsakem času nudila pomoč. Iskrena hvala osebju Intenzivnega oddelka interne bolnice v Novem mestu za skrbno nego in lajšanje bolečin v zadnjih urah. Od srca hvala sosedom in prijateljem za nesebično pomoč, govorniku Zveze borcev za poslovilne besede ob grobu ter vsem, ki ste nam kakorkoli izrazili svoje sožalje. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žena Lizi, sin Jože, hčerki Marija in Milica z družinami ter ostalo sorodstvo
Krško, 6.12.1993
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 77
Novo mesto
te/.: (068) 323-193 mobitel: 0609-675-239
•	prevozi pokojnikov — tudi iz tujine
•	prodaja pogrebnega materiala
•	ureditev pokojnikov tudi na domu
•	urejanje dokumentov v zvezi v pokojniki
•	kompletne storitve pn pogrebih
•	storitve v zvezi z upepelitvijo
•	posredovanje vencev m cvetja
•	posojanje mrtvaškega odra. če kupite tudi matenal
•	izredno konkurenčne cene
•	brezplačen prevoz do 20 km
•	lO'' popast ob takojšnjem plačilu
•	možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke
•	pesek beli marmor za posip grobov in črna zemlja
ZAHVALA
V 93. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
MARIJA
FINK
z Uršnih sel
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi g. kaplanu za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 87. letu nas je zapustila naša teta in sestra
NEŽA
CVELBAR
Zameško 19
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste ji poklonili vence, cvetje, z nami sočustvovali, darovali sveče in sv. maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu za opravljen obred ter Janiju in mladinskemu pevskemu zboru iz Škocjana za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 65. letu življenja nas je zapustila draga žena, mama, sestra, tašča, stara mama, teta, sestrična in svakinja
ANTONIJA KOVAČ
iz Gabrijel 47 pri Krmelju
Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Internega in Kirurškega oddelka bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin, sosedom za nesebično pomoč, vsem sorodnikom, znancem, kolektivoma INKOS Krmelj in KPD Dob za darovane vence, cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala pevcem iz Mokronoga, govornikoma g. Močniku in g. Slapšaku za besede slovesa, krajevni organizaciji Rdečega križa Krmelj, g. župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih kakorkoli pomagali in našo drago mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ni več bolečin,
ni več trpljenja,
vre to je vzela zemlja
A v domu ostala je praznina,
v naših srcih težka bolečina
V 64. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta
TEREZIJA
VIDIC
s Krke 46
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, karkoli darovali ter pokojno pospremili na zadnji poti. Najlepša hvala kolektivu GG Vrtnariji, Pljučnemu oddelku, tovarni Labod, Krki-program zelenih zdravil, tovarni prikolic Adria Karavan. Hvala g. župniku za opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Posebna hvala tudi Franciju Šlajkovcu ml.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
U TEM TCnMII im C 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO — SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V I cm I CUNIJ VAO Z.ANIIVI A prodam - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE — RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE — ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 9. decembra - Valerija Petek, 10. decembra - Smiljan Sobota, 11. decembra - Danijel Nedelja, 12. decembra - Aljoša Ponedeljek, 13. decembra - Lucija Torek, 14. decembra - Dušan Sreda, 15. decembra - Kristina
LUNINE MENE
13. decembra ob 10.27 - mlaj
kino
ČRNOMELJ: 9. in 10.12. (ob 20. uri) romantična komedija Ženska in dva moška. 11.12. (ob 20. uri) gledališka komedija Leticija in Lu-
štek. 12.12. (ob 20. uri) ameriški film Sliver.
KRŠKO: 13. in 14.12. (ob 16. uri) ameriški komedija Sam doma. 11.12. (ob 18. uri) 10. revija pihalnih orkestrov. 9.12. (ob 18. uri) ameriška romantična komedija Mad Dog in Glory. 12.12. (ob 18. uri) ameriška romantična melodrama Hovardov kot.
METLIKA: 9 in 10.12. (ob 20. uri) ameriška kriminalka Sliver. 12.12. (ob 20. uri) romantična komedija Zenska in dva moška.
NOVO MESTO: Od 10. do 12. (ob 16. in 20. uri) ter 15.12. (ob 16., 18. in 20. uri) ameriška fantastična komedija Draga, otroke sem pomanjšal. Od 10. do 12.12. (ob 20. uri) ameriška drama Mesto radosti.
kmetijski stroji
TRAKTOR UNIVERZAL 445 U,
300 delovnih ur, prodam. ® 78-527.
TRAKTOR ŠTORE 502, kot nov, prodam. ‘Sr (0608)82-731, popoldne.
TRAKTORJA MF 374 F in Deutz 55/A s kabino, nakladalke 19/9, 12 m3 in 16 m3, kiper prikolice 1.8 - 4.5 T, cisterno Creina 2700 1 in gozd. vitle Tajfun EGV 40, EGV 50 in EGV 60 ugodno prodam. Možnost plačila na 3 obroke. ® (064)622-575.	4407
C|9r!lmci
trgovina in servis
Janez Šušteršič
Smolenja vas 73, Novo mesto tel. (068) 24-571
nudi v decembru izjemne ugodnosti ob nakupu traktorjev ZETOR — 3% popust; varilni aparat ali hladilnik Gorenje ter 1. in 2. servis z materialom brezplačno.
Trgovina je dobro založena z rezervnimi deli ZETOR.
Vabi AGROMA!
motorna vozila
m
Dolenjska banka d.d. Novo mesto
Prenovljeni prostori
LB Dolenjske banke, d.d., v Črnomlju
Z otvoritvijo obnovljenih prostorov se je prejšnji torek zaključila več mesecev trajajoča rekonstrukcija osrednje enote LB Dolenjske banke, d.d., v Črnomlju.
Gre za prenovo pritličnih prostorov v objektu velikega kulturnega in zgodovinskega pomena, saj je bila stavba, zgrajena v letu 1889 za potrebe takratne Mestne hranilnice, že v začetku namenjena bančništvu in hranilništvu, čemur služi še dandanes. Z rekonstrukcijo prostorov, ki je prav zaradi želje po ohranitvi arhitekturnih značilnosti objekta predstavljala zahteven gradbeni poseg, so dosedaj nefunkcionalne prostore preuredili v skladu s potrebami sodobnega bančnega poslovanja. Tako so strankam v t.i. hitri coni na voljo štiri vplačilno-izplačilna mesta, namenjena predvsem enostavnejšim blagajniškim opravilom, posebni prostori pa so namenjeni poslovanju s tekočimi računi in drugimi oblikami brezgotovinskega poslovanja, depozitnemu poslovanju ter finančnemu svetovanju.
V	banki se zavedajo, da samo obnovljeni prostori in oprema seveda niso dovolj za kvalitetno bančno delo, ki je v veliki meri odvisno predvsem od strokovnosti in usposobljenosti bančnih delavcev. Tako v banki nenehno skrbijo tudi za dodatno izobraževanje in usposabljanje delavcev, zlasti pri uvajanju novih oblik poslovanja, na primer poslovanja s plačilnimi karticami, bančnimi avtomati, novimi oblikami depozitnega poslovanja, poslovanja z vrednostnimi papirji in finančnega svetovanja.
V	banki so prepričani, da bodo s posodobitvijo poslovnih prostorov in novimi oblikami poslovanja ustregli željam varčevalcev, predvsem pa zagotovili kvaliteten bančni servis ter približali nivo storitev zahtevam sodobnega finančnega poslovanja.
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ; Dolenjski lisi Novo mesto, p.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartetj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušlč-Gornik, Anion Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 90 tolarjev; naročnina za 4. trimesečje 1.160 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.320 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglašal.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. Mali ogias do deset besed 1.000 lolar/ev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.:52)00-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-J28-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d, Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefaz 322-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja d 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje zfovek, od prometa proizvodov po stopnji S otSOfr ,-
22
AVTOSERVIS
MURN
Resljeva 4, Novo mesto S 068/24-7911
^ (§>
® shodu aagp
GOLF CADDY, letnik 1984, 150.000 km, ohranjen, ugodno prodam za 6.900 DEM. ® 49-582.	4418
GOLF JX D, letnik !986,nekarambo-liran, prodam. Š 25-541.	4419
KMETOVALCI, POZOR! Prodam originalne rezervne dele za traktorje Univerzal, Fiat Štore, Ursus in Zetor. Montiramo jih tudi na vašem domu. Trenutno imamo na zalogi tudi prednje pogone po ugodnih cenah za traktorje. Predelujemo traktorja z 402 na 404 in z 502 na 504 z originalnimi prednjimi pogoni in gumami, 'zal (063)746-187.
AGROIZBIRA KRANJ nudi ugodno blago za generalno popravilo traktorjev Fiat, Zetor, Univerzal, Ursus, Torpedo, Tomo Vinkovid, IMT. Akumulatoije Vesna in Topla: 12 V 97 - 100 Ah (cena 8.100 SIT), gume Barum 12.4/11 -28 (cena 21.600 SIT). Pokličite nas! a (064)324-802.	4409
POPUST V DECEMBRU
Avtomobili TAVRIA s popustom za 599.000,00 SIT.
Dobava takoj. Avtoservis Sutar Stara vas 21, Škocjan Tel.: (068) 76-039
R 4 GTL, letnik 1987, prodam za 3.200 DEM. Robert Fink, Smolenja vas 28, Novo mesto.	4420
FIAT 126 P, letnik 1985, registriran do 11/94, prodam, 'it- (068)56-325.
JUGO 45, letnik 1989, dobro ohranjen, poceni prodam. ® (0608)32-503.
FIAT 132 1600, letnik 1988, registriran do 10/94, ugodno prodam. ® 28-714.	4375
SUBARU JUSTY 4 WD, letnik 1990, ugodno prodam. ® 28-714.
4376
GOLF XD, letnik 1987, prodam. ® 42-893.	4389
FIAT REGATA 70 S, letnik 1986, in fiat tipo 1.4, letnik 1989, uvožen, prodam. * (068)51-297.	4392
Z 128, letnik 1988, prevoženih 62.000 km, prodam. Meznarčič, Gor. Polje 23, Straža.	4406
JUGO 45, letnik 1989, registriran do 10/94, nekaramboliran, ohranjen, prodam. »43-613.	4417
FRANCOZ NAD FRANCOZI
I PEUGEOT
SPCTERZIN
SERVISNO PRODAJNI CENTER
Peugeot 405 po stari ceni. Dobava takoj.
tel./fax. (068) 44-533 Obrtna cona, 68210 Trebnje
Prodam KOMBI IMV 1600 v odličnem stanju, registriran do septembra 1994. leta. Informacije po telefonu štev. 0608/41-505 in 81-734.
oaoišK^Dra AVTOHISA
Servisno prodajni center Ločna 48,
68000 Novo mesto

RENAULT
—	obvešča, da ima na zalogi omejeno število vozil R5 in CLIO pod izredno ugodnimi prodajnimi pogoji.
—	na zalogi imamo tudi večje število rabljenih vozil
Informacije: (068) 324-533
Prodam R-5 TD, letnik 1989, registriran do maja 1994, prvi lastnik, malo prevoženih kilometrov, v odličnem stanju. Informacije na tel.: 0608/41-505 ali 84-051.
Rabljena vozila FIAT, ALFA ROMEO
* Prodajamo nova vozila FORD fiesta in escort. Kalin, Mihovica, Šentjernej Tel. (068) 42-803
Dol. Kamence 25a Novo mesto
—	Vsa vozila HYunnm po ugodnih cenah
HYUNDAI jxinv 1.5 LSI (3 vrata, kat.)	do regi-
stracije, vsi modeli 94
—	Prodaja novih in rabljenih vozil
—	Odkup rabljenih vozil
—	Leasing, krediti Delovni čas od 7,—12. in od
obvestila
zrNo
d.o.o
Trgovsko podjetje ZRNO d.o.o., Gmajna 6, Raka,vam v svoji prodajalni na Ranču nudi po ugodnih cenah reprodukcijski in gradbeni material ter veliko izbiro keramičnih ploščic.
NAJUGODNEJŠE CENE UMETNIH GNOJIL:
NPK 15x15x15 NPK 7x20x30 NPK 8x26x26 NPK 13x10x12 kan
Tomaževa žlindra
1.120 SIT vreča 1.270 SIT vreča 1.310 SIT vreča 1.060 SIT vreča 860 SIT vreča 1.180 SIT vreča
Tel. 0608	75-086 i
0609 616-666.
Odprto od 8. do 17. ure sobota od 7. do 12. ure.
SALON RENATA
Nega
in podaljševanje nohtov žensko frizerstvo RENATA ŠTIH tel. 068/28-138 Jedinščica 18, Novo mesto
Hidravlično abkant prešo Jelšingrad 2000/40 ton v odličnem stanju in z mnogo orodja prodamo.
Inf. na telefon (061) 262-230 vsak delavnik od 7. do 16. ure.
Agro d.o.o. Prodajalna SEJALEC
Cesta kom. Staneta 3,
Novo mesto, tel. (068) 24-132
NOVOLETNI POPUST OD 10. DO 31.12. od 10 — 15% za motorne žage STIHL, SOLO, TOMOS in ALPINA.
Možnost nakupa na 4 obroke brez obresti.
•	ugodna prodaja mesoreznic in druge mesarske opreme
•	kotli za žganjekuho po
tovarniških cenah
• rostfrei cisterne in črpalke za pretok vina
Kupujte pri nas in zadovoljni boste!
NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE
vseh kompresij in modelov
Nudimo tudi ortopedske oporne in grelne izdelke za hrbtenico, kolena, ramena,-gležnje ipd.
KRISTAL v zdravilišču Šmarješke Toplice
tel. (068) 73-230, int. 419 42-318.
Delovni čas: od 13. do 18. ure.
RADIATORJI
ŽALUZIJE, ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah, o 44-662.	4370
UNIVERZALNO ŽIVLJENJE sporoča: Izšla je knjižica s naslovom Govor na gori. Kupite jo lahko v vseh večjih knjigarnah. Informacije: Univerzalno življenje, Glinškova ploščad 16, 61113 Ljubljana, ® (061)1684-148, vsak dan, ponedeljek od 16. do 17. ure. 4404
Izdelovanje radiatorjev vseh dimenzij po 7.200 SIT tekoči meter.
Tel. (068) 65-407.
KOPIRANJE IN FOTOKOPIRANJE
-	kopiranje načrtov
-	kompletiranje v mape
-	delovni čas po potrebi.
Nudimo vse usluge kopirnice
+ dostava ter NOVOLETNI POPUST 20%.

FITNESS STUDIO
RTCJASNICA
Q. Ložine, 61332 Stara Cerkev Nudimo vam naslednje storitve:
•	fi+ness vadba na napravah
•	savna
•	vodna In ročna masaža
•	organizirana vadba
Obiščete nas lahko vsak delovni dan od 16. do 22. ure.
A BISTRO
100

jLC
V Bučna vas 35. Novo mesto, tel 068/25-113
nudi širok izbor raznovrstnih pijač, Goesser svetlo in temno j)ivo, tople, hladne sendviče ter hamburgerje.
Se priporočamo!
Delovni čas;
od ponedeljka do četrtka od 7. do 22. ure
petek, sobota od 7. do 24. ure nedelja od 10. do 22. ure.
Zapriseženi sodni tolmač za nemški jezik nudi prevajalske usluge ter inštrukcije za nemški in angleški jezik za osnovno in srednjo šolo.
Inf.: torek-petek od 8. do 17. ure po tel. (0608) 62-020.
ADRIATIK
Podjetje za trgovino, turizem m promet, d.o.o. 60250 Brežice, Valvazorjeva 37 Tel-/fax. (0608) 62-220 mobitel 0608/612-999
VW PASAT■model 94'1,8 C	34.200	DEM
VWPASAT'1,8CL'VARIANT	37.500DEM
NISSAN MICRA*1,0LX	19.000	DEM
NISSAN PRIMERA'1,6	25.300 DEM
Cen« so do registracije. Dobava takoj.
Leasing. posojilo.
MINITOUR d.o.o.
Ulica Ivana Roba 30 n™, tel.:(068)-23-917. 25-506 Organiziramo enodnevne nakupovalne izlete v BRNO (ČEŠKA) in v PORTOGRUARE (ITALIJA). Opravljamo tudi ostale prevoze doma in v tujini s turističnim avtobusom Neoplan (37+2 sedeža).

RAČKA, d.o.o.
68000 Novo mesto
tel/fax: (068)21-058
računalniški sistem

Župančičevo sprehajališče 2
Novo mesto
tel./fax: (068) 321-685
oh zeleni Išrld je lola spel
Loka
odprta vsak dan od 9. do 24. ure, pripravljena, da vam postreže z
•	malicami
•	jedmi po naročilu
• poslovnimi in nedeljskimi kosili
po vaši želji Lokfl pripravi
•	coctail partyje
•	sprejeme
•	piknike
•	poroke
i lol<i Loka
alt Jan!
ELEKTRIČNE OMARICE
zunanje ter notranje, kompletno opremljene, ugodno prodam. Tel.:	061/751-425;
751-432
NOVOLETNI POPUST 10% do 30.12.
PIANINA
BELARUS-126.000 SIT brez p.d. Barva: črna in rjava GNESSIN -135.000 SIT brez p.d.
Barva: črna
HARMONIKE
96 basov, samo 33.000 SIT brez p.d. Možnost plačila na 4 ali 6 obrokov. Gotovinski popust!
Kovintrade
I X P 0 R I • IMPORT
CELJE
MariborsKa 7
tel. (063) 411-256, 441-245.
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING
—	hnančno-intormativni sistem
—	materialno poslovan/e
—	veliko drugih računovodskih programov
prodaja, inštalacije siranje računalniški
irt
jeinservi-;e opreme
prodaja programskih paketov svetovnih proizvajalcev
(Podrobne informacije na telefon: (063) 27-217 fax: (063) 28-511 (Zlatko Grdber)


Zaman je bit tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja, trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Po težki in hudi bolezni nas je v 62. letu starosti zapustil dragi mož, oče, stari oče in
stric
JOŽE KRIŽMAN
iz Blatnika 9, Črnomelj
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, KS Dobliče, prijateljem iz GG, Društvu upokojencev Črnomelj in Rudniku Kanižarica, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje in sočustvovali z nami, pokojnemu darovali cvetje ter ga tako številno spremili na zadnji poti. Posebna hvala osebju Zdravstvenega doma Črnomelj, dr. Macanu, osebju Splošne bolnice Novo mesto, Urološkemu oddelku, dr. Žuniču, dr. Kramarju, dr. Pogačarju, podjetju EKI iz Črnomlja, družini Mujakovič iz Neuburga, družini Anschell iz Freiburga, upokojenim rudarjem Rudnika Kanižarica, vsem lovcem lovskih družin, Lovski družini Loka za lepo organizacijo, praporščakom, govornikom za poslovilne besede, sosedom. Obrtnemu združenju Črnomelj, pevskemu zboru Zveze lovskih družin Bela krajina za zapete žalostinke, rogistu za zaigrano melodijo v zadnji pozdrav ter gospodu kaplanu za lepo opravljen obred.
Žabrinči: žena Anka, sl« Branko z družino, hčerka Zdenka z družino h> sin Roman k
V *< AvSffc« ' ■ -Nemčije	-:-r .•+1	■-


-'.'V5'	i ■ -'W>;■

M
r
M
'Ji
spMumm
tel. (068) 42-361 ŠENTJERNEJ
Prodaja in montaža vseh vrst avtoalarmov, mobitela, avto-akustike, cent. zaklepanja, el. pomika stekel, hišnih alarmov in varnostnih sistemov, telefonov...
VAMPIRE GT. PIRANHA, PIONER, SONY, BLAUPUNKT
SPMTRADEPARTNER, KI VAM LAHKO POMAGA!
Kandijaka 8	NOVO MESTO
Tel.-Fax: (068) 321-090
BLAGAJNE POS SISTEMI ZA
TRGOVINO IN GOSTI NSTVO
I
EPSON Uniwell
T
TOWA
Olivetti omson Canon
PODJETNIKI, OBRTNIKI, TRGOVCI:
hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah prevzamemo distribucijo vašega propagandnega gradiva po vsej Sloveniji z dosegljivostjo večine gospodinjstev in podjetij. HEXA d.o.o., Stegenškova 5, 62341 PEKRE, tel./fax.: 062/631-224 vsak delovni dan od 12. — 14. ure.
KOKOSI IN PISCANCE,
bele težke, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo, prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Po želji tudi očistimo. Menjamo tudi za koruzo in ostala žita. Naročila po tel. (068) 24-496.
TELSAT d.o.o.%
fs ANTENSKI SISTEMI V
CPB 13, 68280 Brestanica (0608) 70-465
servis
PLANKAR
Pod Trško goro 44 tel. 25-918
Prodaja na obroke SELEČO, ORION, LOEVVE
Pooblaščeni servisi GRUNDIG, NOKIA, SHARP GOLDSTAR, NORDMENDE HITACHI
FREECOM SAT
antene
za satelite ASTRA ali vrtljive avtomatske za 5 satelitov. Nismo najcenejši, smo najkvalitetnejši!
ANTENE
MARKO GERDEN d.o.o. tel. (068) 44-129, Trebnje.
SERVIS IN
REZERVNI DELI KOLES
ože Smole abja vas 27 tel. (068) 21-952

*	otroška kolesa
*	sanke
*	smučarske palice
*	zimska oblačila za kolesarje Nizke cene, možnost plačila na več obrokov!
Posebna ponudba:
* navadna ženska in moška kolesa na 10 obrokov.
Trgovina in šiviljstvo
B^jLrj OMfeutofeu ffiDa&P
Glavni trg 14, Novo mesto
tel. (068) 28-185
Kaj nudimo:
•	bluze, krila, bunde, kostime, kavbojke, puloverje, ra menske podložke, zadrge itd...
•	šivamo tudi po naročilu
Novost pri prodaji tekstilnih
izdelkov:
•	ob nakupu vam izdelek brezplačno popravimo
•	cene so ugodne
•	10% prednovoletni popust
Obiščite nas in se prepričajte!
Likalniki na paro pod visokim pritiskom
Predstavitev in prodajna razstava
bo v petek, 10. decembra, med 14. in 18. uro in v soboto, 11. decembra, med 8. in 12. uro v salonu AUTOCOMMERCE, Novo mesto, Cesta herojev 18 (Plava laguna).
Poseben prednovoletni popust!
Informacije:
IortovaI d.,,,,.
Svetovanje, posredništvo in trgovina
Novo mesto,
Adamičeva 2, tel. (068)22-802.
preklici
ALFONZ GNIDOVEC, Štrekljeva 9, Ljubljana, v svojem imenu in imenu lastnikov parcelnih št. 1186, 1258, 1207/2, 1206/2, 1166, 1213/1 na območju Boršta pri Dvoru izjavljam, da smo z izjavo odstopili brezplačno zemljo za razširitev ceste Boršt—Veliki Lipovec pod pogojem prestavitve podpornega zidu (škarpe). Pred dnevi je prišlo od strani izvajalca samo do rušenja, ne pa tudi prestavitve, kot je bilo dogovorjeno v odstopni izjavi. Podpisani in lastniki omenjenih parcel nismo odgovorni za morebitne posledice, ki bi nastale ob otoplitvi (zemlja in kamenje na cesti) zaradi odstranitve škarpe. Za vse morebitne posledice je odgovoren izvajalec.
posest
DVOETAŽNI, trdno grajen vikend velikosti (7 x 7 m) in vinograd s 600 trtami prodam v Venišah pri Leskovcu. ® (0608)31 -457, od 7. do 21. ure. 4260 VRSTNO HIŠO na Dobu, Slovenska vas, Mirna, prodajamo. Cena po dogovoru. ®- 49-008, od 17. ure dalje. 4397 NJIVO, 3 km od Dolenjskih Toplic, prodam, a? (064)84-665, od ponedeljka do četrtka zvečer.	4398
V MOKRONOGU prodam manjšo hišo, (92 m2 stanovanjske površine) na 500 m2 zemlje. ® (061)40-435 ali (061)743-193.	4400
VIKEND - ZIDANICO z vinogradom in sadovnjakom, 450 trt, na Selih pri Raki prodam. * (061 )484-155.	4426
Prodam 2 lokala v novi blagovnici v centru Novega mesta v izmeri 23,30 m2 in 23,50 m2. Lokala sta trenutno v 3. gradbeni fazi in se nahajata v centralni poziciji v pritličju. Cena 140.000 DEM. Informacije po telefonu (061)321-458.
LKRA.IN d.o.o
Novo mesto, Lebanova 24
Prodajamo:
—	hiše v Novem mestu, Smole-nji vasi, Prečni, Otočcu, Jurki vasi, Vinici, Podborštu pri Trebnjem, Slovenski vasi, Hrastju pri Orehovici, Sevnici, Šoštanju, Dol. Skopicah, Srednji vasi pri Črmoš-njicah
—	stanovanja v Novem mestu, Trebnjem in Krškem
—	oarcele za aradnio v Novem mestu, Žužemberku, Stopičah in Smolenji vasi
—	poslovne prostore za prodajo in najem v Novem mestu, na Otočcu in v Škocjanu za najem
—	kmetije na Trsteniku pri Mirni, v Trebnjem, Raztezu nad Brestanico
—	vikende na Trški gori. Gačah, Trščini, Klenoviku pri Šmarjeti, Zaloki nad Šentrupertom
—	Kmetijska zemljišča in gozdove v okolici Novega mesta, Šentruperta, Gabrja, Brezja pri Raki, Korit pri Dobrniču, Trebnjega in Mokronoga
ISKRA PIO d.o.o.
68310 ŠENTJERNEJ Trubarjeva 5 tel.: 068/42-016
ODDAJAMO V NAJEM
na lokaciji ŠENTJERNEJ, Trubarjeva 5
—	poslovno proizvodne prostore
—	skladiščne prostore
na lokaciji KRŠKO,CKŽ 35
—	dva lokala
—	skladiščni prostor
CENA PO DOGOVORU!
službo dobi
VEČ AKVIZITERJEV dobi honorarno delo. Del zaslužka izplačamo takoj! o (061)812-826.	4335
ŽAPOSLIMO natakarja (- ico), s prakso, sobote in nedelje proste. ® 22-642	4374
IŠČEMO ZASTOPNIKE za prodajo različnih ekskluzivnih artiklov. Informacije od 13. do 16. ure na ® (0608)82-180.
4396
Natakarico za delo za šan-kom zaposlim. Tel. (068) 44-533.	1	'
IZKUŠANEGA KOMERCIALISTA za trženje perspektivnega produkta za podjetja in obrti na območju Novega mesta in okolice iščemo. Pogoj: peta stopnja izobrazbe, starost od 25 do 40 let, avto in telefon. Pisne ponudbe pošljite v treh dneh na naslov: Primit, Letališka 33, Ljubljana.	4410
STELLA - trgovina z italijanskimi čevlji honorarno zaposli prodajalko. ® 22-304.	4425
HOČEVAR AGR0TRG0VINA d.o.o. Dol. Težka voda 7 b, Novo mesto
razpisuje prosto delovno mesto
blagovni knjigovodja
Pogoj: znanje računalništva in 5 let delovnih izkušenj.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na gornji naslov.
stanovanja
V	ŽUŽEMBERKU prodam enosobno
komfortno stanovanje (40 m2), takoj vseljivo. Cena 40.000 DEM. Možen kredit. ® (069)32-948.	4338
ENOSOBNO STANOVANJE, centralno ogrevano, v Novem mestu, oddam samski ženski osebi. ® (068)25-032.
TRISOBNO stanovanje v Novem mestu oddam, lahko tudi dvema dekletoma. ® 27-134.	4377
V	CENTRU Novega mesta prodam
enosobno stanovanje s c.k.. ® (068)26-066.	4386
DVOSOBNO STANOVANJE v Krškem (48 m2) prodam po 900 DEM/m2. ® (0608)32-908.	4394
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam ali zamenjam. ® (068)26-939.	4416
ženitne ponudbe
ČE IŠČETE PARTNERJA za zakonsko zvezo ali trajno prijateljstvo, pokličite ženitno svetovalnico »SREČA«, kjer so storitve za ženske brezplačne. ® (061) 316-477, od 9. do 17. ure, sobota od 9. do 13. ure.	4401
VABIMO VAS, da z nami preživite najdaljšo noč v letu na silvestrovanju v prijetnem lokalu v bližini Dolenjskih Toplic. ® (061)316-477, od 9. do 17. ure, sobota od 9. do 13. ure. Vaša svetovalnica »SREČA«.	4402
SLOVENSKO DEKLE, staro od 45 do 58 let, bi rad spoznal. Našla boš preskrbljenega upokojenca, ki živi v Kanadi. Če rada potuješ in si verna, se oglasi na ® 77-007 ali ponudbe s sliko pod šifro: »LEPŠE ŽIVETI V DVOJE«.
prodam
KOTNO sedežno garnituro in francosko posteljo prodam, a 27-854.	4371
80 - BASNO klavirsko harmoniko prodam. ® 73-582.	4373
BREJE OVCE jezersko- romanovske pasme prodam. .0 (068)20-404.	4379
BELE TEŽKE kokoši (4 kg) prodam. Cena za komad 500 SIT. a ■ (0609)614-922.	4381
BOBTAIL PSIČKE, cepljene, rodovniške, ugodno prodam. Po predhodni najavi možen ogled, Katarina, Ve - (068) 25-766.	4382
PODARIM sobni kamin. o. 22-117. PRAŠIČA, težkega 150 kg, prodam. Možnost klanja. Trezija Bratkovič, Gor. Vrhpolje 50, Šentjernej.	4387
PRENOSNI TELEVIZOR, črno -beli, prodam. ® 42-925.	4388
PRALNI STROJ Gorenje, nov, nerabljen, prodam za 32.000 SIT in termoakumulacijsko peč, 5 KW, za 26.000 SIT oz. po dogovoru. ® (068)21 -644.	4390
5 MESECEV brejo telico simentalko prodam. Potov Vrh 4, ® 23-909. 4393 MIZARSKO TRAČNO ŽAGO ugodno prodam, 'a (0608)70-460.
NOVO SPALNICO Anja ugodno prodam, a. (0608)60-324.	4405
INDUSTRIJSKA ŠIVALNA STROJA, overlock ter ravni in cik - cak, prodam za 3.200 DEM. o (0608)81-062.
PRAŠIČE, težke do 100 kg, prodam. »85-656.	4412
KRAVO SIVKO, brejo 6 mesecev, in bikca, starega 14 dni, prodam. % (068) 76-528.	4413
KRAVO, brejo 9 mesecev, prodam. Šranga 42, Mirna Peč.	4414
PRAŠIČE, težke od 150 do 190 kg, prodam. ® 73-359.	4415
BREJO TELICO ali kravo prodam. »44-529.	4419
DOMAČE PRAŠIČE ugodno prodam. Milan Rus, Mota 25 pri Ljutomeru, ® (069)82-065.	4422
KROMPIR za seme, lanski uvoz, petland dill (belomesnat), jerla, romana in sante, debelina 35 do 50, prodam. Jože Trontelj, Vrhpolje 5, Šentvid pri Stični,.3 (061)777-195.	4427
razno
INŠTRUIRAM MATEMATIKO in
gradbeno mehaniko. ® (068)24-573, popoldne.	4378
V	NAJEM ODDAM manjši poslovni
prostor v Trebnjem. ® 44-459.	4380
V	VARSTVO VZAMEM otroke v
dopoldanskem času. ® 28-472.	4428
MAN&
turistična agencija
Partizanska 7, Novo mesto tel. (068)321-115, 28-136
FOTOKOPIRANJE
*	Tipkanje, oblikovanje, vezava
*	Pečati
*	Snemanje z video kamero
Konvikt d.o.o.
Ul. talcev 12 tel. (068) 22-278
Stritarjeva 2, 68000 Novo mesto Tel.: 068/21-134
V trenutkih, ko se srečujete z izgubo svojih najbližjih, vam stojimo ob strani mi.
Nudimo vam kompletne storitve v zvezi s pokojniki! Dežurna služba 0.—24. ure. 068/21-134, 20-373
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustila draga mama, prababica, sestra in teta
ANGELA
RUS
roj. Štular
iz Železnikov 10 pri Metliki
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, vence, sveče in sv. maše ter vsem, ki so pokojno pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala Nevrološkemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, g. župniku za opravljen obred ter Jožici Humljan za poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Tel.: (068) 22-282 (od 8. do 18. ure)
Žalujoči: hčerka Nada z družino in ostalo sorodstvo
POPRAVEK
V 48. št. Dolenjskega lista je pri pokojnemu DUŠANU MOŽETU z Dvora prišlo do napake. Namesto V spomin je pisalo Zahvala. Se opravičujemo!
V SPOMIN
6. decembra je minilo dve leti, odkar nas je zapustil dragi brat in stric
BORIS
ROMŠEK
19. decembra pa bo preteklo eno leto, kar je umrla draga mama in stara mama
KATARINA ROMŠEK
iz Žagarcev pri Črnomlju
Hvala vsem, ki se ju še spominjate in z lepo mislijo ob njunem grobu postojite.
Janez in Martina z družinama
ZAHVALA
V 33. letu nas je za vedno zapustil dragi nečak in bratranec
JANEZ
JANŽEKOVIČ
Bojanja vas 3
Najlepše se zahvaljujemo zn nesebično pomoč sosedom in vaščanom. Hvala za izrečeno sožalje in podarjene vence Komunalnemu podjetju Metlika, Gasilskemu društvu Radoviča in Zavodu za zaposlovanje Novo mesto - enota Metlika. Zahvaljujemo se govorniku za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, dedka in pradedka
ANTONA
PEKOLJA
Sela pri Šumberku 5
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so z nami delili žalost in sočustvovali v trenutkih slovesa ter nam na kakršenkoli način priskočili na pomoč, še posebej Tomaževim. Zahvaljujemo se sodelavcem Laboda invAdrie Airvvais, župniku za lepo opravljen obred ter pevcem iz Šentvida za ganljivo zapete žalostinke. Vsem hvala 7,a podarjeno cvetje in sveče. Oče, naj ti bo lahka domača zemlja, katero si zelo ljubil!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta
MARIJA TRAVNIK
roj. Kastelic
Sela pri Šumberku 25
Najlepše sc zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, izrazili sožalje, darovali cvetje ter pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Dolenjki Blagovnica Trebnje, GPG- Kipkop in Lesnini LGM PC Vilhaijeva, Ljubljana, za podarjeno cvetje.Lcpo se zahvaljujemo cerkvenemu pevskemu zboru iz Šentvida pri Stični za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
DOLENJSKI LIST VA
pMtret te<j a tedna
Zvonko Rus
“Človek naredi nekaj napak, ki se vlečejo skozi vse njegovo življenje," pravi prof. Zvonko Rus, ravnatelj Belokranjskega muzeja v Metliki. Čeprav jih, razen ene, ne pove, pa se da slutiti, da odločitev, da se zaposli v muzeju, zagotovo ni bila ena od njegovih napačnih življenjskih potez.
Rus, ki si je letos zavihtel na ramena šesti križ, je prepričan, da je bila njegova velika napaka, ki se vleče skozi vse življenje, da se je po končani osnovni šoli v Metliki leta 1948 vpisal v črnomaljsko gimnazijo. Bolj ga je privlačila tehnika. Prav zaradi gimnazije se je potem tudi vpisal na geografijo na takratni prirodoslovno-matematični fakulteti. A napaka gotovo ni bila njegova diplomska naloga, ki je bila za takratne čase precej nenavadna. Posvetil jo je Metliki in življenju v mestu v letih od 1953 do ■1958, ko je začela vanj prodirati industrija. Mnogi so še dolgo črpali podatke iz naloge, Rus pa je dobil zanjo študentsko Prešernovo nagrado. S to nalogo se je kot zaveden Metličan Metliki dokončno zapisal. Prva štiri leta je sicer podučeval v bližnjem Podzemlju, leta 1962pa je prišel v Metliko, kjer je učil zemljepis, a tudi zgodovino in celo matematiko. Generacije učencev se ga spominjajo kot učitelja, ki je bil dosleden, a ki se je tudi rad pošalil. Se danes pravi, da mu je bilo delo z otroki izredno prijetno in če ne bi bilo priložnosti, kakršna se mu je ponudila v muzeju, zagotovo ne bi nikoli opustil pedagoškega dela. nokaz več, da mu je bilo to delo ves pri srcu, je tudi to, da je bil kar
dvakrat soavtor zemljepisnega učbenika za šestošolce.
Kljub temu ga je potegnilo v muzej, kajti v srcu je že dolgo nosil ljubezen do vsega, kar se dogaja v muzejih. V gimnaziji je bil eden tistih, ki so začeli izdajati časopis Belokranjec; ta je prvo leto izhajal ilegalno, v enem rokopisnem izvodu, razpečevali pa so ga po geslu: “Preberi in daj naprej”. Pisanje ga je privlačilo zaradi etnografske vsebine dijaškega časopisa.
Zvonko Rus je potem, ko je bil tri leta kustos, postal ravnatelj muzeja v Metliki. “Čeprav sem vedel, v kaj se podajam, me je včasih obnašanje nekaterih ljudi presenetilo, kajti enačili so ravnatelja in muzej. In če jim prvi ni bil pri srcu, niso dali denarja za drugega, ” pravi. Prav denar pa so v zadnjem desetletju krvavo potrebovali za obnovo gradu, ki predvsem v poletnih mesecih postaja vse pomembnejše kulturno središče mesta. Čeprav si nekateri predstavljajo, da bi ravnatelj muzeja lahko igral le vlogo menedžerja, Rus pravi, da si kaj takšnega na obrobju države, geografskem in siceršnjem, ne more privoščiti. “Starejši tudi drugače gledamo na vlogo muzeja, ki naj bi bil neprofitna organizacija. Če bi se šli v muzeju biznis, bi morda res imeli koristi, a zgolj kratkoročne. Dolgoročno bi muzej na ta način izgubil svoj smisel, ” se prof. Rus nasmehne ob misli, da muzej živi dolgo, a počasi, ter da se muzejsko delo vidi šele takrat, ko ni opravljeno. Nikakor pa ga ni moč vedno gledati le skozi tolar.
A kakorkoli že živi muzej v Metliki, pet ljudi, ki so v njem zaposlenih, zagotovo ne čaka le na morebitne obiskovalce. Navzven se odpira na različne načine, zadnje čase celo kot nekakšna turistična poslovalnica, ker tako pač hočejo ljudje. “Pa naj bo tako, "pravi Rus, ki je za vse radovedneže pripravil še eno delo, kroniko Metlike od leta 1300 do 1993. In morda to delo, ki čaka na izid, ni njegovo zadnje...
MIRJAM BEZEK-JAKŠE

Medvedka ne bo več vznemiijala teritorialcev
Na dlako jo je položil tajnik LD Dušan Jamnik
RIBNICA - O vznemirjanju in protestu ribniških teritorialcev pri pristojnem republiškem inšpektorju za lovstvo smo poročali pred nekaj meseci. Teritorialci so medvedka, ki se je približeval njihovemu objektu in se zapletal v žico okoli objekta, preganjali tako, da so mu streljali nad glavo. Medvedka, pravzaprav medvedko, je zdaj odstrelil oz., kot pravijo lovci, “položil na dlako” 29. novembra sam tajnik lovske družine Ribnica Dušan Jamnik. Tehtala je okoli 80 kg. Njena trofeja bo zdaj krasila bivališče srečnega uplenitelja.
Lovci vedo povedati, da je v zadnjem obdobju medvedov več, in to ne le zaradi premajhnega odstrela ali zato, ker medvedje nimajo naravnih sovražnikov, ki bi jih ogrožali (razen človeka in avtomobilov, saj je nekaj medvedov izgubilo življenje tudi v prometnih nesrečah), ampak pred-vsemprebeg medvedov iz Hrvaške prek Gorskega Kotarja. V Slovenijo beže, ker jih vznemirja streljanje na Hrvaškem in v Bosni, torej gre za begunce posebne vrste.
Večji in starejši, predvsem pa močnejši medvedje si zagotovijo biva-lišča-brloge predvsem v strnjenih ko-čevsko-ribniško-notranjskih gozdovih. Mlajše preganjajo in ti si iščejo hrano in si tudi urejajo brloge na obrobju gozdov. Tudi “naša” medvedka je tavala na obrobju Velike gore, predvsem na območju Petelinjeka in Steljnikov. Ribnici seje približala na slab kilometer. Bila je tudi v vasi Sajevec, v Kotu pa je prišla do hišnega praga Jožeta Kluna. Ljudje seje niso bali, saj je bila že napol domača, nikomur ni naredila nič, in če jo je kdo podil, je le malo zamomljala in zbežala.
Kakih 14 dni pred njeno odstrelitvijo pa je nekam odtavala, saj je tu takrat niso opazili. Zapadel je že sneg. Očitno si je nekje iskala brlog, a je bila povsod pregnana. Zato seje vrnila na območje Petelinjeka. Bilje že čas za zimsko spanje, saj je sneg precej na debelo pokril te kraje. Br-. loga ni imela, zato sije začela kopati in urejati brlog kar slab kilometer od vojaškega objekta. Ta vrnitev pa je bila zanjo usodna. j. pR,MC
f

Sneg je prinesel tudi nekaj hude krvi zaradi neočiščenih pločnikov in ulic -Žalostna invalidova izkušnja o nepripravljenosti pomagati človeku v stiski
Letošnji obilni in zgodnji sneg veseli in jezi. Veseli predvsem otroke in ljubitelje zimskih športov, jezi pa občane, ki se mučijo po zasneženih pločnikih in poteh.
Jože Malenšek iz Lamutove ul. v Novem mestu se pritožuje, ker njihove ulice ne plužijo. Ker je letošnja zima že zgodaj pokazala zobe in radodarno nasula obilo snega, je ta zapostavljenost toliko bolj opazna. Tudi J.K. iz Šentjerneja je huda, ker so pločniki zametani s snegom. Pravi, da ceste sicer plužijo, a sneg odrinejo na pločnike, potem pa ni lopate, ki bi ga skidala. Boji se, da bo prišlo do kakšne nesreče:
Občan iz Trebnjega je opozoril na prometne ovire, ki nastajajo pri Trimu. Tam je cesta večkrat skoraj povsem zaprta, kadar tovornjak zapelje skozi vhod, prikolica pa ostane delno na cesti. Zdaj pa promet dodatno ovirajo še osebni avtomobili v Trimu zaposlenih, parkirani ob ograji. V imenu mnogih občanov opozarja na to in upa, da še pravočasno.
Po dežurnem telefonu največkrat slišimo za kritične pripombe in graje, tokrat pa sta se oglasili kar dve naši bralki s pohvalo. P.K. iz Reve pri Dobrniču se zahval juje tov. Falkner-
jevi in Kovačevi iz OŠ Trebnje, ker so lepo poskrbele za njenega obolelega sina ter ga pripeljale z osebnim avtom domov, kjer zdaj okreva. Bralka iz okolice Metlike pa je pohvalila prodajalke v Novoteksovi trgovini v Metliki. Pravi, da prodajalke svetujejo kupcu in so sploh zelo prijazne.
Hribar Jože iz Novega mesta je bil poln hvale, a zelo grenke in ironično mišljene. Zahvaljuje se namreč vsem tistim voznikom, ki mu v torek ponoči, ko je bilo peklensko mrzlo in je mahal mimo vozečim, niso pomagali. Ob polnoči mu je namreč na cesti med Gradiščem in Mokronogom odpovedal motor avtomobila. Čakal je na usmiljeno srce in zmrzoval do pol sedmih zjutraj, mimo pa je brezdušno peljalo najmanj deset avtobusov in več deset osebnih avtomobilov, a se nobenemu ni zdelo vredno ustaviti in pomagati obupanemu možakarju. Za nameček mu je nekdo še ukradel varnostni trikotnik, ko je odšel v Mokro Polje trkat po hišah, če bi lahko telefoniral po pomoč. Razen enega, ki pa žal ni imel telefona, mu nihče ni hotel niti vrat odpreti. Da bo neverjetna brez-dušnost ljudi še bolj razvidna, povej-
mo, da je Jože stoodstotni invalid. Ob pol sedmih zjutraj ga je končno pobral njegov brat.
Kaže, da so bolj kot za človečnost dojemljivi za stare spore. Ivan Cvirn iz Arnovega sela pri Brežicah je ironično pripomnil, naj gospodje škofi in nadškofi, ki zdaj opravljajo maše za padlimi in pobitimi belogardisti, opravijo kakšno maše še za slovenske esesovce, ki so padli v nemški vojski.
Mladenič iz Novega mesta pa je po telefonu sporočil, da imajo on in, kot meni, tudi večina mladih dovolj prerekanja med partizani in belogardisti oziroma domobranci. Pravi, da so eni in drugi za slovenski narod naredili precej slabega. Domobranci so se udinjali okupatorju, partizani pa so po zmagi narod tlačili 45 let. “Moti me, ker kar naprej pogrevajo zgodovino, v pismih bralcev pa pišejo tudi neresnične stvari in žalitve. Mislim, da takšnih pisem časopisi ne bi smeli objavljati, še posebno ne najbolj primitivnih. Moji sorodniki so bili v partizanih, a sem vseeno takega mišljenja. Mlade generacije nimamo nič od teh prerekanj.
MiM
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zalo pa je lažje telefonirati Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.

NOVOTEHNINA KARTICA ZVESTOBE
Imetnik kartice lahko postane vsak kupec, ki v eni od Novotehninih prodajaln v Novem mestu, Krškem, Trebnjem ali Metliki, kupi blago v vrednosti najmanj 5.000 SIT. Ob prejemu kartice Vam bodo vanjo vpisali vrednost prvega in nato vsakega Vašega naslednjega gotovinskega nakupa. Po 12. nakupu si boste na osnovi izračunane vrednosti povprečnega nakupa lahko izbrali pripadajoče darilo. Če bo vrednost izbranega blaga presegala podarjeno vrednost, boste lahko manjkajoči znesek doplačali. To je darilo, ki ga Novotehna ob prihajajočem Novem letu podarja svojim zvestim kupcem.
Sraka kriči osemnajst ur na dan
Prejšnji teden seje prvič oglasila najnovejša dolenjska radijska postaja Sraka -Slišimo jo na frekvenci 94,6 MHz - Zastonj reklama za mlade podjetnike
NOVO MESTO - Iz domače hiše Vovkovih na Valantičevem 17 seje v torek, 30. novembra, ob 17. uri prvič oglasila prva dolenjska zasebna radijska postaja Sraka. Čeprav je za ta dogodek malokdo vedel, saj je radio pričel dan pred uradnim oddajanjem, je bila šev tisti večer hiša polna prijateljev. Že po nekaj prvih taktih glasbe je bilo za novopečene radijce najvažnejše zvedeti, do kod se Sraka sliši. Prvi telefonski klici so bili kar z Jesenic, iz Ozlja in Karlovca, da klicev iz Dolenjske niti ne omenjamo. Boža in Drago Vovk, lastnika Glasbene produkcije in založništva Srake, sta sedaj srečna, da se jima je izpolnila ta, pred leti še neuresničljiva želja. V njihovi hiši so doslej izdali že več kot sto glasbenih kaset, njun snemalni studio pa je sedaj prerasel v del radijskih prostorov.
Takšna radijska postaja seveda ni poceni. Potrebno je bilo pridobiti frekvenco, aparature, urediti prostore in pritegniti ljudi, brez katerih ne more biti dobrega radijskega programa. Drago pravi, da so mu pomagali “stric iz Amerike” in dobri ljudje. Pri Sraki so s polnim programom pričeli kar ob 6. uri zjutraj in traja do polnoči. Pripraviti osemnajst ur programa vsak dan seveda ni mačji kašelj.
Sraka naj bi po besedah Draga Vovka postala najpomembnejša slovenska radijska postaja z narodnozabavno glasbo. Še posebej bo za ljubitelje viž poskrbljeno ob sobotah, ko naj bi se med oddajo oglašali tudi lovci, ribiči, vinogradniki, gobarji in člani drugih ljubiteljskih društev po Dolenjski. “Ene od oddaj se že prijemajo, na primer “Dober dan, pridni ljudje”, v kateri se bodo predstavili uspešni obrtniki in podjetniki in s katero želimo prispevati k razvoju posameznih dejavnosti. Brezplačno bo predstavljanje za vse tiste mlade
RAZSTAVA MALIH ŽIVALI
NOVO MESTO-Jutri, v soboto in nedeljo bo v športni dvorani v Novem mestu od 9. do 18. ure razstava malih živali. Otroci iz vrtcev in nižjih razredov osnovne šole imajo pri skupinskem ogledu prost vstop. Vabljeni!
KLIC V SILI
NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 18. in 20. uro pri telefonu 23-304 čakala socialna delavka.
TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih bodo odgovarjali strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Telefonska številka je 44-293.
KUD IDIOTI
ČRNOMELJ - V mladinskem kulturnem domu Bela krajina bo v soboto, 11. decembra, ob 22. uri rock koncert skupine Kud Idioti. Vabljeni!
SILVESTROVANJE V MIRNI PEČI
MIRNA PEČ — Gostilna Špo-lar vabi na novoletno zabavo, na kateri bosta igrala ansambla Francija Ocvirka in Slavček.
podjetnike, ki s svojim podjetjem šele iščejo,” pove Drago Vovk. Svoje mesto pri Sraki so že našli tudi dolenjski študentje, ki so izbrali termin v nedeljo popoldan, ko je sicer na sporedu glasba po evropskem okusu.
Frekvenca 94,6 MHz bo med tednom še največ zasedena z dobro glasbo. To Drago pozna, saj je na 1, in II. programu Radia Ljubljane doslej pripravil že več kot 500 oddaj o glasbi, sam ima kar zajetno omaro CD ploš in trakov z dobro glasbo, kjer je na prvem mestu country, rock, jazz in narodna glasba. K izboru mu bodo pomagali njegovi glasbeni sodelavci
PRVI PRENOS S TERENA - Rojstvo radia Sraka so v soboto dopoldan pozdravili tudi godbeniki novomeške Gasilske godbe. Dežurni voditelj Marko Klinc je mikrofon iz studia postavil kar na okno in ponesel glas koračnic prek Srake po domala vsej Sloveniji. (Foto: J. P.)
Rok Jožef, Janko Hrovat, Rudles Vašič ter tonski tehniki Toni Burkat, Bojan Ravbar, Srečko Malavič, Tomaž Maraš, Jani Lipičnik in Bojan Vraničar. Tudi voditelji so dolenjske in belokranjske krvi: Peter Geršič, Tomaž Bratovž, Marko Klinc, Alenka Matjašič, Mojca Pavlič, Irena Potočar, Vesna Dupar, Irena Tratnik in drugi. Med stalnimi gosti bodo tudi ekipa Modre kronike in drugi gostje.
J. PAVLIN
HALO-ALO PIZZA!
® (068)24-415 ZARADI VAS
OVADILI PRIDELOVALCE INDIJSKE KONOPLJE
KRŠKO - Krški kriminalisti so temeljnemu javnemu tožilcu ovadili 34-letnega Š. R. iz Krškega, ker ga sumijo neupravičene pridelave in prodaje mamil, saj je na domačiji svoje matere v Bukovju na več mestih v neposredni okolici hiše zasadil 263 sadik indijske konoplje. 30. julija so policisti na sedmih mestih našli omenjene sadike, ki so bile velike že 120 do 250 cm. Bilke so zasegli in jih uničili. Krminalisti so ovadili tudi 21-letnega N. D iz Loke pri Zidanem mostu in 23-Ietnega B. P., prav tako iz Loke pri Zidanem mostu, zaradi suma pridelave in prodaje mamil. Osumljena sta od maja do začetka avgusta na njivi, ki je last M. J., v Radežu posadila 121 sadik indijske konoplje. 5. avgusta so policisti nasad odkrili in sadike zasegli ter uničili.
Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado JOŽICI ADAM iz Črnomlja. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica je ta teden takšna:
1 (2) Dober nasvet - ANS. MIRO KLINC 2(1) Hej, šofer - ANS. VIGRED
3	(5) Ob sanjavi Krki - ANS. RUBIN
4	(3) Novo življenje - ANS. PETRA FINKA
5	(7) Klic kukavice - ANS. SIMONA LAGNARJA
6	(4) Lepote Slovenije - HMELJARSKI INŠTR. KVINTET
7	(6) Vrt brez smeha - ANS. TONIJA VERDERBERJA
8	(10) Kaj mi nuca planinca - ANS. ROMPOMPOM
9	(-) Beli božič - ANS. HENČEK
10(8) Nazaj na vas - IGOR IN ZLATI ZVOKI
Predlog za prihodnji teden: Se spominjaš življenja - SLOVENSKI ODMEV
KUPON ŠT. 48
Glasujem za:. Moj naslov:...
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
OTOČEC PROTI AIDSU - Ob 1. decembru, svetovnem dnevu boja zoper aids, so delavci hotela grad Otočec v sodelovanju s Klubom diskoteka Otočec svojim gostom pripravili več aktivnosti, od večera erotične poezije z Boženo Petrov in poučnih preventivnih pogovorov z mladimi do velike finalne prireditve v soboto zvečer v motelski restavraciji na Otočcu pod pokroviteljstovm Krke - tovarne zdravil in HIT Casinoja Otočec. Do zadnjega kotička polna dvorana je uživala v vrhunskih predstavitvah plesalcev Kazine pod vodstvom Murka Vodnika, plesne skupine Terpsiho-ra z Mojco Hotko, pevec Nace Junkar pa je navdušil s svojim nastopom predvsem goste iz Italije. Manekenke Reklam studia Marka Klinca so prikazale unikatna oblačila s poslikavami, pletenine, usnje in krzno ter modne dodatke prodajalne Elit Tomaža Borsana ter najboljše italijansko perilo in nogavice iz butika Desiree Gorana Grdiča. Vrhunec modne revije pa je bil defile v kombinaciji oblačil obeh razstavljalcev: v krznenih plaščih in spodnjem perilu. Po vsem tem lahko sodimo, da Otočec ponovno pridobiva svoj nekdanji sloves, seveda pa se bomo morali za vrnitev ugleda dolenjskemu biseru potmditi predvsem Dolenjci sami. Zadnje dejanje tedna boja zoper AIDS na Otočcu se je odvijalo v prostorih Rdečega križa Slovenije v Ljubljani, ko je predstavnik kluba diskoteke Otočec Marjan Pavlin na krajši slovesnosti generalnemu sekretarju RKS Mirku Jeleniču predal čisti izkupiček prireditev. Na sliki: utrinek z modne revije na Otočcu in predaja izkupička v prave roke. (Foto: Marko Klinc)