Kako negovati zobe.
Spisala Marica II.
Opazovaje človeka raz estetično stališče, oziramo se vedno tudi na
zobe. Mnogokrat se sliši, ta ali ona je lepa, dokler nc odpre ust, a ka-
kor hitro stori to, izgine ves čar, ker ima ali umetno ozobje ali pa svoje
z.inemarjeno.
Nekatei'i menijo, češ, pri moških je vsejcdno, če ima lepe zobe ali
jih nič nima, saj in'i brke zakrijejo pomanjkljivosti,.nasprotno se pa spet
t l'ili : „No, dober tek, gospodu A. pač ne bi dala poljubčka za živ svet
ne, ker se njegovim zobem še menda sanjalo ni nikoli o ščetki".
Prvi pogoj vsake le[iote je zdravje in raz zdravsteno stališče so
zobje še mnogo vtižneji za človeka nego raz estetično. Čim vestneje se zgrize
brana, tem lažje iirebavlja želodec, kako naj opravljajo zobje svojo dolžnost,
če niso zdravi !
Kdor ima torej zdrave zobe, naj skrbi za nje, kolikor možno. Zobje
pa se morajo negovati začeli že v ranej mladosti ; kakor hitro zna otrok
rabiti ščetko, naj se navadi na njo. Paziti moi-a mati soscbno na isti čas,
ko začenjajo malčke zobe boleti drugikrat — ])rvi zobobol občuti človek,
ko zobe dobi, drugi i)a, ko jih menja .... ne V — Ko se začne majati
di-obna škrbica, naj se jiridno povspešuje majanje, da pi-cj naredi stari
zob prostor novemu, kajti drugače prodre novi nestrpnež kje po strani
na dan.
88 Marica II. : Kako negovati zobe.
Ne morem si k;ij, da bi ne omenjala tulcaj navade, katero goji narod
pri pipanju zob, ka 'ar jih menjavajo otroci. Starisi jili namreč navajajo,
da si jih pipijejo otroci sami. Mati priveze paglavčku nit okoli zoba in
potem ga poduči, kako mora narediti. Pripravi mu tudi kiipico vode, da
si izpere usta. Otrok navadno vzame kupico in v roki drže nit, privezano
okoli zoba, skrije se za kakšen vogel hiše, kjer ostane ,mit seinem Sclimerz
allein" 1
Črez nekoliko časa vrne se zmagonosnega obraza, na niti nosć zob
in pripoveduje navzočim o svojem junaškem činu. Mati pa mu reče : ., Se-
daj vrzi zobek kam pod pesteljo, pa reci : „Miška, jaz ti dara koščen zob,
ti pa mi prinesi železnega !"
Majhen junak pa ne more potem dolgo in dolgo pozabiti svoje ko-
rajžo in pripoveduje potem še dolgo, kako je bilo takrat, ko si je s a m
izdrl zob. Sicer malenkost, a v otroku je vzbudila samozavest in zaupanje
v samega sebe.
Zobje se morajo varovati vsakega mehaničnega poškodovanja, da
namreč ne grize pretrdih reči, lešnikov, orehov itd., kajti Icliko se zgodi,
da se mu odkrhne kos zoba, lošč se,pa gotovo poškoduje. Z nožem ali z
iglo se naj nikoli ne trebijo zobje, kajti ne samo, da jim je to na kvar,
ampak tudi nevarno je. Tudi hipna menjava temperature je zobom škod-
ljiva, ker zakrivi, da razpoka lošč ali email.
Snažiti se morajo vsak dan s ščetko zjutraj in zvečer, po vsakej
jedi pa se usta izplahnejo, kajti drugače začno gnjiti ostanki.v ustih.
Tvorijo se različne kisline, katere škodujejo emailu in kadar je pokvarjen
ta, potem gre liitro z zobom rakovo pot. Jame se drobiti in slednjič ostanejo
same škrbe in korenine še, če se ne plombuje pravočasno.
Ščctka za zobe naj ne bo ne premehka, ne pretrda. Umivajo se
zobje, kakor delujejo, torej v zgornjej čeljusti od zgoraj navzdol, v spod-
njej pa narobe in to ne samo na vnanjej strani, ampak znotraj in po
vrhih tudi.
Voda naj bo prestana in kot jako dobro sredstvo za desinfekcijo
priporoča se odol. Pri izbiranja takih sredstev moramo biti pi-av pozorni,
kajti često se brezvestno hvalisa kot „non plus ultra" vsega dosedanjega
kakšna tinktura, katera do tal pogori pri kemični analizi in se spozna
naravnost za zobem škodljivo. Tudi i)ri nakupovanju zobnega praška
mora človek vedeti, kaj dobi, kajti takim praškom je običajno primešan
seralet votlič, to je kamen (Bimsstein) kateri pa sčasoma odrgne email.
Nekateri hvalijo pi'ali iz lipovega oglja, katerega vrednost je pa dvom-
ljiva, ker se nabere pod dlesna, katera so potem črno obrobljena in se
celo jamejo gnojiti. Jako ceni prašek, katerega zobozdravniki radi pripo-
ročajo, je izprana kreda (Schlämmkreide) parfumovana s poljubno dišavo.
Priporočam ga i jaz lehko iz lastne skušnje.
Grilcek : Iz dnevnika male gospodinje. 89
Knoipj) svetuje namesto vsakili drugih ,kai)ljic" kakor najboljše
antiseptiknm . . . beli galun, katerega se da malce sprašcnega v vodo
kar [la jako krepi dlesna.
Kedor i)a se hoče na mnoga leta veseliti lastnega zdravega ozobja,
naj gre vsako leto vsaj enkrat k zobozdravniku in si naj da preiskati svoja
,grizala".