,tva Dela v-0pra vlieni do kar produclra|o. >r la devoted interests of t K« I class. Work-w entitled to ali thov produce. Knurada* ••eond-elMa a»au»r. D««. 6, HM7, al I h« post off»c« »l Ctueago IU. uod.i It« Act of Congr«». of M.rob Ird. 1*7® Office: 587 Bo. Centre Ave. "Delavci vseh dežela* združite se PAZITE! na številko v oklopa|u ki ee nahaja polog va-ietfa naslova, prilepili, noga opoda| all . ~ ~ . na ovitku. Ako ( i) 1) \ )• itovllka . v ^ {, (•dal vam • prihodnjo itovllko natega lista po-teie naročnina. Prost, mo ponovit« )o tako). Ms (No.) 98. Chicago, III., 27. full|a (July), 1909. Leto (VoL) IV. POZOR! t jriredi I** lili udeležiti piknika, prih. nedeljo alov. ja v Riverside, mo-udeletnico najkasneje do Opoldne dne 31. t. m. To pa da odbor ve pripraviti no. Na pozneje hoteče se ne bo oziralo. Ude-(tickets) ja dobiti v gostil-i Mladiča, Martin Poto-fr. Čeha za $1. Žene pla-BOc. ki žele iti v Riverside v Večer, in hočejo ostati tam naj pridejo v soboto ve-peti uri k Frank Udoviču, 18. Str., od koder se odstopno. u dežja ali slabega vre m vrši piknik drugo nede-aafustu oz prvo za to. torej, da ne bo nespor&z- ibtftj »♦oeoeeeeooeeoaa« Id bllzo in daleč Sata doba je baje napočila po širnem svetu. Povsod p kraljem brce. Zdaj je na »ah v Perziji. Vriskali bi, če lilo povsod toliko gibanja, ftfc temu se mi na veselimo, pode kralje s tronov! likaj! Da tem lož je iu hitreje posade druge na prestole, idi v Perziji so naredili tako, _P so polovično delo kot v irtiji in drugod. Saj je vseeno, Jjaka ali Janez kralj, če vla-sah ali prestolonaslednik. liBdsr moramo priznati, da napreduje, ker se gre za take , v ktere je takozvana kulte malo prodrla. - Reki angleški meščanski list «ilno jezi, ker je neki bančni Rdaik iz Wall Streeta zaprosil, Ij ie ga ne pošlje v ječo in naj tnu dovoli poro-verjeno svoto inesku $8.000 povrniti v meseč I obrokih. Mi mislimo, da ima bančni urad-iste pravice, kot Morsey, m smo omenili že v 44 Prole da je poneveril milijone Mfsteljem. ^ Ali imajo po kapitalističnih na Urih le tisti pravico do milosti Wd sodiščem, ki ukradejo kar *kij milijonov. Isko vi sodite o tem, delavci? e • — Vsled nesramnega izzivanja Itrani kapitalistov so vprizorili hsuski delavci pred šestimi leti jatmenit štrajk v Alcala del Va-kterega je španska vlada kot na dekla kapitalistov / vo-Vom šiloma končala. Vlada je prst pet delavcev poslala v je- LTe dni so te žrtve tiranskega Inega 7\strma zadohile svobo-■o, ker so španski delavci skozi 6 let agitirali neumorno, da jim podeli prostost. Od petih jencev so bili le 4 deležni krake 44milosti' — peti Salvado-fc Mulera je preti nekaj tedni Nrl v ječi. | ...S krvjo in solzami je gnojeni pot, po kteri narodi korakajo k svobodi — k luči — k kosti in bratstvu. Avstrijski konzul iz Pitts-a je protestiral pri zvezni i v Washingtonu radi dogod-ob času štrajka v McKees _m. V svojem protestu je dejal, tee z delavci postopa nečloveš-da se jih odira m igra ž njih KBttjem. P Prvir« se je zavzela avtrijska rila da avstrijske delavc v mo-tvu. Dandanes je 87 sociali-vposlancev v avtrijskem drahem zboru. In vlada je primo-nekaj storiti za avtrijske dete v inozemstvu, da ne dobi od ialistnv V parlamentu močntfl ska pod nos. to pojasnuje, /akaj se je avtnj ki konzul brigal za avstrijske de-iter v McKees Rocks. Svetoven pregled. — Iz Petrograda se poroča, da je bičanje, ki je v navadi (m kazenskih vojaških bataljonih, pro-zročilo strašno žaloigro v Midije-du, v guberniji Novgorod. Neki vojak je bil obsojen radi tatvine na 50 udarevc a knuto. Po prvih udarcih je zaprosil vojak, kteremu že krvavel hrbet, za milost. Ko mu je nadzorujoči častnik odklonil milost, je vojak potegni) skrit nož in ga zasadil častniku v srce. Zaklal je še dva vojaka in samega sebe. Barbarizem rado zopet le barbarski čin. o o * — Vojno sodišče poroča v Carigradu, da je bilo radi razgredov in izbijanja Armencev v provinci Adani 50 oseb obešenih; 800 jih še zasluži smrt na vešalih; 15.000 zasluži dosmrtno prisilno delo in 80.000 pa manjše kazni. Končno pa priporoča vojno sodišče splošno poniilosčenje, ki naj se praznuje z veliko slavnostjo, ktere naj se vdeležeta oba naroda in tako položita temeljni kamen medsebojnemu prijateljstvu in sporazumu. Pametna beseda, če tudi jo je izreklo vojno sodišče. Vojaške sodnike tudi sreča včasih pamet. o o * — Francoska zbornica je odstranila glasovanje s pooblastili. Do zdaj je bilo večkrat komaj 30 poslancev navzočih, ki so oddali do 500 glasov. o • * — V Cargiradu so obesili 13 o seb, ki so se vdeležili protirevolu cije. Med njimi so bili ČVrkez Mehmed, Juzuf paša, prejšni vojaški poveljnik v Krzernm in šejk Valediti. V znamenju vislic vlada lahko vsak tepec. To razume še ruski car. na moderno • t — Ko so v Barceloni na Span skem u krča val i vojake na parnik. ki imajo pomnožiti posadko v Me lili. je ljudstvo kričalo: 4 4 Dol i J vojno!*' Z dne 22. j ulja poroča brzojav, da se je v Barceloni spuntal bata ljon pešcev. Vojake so s pomočjo druzih čet razoborožili. Tudi v Madridu, glavein mestu je ljudstvo zoper vojno. Mejtem pa okoli Melile grme topovi in puške, Spanci in Mavri pobijajo drug druzega. o • * _ V Franciji je demizioniralo ministerstvo Clemenceau radi sle parij na debelo, ki so se vršile v momarnici. Pri glasovanju je glasovalo 176 poslancev za zaupnico vladi, 212 pa proti zaupnici. Po končanem glasovanju je Clemen-ceau nataknil cilinder na glavo in izjavil, da bo podal ostavko. Socialističen poslanec Jaures je pri njegovem odhodu zaklical: Čas je, da gre. Clemenceau je bil največja nesreča za Francijo." ŠTRAJKI _Nad teden dni traja boj med delom in kapitalom v McKees Rocks pri Pittsburgh Delavci so zaslužili tako nizke plače, da se neoženjeni niso mogli najesti do sitega, oženjeni so pa stradali. Glad in neznosne razmere v tvornici _delavci so morali s svojimi pičlimi plačami plačevati delovodje _so prisilile delavce do stavke. Iz plačilnih čekov ktere so priobčili delavci, je dokazano jasno, kot beli dan, da v tvornici za izdelovanje jeklenih železniških voz ni bilo delavca, ki bi zaslužil 17 centov na uro, ali dolar in 70 centov na dan. S čeki so dokazali delavci, da so nekteri delavci včasih zaslužili kotnaj 20 centov na dan. Ko je pričela stavka so lastniki tvornice takoj spustili uniformirane in neunifortniranc vbijalce, ki so bili oboroženi ml pete do glave, kot stekle pse na neoboro-žene delavce, da bi jih prisilili vr niti se brezpogojno tlako. Najet špijon po kapitalistih je vrgel običajni kamen med penn-sylvanske žandarje (v Zdrž. drž. ima edina Pennsylvania žandar- merijo—konjieo). To je bilo znamenje. Žandarji sa zajahali n*>d delavce [H) kozaški metodi in udrihali po njih z gorjačami in streljali s karabinkami. Za žandarji so pa najeti vbijalci—pešci kot rezerva neskočili stavkujoče delavce. Samoohsebi se razume, da so se delavci, kteri niso zbežali, po tem divjem naskoku postavili v bran — z golimi pestmi in kamenjem. Delavci so podlegli; zmagali so oboroženi žandarji in najeti vbijalci, kterih je bilo vseh skupaj )ribližno tisoč. Po tem 44junaškem delu" penn-svivanskih kozakov in najetih vbijaleev se je vzbudila vest celo angleškim meščanskim časnikarjem, ki še niso podložniki ameriških trustjanov in izrekli so svoje ogorčenje nad tem vandal-skim činom, ki bo zopet tvoril sramotno stran v zgodovini Amerike. Smrtno iu lahko ranjeni delavci so sami Slovani. Njih imena pričajo, da so Poljaki, Hrvatje ali pa Srbi. Radovedni smo, kaj kterau limoni delavcev porečejo naši liberalni narodni listi? Vprašamo, če bodo tukajšni državljani, ki so po narodnosti Slovani in po političnem prepričanju republikanci protestirali radi tega umora pri gube rut or ju države Pa. in predsedniku Taftu (oba sta tudi republikanca), ker so najeti morilci in žandartnerija vbijali slovanske delavce t T ?? Kaj še 1 Molčali bodo do prihodnjih volitev in pri prihodnjih volitvah bodo pa zopet pripiročali: Volite republikance, da se bodo njih požrešne malhe napolnile z denarjem iz volilnega fonda. Ko je v Ljubljani pobesnela sol-dateska, vmorila dva mladeniča, je bilo tudi ameriško slovensko meščansko časopisje po konci. Zakaj! V Ijjubljani se je šlo za prazne in puhle narodne fraze, s kteri-mi pitajo klerikalni in liberalni odrešeniki slovenski narod, da inU ni treba dati kruha, mesa. obleke in poštenih stanovanj. V McKees Roeks so pa slovanski delavci zahtevali kruha, oble-, ke, stanovanja, človeško življenje sploh, a dobili so svinčenke. Za to se tudi slovanski meščanski časnikarji ne zmenijo za nje, ker po njih načelih pričenja človek, še le pri delodajalcu. Vidite delavci, tako se vas vleče za nos. Ako se gre za puhle in prazne fraze, ki nosijo dobiček le tvorničarjem, takrat pravijo vsi slovanski meščanski časniki: Vsi Slovani smo bratje! Ako pa slovanski delavci zahtevajo boljšo plačo, ali celo zaštraj-kajo .takrat so pa slovanski delavci slovanskim meščanskim časnikom navadni puntarji, ktere je treba ukrotiti z najetimi vbijalci. Delavci, zapomenite si to le: Ke-dar bodo volitve, dajte vsakemu brco, kdor vam bo priporočal republikansko ali demokratično stranko. Obe stranki ste kapitalistični in obe dovolite, da se sme ob času stavke streljati na mirne in neoborožene delavce. Volite socialistično, ako nočete, da vas bodo še v prihodnje pobijali ob času stavke s količi kot pse. Socialistična stranka je edina delaVska stranka z jasnim in določnim programom. Kapitalistične stranke vam o-betajo pred volitvami luno z neba. po končanih volitvah pa žvižgajo količi po vaših glavah in hrbtih, mesto s kruhom vas pa pitajo s svinčenkami iz samokresov in repetirk. Kedarkoli vam bo kdo priporočal voliti kapitalističnega kandidata, mu reeite: Mi se spominjamo McKees Rocks!, in Volite socialistično. s o bilo zadnji teden tudi v Kenoshi, Wis. Tudi tam j«' tekla delavska kri in močila mater zemljo. — V strojarni Allen družbe, ki je najvplivnejša v usnjarskem tru-stu, so zastavkali delavci, ker je priganjač Schneider priganjal nečloveško V njegovem Oddelku zaposlene delavce, nazadnje pa še deset tielavcev odpustil, ker niso mogli zvršiti toliko dela, kolikor ga je priganjač zahteval od njih. Ta i\n brutalnega priganjača je še le delavce zdramil, da so se pričeli zavedati, kako jih lastniki tvornice derejo, izkoriščajo in skubijt). Delavci so vstopili v stavko, in k prvi zahtevi, da se odstrani priganjača, so pridružili še drugo za povišanje bornih in nizkih plač. Mej tem ko se je Natan Allen, predsednik usnjarskega trusta, razgovarjal z odborom štrajkujo-čih delavcev v tvornici, je neki Call, sorodnik Allena in višji tru-stjanski uradnik, ustrelil s samokresom med delavce, ki so pred tvornieo čakali na odgovor, ker je neki štrajkar zahteval naj se mu dovoli vstop v tvornieo, da pobere svoje orodje. Call je porinil delavca na stran in ustrelil, da bi dokazal svojo avtoriteto. Žrtev je bil Tone Morton. Na to je nastala rabuka. Delavci so rabili kamenje, oboroženi in najeti 1110 Nadalje je konvencija sprejela predlog z 338 proti 6 glasovi, da se izdela načrt, v svrho združenja vseh delavcev, ki so vposleni v rudo in premogovni industriji. K temu predlogu je trpela debata cel dan. Med debato se je najodločneje kritiziralo vse staromodne organizacije — med njimi tudi 44Amer. Feder. of Labor" —, ki sklepajo kontrakte z gospodarji in tako škodujejo sami sebi. McCabe, ki je referiral k načrtu združitve vseh premogarjev in rudarjev, je dejal, da se te dve Uniji ne bodo nikdar družile z 44 Am. Fed. of Labor", ki je od kapitalistov kontrolirana institucija. Načrt, v dosego združenja z 441' bited Mine Workers of America' ^-skupno organizacijo, ki naj bi vodile kot take tudi politične akcije ob volitvah ,bo izdelal nalašč v ta namen izbran odbor, in sicer bo vsaka volila po 7 mož v ta odbor. Frank Hayes, blagajnik od U-nited Mine Workers za Illinois je v navdušenem govoru, ki je trajal tri četrt ure, pojasnil stališče delavcev v današnjem industrijal-nem sistemu in izrazil veselje, da vlada med dvema tako pomembnima del. organizacijama tako intimna razumnost glede situacije. Naglašal je, da morajo delavci gospodarsko, kakor tudi politično nastopiti v boj proti kapitalistič rilci pa samokrese. V nadaljni ra- nemu razredu, če hočejo, da bode buki sta bila ranjena še dva delav ca: Karol Clemm in Peter Soboc-cobie. Ali to še ni bil višek kapitalistične nesramnosti. Po krvolitju je Karol Allen, vodja tvornice, dal ukaz šerifu Gunteru, naj telefonira guberntorju Davidsonu za vojaško pomoč. Na to je prišel kot zastopnik guberntorja gen. Otto njih zmaga popolna. Na koncu njegovega govora je nastalo viharno odobravaanje in ne popisen entuziazm. Ko je šel predlog na glasovanje je prodrl s 338 proti 6 glasovi. Na konvenciji so bi bili tudi pinkertonski špijoni, ktere je zlasti razkril bivši tajnik W. F. of M., Mills. To pač ni nič čudnega, n. Falk v Kenosho pogledati si-jsaj so zapadni kapitalisti" iedali tuvacijo, ki je izjavil, da so stav-kujoči delavci mirni in da vojaške pomoči ni treba. Vodstvo stavke so prevzeli tam živeči socialisti in pa mestni župan. Posebno zadnji se je zelo sarkastično izrazil o usnjarskem tru* stu, ki pije delavcem kri in mozeg kot ogromen polip. To je poročilo o stavki. Ali mi uprašamo, ali smo že res tako daleč zašli v ameriški republiki, da smejo milijonarji in njih hlapci streljati mirne delavce kot divjo in nevarno zverjad? Ali se vračajo temni časi osebnega su-ženstva! Ali življenja delavca, ki štrajka, res ni vredno v ti deželi počenega groša? Vam, bratom delavcem, ki niste orginizirani, ki vas smatrajo kapitalisti .za neumno in topo žival, ktero smejo izrabljati in pobijati poljubno, ako ne vboga svetujemo: Organizirajte se! Organizirajte se gospodarsko v unijah i politično v socialističnih klubih in doba bo prišla še pred-no jo pričakujete, ko bomo štrli moč pošasti — kapitalizmu. SEDEMNAJSTA KONVENCIJA 4 ZAPADNE ZVEZE MAJNA-RJEV IN PLAVŽARJEV" (W. F. of M.) V DEN-VERJU, COLO. Kakor v McKcss Rocks, tako je Dne (16.) t. m. se je otvorila v Denverju sedemnajsta konvencija W. F. of M., ene najpomembnejše premogarske in plavžarske organizacije na zapadu in sploh v A meriki. ^ Konvencijo je otvlfnl' A posebnim nagovorom in pozdravom na delegate predsednik Charles Mo-yer. Njegovo poročilo, ki se peča organizacijo in nje delom, kakor taktiko ter o združenju za indu-strijelno unijo, ki naj ima v pro gramu * tudi politično akcijo, se vzame z velikim navdušenjem na-znanje. Konvencija častita nadalje or ganizaeiji 44United Mine Workers of AmericaM za tako napredne stopnje, ki jih je naredila na svo ji zadnji konvenciji v Indianapo listi, ko je vsprejela njim simpatično resolucijo z ozirom na indu-strijalno unijo. že miljone tolarjev, da bi uničili W. F. of M. Gugenheiin in drugi kapitalisti so se prizadevali na vse načine,, da bi spravili Moyera, Haywooda in Pettibona na vislice, a vse ni nič izdalo. In to kapitaliste boli, zato pa iščejo nizkotnih inštinktov, ki bi za judeževe gro-še prodali interese delavcev in če mogoče provoeirali štrajke, ki bi vodili organizacijo v pogubo. Toda uradniki W. F. of M. že poznajo te nizkotne inštinkte od daleč, vsled tega jim ni težko priti na sled. Nekaj tacih izmečkov človeške družbe je že razkrinkala in postavila na javni pranger, delavstvu v svarilo in sramotilo. Janko Terzič, rodom Dalmati-nec, član eksekutive Alaskan-Yu-kon okraja W. F. of M., pripoveduje, kako morajo tujezemci pre-slišati od patrijotiČnih Auierikan-cev, ki niso pri nobeni organizaciji, razne neumestne priimke, kakor 44 Roundheads",. " Dagos", 44Dogeaters'\ 44Sheenies" itd. To otežkočuje našim# organizatorjem delo; kajti ne da se tajiti, da taki nezmiselni .in ne ^lostojni izrazi provzročajo med delavci neko medsebojno sovraštvo, ktere se vesele le kapitalisti. 44Jaz sam," pravi TerziČ, 44sem tujezemee. rojen v Avstriji, deželi Dalmacija in pridem iz vasi Jar-signovie. Tudi jaz sem imel prestati podobne psovke, toda jaz nimam namena pritoževati se čez to; moje edine želje so, da razložim te nedostatke, kar naj vodi vsaeega člaua W. F. of M. do treznega premišljevanja, da je turba porabiti ves upliv, med arganizira-nimi delavci njihovih lokalnih organizacij, da se tudi to malenkostno orodje kapitalistov, ki imajo včasih velike posledice med delavci — odpravijo." sem srečal, so vsi prestrašeni radi vedno naraščujočega socijalizma, kteri pa se^ne razširja samo po Angliji ampak po vsej evropske j celini. S strahom pa je združena tudi jeza. Sedanjem ministerstvu se očita, da je opolnoma socialistično. Vsled tega so začeli kapitalisti premišljevati, če bi jim ne kazalo, da bi svoj denar naložili rajši v ameriška podjetja. Jaz bi se prav nič ne Čudil, če dobimo že v bližnji bodočnosti velikanske množine denarja, kteri ostane potem seveda pri nas. Jaz sem vedno mislil, da zastopa Anglijo v višjih krogih sama aristokracija. Po zadnjem obisku, kjer sem se razgovarjal in družil le s finančnim svetom, sem prišel do prepričanja, da je moč aristokracije padla na ničlo. To je torej karakteristična izjava, ktera govori kar cele knjige, Po najprej vidimo v njej, da se socijalistična misel krasno razširja po vsej Evropi. Kljub vsemu kapitalizmu, kljub raznim zastopnikom vseh ver, kteri porabljajo vse svoje moči, da bi zajezili zdravo gibanje, gre socijalistična misl kot mogočen val preko vseh nasipov, preko vseh zaprek. Prvotna teorija je začela dobivati življenje, zdravo, mogočno in silovito. Ogromna armada je to. V prvi vrstah stoje bledi, do kosti Izmozga-no delavstvo; bilo je brez pravic. Voljno je trpelo svojo osotlo, misleč, da to mora biti, da je človek obsojen v svojo osodo. Ko pa je bila sila največja, je prišel rešnik, kteri mu je rekel: ti si človek. Ti imaš vse pravice kot človek. Vreden si vsaj toliko ali še več, kakor tisti, ktere si gledal do zdaj kot svoje gospodarje, kot nekaj višjega. In zbrala se je mogočna armada, potegnila za seboj vse trpeče. Zdaj gre zmagovito preko mest in vasi. Kdor je s časom, gre "ž njo, — le slepi kapitalist ne more zgubiti svojih dornišlij, da je v življenju nekaj več, kot njegov delavce. Veliko je bilo, biti pred dvajsetimi leti socijalist. Cerkev jih je preklinjala, država preganjala — velike so bile žrtve, a rodile so še večji uspeh. Gori navedena izjava pa ima še drugo važnost. Evropski kapitalisti se torej ne marajo prilagoditi duhu časa, ampak se hočejo zateči tje, kjer je socijalizem še v povojih t— v Zedinjene države. Kako so vendar otročji. Ali mislijo. da je socijalizem nekaj evropskega? Naj se le umikajo *z žulji delavskih rok — to jim garanto-ramo, da jim bode zemlja kmalu premajhna za skrivanje. Povemo jim lahko, da je tudi pri nas socijalistična misel v kočah in palačah. in da se tudi pri nas množe vrste sodrugov. Mogoče utegnejo še sami učakati čas, ko bodo svoja kapitalija pobirali iz ameriškega trga in mUfali zopet dalje. Podirajo se stebri plave krvi— starodavne aristokracije, njihovo mesto pa zavzemajo do sedaj brezpravni ljudje. To je tok časa, to je zdrava socijalistična misel, ktera ne pozna nobenih zaprek več. Le dalje do popolne zmage! »»♦♦♦eeeeseeeeeeeeseea»aa< ZNAMENJA. Nedavno se je-»vrnil iz Evrope John II. Wrenti, kteri je milijonar. Ne omenjali bi ga radi tega. pač pa ne smemo prezreti njegove izjave, ktera nam jasno priča, kako se širi zdrava misel socijalizma po vsej Evropi. Njegova izjava se glasi: Anglija je vsa zmedena radi svoje politike; Kapitalisti, ktere Stran Ka Slovenska socijalistična organi-zaeija v Ameriki. Izvrševalni odbor: John Petrič, gl. tajnik, 2014 W. 31. St., Chicago, 111.; Frank Podlipec, zapisnikar; Frank Petrič, nadozornik': Jože Zavertnik, odbornik ;• John Molek, gl. organizator. K temu odboru se imenujeta ali volita še dva nadzornika in sicer eden od slov. soc. kluba št. 1. in od slov. soc. kluba 44Pro-lctarka" št. 9. Vse dopise, tičoče se organizacije je nasloviti na gornji naslov tajnika. POZOR! Oorka pečenka na soc. pikniku v Riverside se bo dobila od 2—3 ure popoldne. P P Q LET AR EC naselniki slučajno delavci kmetije in zapuščene stepe UST ZA INTERESE OELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. l astnik is udaj»t«l). Jufoilovaaska delavska tiskovna drulba v Chicago. III. Naročnina: Z« Amarico $1 SO sa celo lato, 7Sc ca pol lata. Za-Evropo ti sa celo lato, $1 sa pol leta. Oglati pO daqoooru. Pri tprom^tnbi bitaliWa jo polog nocoga natmamiU tudi s T A H t naoloo. PROLETARIAN Ownad and published Eveby Tuesday by Soath Slavic Workmen's Publishing company _ Chicago. in mis. Glasilo Slovanske socialistične organizacije v Amerik bodo izginole kmalu. S to kolonizacijo bo dosegla Ja- in kmetje. Načela avstrijske vlade je: Pridržati delavce in male kmete do- ponska dvojen namen: Za svoje uin, ker industrielni podjetniki in industrielne izdelke bo pridobila veleposestniki lahko dobivajo ce-jnove trge, zaeno se bo pa znebila neno delavsko moč, ako je delav- brezposelne delavske armade, ski trg prenopoliica s brezposleci. In Avstrija? Avstrija hodi svo-Avstrijska vlatU vedno svari jo staro pot. Tam se nimajo smt-pred izselitvijo v severno in juž- sla za narodno gospodarstvo v meno Ameriko, južno Afriko in jah današnje človeške družbe, ka-druge kraje, poleg pa gleda mil- ko naj pričakujemo od Avstrije nar.odi htra-jpQte'" mipivdi-k mi ilniiiilinum je bil slovenski delavec kot kmet' poznajo, ampak v angleško, k je-ali revni obrtnik v starem kraju zuitom, Tam igraj ulogo skesane-do vratu potopljen v neštetih j ga grešnika iu zahtevaj spovedni no, jtlajo, da jim pokajo kosti, kako iz- gtvspotlarskcm. koriščajo nesramo imlustrielci in ___ .veleposestniki iudustrielne in poljske delavce. | Pred nekaj leti so zaprli Sakser-ja v stari domovini, k»*r je prodajal parohrodn«' vozne listke, kot BUSINESS. (Konec.) Joe Jeaih, President; John Petrich, Secretary; _rrank Mladič, Trrnsurer. jjjj prodaja vsak šifkartaš, češ, da zvabija Slovence v Ameriko. Mi ne zagovarjamo tu Sakaerja in i.jss?siftion matks: United States and Canada, Vi-50 a year, 7Sc lor half year. Foreign countriet ti a year, $1 tor hall year. advkktising kates on agreement. NASLOV (AODKESSI: " "PROLETAREC" 537 So. Centre Ave., Chicago, III. »i NAŠA NALOGA. Pise S. Zabrič. Od kar je začel izhajati naš list "Proletarec", ki je glasilo slov. socijaliatov v Ameriki ozir. te stranke, smelo trdim, da je mogočno za upi i vala socijalistična ideja med amer. Slovenci, ne. saj je to ideja, ki se pokorava edinole splošnemu — socijalnemu, družabnemu pravu. Ta vzvišena ideja, ta človečanski čuf obudil se njegovo trgovino, ampak dokazati hočemo, tla se je avstrijska vla-| da s svojimi modrokrvnimi držav-niki blamirala pred vsemi ljudmi,! ki mislijo s svojimi možgani. Ako bi ne bilo Amerike, že polovica, če že ne vsa mala kmečka; posestva na Kranjskem bi bila prišla na boben. Vlada se ni potrudila, "da bi s zistematiČnim podukom o zadružništvu, vrtnarstvu in u-metnim obdelovanjem male kmetije, kot se je to završilo na Danskem. rešila malega kmeta propada. Avstrijska vlada se še do danes tudi ni potrudila, da bi se iz-. Ko sem v prejšnjih odstavkih omenjal krama rsko vsebino našega bizniškega tiska tost ran oceana, pozabil sem konštatirati, da prvo mesto preti vsem gradivom: novicami", plonkarijami, pobož-| no šaro in raznimi "ravbarakimi" povestmi zavzema — inaeriranje. Oglaševanje je« duša naših "eaj-teng" in ravno v tem se najlepše zrcali business slovenskih "caj-tengarjev" v Ameriki. Inserat je važnejši od vse ostale vsebine, in] dotiČnik, ki teka za tiglasi, je po mnenju lastnikov časopisa več| vreden kakor urednik. In nekteri vražah in nasnsnju, tak naj ostane tudi tukaj. Kakor je v starem kraju sveto vrjel v pravljico o A-danili in Kvi iti tla je bog odredil t.avke in f raj mošt rovo biro, tako mora tudi v Ameriki vrjeti ne samo tisto otročjo o Kvinem jabolku, temveč vrjeti mora trdno tudi, tla samo tedaj je pravičen in po-r rM svojega krvavega zaslužka zazida v cerkve in znosi gospodom župnikom. U-pravnik katoliškega Lista v Jolietu mi je nekoč rekel: "NaŠ list pride povsod že lia 'gotovo'; kar so ljudje znali v starem kraju in na kar so bili tam navajeni, to jim damo tudi tukaj. Vi soeijalisti se pa morate truditi in delati predno pridobite ljudi za svojo ideje. Naše delo je lahko." Naravno je lahko; ni lažjega dela kakor kazati bedaku luno v vodi. Da so tega mnenja tudi ostali "business-caj-tengarji", dokazujejo to dejstva. 44Potrebne" molitvenike, kteri se razpeeavajo tudi na 44gotovo", ne prodajajo samo v pobožnem .Jolietu, prodaja jih tudi liberalni Kranc Sakser v New Yorku. Ne-j j umnost je se vediw na prodaj — si misli Sakser — zato pa dragi . • x__i 11 /i* i I rojaki le kupujte "črne bukviee" business časnikarji so tako la- J . .. komni na oglase, da bi žnjinii na- Ns'' polnili kar vse strani svojih "pa- Uls- ko bi poštna oblast ime-!ravno to, kar je kovs.cu konjski sorte, to blago je samo za Molitvenik je Sakserju na- listek. Na ta način bomo nafarba li farje, tla bodo verjeli, tla si se res spreobrnil, da obžaluješ, ker si jih napadal iu obrekoval nesramno. Ko imamo farje ža seboj, si priboril pol zmage. Potem se pa s tvojim advoka- . Slovensko-angleška slov. ang, tolmač in an za samo #1. — pri V. J, 0 Albany St., New York Dr. W. C: Ohlendorf, Zdravnik ca notranja in ranocelnik. •anski političar — nai 1 »1» republi- popol. 0*1 7 <1o - .• ,-i * rn :» LnHvi- bolniki pa m j 590 So. Centre Ave., Chi verjamejo, je pa tudi dobro. Saj Podpisani naznanjam, da turno domače vino in dobra Na razpolago Imam tudi DVORANO za veselice, za svatbe in sejt, Za obilen obisk se priporo^ franc Ceh, 568 80. Centre Ava. Halo, John Kje si pa bil včeraj? Saj VeUj kjer je največ zabave. Alii®, da je največ zabav v <;<>STB John Košičel Kako tudi ""'"Ktr",|mh IZ''"lkuV I—'lla malo ve» usmiljenj«. Tukaj l""'kova- «'»'• f8« D»"" z,I V inozemstvo, vzl., temu, tnm Ja kterega drago proda - in prav se za 50 odstotkov, s tem pa zae ... . no zakrivila, ds je domač trg pre-ix. v , , _ x ie tudi v meni oil kar se ie rodil , - i •,••,. čine časopisov sploh nemogoča jt uuii \ nieiii, Kn * ji . na polnem iz induatrielnimi izdel- , , • Proletarec, ki je začel razvijati P<>-,ki kar zo,)(,t 1>ritisk l na delavske bnH1 men družabnega življenja tokraj ^ jn vpoilenje 'industrielnih !da ^ ^kin.i izj,mainl vsa J niala in v<'lika podjetja slone na brez oglaševanja je eksistenca ve-*ploh nemogoča, ness v Ameriki je sploh Oceana. Sedaj, ko vidim, da se želje ne vstrašenih boriteljev soe. idej čim- pl ' delavcev. I^^^fli - ivo — Japonsko dalle boh uresničujejo, zlasti če v,- uri.: J, , J « ' \ ameriški republiki imajo jen pogledam v razne evropske par- j^jj lamente in zadružništva, moram ti st> merotlajni dandanes priznati, d« ,odo ,e te edine, ki si «P>oh nikdar ne u.leda.o bodo prisvojile prvo mesto v novi ^zjatj zgodovini človeštva e ceneni delavci, ampak, ima — kakemu vernemu katoliea 1111. Business je business — pa naj bo s podkovami, klobasami, molitven i k i, kipi 41 matere božje" ali z oglasi za neveste! Da pa imajo naši ljudje, ki plačajo za molitve-nik navadno desetkrat več kot sikteri list kmalo po rojstvu legel *trU(,° kr"ha Hli funt 0 v grob; resniea je pa tudi, da bi tem buatneaan popolnoma nedolž- ninogo naših nepotrebnih 4teaj- ne »)0Jnu>' zato skrlnJ° teng" sploh nikdar ne u belega dne, ko bi gotovi ljudje ne ... . . , . . , * kričeči in humbugarski reklami /tlaj si pa oglejmo drugo drza- , , . • 4 .. r 1 t \i*s je. tla brez inseratov bi mar špekulirali 11a dobiček, kterega Kakršni so "cajtengarji" t. j. lastniki časopisov, takšni morajo Kar velj« za splošnost v svetov-' k"r "H ke ^! Prin«ž« humbugarsk« reklama. «'" uredn.ku Gorje t.- m okviru. tO velja v majhnem <'<>vah:da je bel, človek vstvarjen Tukl( j „„,„ torej D„ jllsnera. fas- stem... k en b. sel s»mo z« «« pre- iru za naš narod v Ameriki. Ne 7a arja,"" tem,8Ve1tU te nike izdajajo zato. da naredijo bu- k", "J'h busmess« m napisal v l.st nem osiru da se tajiti, da je ledina /a aOC. misel med amer. Slovenci s "Pro- ma kaj okroglega pod palcem. Ta princip je provzročil, da so ...im-i ...m - —" omejiii naseljevanje Japoncev v letarcem" prebita. Odločen korak ameri§ki republiki. je bil to. kteri vodi v to gibanje slehernega rojaka, kteri Ima srni sel za bodočnost in nje družbo. To- » . . . , . .. , j. 1 zno Ameriko, kjer danes ne po- da za prebito ledino pride vedno n\»m.n*ih publiki In kaj je storila japonska vlada ? Poslala je svoje emisarje v ju- največ dela. Na tej ledini srečamo vse naše nasprotnike in uničevalce. Največji med temi je klerika znajo še plemenskih predsodkov in bojev. Ti emisarji so bili izobraženi pisatelji in vjšješolci, ki so siness. a reklamni sistem s svojim m'kaJ P° 8V°jeni lastnem prepn umazanim oglaševanjem jim je ,anjU: 1 tedniki takih listov 1110-najbližnja pot do eksistence in n- b,ti ^»^vne prostitutke! spehov. Zato se tudi ne vpraša, .In u 0iu,oI),Hl' od Prve»a ksj se naj oglaša. Vsak, tudi naj- se 'nesramno nazivljejo večji humbug gre v časopis, samo ««»vaka glasila! Ali more biti kaj da je plačan. Kaj se vse ne pripo- bo,J Škandaloznega? Ali slovenski roe a "dragim" rojakom! Marši- ,z njega norce brije f Nikakor med najbolj zabitimi sloji Amen- ne! Al"Pak tluševnim prostitut- lizem. Kdo ne pozna klerikalizma Prcpottivali vso ju.no Ameriko da kam,ey ne nfljde vpč M8lombe in kam ni zamere.#Kdo se zmeni za s Kranjskega* - saj nas je zgra- S(> b« bll° naJb«l e zaupanja, zateka se vetlno z uspe- »Ročaje, k. gazijo po lužah in . naseliti .laponce Kterim je postala hom k neumnosti našega ljudstva ^'U^ejo iz blata imitacije mimo- in ostalih naseljencev ter kuje ti- ^edočih!. . . Toda čas pride, ko bil ob porodu in je bil vedno zna- , . ... ,l , , . v„ domovina preozka 111 pretesna, mi; enim do groba, drugim v Nemčijo, v Ameriko in sploh v vse kraje je stezal svoje dolge roke, koder so se naselili slov. delavci. Brezdvomno je tudi/ da je kleri-kalizein največji nasprotnik soci-jalizma. Vsled tega bi se bilo tudi treba družiti proti njemu v ravnoisti meri kot proti kapitalizmu. \ se južnoameriške republike so ^ jn milijon; dolarjev iz krva- b<> delavstvo krepko obračunalo s sprejele te eksotične goste prav yo isluženih centov 8lovengkega taki,lli "prijatelji" i,i duševnimi vljudno Kteri ao bih jezika zmož- delayca m na^fl .«izol)raže. posili-voditelji: njihov lastni burn, so hodih vsaki dan v minister- valnpffa» časopifija. Koliko roja-' j'h bo zadavil, (as je naj-stvo notranjih zadev po statisti^| koy je bi]o že oiroIjufanih> in bo večji reformator in raztlejalec. ne podatke, da so s temi podatki vzbudili v japonskem narodu zanimanje za izselitev. Tudi leposlovni spisi so se glasili v tem toniu. V severni Ameri- se . ker se tako lahkoverno vseda- ^azretlno zavedni delavci moramo jo na limanice te ali one dvomlji- I)a skrbet, da se ta doba požuri. ve tvrtlke, ki se oglašuje v sloven skill listih! svobodasl v pravi luči. II. "Ha, ha," dejal je tast, ko sta . • « r j — —................... —..........j*. ...»j - - z generalom stopila na ulico. 44 Vi- in velikega or^nizatoricnega de- peru Argentinijo in Brazili- tekmece na "metanje", ali bolje no je bilo izvrstno, najrajše bi ga la. To bi pa zahtevalo, da bi se vse - - -- - • ^— «..... te sile od časa ti j ale na In ta agitacija je imela kmal rečeno na prosti ravs in pretep.. bi bil popil vsega. Ali ta pr . . . . 4 ■ j«1 J, n iviiioiii ZatP|n ^ remo taktizvane 44ženitne far< mj j,. (jal en kozarec." posvetovanja. \easih narede pri- ysp(,he Bra£ilijanska vla(la jp (lo. ponudbe". Ta humbug vseh hum-| -Ne Rovori Z(laj 0 vinu'» je eujoce besede se vse večje utise yoli,a za parobrodno {.r(o Kobe- kterega menda posnemajo spregovoril zet, "kupim ti butelj- nego pisane ker so bolj žive m Canao.sHntos 1 osebne udobnosti P° "tSTokrajakrm časopisju, se ve-: ko žganja, ako se stvar dobro iz-pojmljive. V tem oz.ru smo bili rfl(H k(),onizaeijt, Na in izpostavljajo na javni trg. kjer čaka kakor 44bik na gmajni", da si ga nevesta ogleda in kupi; tako dela-svet tudi barbari ko zamenjavajo nevesto za kravo. Malovreden in v mogoče premalo oprezni in ua to ja ..Kiokllku.. iz8eIniike druibc s nismo polagal, tiste važnosti, k. bi jržaV() st ,.„„,„ sk|,ni| K,,(„,0 bila sicer umestna. I . .. » . , , , za tri tisoe jafnuiskih delavcev, z Na polju uspešne agitacije bi se državo Rio di Jeneiro pa za tri sto dalo mnogo opraviti med našim družin, kterih vsaka ima šteti 4 narodom. 'osebe. Naseljence bodo odposlali Narodu je treba vzgoje, treba v notranje kraje, tla ustvarijo ri dušne hrane (ne popovske), am- žove nasade, za kar tlobt pak dobrega čitanja. Slov. litera- brezplačno, tura je dovolj bogata in slov. de- Tudi čilenska republika se trii-! vs,'h ozirih "poor devil" je dotič-lavci v Ameriki bi storilo veliko di, da bi dobila naseljence. Leta ni, ki si išče neveste po časopisih; kulturno delo, če bi pokupili knji- 11)07 je vlada odposlala.vMnega k"k;no P™jo pa zaslužijo šele ti-ge in jih uvrstili v čitalnice in komisarja v Tokio, da pridobi ja- sti' ki tnko humbugarske inserste izobraževalna društva. j ponske družine za izselitev, kterim *pničajo med sveti To bi bilo nekaj, kar bi bilo vlada da vsaki 40 hektarjev sveta Toliko o vsebini slovenskega velike pomoči pri oranju nadaljne brezplačno. Zaeno je dovolila tem kramarskega Časopisja v Ameriki, ledine pri tolikih zaprekah, ki nsselnikom brezplačno par volov, Od kraja do konca je "rotten", nam jih provzroeajo naši vsestran- potrebna semena in 60 dolarjev kakor pravi Anglež. Kar se pa tiski nasprotniki. j podpor^ skozi eno leto. Kot darilo če jezika in slovnice naših kuplje-Prihodnjič se oglasim še, da iz- 1>H poaebej.dohi vsak IS let star " -----^ razim s^ojc želje in načrte. KOLONIZACIJA IN IZSELJEVANJE. otrok še 18 hektarjev sveta. Od leta 1907 se ie do danes naselilo že I nad sto družin v Cilu. V Peru se je naselilo leta 18fW nih "editorjev" —- je najbolje, tla molčim. Konštatiram samo: že samo ratli krutega mrevarenja slovenščine v ameriških slovenskih listih — s par izjemami — je Avstrijska vlada še nikdar ni ta lfH)7 se je pa naselilo nad 1000 bila naklonjena izseljevanju in družin in naselniki danes priha-avstrijski konzuli so sc do sedaj še jajo tlan za dnem. prav malo ali pa nič brigali za Marljivost Japoncev bo vstvari-vsodo izselnikov v inozemstvu, če la iz šum in močvirjev cvetoče nad 800 japonskih delavcev in ro- škandal, da se take tiskane spake kodelcev. Leta lfKKl pa 11 sto. Le- pošiljajo med naše ljudi. Kako je z načeli pri naših časnikarjih, sem žc povedal. Prvo in glavno načelo je business, druaro pa, tla je in ostane naš narod tudi v tujini neskončno neumen. Kakor teče in mi ne bo treba v kelio." Ko je tast slišal besedo žganje, so se mu zaiskrile oči, zaemokal je z jezikom, iz golta lica 11111 je pa od veselja prihajal glas kot bi požiral kakšno tekočino. 44V keho" ne pojdeš, to pravim jaz. tvoj tast", je po kratkem pri njih si zavoljo knofpucarije v jednoti, ratli skupnega piknika s klerikalci in radi tega, ker si jih tiri pri tiskovinah neusmiljeno, ob vso veljavo. Pri socialistih ne zgubimo nič, tam bomo pa dobili denar, pa v 4'keho" ne pojdeš." Zet je prikimal v znamenje, da se strinja z nasvetom. "Pa še nekaj," je glasno spregovoril tast. "Gl. Sv." mora še obdržati za kratek čas socialistično krinko. Ako pridemo takoj s pravo barvo na dan. Izgubimo vse naročnike, ki niso tepci. Ketlar bo vsa stvar končana, naj «e gredo socialisti in svobodomisleci solit. Takrat bova začela drug "kšeft". Izdajati bova začela časnik 44Figur" in prodajala bodeva zemljišča. V slovenskem narodu v Ameriki je še dosti neumnih ljudi, kteri neeitajo "Proletarca". Te lahko odereva na meh. Denarja bo kot toče in šnopsa na škafe." Zet je kimal z glavo, semintje se pa je njegov skremžen in sta-rikav obraz spačil v nasnn h.kedar je tast povedal isto, kar je mislil v svoji iztlajski in črni duši. Tast je žlobudral v enomer, kako bo vničil S. N. P. J., socialiste in svobodomislice, dokler se ni voz poulične železnice ustavil pred stanovanjem. Med svojim govorom je pa včasih vtihnil, zazijal je na široko, kot bi hotel piti šnops iz škafa in takrat so se za-čuli žlobudrajoči glasovi v njegovem goltancu. Vseve iz So. Chicage. modno obučo za moike, ženske in otroke dshiij po najnižjih cenah pri ti Največja trgovina t obučo na strani, cor. West 18th & Wood Chicago, 111. Aka ho vwakovretna popravila v tej zelo nizki ceni. Obiičite ga t vanje proti državnim organom). Višji drž. pravdnik pl. Voncaš je nasproti temu izjavil, da seJpotl vsakim pogojem mora vzdržath obtožba radi veleizdaje proti f> glavnim obtožencem (Adamu Ilribi molku, ko so utihnili žlubutrajoei j čeviru, Valerijami Pribičeviru, I. glasovi v goltancu, pričel tast. "V Oreščaninu, V. Lukaču, N. \lili-keho ne greš, če me vbogaš in nji ču in G. Živkoviču) dočim bV se še nocoj kupiš buteljsko šnopsa." naj proti ostalim 47 obtožencem "Vse storim." ie z h rešeajočim! omejila obtožba na ščuvanjcyffroti glasom spregovoril zet. "En škaf hrvaški narodnosti. Nadalje se je šnopsa ti kupim. Če ne pojdemf v na konferenci razpravljalo o do-4'keho" in če 11 ženemo socialiste in uničimo SNP.T. kumentih, ki jih je predložil glavni svedok Ojorgje Nastir. Kon "Sezi v roko in priduši se, da štatiralo se je, da je večina doku-hoš držal obljubo", je segel tast v|nientov, ki jih je Nastir porabil v" mes. Poznal je svojega zeta. tla svoji brošuri "iFnale", ponareje- rad obljubi pnnČico iz svojega o- nih, česa, kedar je v škribcih. Pozabil pa takoj na obljubo, ko je minila| nevarnost. "Dvajsetkrat, če hočeš," je odgovoril zet. "Vidiš, farja sem potolažil," jt začel tast. "S te strani nam ZA CONNEMAUGH. Slov. socijalistični klub št. 3 v I Connemaugh, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo ne ® « strani nam ne deljo v mescu ob 9 uri tlopoltlne. preti več nevarnost Da bodo far- Prihodnja seja se vrši pri sodr ji verjeli, tla s, se res spreobr-,1 Mrtaku na Franklinu ml pojdi tudi k spovedi. P« ne v, s socialističnim pozdravom slovensko cerkev, kjer to ljudje' Josip Brieelj tajnik bandera itd. za aloveneka društva najbolje Emil Bachtni 580 So. Centre Ave., Leopold Sail ODVETNIK v kazenakih in eirilnih Auto Pbone 6065. Office Phone Main 3065 Residence Phone li URAD: 27 MBTBOPOLITAV Sevsrozap. ogel Randolph in La Salle uliea Stanovanje: 1217 Sheridan BM^ HALO! HA1 Kam pat — Na iveže pivo li dobrega vina k Frank Mladiču 611 S. Center Ave., tam Re bomo imeli po 1 služilo V potu SVO |< LM s- uuca, pa nc da In mu kaj. n*^,,____«»,. , t - • rr 7" , nnra/a ... • nratatvo nt. 4, ki spada k S. N. P. pedsedmka, pa ga volite vsaj , . . ... .-1 . , , J. nobene druge organizacije. blagajnika. | Nekaj od tega društva na* je tu- še smili zato, ker je res do- .. • . , , , ,» , . ^ . " di pri češkem soc. klubu. l*red bi človek imel take [ blufarje pred seboj, pa bi jim pljunil en "polar her" eikane v človek. On vzame cent od vse- J kratkem smo izvedeli, da i pa naj bo prijatelj ah so- , , & - • , . - u ( hieaga trudi na vs» lllk. Se na nas soeijalistični v lliehiganu se obrača za de-j pomoč. Mi smo dobri ljudje snio pripravljeni vsak čas žrt- rsti svoje pesti, če 1«* pride sem. [i ga poznamo še kot blaga jni- napol zrelih črešenj v starem lju. Tam je tako spravljal solde tako napredoval, da je potem Ijeseii /c stal kot vrhovni bla lik poleg kosa kislih jabolk. Vi pa tako grdo delate ž njim. ^^Botc j,- i/ stranke je. to »ea malo |nv\rc. Ali se ne bo- t, da valil potleiv vse skup? A- jie-1110- njih izbuljen obraz. Fej, blufarji! Joliet, III., t»4, julja '09. Dragi urednik Proletarea! "Vidiš" — sem si mislil, ko je pred kratkem prinesel 0. S. vest,I Mark. ;da) naj j da bi bilo dobro, če bi izdajali za L ištvo za! naše rojake "agrigultur" in bi ' goce načine (s pismi seveda) bi se tu vstanovilo društvo za nas«' rojaue "agrig "knofpuearje", ampak je zastonj j konkurirali vsesorte trustom; — vse napihovanje, ker liiibino do-p*to bi bilo kaj." Saperbolt, kon- Direktorrij Jugosl. del. tiskov-; ne družbe ima svojo sejo dne 30 Slovencem in Hrvatom! Dajsnaojamo, da iadalnjtnno raanorrsto« OftTdtG 1,0 najnovej*e,n ^j®- tJntjsko dalo; trpedtno in li&na ' V taiogi imamo tudi raane druga potrebščina, k spa. ijaji v delokrog oprave — obisk. Pridite in oglejte si nafto ialoibo. Z vsem spofttovanjern volj tega, ki spada k naši lepo razviti S. N. P. J. Kdor nas Želi biti član še ka-i kega društva, imamo priliko iti k češkim društva m, ki iuiajo jstota-tako denar, ne pa da bi podpirali komišnarje in potepence. t'asi so tukaj strašno dobri — za kapitaliste, kajti vsepolno brezposelnih delavcev, hodi za njimi B . . , HP i" .I'll prosi dela. 1«. so lahko nt* veste, kako je on upliven? \ . . . ... . , , . 1 ... , ! , * I nosni, ko vidijo delavce, ki se mo- !pvi glavi je mio\. ki p rek a za . ... ;' .. ........ V rajo pla/iti okuh njih kot Črvi m imir za vozove mazat. \ Toliko je že napravil za naš na- v Ameriki. Toliko časa že iz- glas dolarja, da se je za si- ii> navadil pisat in brat. — Za- _tfte odpri te srca. \i trdovratni ... 4 , . . . , riti telesno poskotlho. Dela se tu- fcicH/iiiii, zakaj ne otežite njego-i, . . . ; . . ,. lepo v, zakaj ne zalijett prositi za delo, za malo obleke, hrano in par centov. Žalostno je, tla mora človek še poleg prositi, naj ga gospodar pusti upogibati hrbet in kosti in slučajno tudi sto- m. v navadnih prostorih ob na- vadnem času. kurirati trustom, to niso mah reči. Kaj neki jim ne pade v glavo. Well .se že poana, da so tam| kunštni ljudje doma." IZ STRANKE. Okrajni tajnik soc. stranke ti. T. Frankel naznanja, da se vrši Takole sem mislil in hodil po'dne 1"». august* t. 1. velik letni j hiši gor in dol, pa cikal in plju- piknik skupile soc. stranke v Cook j val debelo po prstenem 44 iitrlehia" j Countiju. Piknik se vrši v Špaeh-v izbi mojega "boarding boasa" : mana Orove, kamor je moči priti j Kaj taeega pa še ni blo; skoraj z Klston ave. karo, ki pride, dihi bil poskočil, da se nisem s po- rektno do vrta. Tiketi so po 25c. lnnil na nizki strop, ki mi je žu- u..... ......1 1 1 " gal prerahljati lobanjo ,kakor hitro bi se povspel na prste. Radi tega sem moral svoje ogorčenje nad t rust i in pa obenem veselje, k-i me je navdajalo, ko sem videl, da bo O. S. stri truste izraziti le od osebe in se jih dobi pri Frank Podlipcu, 202 N. Curtis St. ■ -— ■ " " — - ■ i Iz C hieaga. V pondelek se je začela konvencija Kondatove zveze. Druge nesreče ni bilo. kaj bi rekel skoro malce bolje n< nje-i . • • i» i i. •. i .. . . w . . ■Vega grla. da ne bode zopet tin- M ^ f° ^ ° n"kt"n 1 r°">li * lastnim, nioenini, 9 pil. kot jo je že enkrat. Ce se ^ f Y?*\ (1»n' \>" ™\h ^ neusmiljeno nakrem- kaj kmalu ne spremenite, potem f f ene«« (l.°43 dm.^Iatotoko ji žile in stisnile skupaj, tako, da je moral Marti,, veliki zopet v 1 i' \ J^kUm tovarn, v Belaire, kar reklo rzšk in pri tej priči ■ O. Kedar se zdi bossu, pa rece naj Je brluzgnil močan tok tobakove- s pestmi, ktere sem krčevito stisnil J v žepu. Pa ne samo pesti so kar vi- .. « .. . . . . . y .. v Konda je sklenil napeti zadnje gorele od krčevitosti, tudi čelju- . 'strune ( e tudi te ne izdajo več pri delegatih, potem se baje umakne na svoje posestvo — Rajsko dolino. vr- » , ,. .. ,. . \j. rvfuar se zui oossi gesah capljati po Črnomlju m , , , ... . gredo delavci domov n, naj m [etliki. Tega bi pa mi v Michiga- . , . . . ,. 7 • , . T , : ,• , . , nejo sele ce/. dva ali tri dni. I ne dopustili, kajti martin veliki, ... " . j i ( lovek 1», mislil, da j<» le nava m. \ ■ • i ^ • ' den delavec odvisen od milosti ka Tukaj ima vse polno zastopm-i . ,. . . . A , ... ,7 . ... . . ' pitalistov, a temu ni tako. Poglej v. kteri ag,tirajo neustraseno .. . njegov list. Samo v Calumetu tri zastopnike, kteri tako pri-o delujejo zanj, da mu narocnikar trumoma odpadajo. In rati so prej vse znosili v njego bisago. Lin veliki s svojim kremenitini lojeni in pa z advertajzniom za liehiganski soeijalistični klub. Konec konca je ta : martin nu-veliko nuea, dajte mu vi, čene ij pride pa med nas. Naše roke vedno pripravljene zanj in tudi iti. Miehiganski soc. klub. mo večje farmarje, ki prodajajo živino v klavnice. On proda živino po 4. 5—6 ct. funt na živo va-go, ko gre pa v mesnico po meso, mora ^a plačati od 16—18 ct. za . "T i funt. Človek, ki m potna meaar-lo east si je pridobil , , . . '. . . , * , . , 1 ske obriti, bi dejal, da je treba pol živinčeta vreči proč, kdor pa pozna tudi to obut, ta Ve, da se proda vse, celo kri. Vse to gre pa le v žep kapitalistov. Istotako tak«) je z obrtniki. Mali obrtniki bankrotirajo največ vsled tega, ker konsumenti ne zaslužijo dovolj, da bi pokupili vse proizvode nazaj. Večjemu kapitalistu je lahko, ko ima mašinerijo, ktera ne potrebuje ne obleke, ne jela, delavcem pa le vzame kruh. da ima kapitalist večje dohodke. Tudi cerkve so nekaj podobnega. Delavci jih zidajo, kapitalistični mešetarji jih porabijo pa za svojo "šapo", da v sporazumu popov ljudi poneumnjevajo. Delavci! Edina pomoč proti vsemu zlu, ki nas tare dandanes, je socijalizem. Podpirajte soc. časopisje in glejte, da bo v sleherni slovenski hiši " Proletarec". Citati. učiti se in agitirati. to bi moral vršiti vsak zaveden delavec in socijalizem bi kmalu zavladal. Zapomnie si pa, da socijalist postati, se ne more kar čez noč; kdor nima veselja d očitanja, ta ne bo nikdar zaveden socijalist. Samo imena niso nič. Republikanci in demokratje se- Beaverdale, Pa. Drago uredništvo Proletarea:— (Tzprejmite mojih par vrstic v list, kteri tako neustrašeno zastopa las delavce. Zmiraj čltam kak hpis iz raznih krajev, samo iz na-bga ni bilo še nobenega. No pa b ni nič čudnega. Naši ljudje si jlavo belijo bolj z verskimi stvarni, kot pa s svojimi koristmi. Potem že veste kje smo. ' Tukaj nas je precej Slovencev, isjveč pa je vendarle Slovakov k Poljakov. A še ti Slovenci, ko-ikor jih je, ne čitajo nič, kar je ijim v korist. Ti mislijo, da je že lovolj, če preberejo masne bukve, bt delavci se sploh ne zanimajo t delavca in naš. najboljši list Proletarec ima v našem kraju ko-w»j tri naročnike. Pa bode že *>lje. Svet je zateleban bolj v tale liste, ki prinašajo čudeže. lAnpak imamo pa vendar neke ga soka "čikovnee" skozi predel-ke zob. Obrnil sem čik z jezikom Razlika v hrani. Ogromna razlika je v hrani. Ne Ob počitnicah, ko ste doma, je najlepša prilika za fotografiranje družine ali otrok. izkušeni fotograiist izvršuje za primerno ceno naj boljša dela. A: Pojdite tje. A 191-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883. Slovenci Pozor! in ga z vso umetnostjo potisnil v, koliko, nego kaj uživamo, za to levi kot. ! sef gre, kajti nekatera hrana je Pri tem umetnem delu sem se tečna.druga ni. Uživajte tako hra-nakrat spomnil na Šiško pri Lluh- no, ki vam tekne, in samo toliko liani. Od koder je prišl, celo pr,- hrane, kol.kor je potrebujete, da l....................... slovica od čika. Zato ni dosti ma-!ne boste imeli stiske po jedi. Če njkalo, da nisem zaupil: "o ubogi zapazite, da vam jed ne diši in, čik"! | tudi ne tekne kakor po navadi. Koračil sem na dolgo in široko(začnite takoj uživati Trinerjevo po izbi. cikal, pljuval debelo in ameriško zdravilno grenko vino. preklinjal truste. Kar se vrata od-' To podeli moč celemu vašemu pre-pro in v izbo stopi moj znanec Ra- j bavnemu ustroju in ga usposobi de. kteri me dokaj čudno pogleda, prejemati in popolnoma prebav-"Kaj ti je. Mark?" me prašajljati živila. To zdravilo je pri-"čuden si, zamišljen in resen." jpravljeno iz čistega, starega, rde-"O, nič posebnega ni nič, Ra-jčega vina in zelišč ter nima para de." mu odgovorim. |za zdravljenje želodčnih, čreves- Nato grem v kot in mu poka- nih in krvnih bolezni. Okrepi ti ženi prvo stran lista, na kterem telo, obnovi kri in podeli nove je bilo napisano: " Agrigultur",! energije. V lekarnah, .los. Triner povem mu kako bo stri t. d. Toda sedaj bi Vi morali videti Radeta. kako zlobno se je zakro-hotal. Rekel je, da so to same "fabule" in da je vse skupaj sploh neumnost. "Farbajo, farbajo," je upil truste 1. H1G—622 So. Ashland ave., Chica go, 111. Listu v podporo : Math. Tušek, Neff, O., 25c. And. Ileršič 23 ct. Hvala. tmnmmmmmm Rade; "ali še neveš, da so ti ljll-j Sodrugit Priporočajte hrvatHkim de dje dobili povsod brce in sedaj, lavcetn "Radničko Stražo", edini hr-ko jim ne kaže druzega hočejo pa vatnki socialistični li«t v Ameriki. Nuni uf at i na fanne in zato hočejo iz-i ro^nina $200 na ,eto Naslov. 60C ^ dajati agrikultur?'* . . T1, , , . , » Centre Ave., Chicago, 111. Ali ne ves, da so svobodaseni ______ poleg socijalistov dali brco tudi ••••••••••••••••••• Pennsvlvanski delavci?" je lipil liade. ' j I Jaz se pa seveda nisem dal kar Mir po dnevu in pokojno spanje tako ugnati, pa sem se hotel sam po noči je pridobitev teh, ki se prepričati, koliko je na ten resni- bojujejo proti revmatizmu, trga ce in če svobodaši res le boastajo nju po udih, neuralgii in lumbago «„-«n; V.H,a nik°Kar.ne silijo, naj se uči;|in blufajo. z Dr. Richterjevim "Pain Expel tste verski boj. Tukaj so Slova- 8(> zadovolini» Jp masa zabi-j Stopil sem na headquartir soe. ler". Čemu dalje trpeti, ko si lah- ^ sezidali cerkev in pobirali de-lta' -i0 akubijo. Zato paeh. And. Ileršič. POZOH! F^O^OR! '00. Neff s, O., 15. julja ®njeni urednik I Skoraj eno leto bo, od kar sem > slednjič oglasil v našem listu r^oletareu" in zdaj — menim, Ste že brali povest Jungle? Jugosl. del. tisk. družba bo v kratkem izdala povest, ki je izhajala pol drugo leto v "Proletarcu" v LEPO VEZANI KNJIGI. Knjiga bo obsegala nad 400 strani zanimivega čtiva iz amer. delavskega življenja. Povest je zajeta iz življenja čikaških klavnic in je pisana po znanem autorju 1'pton Sinelairu, ki je dal dovdljenje za slovenski prevod. Jungle" je na|vee|i roman 20. stoletja!!! a Ker je število izdaje zelo omejeno, se prosi vse tiste, ki hočejo naročiti knjigo, da vpošljejo svojo naročitev prej ko mogoče, ker ina-bi bilo prepozno. Cena knjigi se naznani pozneje. Naroča se pri npr. Proletarea. 587 So. Center Ave., Chicago, III. Ako potrebujete obleke, klobike, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne leči za moške -- za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. JURA J MAMEK. ffijSSC 4S£ ZEMANOVO "GRENKO VINO", je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez-$ nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodeČni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran- skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. 11 IB Z F M AN 777 Al por' Street, ;; U. Chicago, 111. Zdravljenje v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele (RAZBIRANJE ŽIL) Ozdravim vsnee^a, kdo» trpi na Varieoceli, Stricturi. Dalj« ozdravim nalezljivo zasiruv^nje, živčne nezmožnoiti, vodenico in bolezni tiiočih se možkih. Ta prilika ^ dana tistim, ki so izdali le velike «vot« zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in tnoj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravuikoi brezuspešno, da posedujem le jaz »lino sredstvo, s kterim zdravim vspe&no. Za nevspešno zdravljenje ni treba plačati—le za vspeSno. Ozdravim pozitivno fcelodečne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako stara je bolezen. Tajne možke bolezni zdravim hitro, za atalno in tajno. Zivčene onemoglosti, nlnboet, zguba kreposti, napor, zastruplenje in zgut>a vode. Pljuča, naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejšo metodo. ....ženske bolezni v ozadja, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zastrupljanj« in vse druge ko*nc bolezni kakor prišče, ture, garje, otekline.—Močni tok in lruge bolezni. Preiiičs in svetuje zastonj. DR. ZINS, 41 SO. CLARK ST., CHICAGO. (Med. Randolph in L.*e 8t.) Uradu je: od 8 ure zjnt. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 0 ure zjut. do 4 ure pop. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mineralne vode in rai-nih necpojnJh pijač. »2-84 »t. Tel. Canst 1405 dr. f. j Katera Ordinuje: na sevrozap. voglu Ashland in Milwaukee A ve. m « P ROLETAREO JUNGLE Aagle&ki spisal UptOB Sinclair Z avtorjevim dovoljenjem prevaja Iva« Kaker T: (Copyright, 190a, 1906, b> Uptoii Sinclair.) iNadaljevauje) XXX. Jurgia je zajutrkoval z Oatriakim in njegovo družino in ne od- pravil potem proti Elzbietinemu stanovanju. Otreael ae je aedaj vne bojazni pred tem trnjevim potom. Ko je vatopil, je začel Kltfbieti razlagati oainočnji aeji, meato da bi ji povedal tu, kar je pravzaprav povedati hotel V prvem trenotku ai je mislila, da v njegovi glavi ne more biti nekaj prav, in poteklo je več čaaa, predno se je overila po svoji pomoti. Ko ae je v tem oziru pomirila in videla, da je pri zdravi pameti, izvzemši njegovih nazorov v politiki, ni več dalje o tem premišljevala. Oudom ae je Jurgia čudil, da je našel Elzbieto tako doeela nedostopno za oarečevalni aocijalizem. Njeno aree je postalo v dnevnem boju trdo, in to ae ni dalo več spremeniti. Življenje ji ni bilo druzega nego lov za vaakdajnim kruhom; ideali so obstajali za njo le, ako ae je šlo za jed in pijačo. Vse, kar jo je pri teh novih idejah zanimalo, ki so njenega tasta vsega prevzele, je bilo to, če bi morda ne mogla v njem spet obuditi smisla za red in pridnost; ko pa je zvedela, da si namerava poiskati delo in prispevati svoj delež za vzdrževanje družine, dala se mu je rada prepričati o vsem. Res, čudovita, modra je ta mala ženica, ta Elzbieta! Prevdariti je znala tako brzo, kakor od psov zasledovan zajec, in v pol ure ai je že izbrala stališče, ki ga bo zavzemala pri socijalističnem gibanju. Soglašala je z Jurgisom v vsem, edino v točki se ni strinjala z njim, da bi vplačevala prispevke. Bila je celo pripravljena hoditi včasih na seje, — da si izmisli in prevdari, kaj bo drugi dan skuhala, — vkljub truaču in viharnemiu ploskanju !#) Eden ali dva tedna po svojem pristopu k stranki je Jurgia iskal delo vsak dan, in slednjič ga je doletela posebna sreča. Šel je upra-sat v enega izmed številnih malih chikaških hotelov. Mož, ki ga je smatral za lastnika, je stal v predveži. Obrnil se je nanj in ga upra-sal, Če bi ne mogel dobiti tu dela. "Kaj znate?" upraša mož. "Vse," odvrne Jurgis in še pristavi hitro: "Že dolgo sem brez dela, gospod; sem posten, močan in pripraven za vsako delo." Oni ga je opazoval ostro. "Ali pijete?" upraša naposled. "Ne, gospod," reče Jurgis. "Nastavil sem za vratarja človeka, ki pa je pijanec. Prepovedal sem mu piti že večkrat, a ne pomaga nič; zdaj pa imam tega že dovolj. HoJČete-li prevzeti njegovo mesto T" "Da, gospod." "Toda delo ni lahko. Snažiti je treba tla, izmivati pljuvalnike, oskrbovati razsvetljavo, prenašati kovčege." "Vse to hočem rad storiti, gospod." "No, dobro. Plačal Vam bom 30 dolarjev na mesec s prosto hrano, in ako hočete, lahko takoj začnete ter oblečete delavno suknjo svojega prednika." Jurgis se je nevtegoma lotil dela in se trudil pozno v noč. Potem je šel domo»v in brž povedal Elzbieti, in čeprav je bilo že kasno, se je odpravil tudi se k Ostriskemu. Tukaj je povzročilo njegovo pri-povedanje vselo iznenadenje: kajti ko je opisoval lego hotela, ga je Ostrinski nenadoma prekinil: "Vendar ne pri Hindsu?" "Da," pritrdi Jurgis, "to je ime gospodarjevo." "Potem si dobil najboljšega delodajalca v Chicagi; Jftnds je organizator naše stranke in eden najznamenitejših socialističnih govornikov," je odvrnil Ostrinski. Drugo jutro je povedal Jurgis gospodarju, da je član socialistične stranke. Mož je Jurgisu takoj segel v roko in mu jo krepko stisnil. "No, to je dobro." je zaklieal, "tega bi si ne mislil. Vso noč nisem mogel zatisniti očesa, ker sem odslovil človeka, ki je dober socijalni demokrat!" Jurgis je bil odslej svojemu gospodarju le "sodrug Jurgis", in gospodar je naobratno zahteval, da ga tudi Jurgis kliče le za "so-druga Hindsa". Tommy Hinds f—pod tem imenem je bil vsem v hotelu splošno znan—) je bil mož male, čokate postave, s širokimi pleči, cvetočim obrazom in sivo brado. Bil je to najboljši človek, ki je kdaj živel, živahen in vedno navdušen, in gdvoril bi ves dan o socijalizmni. Bil je velikdovtipnež, spreten govornik, ki je znal navdušiti najbolj mlačne ljudi in jih pri navdušenosti tudi trajno obdržati. Beseda mu je tekla gladko in lepo, — "kakor bi rož Ve sadil!" Tom m Hinds je pričel svoje življenje kot kovaški pomočnik, a obesil je svojo obrt na kol in vstopil v zvezno armado, kjer je prvič spozntU "graft" v podobi nerabnih pušk i bombažastih odej. S puško, ki se je nepričakavano sama od sebe sprožila, je povzročil smrt svojemu edinemu bratu, in onim nepristnim volnenim odejam pripisoval vse nadloge svojih starih dnij. Vedno, kadar je deževalo, ga je mučil v udih revmatizem. Potem je nakremžil obraz in zagodrnjal: "Kapitalizem, dragi moj, kapitalizem: čerasez Tinfame!" Imel je neprekoaljivo sredstvo proti vsem neprilikam, vseeno, je-li kdo imel smolo v kupčiji, ali bolečine v želodcu, ali pa prepirljivo taščo. Po-mežiknil je z očesom in rekel: "Vea, kako si lahko pomagaš? — Voli socijalista!" Ko se je vojna končala, se je Tommy Hinds ogledal za kakim podjetjem; videl pa je, da bo. moral konkurirati z bogastvom ljudij, ki so med tem kradli z obema rokama, ko je bil on zunaj na bojnem polju. Mestna vladla se je nahajala v njih sklenile z njimi zvezo. Pošteno kupčijo so je vtaknil Hinds vso svojo gotovino v chikaiko zemljišče in vzprejel boj sam proti denarni velesili. Bil je član reformne stranke v mestnem svetu, član delavske stranke in raznih drugih naprednih društev. Po tridesetletni borbi je prišel do prepričanja, da se moč bogastva ne da voditi, marveč se more le streti. Izdal je o tem knjižico in začel ustanavaljati stranko, ki bi stremila za takimi cilji, dokler mu ni prišel v roke socijalističen letak in nru razodel, da je stranka s prav takimi stremljenji U tu. Osem let M le aedaj bori l^jj^ liunju< (la SP Vse to vrši v njegovo dobrobit, in ne misli da .wiaii-|.-lwaii-.-ul u u l u li u - . ^^ ppot. železnicam, bil je poljedelec, kmet omejenih nazorov, a poštenega mišlj«Mija. Naposled mu je Tommy Hinds vbil v glavo idejo, da naj truste izkoristi, nameato da bi ih pobijal; prodal je torej svojo farmo in pričel v Chicago. Tu sta bila nadalje Amos Struver in Harry Adams, pomočnik Zadnji je bil bled človek še urladeniške zunajnosti. Doma je bil iz države Massachusetts iz stare rodbine. Najprej je služboval v predilnici v Fall Riverju, pa bi tu vsled propadanja te industrije prišel s svojo družno skoro na nič, in tako se je izselil v Južno Karo-lino. V državi Maasachusets je med belimi 8||10 odstotka neizobraženih, v Južni Karolini pa 13 6||10 odstotka; razuntega je v Južni t/----1!_* ~ -j - -1 — .-.-i:i— ------ - j —----- — ■ — l— ti.l «■» x« .1 ■«« ■»« i« iWaOiiTii uu?lazio veimno pravo oti iik iiiutrnja. tz v. ti h» ^r mi u^ui razlogov je otroško delo tam na dnevnem redu, kar je karolinškim predilnicam omogočilo uničiti predilnice v Massaehusets. Adams ega ni vedel; znano mu je bilo le, da poslujejo na jugu predilnice. Priiedši tja, je spoznal, da m<*ra, ako hoče živeti, delati vsa njegova družina, in sicer od šeste ure večer do šeste ure zjutraj. &ačel je torej organizirati predilniške delavce po načinu, kakor so organizirani v Massachusetsu, — \sled česar pa je bil odpuščen. A našel je drugo delo, ki ga je obdržal, dokler ni izbruhnila stavka, pri katere j se je šlo za to, da se doseže krajši delavni čas. Skušal je govoriti na shodu, ki se je vršil na cesti, in to je bila njegova nesreča. V državah daljnega Juga se^dajajo kaznjenci podjetnikom v dnino, in ako kaznjevcev ni, pa jih sodišča enostavnim potom nabavijo. Harry Adamsa je sodnik, — mimogrede omenjeno, tovarnarjev bratra-ucc — poslal v ječo, češ da se je vmešaval v gospodarjeve zadeve; in čeprav mu je bilo življenje v ječi neznosno, je vendar imel toliko pameti, da se ni pritoževal čez okrutnosti; po prestani kazni je zapustil z družino vred državo Južno Karottino, — "peklensko kuhinjo", kakor jo je imenoval. Denarja za voznino ni imel, a bil je čas žetve, in tako so delali en dan, drug dan pa potovali. Na ta način je prispel Adams končno v Chicago, kjer se je pridružil »ocijali-stom. Bil je to mož vedeželjen, dobro podkovan a govoniik ni bil, imel pa je vodno poln kup knjig pod pultom v hotelu, in njegovi v strankinem časopisu priobčeni članki so vzbujali med čitatelji pozornost. Ta radikalizem proti vsemu pričakovanju ni škodoval hotelu; shajali so se tam radfkalci, in trgovski potniki so vedno našli pri tem zabavo. V zadnjem čami je postal hotel priljubljeno zbirališče živinskih trgovcev iz daljnega Zapada. Odkar je mesarski trust začel postopati z zvijačo, dfe je oznanjal visoke cene z namenom, da zvabi v Chicago velikanske množice klavne živine na prodaj, potem pa cene hitro spet znižal in vse, kar je rabil nakupil poceni, — se je večkrat pripetilo, da se je nahajal v Chicagi kak živinski prekupec, ki ni imel dovolj denarja, da bi mogel plačati vozarino, in agitator v veži ni delal napotja niti jim bil nevšečen drugače. Ti sinovi divjega Zapada so bili za Tommy Hindsa kakor nalašč; zbiral jih je po dvanajst okrog sebe in jim razlagal socialistični sistem v malih sličicah. Seveda ni trajalo en teden, in že je evdel za vse Jurgisove življenske zgodbe; sedaj bi ne dal svojega novega vratarja iz službe za vse na svetu ne. "Poglejte." je navadno rekal, "v hiši imam moža, ki je delal v klavnicah in kateremu je znano tarrt vse ntančno." Potem je Jurgis po navadi pustil za trenotek svoje delo in pristopil, in Hinds je rekel: "Jurgis, pripovedujte tem gospodom, kaj vse ste videli v klavnicah." V začetku je spravila taka zahteva ubcfgega Jurgisa v zadrego, in le s težavo se ga je pregovorilo, da je začel; šele počasi je prišel na to, kaj hočejo pravzaprav zvedeti. Otresel se je bojazni in povedal gospodom golo, nepokvarjeno istino. Njegov gospodar je običajno sedel poleg njega in mu dajal pogum z vzkliki in s kimanjem. Kadar je Jurgis postregel z receptom za "prezervirane gnjati" ali pripovedal o zavrnjenih prešičih, ki so jih metali potem zgoraj v takozvane razme-talne stroje, spodaj pa se takoj spet ven jemali, ter jih odpošiljali v drugo državo, kjer so jih razcvrli v mast, — takrat se je Tommy Ilinds vedno udaril ob koleno in zaklieal: "Mislite-li, gospodje, da si je to mogel mož izmisliti na celem T" Potem je govoril hotelier dalje, da dokaže, da so socijalisti edino sredstvo proti takim zlem in da je njim z mesarskim trustom resno. Če je nasprotnik odvrnil, da bi se radi teh nezaslišanih lopovščin vendar morala spuntati vsa dežela, da bi časopisje stvar po zasluženju ožigosalo in vlada vmes posegla, je že imel Tommy Hinds odgovor pripravljen. 44Da," je rekel, "vse to je res; toda kaj menite, da je vzrok? Ali ste mar toli lahkoverni, da verujete, da bi se to zgodilo za javnost? Tu v tej deželi so še druffi trusti, ki so isto-tako protizakoniti in izkoriščevalni kot mesarski trust. Tako na primer premogovni trust, ki pusti reveže pozimi zmrzovati, jekleni trust, ki podvoji ceno vsakemu žeblju, in petrolejski trust, ki Vam zabranjuje ponočno čitanje. In čemu, menite, naj bi se vsa vladna jeza obrnila le proti mesarskemu trustu?" Ko je nasprotnik na to omenil, da je tudi proti petrolejskemu trustu bilo svoječasno mnogo krika in upitja, je Ilinds odvrnil to-le: 44 Pred deset m i leti je rekel Henry D. Lloyd v svoji knjigi: "Bogastvo j* prijatelj splošne blaginje"* polno resnice o "Standard Oil Companiji", in knjiga je bila zatrta, in danes se o njej le še malo sliši. Šele pred nedavnim sta si vzela dva časopisa pogum in se spet ukvarjala s Standard Oil kompanijo, — a kaj se zgodi? Drugi časniki smešijo dotiČne pisce, cerkve jemljejo lopove v zaščito, in vlada — ne stori nič. Torej čemu bi naj bil mesarski trust izjema?" Pri tej točki je moral nasprotnik po navadi priznati, da je res ta-. . ko, in ni vedel ničesar več odgovoriti, na kar imi je dal Tommy Hinds h rokah, in zeleznice so otr#,bnft pojasnila. Veselje je bilo gledati, kako se je začelo kratko- P,0tl*m!\ L?™' vidnežu v glavi svitati. 44 Ako bi bili Vi socialist", je navadno rekel hotelir, 44bi spoznali, da je železniški trust ona sila, ki vlada dandanes Združene države. Prav ta železniški trust liima na vajetih le vlade, marveč tudi senat. Vsi ti trusti, ki sem jih imenoval, so podrejeni železniškemu trustu, izvzemši mesarski trust. Mesarski trust se je postavil železnicam po robu in jim v resnici škoduje dan na dan s svojimi zasebnimi vozovi, in vsledtega se občinstvo šunta, časopisje zahteva sodno postopanje, in vlada napoveduje vojno. Ubogo, neumno. Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St.. L« Salle. Ill Toll m, (MtiUi podrejan* plJU. in.. pri porota rojokom i* obUoa obiak. KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., 567-69-71-73 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Velika trgovina z mešanim blagom. Zmerne cene vsak dan. tak. Tommy Hinds je bil povsod zraven in pojasnjeval razmerje med predmetom, ki ga je govornik ravno obravnaval, in med soeijaliz-rnom. Pozneje je šel na agitatorično potovanje, ki je končalo med New Yorkom in Oregonom'. Ko se je od tam povrnil, je spet šel in povsod ustanavljal socialistične klube. Slednjič je prispel domov, da si nekoliko odpočije in da govori tu v Chicagi javno o socializmu. Hindsov hotel je tvoril sredšče vsemu socijalističenmu gibanju; vsi hotelski uslužbenci so bili pri stranki, in ako ne, pa so bili gotovo, ko so ostavljali njegovo službo. Ce je Hinds pričel s kom v predveži razgovor in je postalo živahno, so stali drugi okrog in poslušali, dokler se ni končno vsakdo v hiši pridružil gruči in je nastala pravilna debata. Tako je šlo vsako noč. Ako ni bilo Tommy Hindsa, ga je zastopal knjigovodja, in če je bil ta zunaj, je prevzel nalogo pomočnik, dočim je stala gospa Hinds pri pultu in izvrševala tekoče posle. Knjigovodja je bil star znanec Hindsov, neokreten, koščen velikan z mršavim bledim obrazom, širokimi ustmi in kozjo brado, — značilna slika prerijskega farmarja. To je tudi bil vse svoje življenje. Petdeset let se je bo- •) Tako vlogo praktičnega business-socijalista, ki iina vedno pred očmi le svoje lastne koristi, je igral dolgo časa tudi naš "pošteni" in "značajni" Konda, dokler ga niso spoznali in vrgli njega in njegov list iz stranke. jo to le višek stoletje trajajočega boja med mogočnima konkurentoma _ smrtna borba med voditelji mesarskega trusta in Standard Oil kompanije za vrhovno vlado in posest Združenih držav.— (Dalje prih.) •) Ali se ne ponavlmslična podla igra tudi v naši ožji slovanski javnosti? Takozvani "-flwify'lji" ogrinjajo svoje zasebne koristi v plašč splošnega blagra in kličejo svojim zaslepljenim ovčicam: " Dragi rojaki! Poglejte, koliko se žrtvujemo v Vašo korist! Noč in dar! premišljujemo, kako bi se dala napraviti za Vas spet kakšna nova 44Rajska dolina"! — In ljudstvo tetn svojim "osrečevateljem" navdušeno ploska in drago plačuje svoje sleparske Voditelje. Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane. Šajnek & Hans 587 S. Center Av Chicago, III. M, A, Weisskopf, M, D. Izkušen zdravnik. Uradu je od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 885 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. 111. G.VnKPini 559 W. 18 St. Chicago. Popravlja dtl-nike in pipe po primernih cenah. Kadar se brijete stopite vedno v brivnico I. razreda, to je pri Louis Polka, 461 W. 181 h St., Thalia Hall Bldg. CHICAGO, ILL. » ' Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in vlažnosti ae ubranijo dolgotrajnemu bolehan ju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain* Expellcr, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 ■8» let. . V Tseh lekarnah, 25 4|4in 60 centov, ali pa pri izdelovalcu. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York. Joseph K rat k 575 W. 17tHSt.. Chicago, III. Izdelovalec najfinejših cl veake vrste. Na debelo in drobno. Svati kruh in fino pecivo dobite » v hrvatsko slovenski pekaral Curiš i Radakov 023 Bo. Throop Street Vosi tudi na dom <'HlCi POZOR! SLOVENCI! POZ SALOON a modernim kegljlttei 8 ve te pivo v sodčkih in bat^ in druge rasno vratne pijače ter u*j smodke. PoUiki dobe todao p čišče u nizko cono. Postrežba točna ln lahomfc Vsem Slovencem in drugim Slovi se toplo pri poroda MARTIN POTOK AR M4 BO. CENTEB AVE.. CHIC. M. Lackovlč J78 West 18th St., Chk MODERNO OPREMLJENA 8LU1 8KA TRGOVINA Z JE8TVIHA1 (QROCERIJA.) Najboljši rit, kava, čaj, moka sploh voakovretno domače in praha ako blago vedno eveie po najaityi na prodaj. Na zahtevo raz v a lam blago tM dom, za kar niš ne ra&unim. - Naročite se m Slovensko-angleško slovnici Slovensko-angleški tolmač Angleško-slovenski slovar. Vse tri knjige v eni staoi $1.00 in jo dobiš pri V. J. KUBELKA AND 00. 9 Albany St., New York, *. Primerno delo dobiš le, tk« zmožen angleščine. POZOR! POZO Rabite premog? Rabite drva? SLOVENSKA SOCIJALISTICNA ORGANIZACIJA v Chlcagta, priredi prvo nedel|o v augustu svoj Met in basket Piknik v Riverside. Kare vozijo: Blue Isl. Ave., transfer na 40th Ave. in Lyons; Ofdei Ave., 12th kara in 22 kara vozijo vse do Lvonsa. Vse kare daj« transfer, s kterim »e pripelje v Riverside. Pozoridte, piknik bo pri trski, v gozdu, kjer je mala hišica. Godbe, piva in pečenke ne bo manjkalo. Pristop k udeležbi samo $1.00. Pečenka in pijača prwfc Tiketi za udeležbo se dobe pri Fr. Mladiču, pri Potokarju ia pri Cehu v gostilni. To vam najboljše in oajbM preakrbi Frank Udoyi{ HHHHIHBiliH Ali se selite? 539 w. i8thstra CHICAGO, ILL. Prevaža pohištvo, premog, drva in drugo. Oglatite se pri aj«®. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. SE LI BRIJETE SAMI? Mi Vam aferi ramo britev za $2.00 iadelai najboljšega materijala, ki se prodaja za nam zagotovi in prinese 100 novih odjt""1 k tisočem druzih, kterim smo prodajali d 1876—to je 33 let pod tvrdko Jos. Krslj. 1 so unnSli, da so na£o l.ritv.« m. naiboljšifi^ rijala in da jih najbolj zadovole. Viaki britev jo garantirana in mi damn v slučaj%W komti britev po volji, damo popolno dotičniku. Nihče ne more oceniti britve P jo ni rabil. Ker vemo, da so naše britve dob* lahko tudi garantiramo. Cena tem britr«^ $2.00. Brusimo tudi stare britvo. za kafj 25c. za Chicago. Za izven plačati 5c več za poštnino. JOS. KRALf 417, 419, 421, 423 18tb CHICAGO, ILL. Dp. Wm. A. Lurie, IZKUŠEN ZDRAVNIK. Ordinu io: Anda'ii DrugRtore, 611 Centre ave.. o