; . _	' "' „ _ ...... ..	'■'	^'	>■■ 1	'i .....mi	i m ................. 1 -
i Ugromno zborovanje naprednih Slovencev za Jugoslavijo
[i ""i 1 1	" ....i i H	*!.. .................. m i ii	■ ■ ■ > ■ •	—■	' -- .	.i,	.........————____. ' .-___i____________—~ • •••	..........^^	.	.. v. . ... m.
Predsednik Wilson brzojavno pozdravljen.
Il^liti, "da" (bi slovenski zavedni F^arod tako veličastno manife-^ jstiral, kot je storil v petek' V tatxlinovi 'dvorani1, -kot je nasto-ip.il posebni oldposlaneci Jugoslo-'jvanskega Odbora/v Lcuadomi, /dr. Niko Zupanič. Moralni uspeh tega narAihega zborovanja je bil naravnost ogromen. Vi-' deli smo mW navzočimi naše rojake, ki seS^o^daj niso briga-1 za organizacijsko dlelo Jugo-j slovanskega pdbora ,vedeli smo I I ljudi, ki so bili prej drugih mi-I jslij, pa so sprevideli sedaj, da In fey Ve strici usoctepolna ura, ko I /mora biti narod .pripravljen na IJ velike dogodike, ki se bodejo pojavili pred nami eden za dru-ulgim. Ne samo Slovenci, celo ■fjfta ameriška javnost se je za-rflinnala za shod, in ameriški li-Kjj|i so prinesli po večkrat zapo-Hnjoma daljše sipise o Jugoslo-I vanskem g?banju, o shodki ter Bp; programu, ki ga'vršimo. Naše » dek« se koncentrira v sledečem; mtm ki' živimo v Ameriki, smo l^jpbri • in zvesti ameriški dnzav-Bftan ki smo kot (taki prekinili ■!§/zvezo s suženjsko Avstri-jfi spoštujemo ustavo in po-EptjEe Zjedinjenih držav, 'mi ŠHiiinio naši ameriški vladi -ter ■Sveselimo svobode, ki jo tu»-Hi( / uživamo. Ravno to svobo-B/ fin zlato proartost v politič-pctaienu besede pa privo-B$mo našim zatiranim »bratom Ware domovine. Kdor se bori Ha svobodo, spolnuje najlepšo [ftalžnost svojega zemskega živ-Mjenja. Mi kot ameriški držav-Bljani, unoramo želeti, da pri-■de našim bratom onstran mor-■jat isrta svoboda kot jo imamo
■	roka j, zato je naiš Iboj oprav i -Ken, nase Stališče na pravem i ■pestili Narod nas je pričel ra- i ■eumevati, ideali so jasni pred KAiami vsemi — mri moramo gle- i Klati, da naš narod ^Dvignemo iz ' Buferijornosti, kjer smo bili do* i ■tedaj, in.kamor se je s prezi-■rom gledalo na nas kot suženj- i l^ce Avstrijce. Ne, visoko gla- ; ■vo, bratje, veliki dogodki nas i Ue smejo (prehiteti! Slovenski ■naipod v Ameriki je probujen, I
r kttfi shodu v petek je kijfcjnoh fcfe&tiral za svobodno Jugo- 1 Kpfijo, zia združenje in zjedi-Rjenje vseh treh jugoslovanskih < Bodov, Srlbov, HrVatov in Slo- i Bencev! Podiralci te svobode v ( Basih lastnih vrstaih morajo ( Efriniti, kot so zginili Judeži 2
■	drevesih z vrvjo! Narodlu se c ■Spirajo dci, tema zginja, in te- { H> je. idanes Ijudli držati v te- 2 Ktt, najsibo ta tema od imperi- il ■Jltznia ali fanatičnega' klerika-
fc;ftV> ugodnih besedah na sho- 1 fcu v, petek je pričel z besedo f irlavni govornik,, dr. Zupanič. i Bd je t>il njegov prvi nastop r ftjred slovenskim dfclavSkim na- i Blom, Bil je dlosedaj vedno v z Kičjili družbah, pri diplomatih A ■n drtSavnikih, in petkov govor o H|bil njegov uvod v življenju t ■p mišljenju naših ljudi j. Nje- J ■tov govor prinesemo ob priliki H|iien. Po govioiriu je bila spre- li ■ resolucija z jogromnim o- n ■^tavanjem in navdušenjem, d Hpfrlučijo dbbite na "drugi stra- n I [ lista. Odposlana je bila tuuJi z Rdeča resolucija na predsed- p lika ftVilsona: Mli, Slovenci v c ■fivejlanctu in okolici, zbrani n* -■prtfdneih zborovanju 28. aprila fcravidimo, da je z oziram n« ■peto raizmerje med Amerik/in tevttonskimi oblastmi na-®patitijotična dblžnost kot doli ameriški državljani, da pro- 4 Rsimo neomejeno našo zve-Kbo ustavi in postavam Zjed. »jav, in tni (iznekamo naišo na-
» predsedniku WooJfew J^ilsi^
ii nu za njegovo plemenito ob-raimbo človekoljubja, častif in
V	koristi amerišikih diržavljanov.
-	—Rojak Frank Knific je pri-h čel z novo obrtjo na 1U75 E. t, 6i«t St. Njegova posebnost je
-	lakiranje vozov in avtomobilov, a Rojakom <ga priporočamo.' tffj
—Dne 7. maja priredi dar. e Lurfde^-Adamič v Birkovi dvb-
-	rami «ill>aven večer. Posebna
-	zanimivost bo nastop g. Jos.
3	Mrharja v ulogi "Jurij^ Gnocs-
-	nega." Groboljšek bo pa 1 šftrukljei delal po noivi metodi. ? In še mnogo druge zabave, it Natančneje v oglasu. - ,
>	—Člani dr. Carniola, I2S8
-	KDTM imajo 4. maja izvan-) redlno sejo, na Ikatero se člani
-	opozarjajo.
-r-jugosiovanslki Soikol jma 3.
-	maja redno sejo.
—Dr. iDioslužencev priredi r 14. .maja na Recfliarjevih far-: mahi pli'knik. %
; —(Sledeče slovenske družine
>	so bile obdarjene z novorojen-
-	ci tekom zaidnjili par dnij: Mms i Er. Vilar na 41. cesti je dobila
■	dečka, Mrs. ~Fr. Bitnar na Laflce
■	Ct. deklico, Mrs. Jos.Stražišair i na Lake Ct. dlečka, Mrs. John
*	Baškovič na 43. cesti deklico.
■	Vsem mnogo napredka v živ-
■	ljenju!
—Peter Witt, bivši železni-
•	ški komisar in ikandidat za £u-1 pana p>ri lanskih vodit v ah, bo i tožen, če ne plača davfca od 1 svoje plače tekom zadnjih dveh
let. Inrel je na leto $7500 plače, , in bi moral plačati $84.00 davka, rpa se brani, ker pravi, d!a je bil mestni uradmik in ne kom-panijski.	;
—'Jos. Kmet je dobil stavbe- ; no dovoljenje v znesku $1700. Zigradil bo kegljišče.	1
—V torek prične v Cievelan- L du zborovati delavska unija ( "The Amalgamated Assodar j tion o£ Inon, Steel and Tin 1 Workers". Pridejo delegatje iz j Zjett. držav in Canade. Organi- 1 zacija je ena najstarejših v A-,< meriki,	j
-♦-Poročno dovoljenje so do- ( bili: Mihael Luiknar in Mary Marinich, Jos. Baznik in Mlary Weigel. ©ilo srečno l	,
—The Ohanidlew Motor. Car Co. kjer je usiuižbenih mnogo Slovencev, je «poviršala delavcem -plačo za 10 procentov, toda uslužbenci s tem niso bili z ado vi jn i, Iker hočejo doseči osemurno delo za dteseturno j plačo. V soboto je bil proglašen s znova splošen strajk, dokler se j ikomipanija ne udb,	r
—Mesto Cleveland se je v c zadnjih štirnajstih (dneh očisti- t lo. Naid 700 vozov smetij jn od- j-padikov se je vsak dan izvozilo t iz mesta. Mesjmi ognjegasci so s nadzirali iposamezna poslopja I in dvorišča. Več hiš je bikJ za- s znamovanilh, da :se jih podlre. p
V	ip^tefk je policija zaprla 41 d oseb, ki so pljuvale na cestni n tlak. Vsi pridejo pred sodnika, n Ne pljuvajte -po tleh!	t,
—Dne 3. maja se vrši v Col- n lmwoodu zborovanje za Narod- g ni Dom v Collinwoodu. Vsako g društvo pošlje na to zborova- a nje po dva zastopnika. (O tej s zadevi naah je iprišel večji do- d pis, toda prepozno, dfc bi ga v n celoti priobčili.)	^
'-i- i i.- i;
..........—-- g
Ali ste že kupili vse potreb-	z
-	ščme, da uredite vas vrt? Mi	v imamo vie potrebno vrtno	s orodje. Oglejte si našo zalo-	\
__ "	"	Tr''
4	n A. AURBACH, g
5808 St. Gair ave.	n
Berite oglas v notranji strani. ji
i> t—t-V pondleljek je 1. maja. Lo-
b-	kalne socijaiiftične organizaci-
in	je priredijo večje paralde. Glav-
.	nijgovornik bo Toim Clifford,
i-	kandidat za guvernerja.
t	."
je	-0-
1 Delavsko gibanje.
> .
ia	,, ,r|( ^ - ,..
Razno časopisje naznanja, da se bo začeik)- s 1, majem ve-•a liiko delavsko gibanje v prkl li- zboljšanja plač delavcev, na-e. stavljenjih po razni'h industrijah terjv prid Ibolj^ih (delavskih de->8 lavskih irazjnef. Znano je, (fa je 1- mnogo konupanij tdkom zad-li njih mesecev, povišalo prostovoljno ptače svojim .uslužben-5- cem, iz strahu, dane bi dlelavci zastraj'kali.. Kompanije imajo li vse ogromna nairočila, in še bo-f- je štrajkov, ker bi stem zgubile silne dobičke. Youngstown e in Mahoning Valley distrikt, ter Pittsburški i.n Pennslvanski s distrikt so kraji, >kjer zna zbru-a hniti najprej. Glavna za/liteva e delavcev je pridobitev osem-t urnega delavnika in večje pla-n če. Delavci vidijo dlanes svojo >• najlboljšo priliko, da se potegne-v jqf za' vijše plače, ker delodajalci delajo naravno silne dobič-ke. Ne samo one tovarne, kjer L~ se izdeluje orožje, ampak tudi
0	vse druge tovarne so enako za-^ posljene. Cena izdelkom je na-^ rastla, iti delavci upravičeno za-■» hltevajo svoj delež od dražjega ~ prddajanja izdelkov. Na drugi 6 strani ipa se bodejo borili de-" lodajalci z vsemi silami, da se
ne uvedle splošni osemurni de-
-	lavni k. Sedem ikompanij v Pitt-K sburgi^ j,e zaprlo svoja vrata
raje kot da bi dovolile osemur-" nr delavnik. Kompanije so si-
1	cer nekaj zboljšale iplsače, toda " izjavile so se, da če delavci ni-1 so zadovoljni s to poboljšano E plačo, da raje zapro tovarne.
-	INla vsak način pa se lahko pri-"'čakuje obširnega delavskega
gibanja po celi Ameriki, in si-
■	cer v jaiko krartikem času. r
r	0 '
j Obregon v el Paso
. *
Obregon v El Paso.
1 El Paso, 30. aprila. Včeraj > je dospel v to mesto meksikan-1 ski vojni minister Obregon, in ; prva konferenca med ameški-mi in me'ksikanskimi vojia.slkimi r oblastmi se je pričela. Meksi- j
■	kanci bodejo povdarjali, da ima
■	jo dovolj
moči in sredstev, da 1 1 ujamejo Villo, torej želijo, da ( » se Amerikanci umaknejo iz . Meksike. V Washington je db-• spela novica, da so se prva pogajanja vršila mirno, in da pride do popolnega sporazuma med Amerika in Meksiko. Ge- * neral Scott, ameriški parlamen- < tar iina polno moč, da obravnava z Obregonom, todla če bi 1 general Obregon stavil kak gotov čas, do kdaj se morajo 1 ameriške čete umakniti iz Meksike, tedaj bo o tem razipmavljal ] (flržavni tajnik Lansing. Resnično je, da ameriške <yte ne bodejo še tako hitro odpoklicane iz Meksike, pač pa namerava 1 general Scott doseči sporazum z Meksiko (glede železnic in 1 večje pddlpore od sbranij mek- 1 sikanske vlade, da se ibandita 1 Villa čimprej dobi v pestt. Ge- < neral Obregon je bil sprejet od < ameriških vojnih oblastij z vse- « mi vojaškimi častmi. Upanje 1 je, da bo vsak na »por med obe- (1 ma državama mimo poravnan. !
Angleška armada zajeta.
Angleška annada zajeta.
London, 30. aprila^ Angleška . armada pod poveljstvom gene-nerala Towns'hend, |i je bila oblegana pri Kut-el-Amara od zadnjega decembra, se je včeraj uid'ala Turkom. Angleški vojni UTad je danes uradno nia-inanil, da se je angleSka armada, «ki je štela 10.000 mož ano-•*ala 'podati 7'urkonii ker življenje v vojaškemi taborišču' ni ( bilo več mogoče, in je bila . Angležem odr&ana vsaka pot, I ila bi se uima<kinili al« da bi do-, hili pomoči o i drugod
Bagdad zgubljen	j
Nadalje naznanja uradna br-' zojavka, da je angleški povelj-1 nik gvftcral Townshen uničil • so zakgc» sfrrjjiva in vse topove Iter puške, predno se je podal' turški armaidri, tak, da Turki niso ddbili nobenega plenj#Vmglež« v tej vojni niso pokazali nikjer nobenih vspe-iiov. Naj prvo je bil silni poraz v Dardanela'h, blaaniaia za angleško vojno vojno vodlstvo, iri potem je sledil poraz angleške armade pri Bagdadu, nakar se je morala angleška armada umakniti do Kut-eJ-Amare, kjer je bila oblegana ipet mesecev. Bagdad, glavno zatošišče Turkov v Mesopotamij:i, je zaenkrat popolnoma zgubljen. Važni dogodki angleške armsu de v Mesopotamiji.
Dne 3. dec. 1945 se$« moral general Townshekl s svojimi Angleži umakniti iz pred Bagdada, ko je bil v bitki pri Kte-siphonu poražen od Turkov. Prišel v Kut-el-Amara. 5. dec. so prišli Turki 45 milj blizu an-tglešikega ttal>orišča. (Potem se je angleška garnizija soro neprestano d/ novega let borila s Turki. 1 Forti na obehstraneh so bili zaporedoma vzeti od Turkov in Angležev. 6. jan. je angleška vlada odposlala pomožno ekspedicijo proti oblegani amgleški armadi. Toda ta elkspedicija ni mOgla nikdar
ipriti do oblegane angleške armade. Tur>ki so jo vselej vi^li nazaj, kajti Angleži so vse premalo vojakov poslali na pomoč. Turki, ki so oblegali angleško armadb pri Kut, so imeli neni&ke častnike in topove. Brez teh Tu/tfki spkiih ne bi mogli napadati. 'v-
Rebeli so uzugani.
London, 30. aprila. Uradna brzojavka naznanja, da je bilo več kot 500 Ircev ubitih tekom zadnje vstaje. V sedmih različnih irskih pokrajinah so se Iir-
uprli proiti Angležem. Angleži so ujeli 500 oseb. Zadnje br-jZojavke poročajo, da je del glavnega irskega mesta Dubli-na v plamenih^ Vojaštvo ima nia raznili cestah ^stavljene topove, in revolucijonarji so deloma že užugani. Del mesta Duiblina je požgan, in tatvine raznibi trgovin so na dnevnem red in
15.000 vstajnikov.
Revolucija, katero so uprizorili nahujskani Irci od Nemcev, se je udeležilo kakih %i5.000 oseb. Vojaški poveljnik Dub-lina, general Maxwell, se je polastil mesta in revolucija je skoro ugasnila. Vsi upljivnejši irski voditelji, kot John Redmond in Sir Carson so izjavili svoje obžalovanje nad dogodki. Angleške vojne ladije so vjele neki nemški suibmarin, ki je hotel pK>noVno izlcrcati orožje na Iiftkem.
Irska republika?
London, 30. aprila. Irska je bila proglašena za republiko. Peter Pearce je bil proglašen za prvega predsednika. To novico so poslali v svet irski vstaj-niiki iz dub lin sike pošte potom brezžičnega brzojava. Brzojavka pravi: Peter Pearce je bil izvoljen za predsednika Irske republike. James Conally je bil 1 imenovan vrhovnim poveljnikom irske vstajniške armade. (Republikanske armade.) ]
Avstrijski rablji na delu.
Avstrijski rablji.
Avstrijska vlada je dala u-streliti eno izmed najbolj plemenitih čeških žen, gospodično Alice iMasaryk. Avstrijska vlada je baje se izjavila, da je bila mladoletna deklica ustreljena radi "veleizdaje". Pretrpela isto u sodo kot Miss Edith1 Cav-ell, zqana belgijska mučenica, kamero so Nemci dali ustreliti, ker so mislili, da je francoska ogledkrhinja, v resniici je pa stregla ranjenim vojakom.
Miss Masaryk odlična oseba.
Gospodična MasaryR, hči e-nega inajvelčjih čeških svobo-diomiselnih učenjakov, je jako dobro poznana tudi v Ameriki, iposebno v Chioagi, kjer je živela nekaj časa »n naredila o-giromno mnogo dobrega za siromake in delavske ljudi, ki so ji bili vedno najbolj pri srcu. Plrofesar Masaryk, njen oče, se je ponočil z amerikansiko ženo, in raditega je tudi gospodična Masaryk vedno jako ljubila A-meriko. Profesor Masaryk je bil vodja priprostega-ljudstva ne Češkem, in narod "ga je z vso močjo spioštoval. Avstrijska vlaida je ho»fela tudi Masaryka obesiti, toda se imi,^je pravočasno posrečilo, da je pobegnil avstrijskim rabljem in prišel v London, kjer mu je aiugleška vlada ponuKffila službo prtrfe-
m l il l! Ill	■ t I.	,	J . . nji- .!■ g
sorja na univerzi.
Miss Masaryk narodna žrtev.
Avstrijska vlada je že takoj v pričetku vojne prijela Masa-iryka in nijegovo hčer, toda se je očetu posrečilo pobegnilti z drugo (hčerjo, Olgo, na Angleško, dočim je ostala mučenica Alice v avstrijski ječi. Avstrijska vlada se je izjavila, da mora držati to nedolžno in delavcem priljubljeno žensko v ječi, kot za poroštvo, da se češki na^ rod ne' bo dvignil proti avstrijski vladi. Toda avstrijski rablji ne mirujejo nikdar. Svet je pretresla novica, ko se je dognalo, dla so avstrijski rablji u-strelili priljubljeno hčer naroda. Ndbeno avstrijsko poročilo ne pove, zakaj je bila dekle ustreljena, toda njena nedolžna kri se bo gotovo malščevala nad tiransko avstrijsko vlado.
-o-
NAZNANILO.
Cenjenim članom in članicam podnuimice SI Lige, šJt.34 v Chicagi, uljudno naznanjam, da se bo*v soboto, 6. maja, točno ob pol deveti uri zvečer vršila izvanredna seja naše po-družnices in sicer v dvorani g. Laicjkoviča, 1S19 Fisk St. Na dnevnem redu so: i. Volitve glavnega odbora. 3. »Poročilo tajnika o "Slovanski Zvezi v Chicagi. 3. Raznoterosti.
2 narodnim pozdravom
k R Skala, Itajnik.
Novice iz evropskega bojišča.
Pravica mora zmagati.
i Pamz, 29. aprila. Več sto delegatov se je zbralo v Parizu iz
•	Rusije, Francije in Anglije, da
•	se 'posvetuje o gospodarski/h
•	razmerah'; zaveznikov. Pred-, sednik francosike republike je
sprejel delegate in imel daljši nagovor gled^ konečne zmage zaveznikov.
Predsednikov govor.
1 Predsednik Poincare je dejal: Kako more zmagati sovražnik, ki ubija mirne prebivalce, ženske, in otroke z bombami ponoči, ko spijo v mirnih mestih? Kjako more zmagati M)vra/Jnik, ki s topovi strelja na žensike in otroke na potniških iparnikih? Toda pravica ?e ne da potlačiti. Zavezniki, posebno Ftrancozje, ne umaknejo prej mečja, /dokler pravica ne zmaga.
TeŠke zgube Nemcev pri Verdunu.
(Pariz, 30, aprila. V okolici Verduna so Nemci začeli z živahno ofenzivo, posebno na levem bregu reke .Meuse, na Thiaumont farmi, blizu Doua-umonta, potem ko so poprej en dan nepresltano bombardirali francoske postojanke na hribu št. 304. Napad m Thiaaumant je bil odbit od Francozov s te-škimi zgubami za INfemce, dočim je francoska aHtileriia raz-♦Tita neniske napatdalne mase, predno so se mogli približati Avocourtu. Francozje računajo, dla so imeli Nemci 300 mrtvih in do tisoč »ranjeniih, kakih 200 Nemcev pa je bilo Ujetih
Angleške zgube v aprilti.
London, 29, aprila. Angleške zigube tekom meseca aprila znašajo 1255 častnikov in 1 £.265 moj. tTe zgube so nekoliko večje kot zgube v mesecu
r
marcu.
Rusko uradno poročilo.
London, 30. aprila. Vojni p rad v Petrogradui je izdal sledeče poročilo: Sovražnik je bombardiral Shlok in Borse-mtwide. Zapadlno od t>vinska so Nemci po 'bombardiranju ' začeli z infanterijskim napadom, toda so bili {hitro pregnani v svoje strelne jarke. V oko- 1 lici jezera, Naroc so Nemci na- 1 padli z vso silo in v velikih ma- 1 saih. Posrečilo se jim je zavzeti 1 one strelne jarke, katere smo jim pred nekaj tedni vzeli. V ' Črnem morju je eden .izmed naših sJbiparinov, na katerega so streljale turške vojne ladije, potopil neki parnik in ja-dranko, napolnjeno z živili. 5 Kavkaška fronta: V Erzigantu ! so naše čete odbile tunški na- J pad, potem pa začele z ofenzl- J
vo in pregnale Turka daleč v . < notranjost. k	j
Laško uradno poročilo.
Rim, 30. aprila. Na trklenski s fronti se vrši le obstreljevanje 5 s topovi. V Lugano dolini smo 1 odbili slabe sovralžinilkove na- ( pade. Na ostali froniti ni niče- j sar novega.
Nemško uradno poročilo. {
Berolin, 30. aprila. Med J-,a- r bassee kanalom in na Arras t fronti so se vršili živahni boji, \ katerih skoro vsi so se končali i v naišo zaidlovoljnost. Dva an- r gleška napada iz granatami sta r bila krvavo .odbita. Pri Mloron- t ville smo prisilili k tlom neki r francoski zrakoplov, katerega g zrakoplovci pa so bili že mrtvi, f ko smo dospeli do njih. Pri je- p zeru Naroc so Rusi strahovito d napadali, toda po dolgem boju d so bili qdjpodeni in pognani v s beg. Tu smo ujeli 5600 Rusov, r
55 častnikov, en top, 28 sferoj-
-	nth pušk in deset metalcev ' min,,
i 481 ladij zgubljenih.
1 'Washington, 29. aprila. Od-
-	kar so Nemci začeli s svojo ; submarinsko vojno proti trgov-i skim parniikom, so imeli Zavtz-• niki sledeče zgube na ladijah:
Angleži so zgubili 379 ladij, skupna teža 1.320.171 ton. Francozi 41 ladij, 139.865 ton, Belgijci 10 ladij, 29.681 * toni Rusi 27 ladij, 42.000 ton, Italija 21 ladij, 70,321 ton, Japonci 3 ladije, 19.267 ton. Nevtral-; nih ladij je bilo potopljenih 155 1 z 282.721 tonami. Angleške in francoske zgube se malo poznajo, 'ker v laklijedelnicah neprestano gradijo nove ladije. j
Papež se boji radi vojne.
Rim, 29. apirla. Papež jako marljivo zasleduje vsak korak ameriške ali nemške vlade, kako se bo stvar zaključila. Papež se (boji, da pride do nevarnih posledic med LVemci in Amerikanci, posebno je v strahu gleklle Amerike, o kateri je menil, da bo imela na kanou vojne glavno besedo pri sklepanju miru.
Napad na Carigrad.
PehrOgrad1, 29. aprila. DvA ruska zrakoplova sta ponovno napadla Carigrad, kamor sta zagnala 16 bomb. Gosti oblaki dima so kazali, da so bombe aar cfele m naredlrle občutno škodo.
Potopljeni submarin.
Londoin, 30. aprila Nizozemsko časopisje popisuje, kako je neka angleška ribiška ladija, ki je bila oborožena, potopite^ nemški submarin v Severnem morju, blizu škotske obale. Glasom poročil je submarin u-stavii dva nizozemska pomika, ko se je prikazala oborožena angleška ribiška ladija. S prvim strelom so bili ubiti štirje možje, ki so stali na krovu sub-marina. Z drugim strelom jle bil submarin potopljen. Ta potopljeni siibmarin je bil eden največjih in najbolj mddernih, ter je nosil posadko 60 mož.
Zakaj se pri Verdunu ne udajo.
Pariz, 30. aprila. Glavni vzrok francoskega upora pri Verdunu, je bil "psihologičeri" se je izjavil neki francoski ča&tnik generalnega štaba napram dopisniku "New Yonk Times". Francoski vojaki so dobili v začetku napada na Verdun povelje, da se nikakor ne smejo umakniti. To povelje je vso francosko posadko kot hipnotiziralo, in vsi francoski vojaki so prepričani, da se ne smejo nikjer umakniti, če hočejo rešiti Verdun. Nemci so cele ve obstreljevali francoske utrd* be, in ko so Nemci prenehali, so Francozi naskočili s svojimi bajoneti in prepodili Nemce. Vsak francoski vojak čuti, da se ne sme udati, da ne sme nazaj, in ta morala francoske armade se je izkaizaJa kot glavna obramba Verduna.
1 '
Nemški odgovor je pripravljen.
Kodanj, 30. aprila. Kot se poroča sem, je nemški odgovor na ameriško submarinsko noto pripravljen, in bo odposlan v pondeljek ali torek v Washington. Brzojavka poroča, da nemško časopisje ne čuti več nevarnosti z Ameriko, dasi nihče ne ve, razven cesarja in mi- " nistrov, kaj vsebuje nemški odgovor. V Washirjgtonu, seveda pričakujejo, da se bo Nemčija popolnoma in v vsakt točki u-dala. Dobro znamenje je raare cftlo tuldi kltejstvo, da nemški submarini v zadnjih časih mi-
X« JkmJriKfi -	Zu CM d. po poJMfSAO
Zc &Oropo	$3JO 1*o>tamg*na Jt*x>HKa ■ Jc
▼m plwii, fepM la tear saj ar »WHO* nt "Clsrsla»aska Amrib", __»lit BT. CLA1R A VB. N. K-, CLEVELAND, OHIO_
EDWARD KAUSH. FMU*r.	LOUIS J. PIRC, Editor.
nSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
' Readh25.000 Slovenians (Kremen) in tkoCify <{ Cleveland and Mm' Admi tiling n*e$ on request. American in tpirit Foreign in language onfy.
^_ZIZ11IIZI
Ettšend m eoamd-dmt matter January 6th 1909. ai thefioetqfflce at Cleveland, 0M» under tho Act of March 3rd, 1879.
No. 51. Monday, May, 1. 19x6. ;
j£ma£a je nas a.
"Kimone se lahko zgubijo, toda čista kri ne umrje nikdar."
Peter sKaragjoa^jevič, Ko so Avstrijci meseca no-verribra, 1914, iprovalil* v Srbijo, ropali in tnasakrirali, obešali »nedolžne ljudi in ktelovali v propast Srbije, je odstopila te-dajna vlada, sestavljena iz članov radikalne stranke, in se-stavila se je nova vlada*, iz najboljših ljudtj vseh strank, in ta nova srbska vlada se je predstavila srbskemu narodnemu parlamentu, ki se je zbral v Ni-ftu, in ministerski predsednik Ratšič je tedaj podal sledečo izjavo:
"Ta vlada je sestavljena z ciljem, da se V njej zrcali narodno edinstvo, volja, moč in cilji naše zemlje. Prepričana o zaupnosti narodne skupščine, je zastavila ta vlada vse svoje sile v službo srbsfke1 države in srbslko-hrvatskega ter slovenskega plemena — vlada kraljevine smatra kot svoje najbolj poglavitno in v teh usodepol-nito časih edino nalogo, da za-; vr.Ši u&pe&no to grozno vojsko, ki je v treniltku, ko se je pričela, postala zajedno borba za osvoboditev vseh naših zasužnjen ifri bratov, Srbov, Hrvatov in Slovencev."
To izjavo srbskega minister-akegta (predsednika je odobrila skupiščinaf in vse stranke v Srbiji. Borba se je nadaljevala, Avstrijci so bili *pognani iz Srbije. Srbija je reorganizirala svojo armado in čakala naclalj-nih IbOTb.	,
Dne 10. marca, 1915 se je vršilo v Oiicagi, 111. U. S. A. o-gromno narodno zborovanje, na katerem je bilo 563 narodnih delegatov, Sfbov, Hiyatov in Slovencev iz vseh krkjev Z jed. držiaiv in Canade. Pri tem zborovanju je 'bila sprejeta resolucija, v kateri se govori:
"Hrvati, Sifoi in Slovenci so ist^ narod... . Edino svojo, rešitev vidimo v osvobodenju in prdkinjenju vsaike zveze z av-stro-mažarsko monarhijo, in svoj sigurni obstanek vidimo samo v jedinstvu vseh jugoslovanskih plemen današnje av-stro-mažarske monartiije in kraljevine Srbije, in zato želimo zjedinjenje v eno državno celoto vseh jugoslovanskih pokrajin avstro-mažarske monarhije in kraljevine Srbije."- v Dne t. maja, 1915, je Jugoslovanski odbor, zftaran pri ple-' narni seji v Pariau, izdal -spomenico polnomočnim uradnikom in zastopnikom Anglije, Rusije in Francije, v kateri spomenici se (piše:
"Borba Srbije in Črnegore ni borba osvajanja in razširjanja državnih mej. Omenjeni dve srbski državi ste »prvobori-teljica osvobodenja vsefh Jugoslovanov. S to vojno je jugoslovansko vprašanje-tpostalo evropsko vprašanje. In Evropa bo morala to nujno vpraša- I nje rešiti v celem obsegu."
Dne 12. ftiaja, 1915, je izdal 1 Jugoslovan siki odbor program- > ni manifest na angleški narod j m parlament. V tem manifestu se govori:	1
"Jugoslovani, Srbi, Hrvati in Slovenci, so en narod po krvi, t po jeziku, po teritoriju in po ' nairodnii zavesti.. .Jugoslovani i stanujejo v sledečih krajih: Po kraljevini Srbiji in Črnigori, po ( trojedni kraljevini Hrvatski- i Slavoniji m Dalmaciji, na Re- < ki in ipo iMedmurju, po Bosni 1 in Hercegovini; po Kranjski, 4 znatnih jleltti lstne, Trsta, Go- i riško-Graldiščanske, Koroške, j
>, Štajerske in konec no po jugo-e slovanski zoni južne Ogrske k. .Jugoslovansiki itaigdrtežiipo :.	viM^rtega terito-
*- rija v eno svobodno in neodvls-i- no državo. Notranji posli te >- države bodejo <zadeva naroda v sahiega, ki bo uredil svojo 00-!- tranjo vlado po svoji volji in .<- potrebi. Naš jugoslovanski na-
-	rod, ki ima več veroizpovedanj,
-	bo dobil versko svobodo in e-11 na'kost veroizpovedanj v novi,
-	svobodni državi."
1 Ko sd po zimi, leta 19(15 se
-	navalili Nemci in Avstrijci ln le Bmlgari v Srbijo, in so že za-
-	čeli pritiskati na 'Nžš, se je srbska driava ponovno enoglasno
1 izjavila, da ne opusti ib&rbe za
-	osvobodenje in 'zjedmjenjc vseh 1 Jugoslovanov, vseh Srbov, Hr-j vatov in Slovencev, pa četudi , v tej borbi začasno propade 5 vsa Srbija.
1 Srbija je (bila pogažena in
-	razbita, srbska armada pa se
-	je zbrala na otoku Krfu in se j reorganizirala. - Srbski staTeo
-	knalj Peter se je nastanil na
-	Grškem. Tft je sprejel nekega , dopisnika nekega velikega a-
-	meriškega lista, hi temu je po-1 veda! sledeče, resnice:
'\Amerikanci so pred 300 leti r pustili Evropo, <U v ameriških' pustah dvignejo svoje svoJbod1-
-	ne 'hiše. Amerikanci nas irazu-1 mejo. Mi govorimo isti jezik
-	svobode. 1 .Usoda svobode je, , da koraka počasi. Dolgo se mo-
-	ra čakati na triurni svobode, t toda zato je siguren. Zakaj je
-	cela Evropa v vojni? tFovedal vam bom z eno besedo: To je
-	zadnje napenjanje fevdalizma
•	od včeraj in svobodi do jutri.. , ..Danes želi Avstrija, da od
-	pogažene Srbije, Ornagore, Bo-r sne-Ofiercegovine naredi vazal-r no državo v korist srednjeve-1 škega iplemstva. Toda mi tega
-	trpeti ne moremo. Mi smo kmetje. Mbj ded je bil kmet, in
>	jiz sem bolj .ponosen na to, kot
-	na moj grestol. • ?az »prihajam 1 iz naroda, ki si je raje. izbral
-	smrt, ikot sramotno suženjstvo. 1 Krone ^e lahko ziguibijo, toda ) čista kri ljmdstva ne umrje nik-
•	dar"......
Tekom meseca marca, letos -1 je Ibila v Parizu velika skupsči- 1
•	na zastopnikov vseh evropskih 1
>	zavezniških držav, ki sodeluje- 1 ■ jo. v vojni. Ob tej priliki je do- j
•	spel v Pari« tudi srbski presto- | lonaslednik Aleksander, v J Spremstvu ministra Pašiča in s ^ovanoviča, ter je bij nenavad- J no prisrčno sprejet od zastop- 1 niikov vlade in naroda. Na po- { zdrav francoskega ministerske- r ga presednika Brianda, ki je t prisrčno in resno obetal osvo- s bodenje* Srbije, je odgovoril < prestolonaslednik, da je prepri- c can, da bo srečno končanje voj- t sike konečno prineslo osvobo- J ditev Srbov, Hrvatov in Slo- r vencev.	s
Po konferenci v Parizu so šli j zastopniki Srbijp v Ivondon, ;<J kjer so bili naj<I)olj svečano^ sjxrejeti. Dokler to pišemo, še ^ nismo dobili iz Ivan d ona obve- -stila, kakšne izjave so se ob tej r priliki vršile, tofla prišla sta dva 5 jako zanimiva in važna telegra- r ma iz Londona.	s
I Predsednik Jugoslovanskega č Odbora v Londonu, dr. Ante J Trumbič, je sporočil ameriškim Jugoslovanom sledeče: č London, 19. aprila, 1916. r (Prestolonaslednik Aleksander t in Pašič sta slovesno izjavila, " da se Srbija bori za osvobode- š nje in zjedinjenje vse »zemlje, u ki pripadajo Srbom, Hrvatom t in Slovencem, v eno svobodno d jugoslovansko državo. S tem o
* jugoslovanski program pred
_ Anglijo in pred celim svetom. ~ Naprej z delom t Zmaga je na-
0	sat Trumbič.
Istega dne je poslal vsem Ju-m goslovanom Amerike ministerski predsednik PasiČ sledečo brzojavko, v roke dr. Ante ^ Bianohinija v Ohicagi:
-	"Ob priliki, ko se nahajam V sredini močnega in prijatelj
t. skega nam angleškega narodh, vas pozdravljam Ikot predsednika t a moj snega Jingoslovanske-2 ga Odbora in po vas vse Sfbe, Hrvate in Slovence t N*ia nada r je vedno večja, jjn na|j o-}m svobodenja Jugoslojejanow' je
■	vedno bolj očigleden »civiliziranemu svetu I Radite#a bo vsa- . kdo i^me^ nas tnil^ij spolnil i svoijo dolžnost, najsit^> s stna- _
_ d an j eni in tonpljenjet?^ najsibo e z bojem za našo veliko pravico, 1 t*>pokwma prepniča^^ da bo- 1 , dejo vsi sinovi in vse hčere v«^ 1 . likega jugoslovanskega naroda 1 e v novem svetu »polnila svojo 1 ! dolžnost. Oni, ki se ne <zaveda-. jo, naj pomnrjo, da je naša de-] viza živeti ali umreti za narod-. no svobodo in prepričanje ter 1 jftdmjenj« naše.	1
V
Mi. nikakor neč^iM ^mogo pridejati tem izjavam, poseb- -i j no ne poslednjim izjavam, kaj- j
1	ti rte izjiave silno »prepričevalno i . govore. Primerjajte vse te na- 1 . vedene izjave in (prepričajte se,
, kako izmed vseh veje en in isti s x duh, ena in ista misel, ena in t l ista odločnost, ena in ista vera^ 1 . Videli bodete kako so vse te j izjave prožete od misili svobo-» [de, popolne svobode, zunanje i j
in notranje, v mišljenju rtajšir-! še demokracije, v mišljenju ; edinstva, v mišljenju nove dr- s ; zave, kjer bo vladala popolna] t . pravica in svoboda.	, j
t In četudi je Srbija že doše- 3 t daj, ne samo z izjavami; pač ^ . pa tudi s krvavimi čini in ne- d . čuvenitni žftvami dokazala či- ^ stost svojega osvobodilnega r i idealizma, pa kričijo nasprotni- ^ ( ki še neprestano: "Kje so pa s . izjave od srbske strani?" Tem j . nasprotnikom niso bile dovolj j
-	izjave srbske vlade in narod- ] ne skupščine, da se §rbija bori
. za svobodo in naše zjedinjenje, s tem nasprotnikom niso zado- ! . stovale silne žirtve Srbije, pač j I pa so govorili1: Vse to dela Sr- . . bija za sebe in za svojo veliko- ( , s.rbsko mri si jo in kje imate iz- j javo, da ona vsprejema tudi ju- j [ goslovansko misel?"
In sedaj, je tudi ta beseda ' "jugoslovanska", formalno jz- j
■	javljena. Rečemo "besedia" in j 1 "fonnalnost" zategadelj, ker za
1 razumtjefto človeka je jasno 1 kot solnci, da ko je Srbija go- <• ! vortla o osvobodenju in zjedi- 1 1 njen ju vseh Srbov, Hrvatov m 1 I Slovencev, da je s (tem mislila < ono, kar se zove "juigoslovan- 1 ski program^' In potrebno je 1 bilo, da se spregovori beseda ) in formalnost, in to se je zgo- ' dilo. I*z brzojavke dr. Trtumbi- t ča. se to jasno in nad vsakim 11 dvotnom vidi. Srbski prestolo- f naslednik in srbski ministerski j predsednik je svečano pred an- r gleškim narodom in pred celim r svetom izjavil ves jugoslovan- r ski program v vsem svojem ob- k segu, prav tako kakor so ga vselej smatrali vsi iskreni Jti- r goslovami, kakor ga je formuri- č ral Jugoslovanski shod v Chi- ^ cagi, nase* številne naroda^ d skupščine v severni in jutžni )' Amerikj. V izjavah srbskih po- v oblaščencev vladnih mož se k n temu še dodaje, da se morajo s Jugoslovani združiti v eno edi- e no jugoslovansko držajvo, torej 11 se ne govori o nobenem osva^ § j an ju ali razširjanju srbske k <Jržiave našikodo Hrvatov in Slo- k ^vencev, pač pa se rabi uradna P beseda "jugoslovanska država", č S tem je* torej jugoslovanska * misel proglašena od naroda in Sl Srbija sicer pred onimi oblast- s' mi; ki bodejo imele zadnjo be- P sedo tedaj, ko se bo vojna kon- 2 čala, pred Francijo, Rusijo in Anglijo,
Ali je mogoče torej, ko smo čitali te uradne izjave resnih li mož, ki imajo besedo pri sve- j( tovni politiki, da se se govori o či "vsesrbski pohlepnosti'.', o kruh s< šenjtv katoliške vere, o 'pone- či umnevanju Slovencev in Hrva- W tov, kakor to trdi "Glas Nato- n da" kot laški pedler na orgljioe v ob poletnih večerih? Ali je <z»
r- šten človek, ki dvigne svoj
0	glas proti Icralju, Ki je označil e današnjo vojno 'kot vojno proti fevdalizmu, to je proti pre-
v moči plemstva in spaihijev, i- kralj, ilor v svoji priprostostjp pra-
1	vi, da je bolj ponosen na svio-k jo kfmečko, svobodno kri kot 1- na prazni presrtol?
'i Toda borba še ni končana, a Se 'bo treba stradanje in krvi,
-	še bo trefca žrtev. Pašič pravf, t da naša narodna stvar pridobi-
-	va vedno večje simpatije in ra-
-	zurmevanje po civiliziranem I svetu, toda bollbo je treba tx>-
-	jevatti (Jo konca. AJco mi zahjte-
>	varno od velfleih narodov, da '» nam v borbi poanaigajo, je tre-
-	ba, da tudi mi zraven sodeluje-» mo. In zato je Patšičeva izjava 1 največje važnosti *za nas, ame-
>	riške Jugoslovane. Ta izjava
-	pravi; Mi smo dali vse in £rt-
■	vovali bodemo vse, toda -priča-
•	kujemo, da bodete tudi vi naredili za našo svelto Stvar, kar morete. Pričakujemo, da <bo-
•	dete zagnali od seibe vse m al en-
>	kosti, in če ne radi druzeiga, pa
•	raditega, ker špiamo mi pred
■	seboj strašno dejstvo: živeti
-	aH ivmreti za svobodo in zjedi-
■	njenje naše.
>	Pašič ni tega rekel s itemi be-1 sedami, Itoda mi moramo to na 1 taik način samirnsebi tolmačiti. < Veliko v tem ozdru so naredili
! jiužno-ameriški Jugoslovani,
■	kjer je avstrijanšema popolno-! ma iztorebljcna, kjer s stndom ' prezirajo vsakogar,- iji bi se* le 1 drznil t>ranilti življenje naših
•	starodavnih ftiranov. Južno-a-Jjjl-eriški Jugoslovani so v (tem
pogledu/ mnogo bolj naprej, pa zato je med1 njimi tudi mnogo \ večje blagostanje, nego tu; , ' Ikjer irnjuiio v lastni sredini še vse polno avstrijskih, nezavpd«-nih sužnjev. Juino-ameriški Jugoslovani so poslali ogromne svote Za srbske reveže in siro-1 make, jx>slali so velike svoite , 1 Jugoslovanskemu Odboru v
London, organizirali, so vse iz- j 1 seljence, da cek> prostovoljce
-	so poslali v Srbijo. Ti Jugoslo-' vani so v polni meri zvršili svo-; jo dolžnost.
• )N,'e bodemo naštevali tukaj onega, kar se v severni Ameriki ni narednlo, ne bodemo naštevali, kar se je naredilo napačnega Ne moremo tožiti-1 Toda mi se moramo prizadeva-
•	ti, da se hitro in temeljilto loti-1 mo vsega, (kar smo zamudili.
1 Več resnosti, (bolj edine in . čvrste organizacije nam je po- , . treba, več zavesti, več požrtvo-, valnosti. In odkrito rečemo tn- , , di sledeče: Prišel je čas, ko moramo male prepire, nesporazume in koristolovstvo in stran-^karsitvo pustiti od sebe, d!a ne bodejo več malenkosti 'igrale glavne uloge, da ^se nikomur ( več ne odpusti, ker ni spolnil gvoje narodne naloge. Prišel je čas, ko je treba iti- na stvar- t no delo. 'Mi ne mislimo, da mo- ^ ramo čajkati, dokler se poslednji naš Jugoslovan'tu v Ameriki zave, dokler se vsi zjedinijo, dokler ne postanejo vsi vzorni rodoljubi. Ne, ker če bi na to čakali, 'bi morali* čakati, da se Človeška narava v svojih fum- ^ cf^m^ntih spremeni. Potrebno x je, da vsi oni, ki so resni in pra- s vi rodoljubi, da vržejo od sebe s malenkosti in strankarsltvo, da g se zjedinimo k enemu delu, k 9 enitn žrtvam. Kdor je, je, kdor g ni, ni, toda pomnite, da (bo prišel čas, ko bodemo vnašali, kdo je bil v nesreči prijatelj, ^ kdo je foil sovražnik! Sedaj so ^ padli zadnji izgovori, poslednji p čas je sedaj prišel. In na to opo- n zarjamo* najbolj resno vse na- £ še prijatelje, da delajo v tej : smeri z vso svojo močjo/ Na- ^ prej z močjo in zaupnostjo! n Zmaga je naša.	s
, —	d
Krvosramnost in umor. Po-	g
licija v Hanau-u na Nemškem	g
je prišla na sled' strašnemu zlo*	h
činu. Prijela je nekega kamno-	s
seka, ki je že več let spolno db-	t
čeval s svojo, zdaj 20 let staro	ji
hčerjo. Oče je 'imel s svojo la's t-	s
no hčerjo troje otrok, ki jih je	/
vse umoril. Oče je že vse pri-	s
znaL , '	li
>f
j. Na veličastnem zboru zaved-^ nih clevelaiKhkih Slovencev, ki se je vršil v petdk, >8. aprila, ' v Grdinovi dvorani, je *bila eno-glasno sprejeta sledeča resoiu-J cija, ki govori sama za sebe:
"Slovenci mesta Clevelanda in okolice, ajedinjeni na veU-kem narodnem zboru dne 38. u aprila, 1916, srAatrajo s poseb-nim ozirom na sedajne politične razmere izmed Z jed. držav ~ in tevtonakih oblastij za svojo " patrijotako dtrfinost, da kot po-1 šterii amerikanski državljani H naglasi jo svojo neomejeno zve-" stobo ustavi in zakolom Zjedi-a njenih dntav, kakor tudi svojo ' udanost in hvalo predsedniku ' W. Wilsonu za nje^>v0 vite-1 ško obrambo človekoljubnosti, " časti in koristi amerikanskih 1 državljanov.
"V popolnem soglasju s temi " čustvi izražajo Slovenci svoje " najtoplejše simpatije onim, Id r se borijo za vzore prave demokracije ter osvobodenja malih " in potlačenih narodov, in to v prvi vrsti plemeniti Franciji in njenim zaveznikom, ker vidijo v njih zmagi osvobojenje svojih " bratov, Id danes trpijo in vidi-hujejo pod nečloveško avstrij-
•	sko maiarsko tiranijo, pod isto 1 tiranijo, pred katero so se mo-; rali sami umakniti preko ocea-1 na in tukaj najti pribežališče, ' kruha in zlate, svobode.
"čuteči se po krvi, jeziku in 1 skupnem trpljenju s Hrvati in ; Srt>i kot eden narod, smatrajo 1 žrtve in muke Srbije kot svoje
•	lastno trpljenje ter so priprav-1 ljeni storiti in žrtvovati kolikor' 1 je mogoče za narodno osvobo-} ditev in zjedinjenje Slovencev, ' s Srbi in Hrvati v eno svobod-; no, demokratsko in skupno ju-' goslovansko državo".
Nepopisno navdušenje je : vladalo, ko je bila resolucija prebrana. Zavedni Slovenci v : Cleveland^ so znova sijajno* pokazali, da so zvesti in svobodni Amerikanci, ki čutijo s : svojimi brati on stran oceana, katerim žele skorajšne svobode, kot jo ulživajo sami v tej svobodni »zemlji.
o-
Razno.
•	<
ITALIJANSKI NAPOR tNiA
KRASU — BLAZNOST.
1 Poročevalec "Mlatina!' si je ogledal pozicije Italijanov na Krasu in priobčuje svoje vti-ske: ,	' *
"Široka pokopališča hranijo pod nevarnim gruščem tisoče, ki so že padK na Krasu. V svetlem popoldanskem solncu gledam okoli sebe, ^)svojo roko otipam skale in razumem, zakaj so mi rekli v italijanskem glavnem stanu: dokler ne pose-tite Krasa sam* si ga ne morete predstavljati. Strašno trdo kamenje, v prostdfrih med skalami iruniena zemlja, ki se opri- -jema in kjer obstane vojak že 1 pri majhnem dežju — to je I Kras. To ozemlje ne nudi ničesar, kar bi moglo služiti za zavetje. /Vojaki, ki so se prvi povzpeli na to planoto, so prinesli s seboj v vrečah zemljo, da so jo posiuli pred seboj. Vse te gldboko izkopane poti, te vrste strelskih jarkov je bilo mo- / goče napraviti le s pomočjo dinamiita. Žalosten je pogled na te žične ovire, vdrtine, globoke jame, ki so jih izkopale granate, zapuščenost in s-mrt predstavlja prizor, katerega se nikdar ne (pozabi. Srce zaboli K človeka, ko pomisli, da so itali- B janski vojaki tukaj korak za -koralkom pod strahovitim ognjenim orkanotji osvojili par stotin metrov, ki jih ločijo sedaj od' prvotnih pozkij. Ne vidi se nikakega drevesa, nikake-ga sopa trave, kakor da je to gorovje pravkar vulkan izbruhnil iz sebe. Te gore so izdajalske, razjedajo jih podzemeljski . toki voda, ki vizročujejo sfesult« ja, in v takih izkopanih, v slavnih dolina'h, so pripravili Avstrijci pred vojne pozicije za |
nikakega pravega vrtto« ^Za jed
zopet greben in tako dalje m med dvema fl^dbenoma treba
dol .po pobočju, obrnjen proti sovražniku. Ker imajo AvstriJ-
blaznost. .	^gH
jev osepnk, v Bukovih pa 43
Neppebava, SSSsS
na slabost, slabokrvnost in lelodčns neprilike naredijo vas zelo bolne. Zakaj bi ne rabili
CEVERAS
0 Balsam of Life
B7-!t/^ff	i rua • !! . ! ' > i i > li-v
V	X	* 1
(Severov Žhrlienski Balzam) ob pravsm času ter M stem pre-predali i« bolj slabih posledic? Delovanje tsga zdravila Je hitro in uspešno. Je tudi tonika, Id uspešno krepča. Zagotovi vam redno delovanje drev ter odpravlja utrujenost, osvežuje in zmanjia napade. Mlr^očl upliv tega zdravila ca stori velike vrednosti v slučajih poAavlJeJofte mrzlice. Okrspftuje slabotne ljudi ter ss zato priporoča Ženskam v času bolezni.
Cena 76 centov steklenica.
_
Bol v želodčni.	Mkwut. <m»k. wmTtik
ImL, bm )• ptaal: "Moj* ««u H lm«U ;> >| bol v lalodon tod« boUftin« ao pnMkat* foton bo J« tmfaU* S*t«tot Žl-TUmbU Bklum,"
Kadar kupojoto sdnvlla. ubtovaM* vadao 8oram» In f la|to> da Jih dobtoo. Lakar-■atjl vaapovMMii pr«Mla]ajo SavaroTa Pripravka. Ako »lu£*jno takamar nima sdtavlla katoraca aahtovato, naroČita ga od aai.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
JOSIP	S^T r
w ^	^grebni zavod, zaloga
w%	pohištva, pečij in barv.
Ibi*	kočije in avtomobili^
/	poroke, krste in drugd Prilike.	\
6108 SL dak I	^^T^TpZ
AVCIillC.	strežba vedno točna in poltena. ,
........................1 "ijViiJ
BWTthc coast LINE^toTBBMm!
ii\\/ /	v. 01 a v ■ k v* W^^VAJ tvjfl
liifiULM^^r^^Koi T jhSPvI
«CLEVELAND, BUFFALO, NIAGARA FALLS~ TOLEDO. PT. HURON. ALPENA t ST. IGNACE. |
A REAL VACATION The Wkter Way Is the Only Way ^	g
ioutm^DI	S53S4 palaaw I
Duri s	"P-^a C. A »ERVICB OUARAWTBB*'^ ^ , ^ II
TO MA <' K*! NA (MHUN I) AND WAY p6RT&-'Krom Juno 25th I o SentemberlOtb. I
V	^r II
Dally aarvtoa batwaaa TOado and Put-to-Bay. June 10th to Baptonber 10th. YOUR RAILROAD TICKETS ARB ACCEPTED Qo P. A C. Ltoa ataaawca tor tramporutloa batwa«o Dtrolt aad 0»yi«anrt. paOott 11 1
fE^Ss,scat-da- ^^ ^^J j
DETROIT ift CLBVBLAND NAVIQATION COMPANY I
phii.IP v. McMillan. Fim	A. A. SCHANTX. Vtoa-rraa. A OnL Mgr.
All D. * C. ItMRitri arrive ami 4«part Third Avanua Wharf. Caatral Standard Tliia
Čistenje in likanje oblek.
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
Molke obleke................«14)0 I Ženske kikljc................;....80e
Molke •akqjc.................$1.00 I Ženske dolge suknje........f 1.00
Jopiči...............................BOc I Ženske obleke................$1.00 ^
The DAMM DRY CLEANING Co. j
1574 E 55th ST.	2024
' ■ ■ -	J	F	> SSil
•	J
A. J. DAMM, poslorodja.
" . ■'?'	ifj&ii	■■	;e
J. S. JablonskL
Slovenski fotograf \
m St Clair Ave.	HM Broadwal
■i	■ F?- " • ."""■«•.> ' ijjJ '• '
Izdeluje sUke *a Xenitbe in drulinske slike, otroške, •like, po n^noT«dli »odi in po nnkih cenah. Za $3.00 Trednofltnih slik (en dnest), naredimo eno Teliko sliko T n arami Telikostf J
. — i __.
IV" VSE DELO JE GARANTIRANO. "t|
*	(K	■ * .-ia
11	1	11 iv
in	1	qfr VM1 VUVIIIU mm f wmWwS I
j J*. (SLOVENIAN MUTUAL KNOTT A»H)f |
•H i	I
ill I tjstaaav^s®a 13a ®OV* ^^ jHyHi^^i	M^L asaWBI
mi1. fCSf'l 19i4'
vtiniOUi	MjMji	v drla viOUa ^
ffl ^^^mmmmmmmmmmmmmtmBr	V	i J
IK	S®dež: CLEVELAND, OHIO	"J
fjf	T -r	' - ,
VRHOVNI URADNIKI)	I
PR0D8HDN1K: JOHN QORNIf, «10* ffT. GLAIR AVBNU«. W PODPREDSEDNIK: PftfMO* KOGOJ. 3904 ST. CLAIR AVE. B TAJNttK: PRANK HUDOVRRNIK, 1011 BAST find
BMXUJNIK: JERNEJ KNADB, 1062 BAST find 8TMDHT. J VR& ZDRAVNIK: J. M. fl B LiAiKAR. 6117 OUAIR AVE
j	ODBORNIKI: i
I Prank M. JAKAI6,1103 Norwood Rd. Joe. RUS8, «711 Bonna m
ffl	Prank ZORIC, 690» Worn* ava. FVank OBRNE, MM BL Clair ave.
»	Anton ORDINA, 8127 St. Clair ava. r«nac 8MUK. 1011 Addison Rd. iff Anton OITOR, UM E. flat BL
Of	' Adi vrhovnega odbora an rrMJo vaako četrto tadaljo r meaeea j
HI	ob 2.S0 dopoldne r pleural vrhovnega arada.
Piaaroa vrhovnega urada 0052 B. find St draco nadatropje, aa- {
B	daj. Cuyahoga Telefon Prtpceton 127« R.
<	" Val dopisi, drag« uradna stvari In danaina neJuxnles, naj aa }
«1	potlljajo na nrhovnega tajnika.
Zvealno flaallo: "CLEVELANOHKA AMBRJKA"
} fl
Nadaljevanje j« B. atimni
.slučajev. V drugih deželah se
*	je primerilo v tem času 98 slu* čatfev, in sicer na Štajerskem itt in v Trstu 4 slučaji.
Izključena knjiga. Dalmatinski dež. šolski svet je odredil, da se mora Kumičičeva knjiga |OTJrota Zrinjsko-JFrankopan-tfka" odstraniti ke vseh šolskih ' knjižnic.
V SLUŽBI ČEŠKE KULTURE. Češki listi se spominjajo v toplih <beseda!h najpopularnejšega češkega založnika in knjigotrška Jana Otto, Idi je slavil dne 26. marca 45 letnico svojega delovanja. Ottovo založništvo je znano po celem svetu, ina tisoče in tisoče čeških znan-Jptveniih in leposlovnih (knjig: je
^rizšloipri Ottin, ki si je stebel še
■ posebne zasluge z izdajo i zbornega Naučnega slovnika (>kon-verzacijskega leksika) in z U'-stanovitvijo "svetove knihov-ny," ki je organizirana <po znamenitem vzoru Reclamove zfoir ke. Jan Otto, kakor pravijo "Narodni Listy", je ponos češkega kulturnega sveta in vzor delavnega neumornega moža, ki je pp&tal iz malega knjigotr-žca pravi zakladnik češke k nji;
KDO REVEŽ?
V Brnu službujoč lekarniški sotrudnik je oženjen in oče trefh otrdk, zaslužika pa ima na leto 2400 K. Ko mu je otro« afoolel/ ga je dal v bolnišnico. Na to je moravski dež. odbor zahteval, na} plača bolniške stroški gornjeavstrijski deželni odbor, ker je omenjeni lekarniški sotrudnik pristojen na Gorenje Avstrijsko. Gornjeavstrijski ^deželni odbor pa m hotel plačati, češ, naj moravski dež. odbor Idkarniškega sot rudnika rutii. Moravski dež. odr bor pa ni hotel mrbit^ češ, da je mož, ki ima družino in zasluži samo 2400 kron na leto revež, od (katerega se ne mote zahtevati, naj plača bolniške ( stroške. Stvar je prišla končno , pred državno sodišče in to je ( razsodilo, da je človek, ki ima družino in le' 2400 K zaslulžka j revež, ki ne more plačati bol- ( niškiih stroškov in da mora £0-rej plačati gornjeavstrijski dež. odbor bolniške stroške in < še 200 K sodnih stroškov. 5 Izmenjan bd v Rusiji inter- ■ nirani avstrijski viceadmiral Mauler za ruskega žurnalista Jančevedkega, bivšega dunajskega dopisnika "Novega Vre- ? mena", ki j« bil skupno s po- s slancem dr. Markovom In Ku- ( rilovičem radi veleizdaje cfaso-jen na smrt, pozneje pa pomi-loščen na dosmrtno ječo./ Jan-čevecki se poda čez Bukarešto
*	v Rusijo.	r
Razpuščeno društvo. '1Xa- g rodni Lisiy" javljajo z Duna- r ja: Nižjeavstrijsko cesarsko 11 namestništvo je razpustilo dru- s štvo češkiih učiteljev na Duna- v jui	.	(,
USODA PARIŠKIH HIŠNIH r POSESTNIKOV. s
Pred kratkim je policija pri- s jela v Parizu nekega gospoda, ii ki je v tržnici ukradel dva s kroiriptirja* eno čebulo iit en S oreh'. Na policiji je gospod po- ji vedal, da je hišni posestnik, a p da nima nič jesti, ter mu nobe- s na stranka ne plača najemšči- vi
aid	r	J
ne, (napovedati pa po izjemnih
—	vojnih odredbah tudi ne sme se nobeni. Pariškim hišnim pose-
stnikom se sploh nikoli ni do* m bro godilb. Male stranke smatrajo sploh za veliko krivkxv da je treba najemščino plačati in če je morajo,' jo ostanejo doFžne. Pariš»ki hišni posestnik V mora biti prav previden in pre-h brisan, če hoče priti do svojega denarja.
MAČKE BODO OBDAVČILI«
Blizu Berolina ležeče mesto Lichtenfelde je mesto vrtov Irt
j-
v 1 in rabi seveda tudi mnogo denarja. V zadnji seji občinske-il ga sveta se je oglasil vrl občin-siki svetnik in je nasvetoval, ka-ko se lahko *z ddbrim delom !» povečajo mestni dohodfki. Opo-l" zoril je Občinske može, da je v t mestu, kjer je vse polno vrtov, e čedalje manj ptičev in trd51, da jihl požro -mačke. Z ozirom na l" to je predlagal, naj se na vsako ^ mačko naloži 12 mark davka, " kar ni preveč, ker je za vsake-' ga psa plačati 30 mark. Ta da-* r veik na mačke bi nesel več ka-D kor 10.000 mark na, leto. Pred-" log je bil qdkazan finančni ko-r misiji, da izvrši potrebnfe po-^ izvedbe in stavi potem svoje ~ predloge.
T Meso v Belgradu. Vpjna ur prava v Belgradu je prepovedala prodajanje ,in kupovanje i mesa ob torikih in ob petkih.
e -_
i	NAZNANILO,
c Opozarjam člane dr. Novi , E>ora, šlt. 7. SPZ, da se vsi ude- * r ležijo seje dne 7. maja, 1916» » ker bo volitev delegata in še
-	več drugih važnih, stvarij. Z ! . bratskim pozdravom vas vabim
l na svidenje, Louis Sofran, taj- 1 ■ n^k.	(52) !
■I!	. .M	I_I__ 1
i	POZOR!
. Naprodaj je veMc, fine pas- :
me pes, jako dober stražar, star
l šele tri leta. Se proda po nizki <
ceni. Fr. Sibeitt, (14717 Sylvia ^
' ave. (52) : ' --;- j
FANTJE,	,|
: dobijb takoj delo za lalhka to- < varniška opravila. Stalno delo celo leto.
THE UNION SALT CO. < E. 65th St. & Lake Shore R'y. St. Clajir Sit. kara	(53) }
Naprodaj sta dva jako dobra, J delavna konja. Plroda^ta :se za zmerno ceno, 1166 E. 60th St. "
---- (S3)
SVOJI K SVOJIMI l
pozor rojaki f Vsem cenjenim rojakom na- l znanjam, da sem prevzel znani saloon in hotel "Gilbreaht" na 1 694 E. 152nd St. v Gollinwoodi 3 Pri meni dobite vselej sveže _ <pivo, naj'finejse vrste, poleg,te- v ga pa vedno dobro žganje, bran- J dy, slivovka, dežnik in tropi- ^ njevec. J^(5co dobre smodke za goste. Poleg tega imam okus- | no kosilo in večerjo vsak d^ji g na razpolago, dober gulaš, pm-sitne kranjske klobase in drug© j] vedno za prigrizek.	* *
Posebno opozarjam rojake m na mnogo ^abro opremljenih sob za prenočišče. V sobotah 3 s vira v mojih prostorih godba L in vrši se dobra zabava. UljUldino se priporočam Slovencem in Slovenkam za obilen obisk in jim jamčim, da jim bom vedno -pošteno postregel. Anton Ser- u schen 604 E 152nd St Collin- 21 wood, O ; (.Mbn^fi-68) "
Iv nedeljo zvečer^drte f. nuja v ■ BMcovi dvorani Oi>ik> vsako-Jjy vrsjtnt zabave, «n žal vam bo,
Hako zamudite ta večer. »Nla pro-roj gramu so komični prizori, in Qnaafrnejaili se bodete do srca, H Ido bodete videli g. Jos. Mriiar-n ja, ko nastopi &z godbo "J^j | Grozni." a Groboljsek bo pa Jjj menda štruklje delat, pa popol-noma na moderen način. Ude-
1 ležite se tega večerat. VsItopnN ce so po 75 za moške in po 50c za ženske. IHupite jih lahko pri sledečih braJtih in sestrah : Ig. Smtuk, FV. Somrak, 'Alois Turk Fr. čeme, Ivana Novak, Mar tija Glavič (pri Setnlearju), Josipi na Jereb, Filip Eipich, John Jerman in Frances Lau-sche. God'bfe Jurija Groznega pd vodstvom g. Jo«. MHiarja,
Odbor.
D --rf—-- (53)
HI Sprejme se dečka ki ima veseli lje do lakirarskega dela. Oglasi naj se na 11175 E. 61 st St.
S ----- (-53)
^	NAZNANILO.
Spodaj podpisani si. usojam I
naznaniti, da sem odprl svojo
e~ ftakirairsko delavniico in »sicer
fV,	tj	I
na 1175 E. 61 st St. kjer izide-a—	*
lujem vsa taknrska dela, kar se
T^ tiče vozov in avtomobilov, Ob-1
^ jednem se pa slavnemu dboin-l
!r dtvu (priporočam za vsa delaj
spadajoča v to Obrt. (56)
e" S spoštovanjem
e" FRANK KNIFIC,
Carriage EPainter.
V	1175 E. 6iat St.
Irt	Kje je?
,o Iščem Jožeta Mežnaršiča, po 8- domače Barborjev, doma iz r 1- Brezove rebri. Nahaja se ne- 1 1- kje v JolietiiL Kdor ve za nje-J ' u gov' naslov, je uljudno prošenj >- da mi ga naznani, ker mu imam1 v važne zadeve sporočiti. Kdc^r f, dobi njegov naslov, prejme na- 1 a grade $5.00. John 'Kic, 7725 a Ossage ave. Cleveland, O. (56) [
0	—-——-— I
t>	POZOR!
i-	* Spodaj podpisano društvo j [j naznaja rojakom, da priredi ve-
1-	lik piknik dne 14. maja na Re- c
l-	Charjevih farmah. Rojaki so r
>-	ulljuidno vabljeni, da se piknika r
h	udeležijo. Izvrstna zabava bo
e	pripravljena za vser.	(54) |
Dr. Dosluiencev. —-- r
NAZNANILO.	r
e Vsem članom dr. Slovenec, r št. Ji. SDZ naznanjam, da se| udeležijo rednermesečne seje J / dne 7. maja, 1916. Na dnev-1J nem radi volitev delegatov za IT
•	2. glavno konvencijo 9DZ. { Bratje nej zberejo razumne in 8
^ delavne delegate, ker naša Ir ^ Zveza je Še mlada, in zato ipo-|z trebuje dobrih in delavnih1 v mož, dia jo dvignejo na zdravo J _ in trdno podlago. (Nadalje se •tudi naznanja, da je dnulštvoj
-	sklenilo, da se korporaitrvnoK r ntdeležimo veselice bratskega v
1	društva št. 9. SDZ ob priliki r| i 1)|lagoslovljenja dr^ zastave dne
) 28. maja, 19/6. Bratje; pokali-i
-	te, da smo bratje in^prwfite vsi 1 ^ kot eden. Z bratskim pozcjna- L
-	vom Frartk Zonah, 5909 Pros- L
} ser avc-	(S$)\4
CENIK MALIH OGLASOV. H
•	li&CttE DELAVCE VSE VRSTE, L ) do 25 baaad ali t vrat
, 1. krat po.......................40c. i
3 krat po.......................35c. IA
' 6 krat po.......................30c- 1
L vaaka nadaljna vrata po «0. M
' - DELO lAdEJO VSE VRSTE, M do 29 beaad ali 6 vrat
1 krat po.......................20c
3 krat In ,v«6 po.................17c.
^ vaaka nadaljna vrata po 3c.
' SOBE SE ODDAJO IN NA HRANO n i	8E SPREJMEJO,	,t(
do 25 baaad ali 6 vrat.
•	1 krat po.......................25c. ri
, 3 krat in reč po.................20c. Vl
Vaaka nadaljna vrata po 4c. I
. V NAJEM SE ODDA, HlftA, STANOVANJE, TRGOVINA, Itd. NAPRODAJ HIAA, TRGOVINA, FARMA, KONJI . IN DRUGO. T&6E SE 08EfiE, ZGUB- L LJENO, IN DRUGO NEOZNAČENO. S do 25 baaad aH 6 vrat	n
ft krat po.......................50c. j
3 krat po......................42c.
6 krat in ve« po.............;..35c. IT
vaaka nadaljna vrata po 7e.
IŠČEJO 8E TRGOVSKI SO LASTNI*] — KI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE — PREKLICI IN DRUQE OSEBNO MTI.
do 25 baaad ali 6 vrat	šc
1 krat po.......................80c. .
3 krat to reC po...............$1*0 aj
^ Vaaka nadaljna vrata po 10c. rc
ZAHVALE IN MRTVAtKA t€ NAZNANILA.	V£
Valita vrata .po...................€o.
Za večkrat aa lata eana pomnoži. re
DRUŠTVENA NAZNANILA.
Ikra* po ....................4c rrata C1
Za vafikrat po..............3c vrata
4 do 5 baaad aeračma anu nwta. U
:v n I P co- m. m
'»O	"	' f' '	.
;;: SIEGELSTEIN
»r-
rij 3. NA0S. PERMANENT BLDG. ^ 746 EDCUD AVL '
le-	Mta«E.SIhSt	y
nt- ^	1
^ KRONIČNE IN KRVNE [fk BOLEZNI SE £ ZDRAVIJO
±' Naiatinačin iniiatimi LU" »parali k«t zdravijo v
L VELIKIH SANITORI-w.| JIH V EVROPI
3)
Urada« int
ta-
T. utii ja Ii mit
m Imrtšit* ta crflaj. da n# povabit* nastopa
tr
e- aMMMRHMMm
□	ZOBJE!
M Kadar zgubite en zdb, zgu-;Mbite dVa. In ali veste, da kadar ^ I zgubite dvoje svojih zob, da
I zgubite takoredeoč celo zobov-j«?
Manjkajoči zob v spodnji zobni uniči korist zoiba, ki je"do-tičniemu' nasproti v gorenji zo-^ bni in narobe. In .to vam 4ko-; Jduje na zdravju, kajti brez po-polnih zob nikakor ne morate , I biti popolnoma zdravi. 1J Jaz vam lahko preaikrbhn ^ manjkajoče zobe in jih naredim ju da izgledajo popolnoma narav-
J t ni .
5 Dr. F. J. KENNEDY, ) [	zobozdravnik.
Uradne ure: Od 9. zjuit. do
0	5.30 zveč. Ob pondeljkih, četrtkih in sdbotah tudi zvečer. Vse
1	delo garantirano. Zobje se lz-' vlečejo (brez bolečin. Mi j> ovo-a rimo slovens-ko.	(38)
0	NAZNANILO.
r, iCenjenemu občinstvu in slav-
■	nim društvom I Kot že omenjeno, da priredi dr. Glas Cleve-landskih Delavcev št. 9. SDZ
'' veseilico spojeno z banketom, na nedeljo, 28. maja, t. 1. V . Sohwalbovi dvoran^ na 6113 iS*. Clair awe. c6priliki rafvit-
>
ja in blagoslovljenja nove dru-Jj štvene zastave. U3ji»dno nazna-a njamo, da se dobijo vstoipnice za banket pri sledečih rojakih ^ in trgovcih: John Gornik, Fran-Icis iLau»che, Anton , Grdina, e Lawrence Petkovšek, Mike Ja-> lovec, Andy .Kranjc, John Skul-Jca, Jos. Modic, Frank Mako-Jvec, Henry Z a lok ar, Josip 2e-
•	le, John Cimperman, in pri vseh J društvenih bratih.
-May 26)	Odbor. ;
" ♦ 'Vsakemu, kt*ri mi poš ♦ " ♦ lje naslove svojih prija- ♦ i
1	♦ teljev im. znancev živečih ♦ "♦v Ameriki, mu pošljem H ' ♦ lep spomin.	ap4" 1
^ HEN. J. SCHNITZER, ♦ ] J#	BANKIR.	#
■	141 Washington St. ♦ t ♦ NEW YOiRK. ♦ )
I ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ U
•	Delo dobijo moški! 11
Takoj dobijo delo možje za j navadna in splošna opravila v • I tovarni. Dobra plača- Lake E-rie I?on Co. 915 E. 63rd St. se- f verno od St. Clai ave. * (56) j
DELO!	1
Takoj <dobijo delo delavci. ^
Stalno delo v notranjosti. 25c
✓ \ iS
na uro. t	(51)
THE ROLL MFG. CO. ] E. 162nd St. & Waterloo Rd. r) St. Clair-Collinwood kara. j
POZOR!	"
iVse člane društva Carniola, šotor \ica88 KOTM poživljam, a da, se gotovo udeležijo izvan- s redne seje dtoe 4. maja v četr- ^ tek točno ob 8. uri zvečer v na- ^ j vadnih prostorih. Na dnevnem redu imamo jako vaine zadeve za rešiti. Torej so -prošeni vsi L člani, da se goltovo udeležijo, n Jos. Babnik, predsednik. C [-- , . - (52») E
v vieveiBiMiii
se da. v naomnj«, da je društvo "Srca Jezusovega" s« odločilo sprejemati nove člane od 16 do
35« fo* . V'•* '■•■AJ'--^"
vstopnine prosto, lin sicer zk tri mesece, april, maj in junflj.
Torej kogar <v«teli postati član tega najbolj premožnega društva v Clevelandu, naj nikar ne odlaša, ampak naj se takoj posfuii ugodne prilike, katera se mu sedaj nudi Za več pojasnila naj se >vprajfe pri predsedniku John Pekolj, 1.197 E. 61* St. ali pri Math Oblaki 1335 E. 160th St. June 9)*
Delo dobijo ženske! Dekleta, stara osemnajst let ali več, dobijo takoj dobro in stalno delo v tovarni. (Plača znaša $1.50 na dan. Lake Erie Iron Co. 915 E. 63rd St. severno od St. Clair ave.	(56)
DELO! DELO! DELO!
TAKOJ DOBIJO STALNO DELO DELAVCI, DA DELAJO IPRI BATERIJAH. DO BRA PLAČA, PRILIKA, DA PRIDETE NAPREJ. OGLASITE SE PRI WILLARD — STORAGE BATTERY CO. v 280 E. 131st St. blizu St Clair ave. in na Marquette A Lake
side ave.	(59)
■
^ Naznanilo in priporočilo.'
Spoštovanemu slovenskemu w>- občinstvu naznanjam, da sem lo- odprl novo slovensko mesnico jo- na 1423 E. 55t)h' St. kjer fopm jo- skušal idenjenim odjemalcem ►o- postreči vselej z najboljšim svelte zim in suhim mesom. Priporočam se torej za obila naročila im in naklonjenost. Cene primerim ne in postrežiba točna ter ulju-v- dna. Se priporočam. • (51) LOUIS NOVAK, slovenska mesnica. 1423 E. 55th St. ————_—.__________
Takoj dobi delo dobro izurjeni " krojaški pomočnik. Plača do-bra, delo stalno. Fr. Posavec, z~ krojač, 1770 E. 28th St. Lorain
POZOR, LORAIN, O.
Vsem Slovencem v Lorainu
naznanjamo, da je e" MR. LOUIS BALANT, c"	1633 E. 31st St.
^ naš polnomočni zastopnik za
Ivbrain, O. pooblaščen spreje-
v mati naročnino, tiskovine in
13 oglase in sprejemati plačilo za
lt" to. (Priporočamo ga rojakom
u" kot poštenega in zvestega za-
stopnika.
:c| Uprava "Clev. Amerike." ih -
ti- DELAVCA DOBIJO DELO!
a,	I
I Močni možje, da vozijo sol
v kare, dobijo takoj delo. ^ "Pi^ce work". Se aasluži $2.75 ^ in $3.00 na dan. J THE UNION SALT CO.
E. 65th St. & Lake Shore R'y. r St. Clair ave. kara , . (51)
d	DELO! V ■
¥ The Champion Rivet Co.
►	Havard ave. & E. tio8th St.
►	Broadway-Corlett kara do fcfE. 106. ceste. East 105th St.
►	kara do Havard ave. Havard-Deninson kara do E- 93rd St.
►	Ta kompanija bi takoj po-
►	trebovala 50 do 100 mož za na-
►	vadna delavska opravila in ne-
►	kaj različnih delavcev v tovar- ; ~ Lni. 24 do ,30 centov /'na uro. ;
Vprašajte ob 6.30 zjutraj. (52) J
a Naprodaj je čedna hiša in štir- ! ,v je dobri loti. v Vse skupaj se < proda samo za $1000, in sicer j plačate $100 takoj, drugo pa l kakor rent. Vprašajte pri L. 1 Rechar, ,Eudid, O. (54) r
i Krojaški pomočnik dybi stalno c delo takoj pri Fr. Fajfar, 3422 ^ tSt. Clair ave.	(52) •
Tri poštene fante se sprejme ' na stanovanje in hrano. 1386 ' _ E. 52nd St.	(51)
Dober mesar, ki razume nekaj anjgležko, dobi takoj dobro in . stalno delo. Vpraša naj se pri _ Slovenski Zadružni Zvezi, 667 . E. 152nd St.	(51)
1	DEKLE! . ' -
i Dobro sluaJWo dobi dekle za his- I nadela pridotirt družini. 10021 I
•	Ostend ave. 105 St. kara. Tel. |
I Eddy 387 J.	(53)
•	' ■■• 21	, : »V,
Očistili se pran na 1 prebai
A. AURBACH, I
-'y t * i ' ^ ' V* V *> 'ii	■	•	'' s \
Sedaj je cat, da sčistite in pripravite vai vrt Ali »m^te(potrebno orodje za vas vrt in travnik? Preglejte »podnje cene, da se prepričate, če imate predmete, katere potrebujete in katere lahko kupite v vasi soseščini:	\
Cev za škropljenje..........I0, xa in 14^ čevelj.
Lawn mowers ..................$3.00 in več.
Držalnik za cevi ...........j..........$i»75
škarje za travo....................2$ in 35c.
ftkropilnild........................50c bi več.
Vrtne grablje.....................ao do 50c.
Vrtne lopate......................50 do 75c.
Vrtne pralice.....................ioc in več.
Samokolnice.*....*.........,,,..$1.98 in več.
5503-10 ST, CLAIR AVE. Bchrftepttratoe. Mi ap^Tit cfchrfa. (
Tilayh— Eaal SSS W Cntnl MM K
Pravi starobajski brinjevec
Cena 6 steklenic . . $6.58 / Cena 12 steklenic . .. . $13.00
Cista slivovka kuhana iz pravih
čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic ^ . .$13.00
I Imamo najfinejši tropinjevec in
drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50,$2.75
Pristna rudeča ohioska vina
Galona . . 50, 55, 60 in 65c
Katavba in Delavare vino 80 in 8ŠcgaL
Viaaka posod« ob b do 10 «al velja $1.00, za 25
gal. p<Moda $2.00. Pri večjih naročilih je tad brez,
pjačen. Te cene ao aamo za na debelo. Naro»
^ cilu aaj aa priloži denar in natančni naslov.
! The Ohio Brandy Distilling Co.
Prvi slovanska druiba mm prodajo finih pij*č.
61024)4. St. Clair Ara. - - Cleveland, 0.
CHARLES ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE.
^S^HnZlbs Great SUp "9EEANDBE^
y TT-^r^^d met cortir .UM « m* tsM.w.tar mi +m MrM. ...........i £W
tel. nuNceroN lass-L	>
FRANK ČERNF i
JI	SLOVENSKA TRGOVINA	MmJ
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO.
'	-raj
6033 St. Clair Are.
i a
Kadar želite kopiti dobro nro In drago zlatnino, Colombia d grafofone. ploKe ▼ vseh jezikih, posebno importirane slovenske j
I plošče Ii stare domovine ter vse t to stroko spadajoče predmete, obrnite ae aaopno na svojega rojaka. Prodajam tudi na meaeČna ^ odplačilo. Točno popravljanje ur, zlatnine in grafofonov. Vsako ^ blago jejamčeno.
Zavarujem proti ognju | in drugim nezgodam
POSEBNOST 1 Varaoatnl boadi aa draitraoa Msika pa Xe. od $100.00 na iato. — Javni notar. — Pojaanlln
AUGUST HAFFNER, j
1203 Norwood Road
I %
.fWI	J* S
WJP* T^ V T Je i rji ■ i r m
rk.IV/VLiJ 1V1/Y1
■ J OeIodo|in|ka povest iz življenja
SLOVENCEV)
—Prijatelj^ moi je rekel, ko [pta bila sama v scfoi, ne zameri, ^cc; ti odkritosrčno povem svo fjjc «rii»cnje. Nočem se vtikati v tvoje zakon stke nadeve, tvojo H^j^r^o visoko či^lany in spo-t$feuj©m in Magajna mi je eden fpfcjboljših prijateljev, ali zdi se Mfci, <k imata drug do drugega toliko simpatij,, da zna iz njih | wftcaliti velika nesr&a ii va& |Me. Jaz sem jih* ves večer opa-flzoval in sem v resnih skrbeli.
Bodi torej .previden in — ne "zameri. - • ; , : Sodnik Završali ni bil čisto t nič presenečen,, ko je slišal to Ij^ino svarilo, pač pa se je ra-Šfildil Strniša, kajti. Zavrtan se r3fett-» je (brezskrbno smejal in mu eno rekel: —Ljubi moj starec, zdaj šele Spidim, da ti sVeta in ienstva IjlCfkoznaš. Ko bi jaz svoji ženi iforanil občevanje z Maga'jno, šel o prav kopal grob svoji j^Htoči. Prepovedani sad ima naj-t.^ei zapeljivosti. Tako pa se ni-||fcaar ne bojim, ker vidim, da Hk/jt žena zvesta. Ko sem jo BEet. me ni ljubila, vdala se je Kot pokorna liter želji svojega BE^eta. Danes lajhko rečem, da Biti' si pridobil njeno naklonje-Itocttt. Njena ljubezniva ipozor-Hpgi za mojo osebo, njena ved-Bbq topla prijaznost, njena skifo-Hpst in vdanost mi jimčl aa Ejeno zvestobo. Vem pa tudi, R^jc mlada in če jo je obšla Hpiaka sentimentalna simpati-fib do'Mapajne, ji jaz t epa nika-Ht ne smatram za nezvestobo, iu em prepričan, <da to zopet i ne in sicer tem prej, čim Kanj se bom temu nedolžnemu |«agnenju ustavljal.
I Stari Strniša pa ni bil prepri-Hn. Zmajeval je z glavo in po-Kvšf Zavnšanu roko rekel z Nsilpr en i m s ooutjem:
BVrjemi prijatelj, da želim BKtin tvoji ženi vso srečo. A-Bpf res poznaš svojo ženo, aiko HflUaš globine njene duše — HKjeni, »blagor ti. Ali meni.se ■Meva, da si ti kraj vse svoje ^■tofije vendar (precej površen ^^Hp nisi videl svoji ženi v Hp. Saj ne dvomim, d>a te ima H||ja in da ti je vdana, ali v nje-notranjosti gori plamen in ^HBdari ta plamen na dan, bo Hpe prepozno.
PpLvrŠan je postal pač nekoli-Hppesnobncjši, a odgovoril je ^Hdftr 'z vsem prepričanjem:
K&>Mordft imaš prav ali da bi Kgi&egina meni ikdaj dejansko HBeverila in se vdala Magajni jBfVomu drugemu, to je čisto
Mifruitrt/^mw* t*
fi&Kako slabo si me razumel, gje- vzkliiknil Strniša. Tudi jaz se ravno ne bojim, da bi ti Re-Kfei postala dejansko ali, če Ejpčeš, telesno nezvesta, ali nje-HJpjirce in njena duša se lahko mme od tebe in če se to zgo-H|K|pos nesrečen vse dni. Te-IWana nezvestoba žali pravza-■fcfav samo moževo samoljulbje ^^Hppsčasoma pozabi, duševna Huvestdba pa je lahko smrto* Eposna in za moža ni večje ne-Breče, kakor če se mu žena od-
. ,
Zdaj pa se je sodnik Za/vrŠan Rope t veselo smejal, ikajti Str-Hp«eye misli se mu niso zdele Epli^, Smeje se je poslovil od Hnjatelja in hitel v svojo sobo, je smeje se v,se povedal Hrepi Regini, ne da bi zapazil, HE&fca b'edost se je razlila po K|«nem obrazu in kak strah je Ktjlikal v njenih oceh. Česar BjWfrsni mož ni mogel vrjeti in ■P je zasmehoval, to je uvide-gospa Regina in s trepe-Hppim srcem si morala prizna-m se je to že zgodilo, *esar ■ulje sodnik Završan šele bal ^^Bdnjost.
Kavrsan je že davno mirno IHrt, ko je gospa Regina še ve-■$> We h. Nobenega očesa ni ■Mil zatisniti, in trpela je do-■j^nepoznane bolečine vsled ^^^Efga boja, ki se je vnel v ■bai notranjosti, vsled boja
med hrepenenjem njenega srca
in med zavestjo svdjih dolžno-nosti. Ko je končno utiHijena zasipala, je imela trdni namen, da pozabi iMagajno, in 'bolestni čut, *da svojega namena ne bo mogla izvršiti:4
Tudi Erazem to noč ni našel pokoja. Nemirno je hodil nekaj £asa gop in dol po sobi. Na t)Os!ed je, oblečen, kakor je bil, legel na posteljo. A K zatisniti ni mogel nobenega očesa in »e premetaval 'sem in tja. Vedel je, da pride gospa Angela in taal se je tega.
Ko je v gradu že vse spalo in je vladala v velikem poslopju grobna tišina, je zaslišal pred svojo sobo ra'hlo šumenje žen-feke^n krila in slišal, ko ga je gospa Angela s pritajenim glasom poklicala z iiftenoni. Naj-iprej se je hotel zatajiti, ali kmalu se je tega sramoval. Zdelo se mu je," da je nemoško in nevredno, če si "a tak način pomaga, in zato je vstal ter odprl vrata.	1
V sobo je stopila gosipa Angela. Nočna obleka ji je dobro pristojala in njena zrela lepota je prišla do ipolne veljave, Jtsakaj pri slafbem svitui goreče luči se ni videlo, da ima ze leta mladosti za seboj. .Stala je pred Erazmom kakor utelešeno razkošje in mladi mož se je le z največjo težavo premagoval, da se ni vdal njenim vabljivim pogledom.
Angela je sedla k mizi in na-slonivši glavo ob roko rekla s sarkastičnim usmevom:
—Ali si morda zopet razmišljal, kako se pokoriš za svoje grehe, da si taiko hladen in mol-
« v
cec? • -vv|
Zbadljive »besede gospe Angele so Erazma ozlovoijile. Z enim samim poljubom bi bila lahko podrla vse njegove namene, njen satlka'zem pa je le utrdil njegov sklep, da pretrga ž njo vsako zvezo.
In povedal ji je to s trdimi besedami.
—Gospa Angela — jaz vas nisem nikdar ljubil in vas tudi sedaj ne ljubim. Premotili ste me, da sam nisem vedel, kdaj sem se vdal svojim strastem. Jaz vas nisem nikdar ljubil. —
—In zdaj me morda še zaničujete? je z ostrim poudarkom Vprašala Angela. Jaz vam pa povem, mladi mož, da kdor hoče ljudi zaničevati, naj začenja sam pri sebi. Ali ste me razumeli ?
iMNle zaničujem vas, go$pa( je mirno odgovoril Erazem.
—Hvala! Ce že nisem vredna vaše ljubezni, sem vsaj deležna vaišega spoštovanja. Samo prosim, poniudite mi še svoje prijateljstvo. Ljuibiti vas ne morem, ali prijateljica vam hočem biti — tako sem se jaz včasih otresla različnih čestil-cev. Kaj, 'ko bi zdaj vi tako rekli, a prav sramežljivo, prosim. To bi bil najlepši zaključek najinega razmerja.
—Ko bi vi videli v moje srce, ne bi tako govorili. IPomi-slite, gospa, vi ste omoženi. Kaj vas nič vest ne boli?
—Bog ima skesane grešnice sploh rajši, kot ošabne ženske, ki se domišljajo, da so si s svojo takozvano krepostjo zaslužile nefbesa. Sicer pa hodim jaz k spovedi in dobivam sproti odpuščanje za vse grehe.
Frivolnost gospe Angele je Erazma globoko užalila.
—Nikari tako ne govorite, saj imate vendar moža.
«—Ze dolgo let, ljubi moj mladenič, se je smejala Angela tako dolgo, da imajo njegovi poljubi zame že tak okus, kakor pogreta jed. Ne plašite me s takimi strašili jn nikar ne de-klaniujte o kreposti in o zvestobi; Nobena ' žena na svetu ne more vse življenje samo e-nega moža ljubiti, kakor ni noben mož vse življenje zvest le eni ženi. Kpepost je beseda, ki
so jo izumili farizeji. Krepost je tista lastnost, ad katere imajo drugi ljudje največ koristi, jaz pa hočem biti srečna in sem krepostna le toliko, kolikor to zahteva moja lastna sreča.
Angela je vstala in (počasi šla proti Erazmu. /Zardela je ko-prnenja po Erazmovih poljubih iniburno so se dvigale in upadale njene pr$i. Toda Erazem se je plaiho itvmikal pred njo, kakor da se mui bliža greh, in roke je držal od sebe, kakor bi ji hotel braniti približanje.
Tedaj pa se je gospa Angela zasmejala. Hripavo je donel njen smeh in izražal njeno jezo in njeno užaljenost. Obstala je sredi sobe, za trenutek, potem pa brez pozdrava odšla.
Erazem pa je padel pred po-l dobo Križanega na kolena in z gorečim k%;bm tožil Bogu samega sebe in iskal tolažbe v molitvi. Njegove ustne pa so šepetale Ibesede psalmista: '*Ko sem zamolčal svoj greh, starale so se kosti moje od stoka mojega ves dari, ker podnevi in ponoči bila je težka nad mano roka tvoja in životni sok se mi je izpremenil v poletno sušo. Zato sem svoj greh tebi razodel, in krivice svoje nisem pokrival; dejal, sem: Izpovem se svojih pregreh gospodu. In ti si odpustil hudobijo mojega greha."
Molitev mu je končno dala notranji mir. A zaspati vendar ni mogel. Zunaj se je začelo že daniti. Erazem je ogrnil plašč in je šel iz hiše, v kateri je bilo še vse tiho in mirno. Vleklo ga je v naravo, da bi stvarniku gledal iz obličja v obličje. Sneg je pokrival polja in ležal na gozdih in na strehah. Okrog bivališč so že poskakovali v^ani in vrabci, iskaje hrane, in tuin-tain so se tudi pred revnimi hišami prikazali posamezni ljudje in začeli z vsakdanjimi opravili. Vse se je prebujalo iz spanja in Erazmu je bilo pri srcu, kakor da se prebuja tudi ori iz dolgega spanja, med katerim je zgrešil pravo pot. Motril je nad vse borne koče, v katerih so živeli borni, izmučeni in izstradani ljudje, in kakor ironija se mu je zdel cerkveni nauk: blagor ubogemu na duhu. Ubogi na imetju naj bodo še ubogi na duhu! Vsa njegova plemenita čustva so se uprla temu nauku* •
—Blagor bogatim na duihu, ker ti lahko obogatujejo reveže, je rekel Erazem sam sebi. Obšla g*a je zavest, da je njegova človeška dolžnosf »bogatiti reveže vsaj na duhu, ko jim že na imetju ne more pomagati, in prevzelo ga je prepričanje, da bo vzlic storjenemu grehu lahko vsakomur odkrito v oči pogledal, če bo i'zpolnil to svojo dolžnost.
XII.
Samostan v Bistri je imel no-vega gospodarja. Zlati križec, ki ga je toliko let nosil umrli prijor Ahacij, je sedaj dičil široke prsi patra Celestina, ali sedaj ni t>il novi prijor nič prav vesel svojega dostojanstva, po katerem je toliko let hrepenel in obhajale so ga temne slutnje, da utegne biti kmalu konec njegovi* slavi in njegovi moči.
iPri volitvi je namreč med menihi .nastal razpor. Nekateri izmed starejših menihov so bili očitno nastopili proti Celesti-nu, ker se niso strinjali z načinom njegovega vladanja in s sredstvi, katera je rabil, da Je krotil zatirano kmetsko ljudstvo. Ciganski napad na samostan je bil napravil na menihe globok vtis. Nekateri so zdčeli spoznavati veliko nevarnost, ki preti samostanu, če ne začno z ljudmi drugače delati, drugi so se bili navzeli reformacijskega duha in so iz tega vzroka nasprotovali Celestinu. Sicer je pater .'Celestin vzlic temu zmagal in je postal prijor, to-
odločne nasprotnike. Odheihiar ti pa 2®raK|i tega ni mislil Volja njegova je bila železna in neuipogljfva in kar je' sklenil, to je izvršil do zadnjih konsek-venc, pa če bi to moral plačati s svojo glavo. In tako je teklo življenje v samostanu.^raiv t|«ko, kakor prej, ko je še živel prijor A/haeij. tf ^ ^ ... .Prijor Celestin je imel samo enega prijatelja, kateremu je res zaupal. To je bil Simon Kokaina, ki iga je Celestin smatral za svojo glavno oporo, ker m^ je vestjo poročal o vsem, k4ir se je godilo na Vrhniki in dald£ oflcoli po vaseh m gradovi'h in ker je izvohunil tudi stvari, ki jih sicer niti pri spovedi ni bife izvedeti.* Prav posebno va^ nost je polagal na natančna poročila o početju Antona Ma»-gajne, katerega je smatral zS najnevarnejšega nasprotnika samostana in naravno je, da ga je tudi zanimalo Magajnovo razmerje z gospo Regino, ki je imela na vse ženstvo velik up-
ljiv ter je mnogo storila, da Je ---
skih naukov.
—'Bojim se, da nastane iz Magajnovega razmerja z gospo Regino še, krvava tragedija, je večkrat menil prijor Celestin. £e spozna Završan, da se •j.' ■: ' ' li, t. i. t,! t.; > :
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENARNA
LAKE SHORE BANK
ia p« pravilih plaiam do
dom, ko potapnU d«nur
vn
4% }
St. Clair and 55th /St Pr*«p«ct and t Huron Superior and Addison.
KOGA ŽELITE ZA PREDSEDNIKA ?
Letošnje predsedniške volitve bodejo izvanredno zanimive, enake volitvam tedaj, 'ko je bil izvoljen Lincoln m se je pričela meščanska vojska v Ameriki. Množica kandidatov so je oglasila. Mi želimo zvedeti za mnenja naših naročnikov o posameznih kandidatih. Naredite križ za imenom onega kandidata, katerega želite, da bi'bil zvoljen. Pošljite izrezek v našopisamo osebho ali po posti. Kontest se sklene io. maja, nakar naznanimo uspeh te "volitve". Glasujejo naj državljani tako v
Clevelandu kot po vseh državah. #
Det s .... ..v.....j J	Wilson ........j	|
Roosevelt ........[ ~j	Sherman ......| j
HughfeB ......... |	Bryan ......[
La Follette........j j	Burton ..........|	j
Cummins ........f |	Ford ............|	I
Root .... T. .77 ~|~ |	Fairbanks ... i... ]	|
I MLEKO |||
■Majboljit pasteurizirano II
mleko,; dobite pr| Frank jTerl6
116C E.60th ST. Prodaja se na drobno in II | diflbelo Svoji k tvojim! •^^SSSSSSSS^^SSSSSSSSSSSSSS^SSSSr
M «>■ HTI.	"i	n»Uiž"
Imm Mtrajan In »d n*>rM«i»ih »JrarU. A* rm» ' Maan«A**tlL	' 11 1 j
MteM^^ki« bJI^Surtffci ■
f l«UI k^ravafli*. Imm t«lf popthM *»k>.
g* gMBij«Tib P»«ll»WtOT. lO*Utalh P0tT«b.
Kio, dU«r hi Itailwrj«.
Guenthers Sloven, lekarna,
Addiaoa Rd. vocal St. Clal* Avo.
jljflgg -dobijo delo! a
I Dvajset mož za pomo2 ▼ tovarni. Plača 25c na | uro 9a stalne ljudi.
11 The D. Connelly Boiler Co (
S Iv.nho.Rd.4Niclc.IPUl. Ry.
m ^WM^hs^J
I Dr. Richltr's
I	bolest in otrpe-loat udov In ml-
Pravega dobite
II	v zavoju kot vidite na' sliki. Za-
11 vrnite Tie savoje. 11 ki nimajo naiie Trade Marke. 25c ln (Oo po lekarnah ali oa-ravnost od nas.
RIGHT C R CO.
ttj UfiVHfll
■ ■ P	i
Union SCRAP TOBACCO
fe delan «s naiMlfefft
mu cigare. Samo lujMjii tobak s« potrebuje. Najboljši tobak za zvečanje. V fsakem paketa je kupon.	\
Union ^^^^ Made
_ FINO VINO \
t, vedno ^tfolM! ^-^J^iiilJ | Koželu. Belo niagara in \ | concord vino. , Posebno \ > ženskam je moje vino zna- ^ ; no. Po stari navadi Josip | ; Kozely, 4734 Hamilton ave > I	?
I A. M. KOLAR, I
I Slovenska gostilna. I
I 3222 LAKESIDE AVL I
I	I
■ Se priporoča Slovencem v ■ obilen obisk. Točna postrežb«. Vedno sveže pijače.
POSEBNOST!	POSEBNOST!
B mm
6210 ST. CLAIH AVE.
V TOREK 2. MAJA
IN VSAK TOREK POTEM
The Social Pirates
(DRUŽABNI RAZBOJNIKI)
i *
Družabni razbojniki v osebi Marine Sais in Kirkby sle dve
mladi in zanimivi ženski, ki se prizadevajo, da popravijo napake onih, ki si sami ne znajo pomagati, dve ženski, ki s^ z bistrim 1 umom bore proti zločinom parazitov in jastrebov v človeški družbi.
Vsak torek tekom 15 tednov.
i Vsaka episoda je popolna zgodba za sebe, polna dejanjai 1 Kako se bore trdovratni zločinci proti bistripameti in silni lepot.
I fe^JV I TA ItVrOM in »*	m I	^d^cj
I I opraviči do	^^ I	^^tgp^CT
I Vstopa florbuood	M f I
I Gledatiiča 2. MAJA.	^^ %/
I To je ena izmed najbolj zanimivih iger. Pripišite i samim sebi, če zamudite te senzacijonalne predstave.
J National Drug Store I Slovenska lekarna.
[ vogal St. Clair ave. in 61. ceste, r S posebno skrbnostjo izdehije-| mo zdravniške predpise. V za-J logi imamo vse, kar je treba M v najboljii lekarni. (45) k _*_i.... . ..——
m
6101 SL Clair Avenue
■" '1 ■"■ 1 " 1 " 1 ' *"*"*,
Tu se dobi dobra in pristna pijača
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA.
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK,
Dr. A. A. Kalbfleisch,
- 6426 St Cbir Ave.
Govori te slovensko in hrvatsko. Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravniš-ki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko.
Uradne urei
Od 9*30 do II18O dop. Od 1:30 do 6:00 pop. Od 6:00 do 8:00 rrečer
j 1
Telefon urad«:
East 408 J.
Telefon utanovanj a:
, Eddy 18S6 M.
'. ■ tfflaKA: i.....•*'«'•'• ki. zx ': ■ K