’ letnik XVIII številka 10 oktober 1980 Moder- nizacija livarne Projekt Modernizacija livarne I. faze, ki je poznan tudi pod imenom nova livarna, je v predzadnji fazi izgradnje — montaži. Po končani montaži je še poskusno obratovanje in nato redna proizvodnja. Kot že vsi vemo bo v novi livarni tekla proizvodnja rondelic, žice in širokega traku v skupni letni kapaciteti 20.000 t aluminija pri maksimalni izkoriščenosti linij. Od tega bomo proizvedli: rondelic 5.000 t, žice 5.000 t in širokega traku 10.000t. Trenutno stenje montaže v začetku oktobra bi bilo naslednje: — Linija za litje ozkega litega traku (dobava firme ANDRITZ iz Avstrije) — končana strojna in elektromon-taža uvožene in delno domače opreme. Dopolniti se mora še sistem za hlajenje, kjer manjkajo deli, ki jih mora DO Hidromonta-ža nabaviti iz uvoza in iz domače proizvodnje (izmenjevalci toplote, črpalke, ventili, cilindri). Vsa ta oprema bo dobavljena postopoma do 15. 11. 1980 in bo do konca novembra tudi montirana. Takoj nato se bo pristopilo k (Nadaljevanje na 2. str.) Modernizacija livarne Aranđelovac dobavil material za obzidavo in bo peči tudi obzidal. Od vseh šestih peči so tri strojno in šamotersko v glavnem zaključene ter se izvaja elektromontaža. Pri ostalih treh pečeh je strojna montaža gotova in jih sedaj obzidujejo. — Pri dovodu pare in mazuta so gradbena dela v glavnem gotova. Izvaja se strojna montaža cevovodov in vse ostale armature. Ob podpisu pogodbe z izvajalcem strojnega in elektro dela dovoda pare in mazuta, Elektrokovinarjem iz Ptuja, je bilo določeno, da končajo do 15. 11. 1980. Vsekakor se bo moral zelo potruditi, da bo izpolnil ta rok, ker je pomanjkanje materiala na našem tržišču, kakor tudi pomanjkanje delovne sile s strani Elekt-rokovinarja, precej zavira montažo. (Nadaljevanje s 1. str.) hladnemu zagonu linije, ki bo trajal približno 14 dni. Po hladnem zagonu pa bo možno odliti že prve kolute iz našega aluminija. Vendar ozek liti trak še ni proizvod za prodajo, temveč se bodo iz njega izsekovale rondelice. Linija za izsekovanje rondelle, ki jo je dobavila firma SCHULER iz1 Nemčije, je pripravljena za montažo saj so temelji že gotovi. Ostala oprema za končno obdelavo rondelic se že izdeluje in bo pripravljena za obratovanje v decembru tega leta. — Linija za litje žice, znana tudi pod imenom linija SECIM (firma iz Francije) — strojna montaža gotova, elektromontaža v teku. Dopolniti se mora še hladilni sistem za livni stroj (izmenjevalec toplote, črpalke in ventili). Za to manjkajočo opremo velja enako kot pri liniji za ozek liti trak saj je to dobava DO Hidromontaža iz Maribora. — Linija za litje širokega traku proizvod francoske firme SCAL. Začela se je strojna montaža opreme in bo predvidoma trajala dva meseca. Kakor hitro bo možno, se bo začela tudi montaža električnih kablov. — Talilne in livne peči so bile projektirane v švicarski firmi GAUT-SCHI od katere je bila dobavljena tudi o-prema in sicer predvsem tista, ki se na jugoslovanskem tržišču ni mogla nabaviti. Pri kompletiranju teh peči so sodelovali oz. še sodelujejo tri jugoslovanska podjetja. Metalac iz Čakovca je izdelal jeklena ohišja, Prva petoletka iz Tr-stenika je prispevala hidravlične agregate medtem, ko je šamot Poleg že navedenega bo potrebno urediti oz. postaviti še: — Dimnik za odvod dimnih plinov iz talilnih peči, ki je potreben zaradi ustvarjanja potrebnega vleka, da se ne bo kadilo v halo. Njegova višina bo 30 m. — Plinska postaja za tekoči naftni plin, ki je potreben za prižiganje mazutnih gorilcev, segrevanje livnih strojev pred litjem ter segrevanje livnih kanalov. — Od ureditve okolja bo ' vsekakor nujno urediti dovozne poti, saj prevozne naprave za tekoči aluminij potrebujejo dokaj ravno in trdno pot. — Na programu je še šolanje delavcev za proizvodnjo širokega litega traku pri proizvajalcu opreme za široki liti trak. Na šola- nje gre šest delavcev za petnajst dni. Do sedaj so bili gotovi naslednji objekti: proizvodni hali, upravno poslopje (aneks) ter transformatorska postaja. Da so objekti popolnoma gotovi še ni možno trditi, vsekakor pa je njihova gotovost tolikšna, da se bodo morebitne napake in pomanjkljivosti ugotavljale šele pri kvalitetnem prevzemu objektov. Vsekakor se trudimo, da bi lahko v mesecu decembru začeli s poizkusnim obratovanjem in dosedanje stanje kaže, da to ni mogoče, vendar bo potrebno pošteno pritisniti, predvsem pri izvajalcih posameznih del. Glede denarnih zadev je stanje naslednje: Do sedaj je bilo angažirano 283,910.245 din (sredstva iz vseh podpisanih pogodb in naročilnic). Plačano je bilo din 225,450.212. Ostanek do predvidenih sredstev je 23,806.416 din. Ta ostanek sef bo porabil za gradnjo dimnika, plinske postaje, ureditve okolja) ter za kritje stroškov poizkusnega zagona. Podjetja, ki so sodelovala oz. še sodelujejo pr! izgradnji nove livarne: — PROJEKTA INŽENIRING PTUJ: gradbeni projekti za halo, a-neks, T. P., gradbeno instalacijo, kanalizacijo, temelje za opremo in kleti. — PROJEKT MARIBOR: Razvod tehnološke vode, dimnik, plinski razvod po hali. — HIDROMONTAŽA MARIBOR TOZD Projekti-va: projekti za dovod pare in mazuta, nostrifikacije strojnih in elektro načrtov, elekt-roprojekti. — SGP KONSTRUKTOR MARIBOR: gradbena in obrtniška dela. — HIDROMONTAŽA MARIBOR TOZD Proizvodne delavnice: domača oprema za lini- (Nadaljevanje na 3. str.) Kako je nastajala Na tem mestu bo zrasla nova livarna Teren za novo livarno Baraka na gradbišču Kulturni program ob začetku gradnje. Foto: Panzalovič nova livarna Gradbišče pod snegom Pesem iz mladih grl Začetek gradnje nove livarne Gradbišče Postavljanje prvega stebra Nova livarna Otvoritev gradbišča nove livarne s postavljanjem prvega stebra Naša nova lepotica. Foto: Panzalovič Moder- nizacija livarne (Nadaljevanje . z 2. str.) je za ozek liti trak, rondelice in žico, obnova vertikalnega livnega stroja DSN. — HIDROMONTAŽA MARIBOR TOZD Montaža: Strojna in elekt-romontaža vse uvožene opreme, razvod tehnološke vode, razvod komprimiranega zraka, montaža hidravlike, montaža o-preme za rondelice. — IMP LJUBLJANA TOZD Elektrokovinar Ptuj: gradbene instalacije, dovod pare in mazuta, zunanji dovod tehnološke vode, dobava in montaža opreme za transformatorsko postajo. — ŠAMOT ARANĐELO-VAC: material za obzi-davo dimnega kanala, peči in dimnika in obzidava dimnega kanala, peči in dimnika. — METALAC ČAKOVEC: jeklena konstrukcija peči z vsemi pripadajočimi odlitki in strojnimi deli (ležaji, verige, verižna kolesa, itd.). — MOSTOVNA LJUBLJANA: dva mostna tekalna žerjava. — CER ČAČAK: žariine peči za rondelice. — PRVA PETOLETKA TRSTENIK: hidravlični agregati za dvig in spust peči. — PLINARNA MARIBOR: Projekt za plinsko postajo ter vsa strojna dobava in montaža o-preme za plinsko postajo. — TGA TOZD Vzdrževanje: sidrni material za linijo za litje ozkega traku, skladiščne u-sluge . — TGA TOZD Promet: priprava gradbišče, transportne usluge. Poleg navedenih je sodelovalo še precej drugih podjetij vendar v manjšem toda ne nepo-mebnem obsegu. P. M. aluminij 3 21. novembru Letos poteka že 26 let od tistega dneva, ko smo v naši tovarni pričeli s proizvodnjo. Enaindvajseti november leta 1954 nam bo ostal v lepem pa mnogim tudi v grenkem spominu, če pomislim na tiste, ki so to tovarno marljivo gradili tudi v času tako dobro znanega informbiroja, ko smo bili izolirani prav od tistih od katerih smo po vojni pričakovali največ. Toda tudi to nas ni preprečilo (po zaslugi pokojnega tovariša TITA, ki se ni dal niti takrat mogočnemu diktatorju Stalinu. Dan, ko smo pričeli s proizvodnjo je bil za mnoge nas veličasten dan še predvsem zato, ker smo kljub temu, da so mnogi prišli v tovarno tako iz Haloz kot iz Slovenskih goric iz svojih vi-ničarij in malih kmetij, pa so v določenem času kaj hitro uspeli z delom ob mnogih strojih in elektrolitskih pečeh, ki so jim bile do takrat neznane. Dobro smo se zavedali, da moramo od tega dne naprej naši skupnosti vračati sredstva s katerimi nam je pomagala pri izgradnji takratnega giganta aluminijske industrije v enotni socialistični Jugoslaviji — ta dan je namreč bil za nas nekak mejnik med gradnjo — montažo in proizvodnjo. Če bi danes po šestindvajsetih letih ocenjevali vso prehojeno pot v kateri je bilo nešteto naporov, a kljub temu uspehov, bi lahko samo dejali, da smo prehodili ogromno in naporno pot. Kakšne so bile takratne zmogljivosti proizvodnje glinice in aluminija so nam vsem dobro znane — in kaj smo od takrat do danes storili in kaj modernizirali (delno avtomatizirali in zgradili na novo) vemo zelo dobro, saj tistega fizičnega težkega dela tistega časa ne bomo kar tako pozabili (danes je za mnoge drugače in pretežko), saj smo v večini našega dela poznali le dober kramp ali lopato ter še kako zračno pištolo za čiščenje stolpov v glinici in dekompozerjev prav tako v belem delu glinice. Toda nihče ni odnehal, saj je bila disciplina in zavest tista, da je treba delati in delati in le tako ustvarjati sredstva za osebne dohodke in druge dajatve ter vračanje danih nam sredstev za izgrad- Zlitine France MEŠKO Odrezki Naš praznik 26-letnica obratovanja pa nam naj bo vsem spodbuda za nadaljnje1 še odgovornejše in zavestno delo v naši DO in v okviru SOZD UNIAL. Vsakoletni 21. november naj bo praznik pregleda naših uspehov, pa naj bo tudi tokrat tako. PRIJETNO PRAZNOVANJE IN ČIMVEČ NOVIH DELOVNIH USPEHOV! pravijali, vsekakor pa je poleg nediscipline in slabe odgovornosti in zavesti tud' vprašanje osebnih dohodkov, ki mnogim vsebolj le grenijo življenje in ne da bi izboljševali osebni in življenjski oz. družbeni standard. Toda o tem smo že pisali pa raje kaj več o našem samoupravljanju in delegatskem sistemu (seveda v nekaj krajših vrsticah), ki nam je v minulih letih prinesel mnogo novega in spodbudnega, pozneje pa vsebolj upadamo tudi na tem področju (to je brez dvoma nesporno), saj nam mnoge razprave ter tudi sprejemanje raznih sklepov na DS v TOZD to tudi dokazujejo — to velja tudi za vse ostale samoupravne in družbenopolitične strukture Vsebolj pozabljamo na tiste dni pred 26. leti in nato za njimi vse do danes. Pozabljamo na ves trud in prizadevanja ter disciplino, ki smo jo takrat imeli in, ki bi naj bila tudi osnovni nosilec vseh nadaljnjih perspektivnih načrtov v našem vsakdanjem delu. Razumljivo se je z večanjem in izpopolnjevanjem proizvodnih naprav krepil tudi sam kolektiv, saj je obseg proizvodnje rastel mnogo hitreje, kot takrat število zaposlenih. Seveda pa so to le razmišljanja na takratne oziroma čase do danes. Industrija aluminija v Evropi, ali bolje rečeno v svetu sploh, pa se je tako razširila, da je dovolj jasno to, da bo lahko uspeval le tisti, ki bo sposoben proizvajati čimveč in seveda čim-kvalitetneje. Naše današnje že precej zastarele naprave nam delajo velike preglavice in nobenih upov na kosanje s sodobnimi tovrstni- mi ' tovarnami glinice in aluminija v Evropi in v svetu, vendar lahko to vsaj ublažimo in nadomestimo samo z vestnim ter odgovornim delom od vzdrževanja pa vse do tistega poslednjega proizvajalca na delovnem mestu kjerkoli v TGA. Čeprav smo se v nekaterih smereh tega problema lotili z vso resnostjo (ne pa tudi z dovoljno odgovornostjo) pa z doseženimi rezultati nikakor ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Pomanjkanje delovne sile je pereč problem (o tem sme pisali) in so nujne rešitve če ne želimo doživeti poloma v vseh smereh. Kje so vzroki vemo, zato čimhitre’ši ukrepi ne bedo odveč. njo tovarne. In zakaj je danes tako drugače? Zakaj se je vse toliko spremenilo? O tem bi lahko mnogo raz- Tako je nastajala nova livarna Gradbišče Ob našem prazniku - Boksit včeraj, danes, jutri! (Kratek pregled razvoja kapacitet in proizvodnje boksita v svetu) Z vprašanjem razpoložljivosti oziroma trajanja rezerv surovin se srečamo tudi pri aluminijski industriji. Zaradi relativno dolgega proizvodnega ciklusa od surovine do končnega produkta, pa tudi pričakovane rasti porabe aluminija, sedanji in potencialni porabniki aluminija upravičeno izražajo svojo bojazen glede bodoče oskrbe. Rezerve boksita v svetu Aluminija v naravi ne najdemo v metalni obliki. Kot sestavni del najrazličnejših spojin, predstavlja z 8°/o pomemben sestavni del zemeljske skorje (silicij cca 26,5 %, železo 5 %, magnezij 2%, baker 0,01%, cink 0,004%). Za pridobivanje aluminija se uporablja izključno boksit, kljub temu, da že obstajajo metode in tehnologije za pridobivanje aluminija iz nekaterih drugih surovin (npr. kaolin, alunit. andaluzit, itd.). Ob sedanjem tempu izkopa, bi svetovne rezerve boksita zadoščale približno za 300 let, vendar se ta ocena, ob upoštevanju 5—6% letne rasti porabe zniža na cca 50 let. Seveda moramo te ocene jemati z veliko mero nesigurnosti, saj smo se že v prejšnjem članku srečali s fenomenom vedno na novo ocenjenih rezerv surovin. Naslednja slika nam plastično prikazuje ta pojav. Leta 1845, ob letnem iz- kopu 0,84 milijonov ton, so bile rezerve ocenjene na 1 milijardo ton. Trideset let pozneje so ocenjene rezerve 30-krat višje, medtem, ko je poraba porastla le za 19-krat. Skupne rezerve boksita so danes ocenjene na 25 mlrd. ton (od tega 15 mlrd. ton, ali 60% kot sigurne rezerve). Največji del teh rezerv (cca 5,2 mlrd. t) je v Avstraliji, predvsem na severu pri Cape-Yorku (27 mlrd. t) in zapadu, pri Perthu1, (1,75 mlrd. ton). Rezerve boksita v Gvineji so ocenjene na 5 mlrd. ton, v Braziliji pa 2,1 mlrd. ton (Trombetas in Pa-ragominos). Jamajka, Mali, Indija, Kamerun, Surinam in Gvajana imajo po 1,2 mlrd. ton rezerv boksita, ali skupno 7,2 mlrd ton (30 % svetovnih rezerv). Vidimo, da je 80% svetovnih rezerv boksita koncentriranih v desetih državah. Dosedanja proizvodnja (izkop) boksita Podatki o kapacitetah in o proizvodnji boksita v preteklih letih, se močno ločijo od prej navedenih podatkov, o trenutni razprostranjenosti znanih rezerv boksita. V letih 1950—1960 je bilo težišče pridobivanja boksita v Latinski Ameriki (predvsem v Karibih), sedaj pa se je to težišče preneslo v Oceanijo, posebno po letu 1965, ko so bili odprti novi rudniki v Avstraliji. V naslednjih letih se pričakuje povečan vpliv novih bogatih rudišč v Afriki in Južni Ameriki (Brazilija). Toda takšna »selitev« centrov pridobivanja boksita, ni samo posledica odkrivanja novih bogatih ležišč temveč so vzroki zanjo tudi v zapletenih odnosih lastništva in kontrole nad temi ležišči. Odločilno vlogo v tej »igri« imajo seveda velike multinacionalne družbe, vendar se podobno kot pri ostalih surovinah, tudi pri državah proizvajalkah boksita pojavljajo težnje po večjem vplivu in kontroli nad politiko proizvodnje in distribucije boksita, določanjem cen, itd. Združenje proizvajalk boksita (IBA — inter- national Bauxite Association) združuje 11 držav (med njimi tudi Jugoslavijo), v katerih se proizvede (nakoplje) cca 75 % boksita. Vir: IBA World Metal Statistics Metallgesellschaft Delež držav članic IBA se je od 71 % svetovne proizvodnje v letu 1975 dvignil na 75% v letu 1979. Kapacitete Podatki o deležih posameznih držav v celotni svetovni proizvodnji boksita, v glavnem odgovarjajo podatkom o deležih kapacitet za proizvodnjo boksita. V obdobju 1961—1976 se je delež držav v razvoju zmanjšal od 58,4% v letu TABELA 1: Svetovna proizvodnja boksita v letih 1975 in 1979 (v tisočih ton) 1975 1979 Avstralija 20.958 27.583 Dominikanska republika 785 521 Gana 325 251 Gvineja 8.406 12.199 Gvajana 3.828 3.354 Haiti 522 560 Indonezija 993 1.093 Jamajka 11.571 11.574 Sierra Leone 716 680 Surinam 4.751 5.073 Jugoslavija 2.306 „ 3.012 SKUPAJ IBA: 55.161 65.900 Brazilija 969 1.220 Francija 2.563 2.000 Grčija 3.006 2.600 Madžarska 2.890 2.900 Indija 1.094 1 500 Malezija 704 600 ZDA 1.800 1.600 SZ 6.600 6.700 Ostali 2.250 2.400 Skupno SVET 77.037 87.420 Alcoa of Australia 5,000.000 t — Gove (Avstralija) — Nabateo Pty Ltd. 4.267.000 t — Discovery Bay (Jamajka) — Kaiser Bauxite Co 3.709.000 t — Lydford (Jamajka) — Reynolds Mines Ltd. 2.960.000 t — Nain (Jamajka) l— Alport 2.500.000 t — Debele — Kindija (Gvineja) — Office des Bauxtes de Kankan Vin Aluminium Conductor Development Corp. London, 1978. Lastništvo in kontrola Podatki o kapacitetah in proizvodnji boksita po državah ne dajejo prave slike o dejanskem razpolaganju s tem rudnim bogastvom. Podatki o lastništvu in kontroli nad rudniki boksita dajejo povsem drugo sliko, saj je aluminijska industrija izrazit primer oligopolistične dominacije šestih multinacionalnih družb (Alcoa, Alcan, Reynolds, Kaiser, Pec-hiney, Alusuisse), ki so vertikalno povezane na vseh nivojih proizvodnje aluminija.- K tem je treba prišteti še cca 50 privatnih družb, ki kontrolirajo približno 20% svetovnih kapacitet (npr Anaconda, Martin Marietta, Revere, BACO, RTZ, Billiton itd.), ter podjetja v državni lasti (VAW, EFIM, INI, Norsk Hydro). Z najrazličnejšimi oblikami lastništva in udeležbe v kapitalu (skupne naložbe), so si te družbe pridobile popolno ali delno kontrolo nad svetovno aluminijsko industrijo. Boksit SLIKA 1: Razvoj svetovnih rezerv boksita v letih 1945 - 1977 (v mlrd. ton) Vir: OECD - Report, Nr, 43391, Paris 1978 1977 260 ' 170 i 160 290 razpoložljivost v letih (v vsakokratni odvisnosti od letnih potreb) 1961 na 48% v letu 1976. Delež Latinske Amerike se je iz 47,3% zmanjšal na 29,8% v letu 1976, Afrike pa povečal iz 6,8 %, na 12,8%. Toda največji porast svetovnih kapacitet je opazen pri razvitih državah, ki so v letu 1976 razpolagale s kapacitetami 40,59 milijonov ton, oziroma 39,4% svetovnih kapacitet. Glavni vzrok za to je hiter razvoj kapacitet v Avstraliji, katere delež v letu 1976 znaša 27,7 %. V naslednjih letih se predvideva porast kapacitet v vseh predelih sveta, razen v Severni Ameriki. Največji porast bo v nerazvitih državah. predvsem zaradi novih najdišč v Braziliji, Surinamu, Sierra Leoneju, Indoneziji in Indiji. Delež držav članic IBA, bi se naj v letu 1982 zmanjšal na 70,9 % (1976 — 74,1 %), kajti največje povečanje kapacitet se pričakuje v državah, ki niso članice IBA (Brazilija. Indija, Grčija). Največje najdišče boksita je vsekakor Weipa (Comal-co) v Avstraliji, ki je imelo v letu 1977 kapaciteto 10,C milijonov ton. Sledijo mu: 7,250.000 t — Sangredi (Gvineja) — C.B.G. 7,000.000 t — Jarrahdale (Avstralija) — Tako je šest največjih multinacionalnih družb v letu 1961 imelo kontrolo nad 68,9 % svetovnih kapacitet boksita, v letu 1976 pa je ta delež padel na 58,3 %. Delež teh družb bi se naj v letu 1982 zmanjšal na 45.7 %, saj bodo nove kapacitete v Braziliji, Indiji in Indoneziji pretežno pod kontrolo države. V direktnem lastništvu teh šestih družb je bilo leta 1976 43,7 milj. ton kapacitet za pridobivanje boksita (ali 42,4% svetovnih kapacitet). Leta 1982 bi naj ta delež znašal 37.8 % ali' cca 48 milijonov ton. Napori združenja IBA, ki je nastalo po vzoru združenja držav proizvajalk nafte OPEC, so tako predvsem usmerjeni na zmanjševanje vpliva multinacionalnih družb na področju aluminijske industrije. Kljub visokemu deležu kapacitet za pridobivanje boksita v državah IBA, je ta politika otežkoče-na zaradi vertikalne povezanosti aluminijske industrije Na področju pridobivanja glinice in aluminija je namreč delež in vpliv držav članic IBA manjši, kar močno vpliva tudi na politiko in ukrepe na področju boksita. T. D Ob dnevu mrtvih Vsako leto se ob prvem novembru napotimo na grobove naših dragih, naših sorodnikov, znancev, padlih partizanov in talcev. Tudi tokrat bomo lepo okrasili njihove grobove, obudili spomin nanje, prižgali svečke v znak, da spomin nanje še vedno živi v naših srcih. Mnogo ljudi se nemo pomika proti mnogim pokopališčem v raznih krajih in mestih po vsem svetu, noseč v rokah šopek krizantem ali kakšnega drugega jesenskega cvetja ter vsaj po eno ali več svečk, s katerimi bi naj dostojno počastili spomin na tiste, ki so nam bili najdražji, pa so nas morali pač po zakonu narave za vedno zapustiti, nas in ta še vedno nesrečni svet. Koliko je danes po širnem svetu tudi takih, ki nikoli ne bodo imeli na svojih grobovih (če jih sploh kje imajo), nobenega cveta ali svečke v spomin od tistih, ki so jih morali zapustiti in ki so jih prav gotovo tudi neizmerno ljubili. Strašna je misel na tiste nesrečne otroke, ki so ostali brez staršev ali tudi obratno, pa je zato morda tudi v nas kaj tiste zavesti s katero bi se naj vsaj v mislih spomnili njihovih tragedij in nesrečnega otroštva, mladosti — pa tudi poznejšega časa življenja do pozne jeseni starosti. Če sem prej dejal ta nesrečni svet, potem se ob tem prazniku, ko bomo vsi obujali spomine na preteklo življenie naših najdražjih — pa tudi vseh ostalih, saj je zares ta današnji svet resnično nesrečen v času nenehnih nemirov in krutih ter strašnih državljanskih ali o-stalih vojn, ki se po krutosti sicer razlikujejo, padajo pa le še nesrečne žrtve brez trohice krivde. Tak opomin na to bi naj nas vodil in spremljal tudi ob letošnjem dnevu mrtvih, ko bo naš spomin segal tudi daleč izven naših meja, saj so naši najdražji med drugo svetovno vojno umirali praktično skoraj po vsem širnem svetu in ne vemo kje počivajo izmučena telesa — izmučena med strahovitimi trpinčenji in mukami v raznih koncentracijskih taboriščih tudi v svoji lastni domovini, kjer so bili neusmiljeno ubiti ali zaklani na zverinske načine svojih domačih izdajalcev in kvislin-gov. Koliko je danes grobov po gozdovih pri nas in v svetu, za katere, kot sem že deial, še vedno ne vemo in skoraj gotovo nikoli ne bomo izvedeli. Za vse mnoge padle ali ubite v narodnoosvobodilni vojni, ki so žrtvovali svoia mlada življenja za svobodo, ki jo mi danes ponosno uživamo (dostikrat tudi pozabljamo kako proizvodov so največjo pozornost pritegnili: izparile!, zeolit, specialne glinice, odlitki tlačnega litja, razne vrste pločevin, žeblji, ograje, okna itd. Posebno pozor nost je pritegnil tudi razstavni paviljon, ki je v celoti zgrajen iz aluminijskih polizdelkov (TOZD Montai). Za ocenjevanje poslovne uspešnosti nastopa na velese-jemski prireditvi je zaenkrat še prehitro, ugotovimo pa lahko ugodne propagandne efekte, ki se bodo zagotovo odražali skozi vse leto. nam je oziroma bi naj bila dragocena). Postavljamo vedno nova spominska obeležja ter spomenike širom naše domovine kot večne pomnike našim današnjim mladim kot tudi bodočim rodovom, da se take strahote nikoli več ne bi smele ponoviti. Mi danes uživamo svobodo na kateri tudi gradimo našo socialistično samoupravno družbo. Letos pa bomo dan mrtvih praznovali še z večjo bolečino v naših srcih, ko bodo naše misli boleče usmerjene proti hiši cvetja v Užiški 15 na Dedi-nju, kjer za večno počiva neutrudno truplo našega dragega predsednika republike, predsednika ZKJ in vrhovnega poveljnika vse naše ljudske armade. Odveč je v teh bolečih trenutkih govoriti o vsem kar je pokojni tovariš TITO storil ne le za nas, ampak tudi za mir v svetu kjer ga spoštujejo in bodo njihove misli prav tako ta dan z vsemi nami Jugoslovani. Težki — zares težki so tl spomini in trenutki na tiste dneve, ko je za vedno u-sahnilo neumorno srce dragega nam TITA. Toda že dosedaj smo dokazali — in to bomo še velikobolj v prihodnje, da je on — čeprav ne fizično — vedno med nami prav povsod in da smelo nadaljujemo njegovo začrtano pot, pa naj bodo naši spomini ob dnevu mrtvih tokrat posvečeni njemu in razumljivo ostalim našim najdražjim. Vsem večna slava in miren zaslužen počitek! France MEŠKO Zagrebški velesejem — vrhunska""sejemska prireditev mednarodni menjavi tudi s tehničnimi izdelki. Zagrebški velesejem se je skozi 71. letno tradicijo razvil v eno izmed najpomembnejših sejemskih prireditev v Evropi in na svetu, ki po razstavnem prostoru, številu razstavljalcev in poslovnih dimenzijah zavzema vidno mesto med vodilnimi sejemskimi prireditvami, kot so to v Hannovru, Leipzigu, Milanu itd. Takoj po organizaciji prvih modernih velesejemskih prireditev (Verona 1898 in Paris 1904) so pričeli tudi v Zagrebu razmišljati o podobni prireditvi. • Že leta 1910 je bila v Zagrebu organizirana prva sejemska prireditev pod imenom »Zagrebški zbor«. Do leta 1941 je bilo v Zagrebu organiziranih 40 velesejemskih prireditev in 186 specializiranih sejmov. Leta 1925 je Zagrebški velesejem (takratni zagrebški zbor) postal tudi član mednarodne sejemske organizacije (UFI). Pravi razvoj Zagrebškega velesejma se začne po osvoboditvi, ko je bila leta 1947 organizirana prva večja sejemska prireditev v novi Jugoslaviji. Nadaljni razvoj velesejma je zahteval tudi preselitev na novo lokacijo (leta 1956) na Avenijo »Borisa Kidriča«, kjer se odvija tudi danes. Celotno sejmišče zajema cca. 500.000 m2, odprtih razstavnih prostorov je cca. 80.000 m2, zaprtih pa cca. 230.000 m2 v štiridesetih razstavnih paviljonih. Na prireditvah Zagrebškega velesejma se srečujejo razstavljalci iz visokorazvi-tih držav, socialističnih držav in držav v razvoju. Posebno tretjim je na teh prireditvah posvečena posebna pozornost, saj dežele v razvoju niso več le naftna in druga surovinska hrana razvitih dežel, ampak želijo postati enakopraven partner v Na pred kratkim končanem 51. jesenskem Zagrebškem velesejmu je 1780 razstavljalcev iz 58 dežel (od tega 32 dežel v razvoju) in 1598 razstavljalcev oziroma OZD iz Jugoslavije predstavilo že tradicionalne najnovejše izdelke. Med domačimi razstavljalci je bil prisoten tudi SOZD Unial, ki je na raz stavnem prostoru predstavil izdelke iz proizvodnega programa DO Impol in DO TGA. Izmed razstavljenih Razstavni prostor SOZD Unial. Foto: Srećković Iznajditeljstvo Delavski svet TOZD Vzdrževanje je dne 17. 6. 1980 potrdil inventivni predlog št 204 avtorja Horvat Janeza z naslovom: »Priprava za obdelavo glav anodnih klinov«. Tovariš Janez Horvat dela v TOZD Vzdrževanje že 22 let in je to njegov četrti prijavljeni predlog, ki se u-porablja v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Omenjena priprava služi kot pripomoček pri struženju glav anodnih klinov, s čimer se skrajšuje čas obdelave iz 20 min. na 14. min. po komadu. Planirana letna korist iz predloga št. 204 je 20.927,— din, odgovarjajoče posebno nadomestilo za avtorja pa znaša po Samoupravnem sporazumu o inovacijah 3.903,10 din. Delavski svet TOZD Tovarna glinice je dne 8. 9. 1980 potrdil inventivni predlog št.. 181 avtorja Dreven šek Cirila z naslovom: »Zamenjava križnih ventilov z loki«. Tovariš Ciril Drevenšek je delal v TOZD Tovarna glinice 10 let in je to njegov prvi prijavljeni predlog, ki se uporablja v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Vsebina opisa avtorjevega predloga je bila naslednja: »Predlagam, da se vse križne ventile na Kelly filtru (24 kom.) zamenja z loki, ker predstavljajo ti ventili le navidezno možnost spreminjanja pretokov. Ob priliki pranja filtrov smo do sedaj vstavljali zaslonke za ventil, medtem ko ventilov nismo zapirali, ker niso bili sigurni. Po novem načinu pa bi obračali predlagane loke v smeri želenega pretoka.« Korist predloga je bila izračunana iz stroškov vzdrževanja ventilov, kateri sedaj odpadejo in so znašali letno 58.931,13 din. Stroški realizacije predloga so znašali 10.156,62 din, medtem ko posebno nadomestilo i-novatorju po Samoupravnem sporazumu o inovacijah znaša 7.405,60 din. Delavski svet TOZD Predelava aluminija je dne 3. 9. 1980 potrdil inventivni predlog št. 210 avtorja Čelan Rudija z naslovom »Predlog za izdelavo potapljačev za čistilo«. Tovariš Rudi Čelan dela v TOZD Vzdrževanje že 27 let in je to njegov prvi prijavljeni predlog, ki se je uporabil v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, Predlog se nanaša, na u-porabo starih osi od trakov livnega stroja za izdelavo potapljačev za čistilo. Predlog prinaša za TGA korist 30.800,— din, avtorju pa enkratno posebno nadomestilo 5.140,80 din. Delavski svet TOZD Tovarna glinice je dne 8. 9. 1980 potrdil inventivni predlog št. 203 avtorja Slešič Antona z naslovom: »Sprememba • ventila po načrtu GS 5424 C«. . Tovariš Anton Slešič dela v TOZD Vzdrževanje že 30 let in je to njegov drugi prijavljeni predlog, ki se u-porablja v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Avtor je podal Komisiji za inventivno dejavnost sledeči predlog: »Komisiji za inventivno dejavnost predlagam spremembi ventila pri membranski črpalki po načrtu GS 5424 C, in sicer: 1. pri popravilih omenjenih ventilov postružimo sedež ventila pozicija 5 le toliko, da dobimo gladko površino in površino, na katero nalega tesnilna plošča — pozicija 6. 2. Vstavljamo po 2 plošči — pozicija 7, s čimer preprečimo zvijanje krožnika ventila — pozicija 4. Na ta način bi lahko o-menjene sedeže ventilov dvakrat postružili, kar pomeni 3-kratno uporabo. V primeru pa, da bi naročevali omenjene sedeže nekoliko debelejše, pa bi bila . upo raba še večkratna. Po planskem izračunu koristi inventivnega predloga ta znaša 13.779,80 din in posebno nadomestilo inovatorju po Samoupravnem sporazumu o inovacijah znaša 2.647,90 din. P. B. „Aluminij” pričakuje vaše prispevke! Ventil Vlasenica: izkopano milijon ton boksita Rudnik boksita v Vlaseni-ci, ki je v sklopu sarajevskega Energoinvesta je v letošnjem letu že izkopal milijon ton boksita. Predvidevajo, da bo do konca leta uresničena rekordna planirana proizvodnja 1,5 milijona ton boksita. Od skupne planirane proizvodnje je 1,4 milijona ton predvideno za Tovarno glinice »Birač«, preostalih 100.000 ton pa za izvoz v ČSSR. Dalmacija: združevanje aluminijske industrije Tvornica lakih metala »Boris Kidrič« iz Šibenika, »Jadral« iz Obrovca in »O-mial« iz Omiša se bodo najverjetneje do konca leta združili v sestavljeno organizacijo združenega dela »Aluminij« s sedežem v Šibeniku. Pripravljen je že referendum na katerem bo 5.666 zaposlenih iz omenjenih treh delovnih organizacij odločalo o združitvi v SOZD. Na iniciativo Izvršnega sveta Skupščine občine Split in Gospodarske zbornice za Dalmacijo je bil sklican sestanek, na katerem je bil sprejet elaborat o ekonomsko-družbeni upravičenosti združevanja dela in sredstev aluminijske industrije Dalmacije. Namen združevanja je ustvarjanje enotne ekonomsko-tehnolo-ške celote, v kateri se bodo združila vsa dela, od raziskovanja do proizvodnje in predelave boksita, proizvodnje primarnega aluminija in finalizacija. Podgrmeč: nove zaloge boksitne rude Raziskovalna ekipa Rudnika bosita in mangana v Bosanski Krupi (rudnik je v sestavu Energoinvesta) je odkrila na področju vasi Vojevao pod Grmečom nova ležišča boksitne rude. Do sedaj so odkrili zaloge za enoletno proizvodnjo cca. 55.000 ton. Predpostavljajo, da so zaloge znatno večje, kar pa bodo morali potrditi nadaljna raziskovalna dela. Povzeto iz domačih časopisov in revij! Cetinje: Hladilniki iz nove Obodove tovarne Pred nekaj dnevi je v Cetinju pričela obratovati nova tovarna hladilnikov po licenci »Bauknecht«. To je popolnoma avtomatizirana tovarna, v kateri se lahko istočasno proizvaja šest različnih tipov hladilnikov. Rezultati iz poskusne proizvodnje so zadovoljivi, tako, da bo po predvidevanju strokovnjakov tovarna že v začetku prihodnjega leta obratovala s polno kapaciteto. Obod dosega ugodne rezultate tudi pri prodaji hladilnikov na tuja tržišča, posebej interesantne pa so države v razvoju. Nove kapacitete za proizvodnjo hladilnikov in pa njihova ugodna prodaja sta vzpodbudni novici za predvideno proizvodnjo izparilnikov v TOZD Predelava aluminija. aluminij i Uspela vaja enot CZ v TGA V soboto, 4. oktobra 1980 je v tovarni glinice in aluminija potekalo delo kot normalno vse ostale dni. Nič pomembnejšega ni bilo opaziti. Toda štab civilne zaščite je že v jutranjih urah podrobneje — razpravljal o samem načrtu praktično reševalne vaje vseh enot civilne zaščite TGA »BORIS KIDRIČ« Kidričevo na teritoriju tovarne. Pri vaji je sodeloval tudi štab CZ KS Kidričevo z nekaterimi svojimi enotami ter KS Hajdina s svojo gasilsko enoto. Tokrat je vaja potekala v TOZD Proizvodnja in TOZD Predelava aluminija. Omenim naj še to, da so na praktično reševalni vaji sodelovali štab CZ TGA, oddelek za zveze, četa za nudenje prve medicinske • pomoči, gasilski vod, vod za odstranjevanje ruševin, oddelek za uporabo in vzdrževanje zaklonišč, četa za vzdrževanje reda in vod RBK. Kot sem omenil, je štab CZ v TGA že v jutranjih u-rah temeljito pripravljal potek vaje po dobro pripravljenem programu. Ob določeni uri so se zbrale vse e-note CZ na svojih zbornih mestih, kjer so dobili konkretne naloge, ki so jih morale v toku vaje izvajati na to pa ostale v pripravljenosti na svojih položajih do pričetka vaje. Nekaj po enajsti uri se je oglasil znak sirene, ki je naznanil zračno nevarnost. Ta je bila tudi upravičena, saj so se pojavila sovražna letala ter v več naletih napadla nekatere objekte in jih bombardirala. V teh svojih nekajkratnih naletih pa so odvrgli tudi zažigalne bombe ter radiološko orožje. Ko so letala odletela, se je pokazala resničnost, da je bilo uporabljeno tudi radiolo- (Nadaljevanje na 9. strani) aluminij s Uspela vaja enot CZ v TGA (Nadaljevanje z 8. strani) ško orožje. Ponovno je zatulila sirena in dala znak za RBK nevarnost. V akcijo je takoj stopil vod RBK, ki je pregledal področje TOZD in nato so izvedli dekontaminacijo terena, nato pa še ljudi in opreme, področje, ki pa še ni bilo dekontami-nirano so dobro označili. Poveljnik CZ je odredil dežurnemu pri alarmnih napravah, da da znak za prenehanje nevarnosti. Takoj zatem se je pričnela nadaljnja akcija reševalne vaje. V akcijo je stopila četa za vzdrževanje reda, da bi zavarovala napadeno območje in omogočila ostalim ekipam nemoteno delo pri reševanju ponesrečenih delavcev, ki so bili v. napadu ranjeni oziroma zasuti pod ruševinami. Na več mestih je nastal tudi požar in gasilne enote so takoj pričele z gašenjem in ostalim reševanjem delavcev, katerim je bil onemogočen izhod iz nekaterih obratov. Polne roke dela je imela tudi četa za nudenje prve medicinske pomoči ter vod za odstranjevanje ruševin. Ker je bilo mnogo opazovalcev te praktične reševalne vaje vseh enot CZ v TGA, ne mislim nadalje opisovati te uspele vaje, ki je še enkrat pokazala sposobnost in že dobro izurjenost enot CZ (verjetno z nekaterimi manjšimi spodrsljaji, ki pa niso imeli vpliva na uspešnost vaje. Po predaji raporta, ki ga je predal vodji MOB priprav v TGA — poveljnik CZ TGA, so mnogi zadovoljni cdšli, ker so še enkrat dokazali, da so pripravljeni ob vsakem času. Kako pa je dejansko vaja uspela v vseh smereh te akcije, pa bo še pokazala sama analiza izvedbe te vaje. Vse, kar ni bilo povsem v redu, pa nam vsem nalaga dolžnost, da se nenehno izpopolnjujemo in se pripravljamo. Večer z Avseniki V ponedeljek, 22. septembra 1£80 so v dvorani obrata družbene prehrane nastopili za člane naše delovne organizacije in njihove svojce popularni AVSENIKI. Koncert je organizirala Komisija za kulturo pri Konferenci sindikata TGA, ki se je s predstavnikom ansambla začela dogovarjati za nastop že več kot pred letom dni. Koncert smo želeli organizirati lani v okviru praznovanja 25-letnice obratovanja TGA, vendar to iz objektivnih razlogov ni bilo mogoče. Ansambel bratov Avsenik namreč veliko gostuje tudi izven meja naše domovine, letos pa vso pomlad ni nastopal iz enega edinega razloga: iz pietete do tovariša TITA. Znano, je namre, da je bil maršal Tito velik ljubitelj glasbe, ki jo izvajajo Avseniki in Avseniki niso imeli srca, da bi izvajali svojo glasbo takrat ko je maršal Tito bil svojo poslednjo bitko za življenje Dvorana v Kidričevem je bila v ponedeljek nabito polna. Vsaka melodija je bila prisrčno sprejeta, vzdušje je bilo enkratno. V glavnem so izvajali skladbe, ki jih že poznamo s kaset in plošč, z radia ali televizije. Zaigrali pa so nam tudi skladbo, za katero nam je vodja ansambla Slavko Avsenik povedal, da so jo posvetili svojemu velikemu prijatelju, tovarišu Titu. Na žalost pa jo je slišal samo enkrat in to maja lani v Bohinju. Bil je ginjen, je povedal Slavko Avsenik. Ginjeni smo bili tudi mi. Med izvajanjem te melodije, posvečene Titu, je publika v dvorani onemela. Misli so poromale k njemu, ki nam je vsa leta po vojni pomenil našo sedanjost in prihodnost, naše delo, svobodo, varnost — naše življenje; mesece od Novega leta sem pa našo skrb in bolečino. Ko so izzveneli poslednji zvoki te melodije, je bilo marsikatero oko rosno, roke pa so se sklenile v buren aplavz. Veliko so povedali Avseniki s to melodijo. Dve uri koncerta sta kar prehitro minili. Ko smo po koncertu malo pokramljali so nam člani ansambla razgrnili svojo bogato zakladnico spominov na tovariša Tita. Povedali so, da so pri njem in za njega nastopili 1Q krat. Nekajkrat je bilo ., predvideno, da mu bodo zaigrali samo skladbo ali dve. . pa Se je nastop na njegovo željo podaljšal na nekaj ur, skupaj so znali preživeti tudi vso noč. Zgodilo se je, da je ob zvok.h domače pesmi pritegnil tudi tovariš Tito. Bil je izjemen človek, povedo Avseniki. Verjamemo jim. France MEŠKO FiptO: Mohorič (Nadaljevanje na 10. strani) Pokritje uvoza z izvozom v SFRJ Povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza je pripomoglo k večjemu uravnoteženju trgovinske bilance jugoslovanske mednarodne menjave blaga in storitev. Omenjeni napori so v letu 1980 že dali določene rezultate, katere je najlaže ponazoriti z grafičnim prikazom pokritja uvoza z izvozom. V prvih devetih mesecih letošnjega leta znaša stopnja pokritja uvoza z izvozom 56%, kar je precej ugodneje kot v enakem obdobju leta 1979, ko je stopnja pokritja znašala samo 46 %. Zaskrbljujoč je še samo nenormalno velik ' deficit v menjavi z razvitimi državami iz konvertibilnega področja, kjer znaša pokritje uvoza z izvozom ie 42 %. razvite države v vzhodna 1.1 -15. IX1980. (UVOZ-100 %) Kadrovske vesti DELAVCI, KI SO SE ZAPOSLILI V TGA KIDRIČEVO V SEPTEMBRU 1980 V TOZD TOVARNA GLINICE: Maksimiljan Leskovar, Alojz Milošič, Bojan Držaič, Marjan Belšak in Ivan Kmetec V TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Ivan Perger, Jožef Gaberc, Branko Jus, Mihael Srednik, Franc Potočnik, Anton Kovačec, Hajrula Sadiki, Marjan Klaneček, Branko Koren, Stanislav Ga-vez in Mirko Bohi V TOZD VZDRŽEVANJE: Drago Ernecl, Vladimir Gajser, Damir Kosi, Branko Dolenc, Anton Jurgec, Franc Štuhec in Zvonko Klasinc V TOZD PREDELAVA ALUMINIJA: Feliks Kro-šel V DS SKUPNIH SLUŽB: Darinka Križanec in Tatjana Horvat V TOZD LLBK TRBOVLJE: Tomaž Janež, Janez Krajnc, Borislav Dabič, Zlatko Manov, Olga Mlinar, Ankica Matanovič, Bojan Poštar in Savo Zupanc IZ JLA SO SE VRNILI: Ivan Goznik DELAVCI, KI SO ZAPUSTILI DELOVNO ORGANIZACIJO V SEPTEMBRU 1980 IZ TOZD TOVARNA GLINICE: Bojan Držaič IZ TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA: Milovan Radovanovič, Hajrula Sadiki in Peter Popušek (Nadaljevanje z 9. strani) Še si želimo takih koncertov. AVSENIKI so nam obljubili, da se bodo našemu vabilu vedno radi odzvali, če jim bo le čas dopuščal IZ DS SKUPNIH SLUŽB IZ DS SKUPNIH SLUŽB: Neža Kramberger, Marko Mihelič, Majda Zadravec in Antonija Sakelšek UPOKOJENI: Maks Satler iz TOZD Tovarna glinice Doroteja Košir in Josip čatorič iz DS Skupnih služb Rudolf Petrovič iz TOZD Vzdrževanja Morda bo to čez 2 leti, ko bodo praznovali 30. obletnico svojega obstoja. Še veliko lepih melodij smo jim želeli — njim, pa tudi sebi! Vsem zaposlenim v TGA Boris Kidrič Kidričevo Obvestilo obratne ambulante Prosimo, da upoštevate naslednje: 1. Staleža ne moremo priznati za nazaj brez ustrezne dokumentacije. 2. Pri laboratorijskih, rentgenskih ter specialističnih pregledih priznavamo samo dejansko porabljen čas (ne 8 ur, razen izjemoma). Stalež priznavamo v primerih, ko preizkave oz. pregleda ni bilo možno opraviti v svojem prostem času. 3. Staležniki se morajo ravnati po navodilih zdravnika, v nasprotnem primeru sledijo temu primerne sankcije. 4. Ne moremo priznati staleža za nego zdravega otroka oz. drugega družinskega člana. Vodja OA TGA Kidričevo dr. Majič Andrija Večer z Avseniki Podbreznik Kako smo poslovali ? Iz tabele I. in II. je razvidno, kako smo poslovali v mesecu septembru. Kolona indeks v tabeli I. prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta in odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1980. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA ______________________________________________________________________________________ v tonah PLAN 1980 DOSEŽENO INDEKS TOZD Proizvod Enota mere IX. 1979 1980 1980/1979 1980 IX. I.-IX. IX. I.-IX. 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 TOZD TOVARNA GLINICE — Al hidrat AI203 t 8.393 88.720 8.627 90.867 9.903 89.578 115 99 118 101 — Kalcinirana glinica t . 8.820 80.556 9.226 78.935 8.268 79.518 90 101 94 99 Prodani hidrat t 700 9.027 1.704 13.321 1.555 10.463 91 79 222 116 — Skupaj kal. gl. + prod. hid.) 9.520 89.583 10.930 92.256 9.823 89.981 90 98 103 100 TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA — Elektrolitski Al — hala A t 1.677 15.210 1.688 15.271 1.634 15.158 97 99 97 100 — Elektrolitski Al — hala B t 2.049 18.710 2.044 18.588 2.084 18.779 102 101 102 100 — Anodna masa t 2.208 21.292 2.001 20.281 2.335 20.170 117 99 106 95 TOZD PREDELAVA ALUMINIJA — E aluminij t 353 3.219 388 2.693 249 2.568 64 95 71 80 — Al formati (T in H) t 1.711 15.624 1.675 16.221 1.688 16.730 101 103 99 107 — Zlitine: gnetne t 607 5.547 325 2.471 776 5.704 239 231 128 103 livarske t 1.172 10.705 1.453 13.002 1.068 9.426 74 73 91 88 — Predzlitine: last. por. t 68 621 68 649 76 696 112 107 112 112 prodaja t 10 90 63 700 — 67 — 10 ■ ■ 74 — Drogi za kline t 9 81 6 90 10 119 150 131 100 146 — Stikala t — 4,508 — 11 — — Livarna skupaj: t 3:930 35.893 3.978 35.837 3.867 35.311 97 99 98 98 Al iz pretapljanja t 123 1.123 79 1.179 47 482 60 41 38 43 TOZD TOVARNA GLINICE V mesecu septembru smo proizvedli 9.903 ton Al hid- I.-IX. takšni, kot smo planirali (indeks 100). V mesecu septembru je II. PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA rata AI203, kar je za 1.51C poraba surovin večja od pia- ton več kot smo planirali v nirane v hali A pri porabi Proizvod Enota Plan DOSEŽENO INDEKS letnem planu poslovanja (in- Al fluorida (indeks 132), Surovina mere 1980 IX. I.-IX. 4:3 5:3 Krioma \ina6KS \do), onoone več kot isti mesec pretek- mase (indeks 112) in elek- 1 2 3 4 5 6 7 lega leta (indeks 115). Pro- trične energije (indeks 103). izvodnja kalcinirane glinice Odstopanje oz. prekora- je v primerjavi z načrtovano čitve so tudi pri porabi su- TOZD TOVARNA GLINICE manjša za 552 ton (indeks rovin v hali B pri kriolitu Al hidrat AI203 94), v primerjavi s preteklim (indeks 113) in Al fluoridu letom pa za 958 ton (indeks (indeks 102). Poraba anod- — boksit t *2,494 2,355 2,516 94 101 90). Skupna proizvodnja ne mase je za 2%> manjša — NaOH — 100% t *0,08509 0,09669 0,07906 114 93 (kalcinirana glinica in pro- od planirane, poraba glinice — para Gcal 2,55006 2,29314 2,54841 90 100 dani hidrat) je v tej TOZD in el. energije pa je enaka — El. energija kWh 317,117 309,755 316,240 98 100 odvisna od trenutnih mož- planirani. — apno t 0,04367 0,01807 0,04235 41 97 nosti prodaje. V obdobju Proizvodnja anodne mase I.-IX. smo proizvedli 1 % je v primerjavi z načrtova- manj kalcinirane glinice in no v mesecu septembru viš- Kalcinirana glinica 16% več hidrata, kot je ja za 127 ton oz. 6 %, v ob- predvideno v letnem planu dobju I.-IX. pa je nižja za — tekoče gorivo-mazut t 0,1200 0,12022 0,12254 100 102 poslovanja. 1.222 ton oz. 5 % — para Gcal 0,02465 0,02891 0,02765 117 112 Iz tabele II. je razvidno. Doseženi normativi pora- — Al fluorid t 0,00026 0,00016 0,00022 62 85 da je pri proizvodnji Al hid- be surovin so bili v sep- — El. energija kWh 26,812 29,689 33,016 111 123 rata AI203 v obdobju I.-IX. tembru višji od predvidenih večja poraba boksita (in- pri porabi katranske smole deks 101), para in el. ener- (indeks 104), poraba petrol- TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA gija pa sta enaka 100 °/o. koksa je manjša za 2%, Pri proizvodnji kalcinirane električne energije za 10 °/o. Elektrolitski Al — hala A glinice je prekoračena po- mazuta pa za 70%>. raba tekočega goriva — ma- — glinica t 1,920 1,919735 1,919852 100 100 zuta (indeks 102), pare (in- TOZD PREDELAVA — anodna masa t 0,520 0,64981 0,59103 112 102 deks 112) in električne ener- ALUMINIJA — kriolit t 0,035 0,04388 0,03514 125 100 gije (indeks 123). Poraba Al V livarni smo v septemb- — Al fluorid t 0,035 0,04627 0,03717 132 106 fluorida pa je v obdobju ru proizvedli 3.867 ton raz- — El. energija kWh 17.856 18.355 18.091 103 101 I.-IX. za 15% manjša od ličnih livarniških proizvodov, planirane. kar je za 63 ton manj kot smo planirali oz. 2 %. Pro- Elektrolitski Al — hala B TOZD PROIZVODNJA izvodni program odstopa od ALUMINIJA planiranega pri proizvodnji — glinica t 1,920 1,91973 1,91979 100 100 V elektrolizi A smo v me- gnetnih zlitin (indeks 128) — anodna masa t 0,565 0,55442 0,56451 98 100 seču septembru proizvedli in predzlitin za domačo po- — kriolit t 0,035 0,03961 0,03656 113 104 1.634 ton elektrolitskega alu- rabo (indeks 112). Proizvod- — Al. fluorid t 0,035 0,03555 0,03093 102 83 minija, kar je za 43 ton oz nia E-aluminija je dosežena — El. energija kWh 17.255 17.339 17.575 100 102 3% manj kot smo predvi- 70%, Al formatov (T in H) deli v letnem planu pošlo- 99% in livarskih zlitin 91 %. vanja in za 54 ton manj kot V obdobju 1 -IX je doseže- Anodna masa isti mesec preteklega leta. na proizvodnja za 2 % nižja V elektrolizi B smo proiz- od letnega plana poslovanja — petrolkoks t 0,67165 0,65703 0.66406 98 99 vedli 2.084 ton el. alumi- in za 1 % nižja v primerja- — katranska smola t 0,338015 0,35262 0,34560 104 102 nija In s tem presegli za vi s preteklim letom. — El. energija kWh 145 130 131 90 90 2% planirano proizvodnjo. — mazut t 0,0048 0,00146 0,00498 30 104 Proizvodni rezultati obeh Gradivo pripravila: elektroliz so v obdobju Dragica Perkovič * programiran normativ aluminij n Sindikalni izleti v DS skupnih služb postajajo tradicionalni Lani smo nabrali komaj za en avtobus udeležencev, letos sta bila polna že dva. Če bo šlo tako naprej, se bo drugo leto udeležila izleta že polovica zaposlenih v Skupnih službah. Zakaj pa ne? Na takih izletih se ljudje, ki se poznajo samo na delovnih mestih, spoznajo še z druge plati — sprostijo se, navežejo se prijateljstva. Vse to pa koristno vpliva na delovne in človeške odnose. Nekatere sindikalne skupine po naših TOZD sicer uvajajo prakso, da iz dela članarine, iz katerega se sofinansirajo taki izleti, organizirajo piknike, ki pa se največkrat končajo v prvi gostilni s popivanjem 5 in preizkušanjem boksarskih veščin. To je prav gotovo slabša oblika zbliževanja. Delavci v Skupnih službah smo mnenja, da je po domovini še veliko zanimivih krajev, ki si jih je vredno ogledati, zato bomo z izleti nadaljevali tudi v prihodnje. Letos nas je pot vodila skozi Ljubljano do Nove Gorice, kjer smo tudi malo pogledali čez mejo. S takšnimi skoki bomo v bodoče prenehali, ker naši obmejni organi ne poznajo šale. Iz Nove Gorice smo v ranem popoldnevu krenili po dolini Soče proti Bovcu. Tu smo imeli organizirano večerjo in prenočišče. Bovec marsikdo od naših smučarjev dobro pozna. Smuka je tod možna še kasno spomladi, saj je na okoliških smučiščih dovolj snega. Mi smo gore okrog Bovca bolj slutili kot videli, vreme je bilo megleno. Sicer pa nismo prišli smučat! Zabave: kopanja v pokritem bazenu, kegljanja, plesanja, je bilo na pretek. Drugi dan (na izletu smo bili v soboto in nedeljo, 20. in 21. septembra) smo krenili proti izviru Soče. Spotoma smo si ogledali še Trentarski muzej in alpinum »Juliana«. Oboje je vredno ogleda: muzej kadarkoli, alpinum »Juliana« — naš edini alpski botanični vrt pa bi bilo dobro videti v juniju in juliju, ko večina od 900 alpskih rastlin, ki so zbrane v tem vrtu, cveti. Škoda je le, da je za vzdrževanje botaničnega vrta vsako leto manj denarja, kar se mu že krepko pozna. Po ogledu izvira Soče in kratkem počitku smo krenili, z avtobusi seveda, na Vršič. Spotoma nas je že pozdravilo sonce, gore so se nam razkrile v vsej svoji lepoti. Vožnja čez Vršič terja veliko šoferskih spretnosti. Našima šoferjema jih ni manjkalo. Šofer Stanko Merc, ki je bil včasih član naše delovne organizacije, sedaj pa vozi. pri Certusu, nam je povedal, da je v času šolskih izletov peljal čez Vršič v enem mesecu kar 14-krat, torej vsak drugi dan! Klobuk dol! Po kosilu, ki smo ga imeli v Kranjski gori, smo se zapeljali še v dolino pod Pončami. Ogledali smo si vse tri planiške skakalnice, ki so sicer v tem času malo manj veličastne kot pozimi, ko jih pokriva sneg, pa so nam kljub temu vlile dovolj spoštovanja. Odslej bomo bolj cenili skakalce, ko bomo iz varnih foteljev spremljali smučarske skoke v Planici. Prijetno toplo nedeljsko popoldne se je nagibalo proti večeru, ko smo krenili domov. Vedro razpoloženi in v glavnem zadovoljni smo se razšli, da bi se odpočili in že naslednje jutro spet poprijeli za delo. Podbreznik Pri izviru Soče V družbi s Simonom Gregorčičem Med našimi vršaci Planinca aluminij 12 Ali ga poznate? V našem glasilu smo vam predstavili že naše pevce in godbenike kot tudi v minulih letih posameznike iz nekaterih TOZD. Zato smo se odločili, da našim bralcem predstavimo tudi tovariša JOŽETA SORŠAKA, ki ga brez dvoma mnogi še kako poznajo, predvsem še tisti, ki so pri niem opravljali praktični del izpita za voznika motornega vozila (seveda avtomobila). Bil sem radoveden pa sem ga zaprosil, da pove kaj o sebi, o svojem delu ter o vsem kar bi zares zanimalo naše bralce in bralke. Bil je zares ljubezniv in se odzval krajšemu pogovoru. Takole je pričel: »Sem voznik vseh kategorij, zaposlen kot instruktor za praktične vožnje z A — B — in C kategorijo pri AMD Kidričevo.« Seveda me je najbolj zanimala njegova udeležba in uspeh, ki ga je dosegel s svojim sovoznikom tovarišem Francem NOVAKOM na Turističnem avto rallyju, kateri je bil izveden v počastitev praznika krajevne skupnosti Ormož. O tem pa mi je povedal takole: »Zares sem s kolegom Francem Novakom sodeloval na omenjenem turističnem avto rellyju in sicer v preizkušnjah in relacijski vožnji, ki je potekala oziroma je bila speljana skozi krajevne skupnosti v občini Ormož in je skrivala tudi kar osem kontrolnih točk, spretnostni vožnji na poligonu, streljanju z zračno puško, pri čemer mi je največ pomagal prav Franc Novak, nadalje pa še testiranju znanja iz cestnoprometnih predpisov, kjer smo se vozniki potegovali za prehodni pokal KS Ormož in pokale AMD Ormož. V zelo močni konkurenci (saj se je tekmovanja udeležilo kar 21 posadk — uvrščenih pa 20) sem testiranje opravil brez ene same napake, moj kolega Franc Novak pa je v streljanju z zračno puško od 50 možnih krogov, dosegel kar 38 in mi s tem pripomogel k taki uvrstitvi, za kar mu gre vse moje priznanje in iskrene čestitke. Prvo mesto in prehodni po kal KS Ormož je povsem zasluženo osvojil Albin Primožič iz Ptuja, ki je tekmoval za združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj, drugo mesto sem si privozil z mojim sovoznikom jaz za AMD Kidričevo. Da ne bi morda dvomili v moj uspeh, nai povem še to, da sta lanskoletna prvaka Gerlovič-Bo-rak tokrat pristala le na o-smem mestu, precej manj pa so imeli tudi mnogi drugi dobro izkušeni vozniki.« In kako je drugače potekalo ostalo po tekmovanju, me je zanimalo? »Pokal, ki sem ga dobil v trajno last (viden na sliki na avtu) mi pomeni zelo mnogo, čeprav to ni prvo. pa upam, tudi ne zadnje priznanje, saj sem od sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu prejel značko s srebrnim vencem kot priznanje za uspešno delovanje na preventivnem in vzgojnem področju prometne varnosti, prav tako pa sem dobil že več značk pri združenju šoferjev in avtomehanikov Ptuj, kjer sem član že od leta 1963. Sodeloval sem tudi v spretnostni vožnji, ki ga je leta 1978 organziralo AMD Kidričevo pred upravo TGA, prav tako s streljanjem z zračno puško, kjer je bil zmagovalec kot se spomnim tovariš Franček Turk, jaz pa sem zasedel drugo mesto itd.« In kako je drugače z od- nosi v društvu in imaš še kako skrivnost za nas in naše ljubitelje motorizacije, sem bil radoveden? »Povedal bi rad še to, da so naši odnosi znotraj društva izredno dobri in hvaležen sem UO AMD Kidričevo, ki mi je omogočilo sodelovanje na tem tekmovanju, predvsem pa bi naj to veljalo tovarišu Jožeku BRGLEZU iz vaše DO, ki je predsednik AMD ter sekretarju tovarišu Zvonku ČER-čEKU pri AMD Kidričevo Slednjemu pa še posebna zahvala za izredno dobro pripravljen avto za to preizkušnjo.« In obkoncu še to! Izredno sem zadovoljen z odnosi v našem društvu, saj smo kot ena družina in upam ter želim, da tako ostane tudi v bodoče. Naša skupna želja in cilj je, da s skupnim delom in nalogami usposobimo čimveč voznikov motornih vozil za uspešno ter varno vožnjo. Zelo sem srečen v svojem poklicu, pa upam, da so z menoj zadovoljni tudi vsi tisti, ki jih poučujem in jim pomagam do čimboljših uspehov. Veseli me delo z našimi ljudmi — občani, ki želijo postati lastniki jeklenih konjičkov in zato tudi v bodoče vsem želim srečno in varno vožnjo.« Zares skromen je ta naš Jožek sem si kar mislil, pa upam, da tako mislite vi, ki ga še bolj poznate kot jaz (ki namreč še nisem bil v njegovih rokah), ker nisem med vozniki motornih vozil, čeprav pa se rad vozim z njimi, mogoče se bom kdaj tudi z njim, vendar ne kot z inštruktorjem, ampak kot z dobrim prijateljem. Srečno našemu sogovorniku in zares srečno in uspešno vožnjo vsem! Pripravil: France MEŠKO V skladišču tozda proizvodnja aluminija Jože Soršak, dobro poznan instruktor pri AMD Kidričevo, je dobil pokal v trajno last. Foto: K. Zorec Naši petdesetletniki V oktobru so praznovali petdeseti rojstni dan: Zora MLINARIČ, Franc KOKOL in Franc SLUGA iz TOZD Tovarna glinice, Edvard KIRBIŠ iz TOZD Proizvodnja aluminija. Štefan BRATOVČAK iz TOZD Predelava aluminija. Štefan FORTE iz TOZD LLBK Trbovlje. Davorin MEŠKO iz TOZD Promet. Vsem iskreno čestitamo in želimo še veliko zadovoljnih let pri delu in v družinskem krogu. Nikoli in nikjer več vojne Minilo je že 35 let odkar se je končala vojna. V nekaterih državah pa še sedaj divja kruta, brezkončna vojna. Nekateri ljudje so še danes sestradani, goli, bosi, brez domov in ne vem kaj še vse. Mi pa mečemo hrano v smeti, vsak dan hočemo novo in lepo obleko, novo obutev, dobimo vse, kar si želimo. Skratka, gre nam dobro — pre- dobro, ko pa drugim ljudem huda prede. Mi in tovariš Tito smo želeli, želimo in bomo še želeli, da bi bil ves svel dokončno posejan z raznobarvnim svobodnim cvetjem, kakor je naša in druge države. Želimo, da bi trdosrčna vojna čimprej umrla in se rodila zlata svoboda. Simona Hojak 5. a OŠ Boris Kidrič Kidričevo aluminij 13 Nezgode v mesecu septembru 1980 Na delu Na poti Skupaj TOZD Proizvodnja aluminija 6 — 6 TOZD Vzdrževanje 8 1 9 TOZD Glinica — 1 1 TOZD Promet — 1 1 Skupaj 14 3 17 VZROKI NEZGOD: motorno kolo, voziček za avtogeno varilno garnituro, ključ, leteči drobci, zaboj za phalno maso, gumi cev, ročno orodje, krožna žaga, dvižna miza, el. celica, lomilec skorje. TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA 1. Cafuta Marjan, mat. št. 4691 iz Proizvodnje aluminija — hala A, se je poškodoval 4. septembra. Ponesrečenec je opravljal delo črpalca. Ko je prenašal gumi cev za komprimirani zrak med pečjo 315 in 316 se mu je na prehodu obrnila deska in je padel v kanai, ter si poškodoval obe roki v zapestju. Vzrok: Neurejeno delovno o-kolje. 2. Dovečar Janko, mat. št. 3386 iz Proizvodnje aluminija — hala A, se je poškodoval 4. septembra. Ponesrečeni je na celici 554 hotel zarisati s kredo odgore-vanje anode, pri tem se mu je spodsnilo na stopnici plašča, tako, da je desno roko potisnil v tekočo smolo anode. 3. Šibila Ivan, mat, št. 4382 iz Proizvodnje aluminija — hala A, se je poškodoval 1. septembra. Ponesrečeni je s prebijalnikom prebijal skorjo na 104 celici. Ko je prebil skorjo je brizgnil raztaljen kriolit za čevelj leve noge in utrpel je lažje opekline. 4. Gavez Stanislav, mat. št. 5582 iz Proizvodnje aluminija hale A, se je poškodoval 22. septembra. Ponesrečenec je sedel na pnevmatskem prebijalcu skorje Ko se je hotel zapeljati s prebijalcem do peči, ki bi jo prebil je držal nogo med vrtljivim in nevrtljivim delom rešetke, tako da mu je stisnilo desno nogo v stopalu. 5. Kočiš Ludvik, mat. št. 5233 iz Proizvodnje aluminija, se je poškodoval 22. septembra. Ponesrečenec je snemal spono s klina in je zaradi vpliva magnetnega polja moral močneje potegniti mu je zdrsnilo iz rok ter padlo po levi nogi in mu poškodovalo prstanec noge. 6. Intihar Janez, mat. št. 3071 iz Proizvodnje aluminija, se je poškodoval 17. septembra. Ponesrečenec je razvažal glinico na el. peči. Na prehodu je ležala vreča kriolita, ki jo je ponesrečenec s pomočjo sodelavca Hamerška odstranil na rob celice pri tem pa mu je vroča glinica brizgnila v čevelj leve noge. TOZD VZDRŽEVANJE 1. Šuligoj Karel, mat. št. 4504 iz Elektro Vzdrževanja, se je poškodoval 29. septembra. Pri montaži reduktorja na dvižni mizi mu je stisnilo kazalec leve roke, med reduktorjem in ogrodjem. 2. Peršuh Anton, mat. št. 3806 iz Vzdrževanja, se |e poškodoval 23. septembra. Ponesrečenec je žagal letve na krožni žagi in si poškodoval — požagal palec na levi roki. Ponesrečenec ni uporabljal potrebnih pripomočkov pri žaganju manjših komadov. 3. Slavkovič Miroslav, mat. št. 3578 iz Elektro Vzdrževanja, se je poškodoval 8 septembra. Ponesrečenec je menjaval uteži na el. motorju za pogon vibra cevi v kalcinaciji II, pri čemer ga je sodelavec, ki je s kladivom zbijal uteži, udaril po sredincu leve roke. Utrpel je zlom prsta. 4. Sakelšek Marjan, mat. št. 5544 iz Strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 9. septembra. Ponesrečenec je s strgalom čistil rob a-nodnega plašča, pri čemer mu je strgalo spodrsnilo ter mu stisnilo mezinec leve roke med robom plošče in držajem strgala. 5. Senjor Gabrijel, mat. št. 1673 iz Vzdrževanja, se je poškodoval 9. septembra. Ponesrečenec je šel v službo in se je spotaknil ob gumi cev za dovod zraka v pe-skalni napravi, ki je stala na drugi strani cestišča, pri padcu si je poškodoval levo nogo. 6. Planinc Anton, mat. št 4007 iz Strojnega Vzdrževanja, se je poškodoval 3. septembra. Ponesrečenec je razkladal zaboje za phalno maso in jih zlagal na določeno mesto pri tem pa je z desno roko zadel ob postavljen zaboj in si poškodoval kazalec na desni roki. 7. Vinkler Alojz, mat. št. 4429 iz Strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 5. septembra. Ponesrečenec je s kladivom ravnal pločevino, pri čemer mu je priletel drobec oksidirane plasti v desno oko. 8. Kopajnik Ivan, mat. št. 546 iz Strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 16. septembra. Ponesrečenec je s sodelavcem demontiral supresor. S ključem je z ene strani pridrževal vijak, da se ne bi vrtel, z druge strani pa je sodelavec s podaljšanim ključem sunkoma zavrtel vijak. Pri tem je ponesrečencu zavrtelo ključ, kateri mu je stisnil zapestje leve roke ob ohišje su-presorja. 9. Jeza Mihael, mat. št. 975 iz Strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 19 septembra. Pri prevozu vozička z avtogeno varilno garnituro je zaradi poškodovanih betonskih tal v kotlarni izgubil oblast nad vozičkom. Pri prevrnitvi vozička katerega je skušal zadržati, mu je ročaj stisnil levo roko ob betonska tla pri čemer je utrpel zlom leve roke nad zapestjem. TOZD GLINICA 1. Ferčec Štefan, mat. št. 1969 iz Glinice — rdeči del, se je poškodoval 12. septembra. Ponesrečenec se je peljal z mopedom iz službe. Na cesti med Apačami in Lancovo vasjo, kjer so popravljali cesto, ga je zaneslo, pri čemer je padel po cestišču. Poškodoval si je palec leve roke in desno nogo pod kolenom. TOZD PROMET 1. Zagorščak Josip, mat. št. 3401 iz Prometa, se je poškodoval 15. septembra. Ponesrečenec se je dne 15. septembra 1980 peljal z mopedom iz dela na relaciji Kidričevo — Zakl. Ko je z asfaltne ceste zavijal na odcep v Zaklu je na cestišču zadel ob poleno (kos lesa) in pri tem padel ter si poškodoval levo ramo in vranico, ki so mu jo zaradi poškodbe morali odstraniti. Frančka Zajšek Pogled na sosednjo TOZD Dvorišče. Foto: Panzalovič Zahvala Iskreno se zahvaljujemo kolektivu TGA Boris Kidrič Kidričevo za vso denarno in moralno pomoč ob smrti našega dragega Franca Dobnika iz Slovenje vasi 54 Topla hvala godbi, pevcem in sodelavcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav posebna hvala tovarišu Kaučiču, delavcem TOZD Promet za vence in globoko sočustvovanje. žena, sinovi in hčerka aluminij m Disciplinski ukrepi 1. Branko Karlovšek, mat št. 4667, vinjen na delu in žalil predpostavljenega delavca, izrečen ukrep — javni opomin, 2. Martin Mlakar, mat. št 4144, 2 krat neopravičeni i-zostanek, prenehanje del. razmerja, odloženo za dobo enega leta, 3. Medved Anton, mat. št. 3453, trčil v žerjav, poškodoval traktor za prevoz klinov, izrečen ukrep — javni opomin, 4. Janez Krajnc, mat. št 2569, Martin Angel, mat. št. 3950, nista predala izmene in nista počakala na naslednjo izmeno, izrečen ukrep — javni opomin, 5. Branko Arnuš, mat. št 4445, 1 krat neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin, 6. Milošič Feliks, mat. št 4169, izrečen ukrep — javni opomin, prišel na delo v vinjenem stanju, 7. Franc Ornik, mat. št 2563, 1 krat neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — razporeditev na druga dela oz. naloge za en mesec, 8. Lakota Islam, mat. št. 4955, 2 krat neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — razporeditev na druga dela oz. naloge za 2 meseca, 9. Bojan Levanič, mat. št 4745, 3 krat neopravičeno izostal z dela, v času bolniškega staleža, ob kontroli kontrolorja bolnikov ni bil doma, izrečen ukrep — razporeditev na druga dela oz. naloge za 2 meseca, 10. Marjan Štumberger, mat. št. 4152, prišel na delo v vinjenem stanju, izrečen ukrep — denarna kazen 10 odst. enomesečnega dohodka, 11. Janez Kacjan, mat. št. 3359, 5 krat neopravičeno izostal z dela, napil na delu. grozil stražarju, izrečen u-krep — prenehanje del. razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev, 12. Josip Zagoršek, mat št. 3491, 1 krat neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — razporeditev za en mesec k drugim delom oz nalogam, 13. Jerenec Štefan, mat št. 4984, 1 krat neopravičeno izostal z dela, izrečen u-krep — razporeditev k drugim delom oz. nalogam za en mesec, 14. Marjan Cafuta, mat. št. 4691, odšel brez dovo- ljenja iz delovne organizacije, izrečen ukrep — javni opomin, 15. Marjan Požar, mat. št. 5412, od 18. 4. 1980 ne prihaja več na delo, izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja, 16. Herega Alojz, mat. št 5028, dne 30. 1. 1980 izostal z dela, izrečen ukrep — razporeditev k drugim delom oz. nalogam za en mesec, 17. Anton Selinšek, mat. št. 4707, od 14. 7. 1980 neopravičeno izostaja z dela, izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja, 18. Hliš Jože, mat. št. 5476, od 21. 6. 1980 neopravičeno izostaja z dela, izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja, 19. Čuš Mirko, mat. št. 5484, od 17. 6. 1980 neopravičeno izostaja z dela, izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja, 20. Drevenšek Stanko, mat. št. 5442, od 28. 4. 1980 ne prihaja več na delo, izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja, 21. Cestar Milan, mat. št 5142, 1 krat neopravičeno izostal od dela, izrečen u-krep —< razporeditev na druga dela oz. naloge za en mesec, 22. Perger Stanko, mat. št. 5115, 1 krat neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — razporeditev na druga dela oz. naloge za en mesec, 23. Tašner Franc, mat. št. 4524, 3 krat neopravičeno izostal z dela, izrečen u- krep — razporeditev na druga dela oz. naloge za 2 meseca, 24. Janez Reš, mat. št. 2517, 1 krat neopravičeno izostal z dela, izrečen u- krep — razporeditev za en mesec k drugim delom oz nalogam, , 26. Martin Lazar, mat. št. 4981, 1 krat neopravičeno izostal z dela, izrečen u- krep — razporeditev k drugim delom oz. nalogam za en mesec, 27. Alojz Milošič, mat. št. 926, 1 krat neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin, 28. Jože Koletnik, mat. št. 5033, v času kontrole spal Sekundarni aluminij na delih oz. nalogah, izrečen ukrep — javni opomin, 29. Ramo Zahovič, mat. št. 5446, od 5. 7. 1980 ne prihaja več na delo, izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja, 30. Anton Lesjak, mat. št. 2709, vzel eno vrečo pralnega praška RIO težine 15 kg, izrečen ukrep — denarna kazen in sicer 10 odst. enomesečnega osebnega dohodka, odložena za 6 mesecev, 31. Franc Bogme, mat. št. 6-03, spal na del. mestu, izrečen ukrep — javni opomin, 32. Vinko Maroh, mat. št 5048, v mesecu marcu 1980 vozil s kolesom v delovni organizaciji brez predpisanega dovoljenja, 26. 6. 1980 bil vinjen, razgrajal in grozil, izrečen ukrep — javni opomin, 33. Branko Karlovšek, mat. št. 4667 od 7. 7. 1980 neopravičeno izostaja z dela, izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja, 34. Gvido Kavarič, mat. št. 3301 dne 23. 2. 1980 se ni udeležit sestanka, oz. ni podal izjave v zvezi z izklopom el. peči, izrečen ukrep — javni opomin, 35. Ivan Meško, mat. št 5413, od 1. 7. neopravičeno izostajal z dela, izrečen u-krep — prenehanje del. razmerja, 36. Boris Avrelio, mat. št 5312 od 1. 7. 1980 neopravičeno izostaja z dela, izrečen ukrep — prenehanje del razmerja, 37. Polanec Marjan, mat. št. 5239, od 16. 6. 1980 ne- opravičeno izostaja z dela, izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja, 38. Anton Munda. mat. št. 5112, 1 krat neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — razporeditev k drugim nalogam oz. delom, in sicer za en mesec, 39. Stanislav Žerak, mat. št. 4119, ni upošteval navodil zdravnika in prinesel v DO vino in pivo. izrečen ukrep — javni opomin, 40. Herman Donik, mat. št. 5109, od 22. 5. 1980 neopravičeno izostaja z dela. izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja, 41. Janez Kirbiš, mat. št 2814 brez dovoljenja nadrejenega odšel v naselje Kidričevo ter prinesel pivo, hotel nesti skozi vratarnico 3 kg soka, izrečen ukrep — denarna kazen 10 odst enomesečnega OD, odložena za 6 mesecev, 42. Mohorko Janez, mat št. 500, 13. 11. 1979 v nočni izmeni ni vpisal v knjigo, ki jo vodijo, poškodovanja transportnega traku 131-13 in prav tako ni o poškodovanju obvestil vodje izmene Jakoba Tementa, izrečen u-krep — javni opomin, 43. Anton Nahberger, mat. št. 1823 13 dne 13. 12. 1979 vozil z mostnim teklanim žerjavom BECKHENKEL s preveliko hitrostjo in se zaradi tega zaletel v odbijače in je pri tem nastala poškodba žerjavne proge in škoda v višini 3.703,25 din in dne 17. 1. 1980 je zaradi premajhne pazljivosti ob priliki prenašanja boksita v silos za proizvodnjo zadel z eno stranjo grabeža mostnega tekalnega žerjava BECK HENCKEL v grudo boksita, zaradi česar se je grabež zasukal proti kabini žerjava in je prišlo do poškodbe kabine, stroški za popravilo so znašali 7.99,64 din, izrečen ukrep — razpo reditev na druga dela oz naloge za 6 mesecev, 44. Franc Mohorko, mat št. 5309 je v nočni izmeni dne 13. 11. 1979 opustil potreben nadzor pri tran-sportiranju boksita preko transportnega traku 131-13, zaradi česar je nastala materialna škoda v višini din 2.461,05 in od 10. 4. 1980 neopravičeno izostaja z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in povrnitev premoženjske škode TOZD Tovarni glinice v znesku 1.230,50 din, 45. Anton Sakelšek, mat. št. 1059, je v nočni izmeni dne 13. 11. 1979 opustil potreben nadzor pri tran-sportiranju boksita preko transportnega traku 131-13, zaradi česar je nastala materialna škoda v višini din 2.461,05, izrečen ukrep — javni opomin in povrnitev premoženjske škode v znesku 1.230,50 din. Za tajništvo disc, komisije A. Š. aluminij 15 PREŠERNOVA DRUŽBA 61000 LJUBLJANA Borsetova 27 PRIPOROČA iz svojega programa za leto 1980 „REDNA KNJIŽNA ZBIRKA” Prešernove družbe Kotiček za razvedrilo ALFA JARICA ABAKA NOSAN LEJ EC NISTRE KAJ LE GUMARI Zamenjajte črke v posameznih besedah tako, da dobite neko novo besedo. Prve črke teh novih besed, brane po vrsti, dajo državo v Evropi. Letošnjo zbirko petih knjig, vezanih v celo platno, z večbarvnim ščitnim ovitkom (broširan bo le koledar) in tiskano na brezlesnem papirju, dobite za vsega 240,— dinarjev, če ne potrebujete trdih platnic, se lahko odločite za broširane knjige, ki imajo večbarvne plastificirane platnice. S tem strošek za nakup knjig še zmanjšate, saj zbirka petih knjig v takšni vezavi stane le 190,— dinarjev. Takšne cene omogoča le Prešernova družba, ob visokih nakladah in s finančno pomočjo širše skupnosti. Zajeten snopič dobrega družinskega branja bo letos vseboval: 1. Prešernov koledar za leto 1981 z vsakomur dobrodošlim mesečnim koledarskim delom, opremljenim z barvnimi reprodukcijami slik Ivane Kobilice. Poleg tega bodo v knjigi, ki bo velikega formata in bo obsegala okrog 200 strani, zanimivi zgodovinski, zunanje politični in drugi članki, pa pesmi in krajša proza vidnih slovenskih pisateljev, vrsta drobnih informacij in še marsikaj zanimivega, vse mikavno ilustrirano in res primerno branje za vse leto. 2. Slovenske otroške pesmi z naslovom NAJ Ml SIJE SONČECE, NAJ Ml POJE SRČECE bo knjiga tistih ljudskih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz materinih ust, izbral jih je Janez Menart, ilustrirala Marlenka Stupica. 3. Delovni dan sestre Marje je nadvse prodorna, odkrita pripoved, ki jo je za Prešernovo družbo napisal ANTON INGOLIČ, govori pa o življenju medicinske sestre in njenem srečavanju s problemi sodobnega mestnega življenja. 4. Velika zmeda srbskega avtorja Stevana Jakovljeviča je kronistično natančno zanimivo delo, ki obravnava razpad kraljevine Jugoslavije, razpad, ki je bi! tako tragičen za naše ljudstvo. Večji format. 5. Zdravje v družini -je naslov poljudno pisane knjige prof. dr. Mihe Likarja, knjige, ki prinaša dobrodošle nasvete za vsakogar, od otrok do starejših ljudi. Ilustrirano. jj| Ime novega športnega objekta v Splitu 2. Mesto na Kavkazu 3. Reka, ki teče skozi Rim 4. Nogometaš Crvene Zvezde (Srebrenko) 5. Veliko mesto v Nigeriji 6. Domači izdajalec med NOB v Sloveniji Prve črke prebrane po vrsti navzdol, dajo junaka Mediteranskih iger v Splitu. LE—A—E— KR--O—I— S---T —R—KU—A O-—-J—O—T Če boste pravilno izpolnili črtice z manjkajočimi črkami, bodo tretje črke brane navpično dale veliko mesto. A. P. Naročnikom, ki z zbirko Prešernove družbe želijo prejeti še delo iz svetovne književnosti, priporočamo: Max von der Grün: Blodni ogenj in plamen. Ta roman je izredno živo napisana pripoved delavca, ki je čisto po svoje, brez blišča, zato pa tem bolj jasno in trpko doživljal čas nemškega gospodarskega »čudeža«. Vezana zbirka Prešernove družbe s to dodatno knjigo stane 360,— dinarjev, broširana pa 280,— dinarjev. Prek 1500 strani zanimivega branja. Vse knjige bodo naročniki prejeli konec novembra 1980. • ODREŽI — Podpisani(a) Polni naslov naročam REDNO KNJIŽNO ZBIRKO Prešernove družbe: a) broširano — za 190,— dinarjev b) vezano — za 240,— dinarjev c) broširano, z dodatno knjigo iz tuje književnosti — za 280,— dinarjev č) vezano, z dodatno knjigo iz tuje književnosti — za 360,— dinarjev — naročnino bom poravnal v celoti, takoj po prejemu položnice — naročnino bom poravnal v dveh obrokih, najkasneje do konca leta 1980. Podpis: Izpolni, ustrezno obkroži in pošlji na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana. Dvorišče. Foto: Panzalovič aluminij Izdaja delavski svet tovarne glinice In aluminl|a »Boris Kidriče Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Jan& Bedrač — predsednik. Franc Vreže, Lili Hojnik. Pavla Metličar. Viktorija Petauer. Ivan Obran, Anton Zadravec. Franc Sellnšek. Vera Pekiar — odaovorna urednica — Fotografile: Stojan Kerbler, dipl. Ing. — TenhlČnl urednik Franček štefanec — Tisk ZGEP »Pomurski tisk«. TOZD tiskarna. Murska Sobota — člani kolektiva In upokojenci dobivalo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo. Naklada 2.700 Izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnerju Sekretariata za informacije pri IS Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975.