Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri de!la Liberta (Ul. Commerclale) 5/1. Tel. 28-770 7,a Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. prod. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačana v gotovim NOVI LIST Posamezna št. 40 lir NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in ahb. postale I. gr. St. 546 TRST, ČETRTEK 6. MAJA 1965, GORICA LET. XIV. To ni doVolj! V deželnem svetu se nadaljuje razprava o proračunu za leto 1965. Razprava se je začela prejšnji teden s programskim govorom predsednika Berzantija, ki ni obrazložil samo glavnih postavk proračuna, temveč nakazal tudi glavne politično upravne smernice deželne vlade. Slovenska zamejska javnost je seveda z zanimanjem pričakovala, kakšna stališča bo deželni predsednik zavzel zlasti do tistih vprašanj, ki se posredno ali neposredno tičejo narodne manjšine. Potem ko smo poslušali njegova izvajanja, ne moremo nikakor reči, da se z njimi zadovoljujemo. Imamo namreč vtis, da se tudi predsednik deželne vlade vsebinsko in oblikovno oklepa metode, ki jo poznamo iz prakse povojnih italijanskih politikov, ko gre za obravnavanje manjšinske problematike. Tudi dr. Berzanti se je namreč omejil na poudarjanje določenih, sicer pravilnih načelnih stališč, izognil pa se je obravnavanju stvarnih problemov, se pravi, da ni pojasnil, kako namerava njegova v'ada reševati tista manjšinska vprašanja, ki sPadajo v njeno pristojnost. Dr, Berzanti je sicer dovolj jasno poudaril, cla je deželna vlada trdno odločena voditi zelo odprto politiko zlasti s sosednima deželama, Slovenijo in Koroško, s katerima namerava navezati in poglobiti gospodarske in kulturne stike. Gre za politiko, ki smo io Slovenci v Italiji vedno zagovarjali, ker more in mora imeti vsestransko pozitivne posledice za vse tri prizadete dežele in seveda tudi za našo manjšino Zelo pomanjkljivo pa se nam zdi stališče, ki ga je dr. Berzanti zavzel do vloge, ki naj jo imajo »jezikovne manjšine« (tako namreč imenuje deželni predsednik naše slovensko govoreče ljudstvo) v Furlaniji-Julijski krajini, češ da bi se morale same zavedati posebnega položaja, v katerem se nahajajo, in sa-nie doprinesti svoj delež k razumevanju in spoznavanju različnih izročil in civilizacij. Zdi se nam, da si je govornik osvojil le drugi' odstavek znane enciklike Janeza XXIII. “Pacem in terris«, kjer je govora o narodih manjšinah, medtem ko je zamolčal ali ni vsaj dal mnogo poudarka tistemu delu enciklike, kier so zelo jasno omenjene dolž-nosti večinskega naroda in njegovih predstavnikov do narodnih manišin. Nesprejem-'iivo je namreč za nas mnenje, da bi samo H"1' imeli določene dolžnosti, medtem ko bi v®činski narod bil prost vseh obveznosti, ra-*en poudarjania določenih načel, ki postane--kot nas praksa jasno uči, prazne fraze, Ce se ne izvajajo v vsakdanjem življenju. Kot smo večkrat poudarili in kot bomo Vedno poudariali, Slovenci v Italiji povsem jJpravičeno zahtevamo in pričakujemo, dai končno prenehata besedičenie in ponavljanie epih fraz, ter da se preide k stvarnemu da-u. to je k sprejemaniu in izdajanju konkreten pravnih norm, ki naj določiio pravice Manjšine in zaščitijo njene življenjske koristi. (Nadaljevanje na 2. strani) SADOVI KRATKOVIDNE POLITIKE Predsednik Johnson je zahteval v torek' od ameriškega kongresa, naj odobri izredno proračunsko postavko 700 milijonov dolarjev (okrog 437 milijard lir) za nadaljevanje vojaških operacij v Vietnamu in v Dominikanski republiki. »Odobritev te postar/-ke bi pomenila trdno in nepreklicno zagotovijo našega naroda in naše države, da bo-sia neg'pele na vsakršno tveganje in ceno vztraja'a pri dušenju obeh žarišč komunističnega vdiranja na Daljnem vzhodu in na zahodni polobli«, je pri tem izjavil Johnson. Pričakovali je, da bo kongres njegovo zahtevo sprejel m odobri' nove stroške za nadaljevanje ameriške intervencije v obeh omenjenih državah, čeprav so nekateri senatorji, ki so dos'edni nasprotniki Johnsonove politike, proti. A tud.i če kongres te Johnsonove zahteve ne bi sprejel, sc bo ameriška (intervencija> v Vietnamu nadaljevala in verjetno tudi tista v Dominikamlski republiki. Denar sil bo mora'a preskrbeti ameriška vlada v tem primeru pač 'iz drugih postavk proračuna. Dejstvo je, da zdaj ne more umakniti svojih čet ne iz Vietnama iin 'tudi ne iz Dominikanske republike, ne le zailo, iker bi s lem prehudo trpe’ njen ugled, ampak pred vsem zato, ker so v 'igri prevažne 'stvari, da bi mogle in hotele Združene države prepustiti tli dive deželi njuni politični usodi. KRIZA V DOMINIKANSKI REPUBLIKI Boji v Vietnamu so se odmaknili v zadnjih dneh kar nekam v ozadje, spričo akutne politične krize na prekrasnem otoku fli-spaniola v Karaibslkem morju, ki si ga delita francosko govoreča črnska republika Haiti Sn »bela«, špansko govoreča Dominikanska republika. Kriza v tej republiki je prizadela ameriško vlado kot blisk z jasnega neba, saj se je zidelo, da sedli nova vojaška viada, ki je pred dobrim letom pregnala predsednika Boscha, dokaj trdno v sedlu. Združene države so se v začetku ner kolilko obotavljale, da bi jo prizna'e, toda kmalu je bilo nezaupanja ikoncc in kot vse kaže, je vladal zadnje čase med ameriško iin dominikansko vlado precej dober in celo tesen odnos. Zdelo se je, da ima nova do-nr.nikaniska vlada položaj trdno v rokah, vendar pa so zadnje čase razni, znaki kazali, da 'postaja ozračje napeto, 'čeprav so' tako v Združenih državah kakor v dominikanskih vladnih krogih verjetno te znake podcenjeval: in jih smatrali za običajne študentovske nemire. Ko je izbruhnil upor, je v začetku res kazalo, cla gre za novo vojaško zaroto, kakršne predstavljajo v l&tin-sko-amerišlkiih republikah skoro najrednej-šo menjavo vlad. Toda kaj kmalu se je pokazalo, da tič: za tem državnim udarom nekaj več. Meditem ko ostane ljudstvo v južnoameriških republikah ob takih državnih udarih na splošno mirno čn skoro brezbrižno, tako da teče življenje naprej, ka- kor da se nič ne dogaja, četudi se v sosednji ulici obstreljujejo novi 'n stari »vladni«, pa je tokrat ljudstvo v San Domingo nedvoumno- pokazalo, da je proti dosedanji vladi: in da podpira upornike. Kaj je temu vzrok? Predvsem to, da je 'dominikansko ljudstvo sestradano svobode, ki jo je 'bridko pogrešalo pod dve desetletji trajajočim Trujiloviim okrutnim diikta-lorsikim režimom. Komaj se ga je znebilo, je priš’a na oblast spel vojaška »julnta«. Predsednik Bosch je vladal le malo časa, vendar pa dovolj, da je dai ljudstvu okusiti svobodo parlamentarnega, demokratičnega režima. Tako si je v nekaj melsecih svoje vlade pridobil ve iko pristašev, ki ga hočejo nazaj, ker hočejo nazaj svobodo. Vzrok pa so tudi socialni razlogi. Dominikanska repub ika nikakor ni tako strašno revna kakor sosednji Haiti, vendar pa življenjska raven mi visoka in mnogi socialni in gospodarski problemi so ostali nerešeni. Naravno je, da je priišlo do izbruha ljudske novolje, težko pa je presodiiiti od daleč, če gre v resnici samo za spontan upor množic, ki jih žeja po demokraciji i,n boljšem, življenju, ailiii pa imajo res svoje prste vmes na Kubi izvežbani caistrovslki agenti, kot zatrjujejo Američani. Tudi to bi ne bilo nič čudnega, saj je Kuba čisto iblizu in spričo podobnosti razmer in etnlične sorodnosti prebivavstva je pač naravno, da se oblikujejo tudi enaka politična stremljenja in da izvaja kubanski režim močan vpliv na Dominikanske revolucionarje. Dejstvo pa je, da svet le težko presodi, kaj se zdaj dejansko dogaja v San Domingu, saj je ta dežela ona najbolj odmaknjenih od središč svetovne poliitiike, že zaradi svoje otočne lege in »mrtvega« kota v omrežju svetovnega prometa. Nobena pomembnejša pomorska proga 'ne vodi mimo tistega otoka. Tako smo navezani pač samo na poročila, 'ki jih pošiljajo v svet nasprotni propagandni viri. IZBRUH LJUDSKE NEVOLJE Kljuh pomanjkanju avtentičnega materiala za presojo položaja pa se lahko reč;, da so sc znašle Združene države tam pred istim problemom, pred katerim se bodo znašle prej a'i slej v vsej latinski Ameriki: nred problemom ljudskega nezadovoljstva. Latinska Amerika je danes eden najrevnejših, če ne sploh najrevnejši predel sveta, in neprestano menjavanje vojaških vlad, in diktatur egoističnih politikov, ki jim je ma'o mar resničnih problemov, ne d,opušča, da bi se kaj resnično izboljšalo, če je ka)k napredek, je vse prepočasen. Tudi ambiciozni ameriški program pomoči latinski Ameriki, ki si ga ic zamislil še Kennedv, ni dal doslej nobenih pomembnih rezultatov. Vse tiste nemaihne vsote izginejo nekam brez haska, verjetno v žepe pohlepnih ;n nepoštenih ljudi na vladi. Nezadovoljstvo (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 9. maja 1965, ob 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.00 Tržaški slovenski zbori; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Otroka kapitana Granta«. Napisal Juilvs Verne, prevod in dramatizacija Dcsa Kraševec. Tretji del; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi ledna v naši deželi. Urednika Mitja Volčič in Dušan Černe; 14.30 Sedem dni v svetu; 15.00 Pojeta: Jula De Palma in Henry Salvador; 15.30 »Skfenje. na vrsta«, radijska drama, napisal Jean le Pail-lol, prevedel Ivan avli. Igra RO, režira Stane Kopitar; 18.10 Igra orkester, ki ga vodi Aleksander Bevilacqua; 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Turk vže zbira silno uojsko«; 21.00 Vabilo na ples. ♦ PONEDELJEK, 10. maja, ob: 12.15 Iz slovenske folklore: »Turk vže zbira silno uojsko«; 17.20 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu; 18.00 Ne vse, toda o vsem — poljudna radijska enciklopedija; 18.30 Koncertisti naše dežele: Baritonist Marijan Kos, pri klavirju Livia D’Andrca Romar.ullii; Benjamin Ipavec: Menih, Po noči, Če na poljane rosa pade, Pozabil sem mnogokaj dekle, Iz gozda so ptice odplule, Tvoje goste črne lase, Ven v mrak in vihar, Dekliška pesom; 19j15 Plošče za vas; 21.00 Igor Strawinsky: »Mavra«, komična opera; Giorgio Federico Ghedini: »Zlata bolha«, opera v enem dejanju in treh slikah. ♦ TOREK, H. maja 1965, ob: 11.45 Naš juke-box; 12.15: Pomenek s poslušavkami; 17.20 Italijanščina po radiu; 19.15 Dante Alighieri: »De Monarchia«, pripravil Boris Tomažič; 20.35 Kulturni odmevi -dejstva in ljudje v deželi; 22.00 Slovenske novele: Ivan Cankar: »Zimsko cvetje«; 22.45 Komorna glasba v začetku dvajsetega stotetja. ♦ SREDA, 12. maja, Ob: 1135 Radio za šole (za 1. stopnjo ljudskih šol); 12.15 Brali smo za vas; 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajav-cev; 12.25 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih Šol); 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Skladatelji v očeh njihovih sodobnikov, pripravil Dušan Per-tot; 19.15 Higiena in zdravje, pripravili dr. Rafko Dolhar; 21.00 Simfonični koncert. Vodi Boris Brott. V odmoru (približno ob 21.50): Iz pesniških gajev: Jože Peterlin »Anton Vodnik«. ♦ ČETRTEK, 13. maja, ob: 12.15 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič; 17.20 Italijanščina po radiu; 17.35 Iz albuma lahke glasbe, pripravila Susy Rim; 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin; 19.15 Vinko Beli-čič: »Prešernovi sodobniki Cboličarji in drugi«; 21.00 »V fijakarju«, radijska drama, napisal Arthur Adamov, prevedel Vinko Beliioič. Igra RO, režira Stana Kopitar; 22.30 Skladatelji Furlanije - Julijske krajine. ♦ PETEK, 14. maja, ob: 11.35 Radio za šole (Zaključna oddaja); 12.15 Pomenek s poslušavkami; 13.30 Glasba s filmskih trakov; 17.25 Radio za šole (Zaključna oddaja); 18.00 Ne vse, toda o vsem — poljudna radijska enciklopedija; 18.30 Slovenski solisti; 19.C0 Ansambel »Pravi Jadran« in vokalni kvartet »Veseli pevci«; 1935 Italija in južni Slovani v letih 1848-1918: Miloš Vauhnik: »Italijansko brodovje priskoči na pomoč srbski vojski na umiku«; 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik Egi-dij Vršaj; 21.00 Koncert operne glasbe, V odmoru (približno ob 21 30) Socialne vede. ♦ SOBOTA, 15. maja, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15: Kulturni odmevi — dejstva in ljudje v deželi; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Pevski zbori Furlanijc-Julijske krajine; 17.20 Drugi Vatikanski koncil. Poročila in komentarji 17.30: Pisani balončki. Radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasu! ja Simoniti; 19.15 Družinski obzornik; 20.35 Teden v Italiji; 20 45 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič; 21.30 Vabilo na ples. Dr. Škerk o stališču slovenske manjšine TEDENSKI KOLEDARČEK | aja, nedelja: Gregorij, Griša tja, ponedeljek: Izidor, Antonin rja, torek: Žiga tja, sreda: Pankracij, Uglješa tja, četrtek: Servacij, Jasna tja, petek: Bonifacij, Valent tja, sobota: Zofija, Zofka Na sedanjem zasedanju deželne zbornice, na katerem obravnavajo deželni proračun in programsko 'izjavo deželne vlade, je nastopi tudi predstavnik Slovenske skup nosti in je med drugim predočil deželni vladi razna vprašanja, ki zadevajo slovensko manjšino, in 'katera bi deželna v ada lahko rešila avtonomno ali s sodelovanjem države. Dr. Skerk je najprej obža oval, da je ustavno sodišče s 'svojo znano razsodbo ozko tomačilo deželni statut ter da niso bile do danes objavljene izvršilne določbe tretjega člena deželnega statuta, ki zagotavlja enakopravnost vseh jezikovnih 'skupin iti zaščito njihovih etničnih ter kulturnih značilnosti. V zvezi s tem je predstavnik Slo venske skupnosti poudari , da je deželna uprava pr'stoj na za reše vanje zadev slovenske manjšine, kajti v nasprotnem pri metu ne bi imel tretji člen deželnega statuta več nobenega simlisla in bi bil sani'-' reklamnega značaja. Cen III. deželnega 'statuta 'bo pa uresničen — je nadaljeval dr. Skerk — ko bodo deležni narodnostne za ščite vsi pripadniki slovenske manjšine na Tržaškem ter v Goriai in videmski pokrajini. To stališče je predstavnik slovenske skup-nerti podkrepil z navedbo reso'ucije, ki jo je svojčas sprejela podkomisija za organizacijo države, ki je delovala v okviru usta vodajne skupščine. Omenjena resolucija zagotavlja, da bodo področja z jezikovno m; šanim prebivalstvom sestavljala posebne teritorialne enote in imela takšno ureditev, ki bo zagotav jala v skladu z državnimi de mokratlčnimi ustanovami uporabo jezika, razvoj kulture ter spoštovanje in zaščito navad, tradrcij in krajevnih interesov. Nato je dr. Škerk navedel števi ne zahteve Slo venske manjšine, ki niso bile do danes uresničene. Ob zak juoku je poudaril, da bo s'ovenska ‘narodna skupnost ocenjevala kva liteto demokracije, v katero je vključena, po tem, koliko jti- bo dano živeti v tisti, odrasli polnovrednosti, kč si jo je s čezmernim d.e'ežem prelite krvi priborila. Zatem je predstavnik Slovenske skupnosti sporočil, da bo njegovo g asovanje o proračunih in programski izjavi’ odvisno od stališča, ki ga bo zavzela deže'na vladi do reso ucij in popravkov, ki jih namerava predložiti med razpravo o posameznih proračunskih postavkah. Dr. škerk je pa že vnaprej pripomnil, da se ne more strinjati z izjavo predsednika deželne vlade, po ka- Mladina proslavlja odporništvo Na pobudo S. Z. »Bor« se je v torek, 4. t. m., sestal pripravljalni odbor predstavnikov organizacij slovenske mladine z namenom, da pripravi dostojno proslavo dvajsetletnice odpora. V ta namen bo slovenska; mladina organizirala vrsto proslav, ki jih bo povezovala štafeta po vsej deželi, kjer živi slovenska manjšina. Proslave se bodo razvrstile s pričetkom v Kanalski dolini od 26. do 30. maja, ko bo v Bazovici zaključna proslava. Ob tej priliki pozivamo že sedaj vse zavedne Slovence naše dežele, da se proslav udeležijo in pripomorejo po svojih močeh k dobremu uspehu celotne pobude. S tem bo slovenska javnost dokazala svojo življenjskost in zvestobo idealom odporništva. teri bi morala prispevati k medsebojnemu razumevali ju samo sovenslka manjšina. Predstavnik Slovenske skupnosti je poudaril, da so dolžni pospeševati in krepiti sožitje vsi državljani brez kakršne koli raz i-ke. Sadovi kratkovidne politike (Nadal.jevanfe s 1. strani) južnoameriških narodov krotijo za zdaj le diktature, proti katerim so bi i posamezni revolucionarni vzgibi množic bolj a'i manj neuspešni. Danes pa je drugače, 'ker nudi Kuba primer uspešno izvedene revolucije in ker množično vežba agitatorje ter uvaiž1 v vse južnoameriške države propagandno |i ternturo. Tako se revo uciionarnc sile vedno bolj 'kanalizirajo in za dobivaj o konkretnejše cilje, razpolagajo s politično šo'alnimi vodi tel ji in orožjem, ki verjetno tudli prihaja s Kube. Združene države pa se še vedno nir so odrekle, svoji kratkovidni pobtiki podpiranja diktatur, ker vidijo v njih — po listo zgrešeni logiki desničarjev — najbolj učinkovit jez proti revolucijam in 'eviča1'-skinr prevratom. Diktatura jim pomeni sta-bfnost. Pri tem 'se ne zavedajo, da so v resnici diktature samo jezovi, k: ovirajo naraven političen razvoj v demokracijo in nehajo opozici jo v d:rugo 'skrajnost. Talko je bilo tudi v Dominikanski republiki. Združene države so deset etja trpele in v raiz-irh ob':kah podpirale Trujillovo diktatur.), kakor trpe :iln' dejansko (z denarjem) pod pirajo zaostalo Duva’ierovo diktaturo v sosednjem Haitiju. Ničesar niso 'Storile, da bi jo pomagale odstraniti in pripomogle na ob'a'st demokratičnim elementom. Tako je razumljivo da prehaia opozicija v boju proti diktaturam na vedno bolj leve pozicije, ker lišče pomoč pač tam, kjer jo dob:. Sadove te nepremišljene in s’epe politike žanjejo Združene države zdaj že marsikje, tudi v Južnem Vietnamu in v Južnii Koreii. trenutno pa v San Domingu. Najnovejša poročila od, tam govore o premirju in verjetno bo priš o do tega, da bo zamenja! ameriške mornariške strelce kontingent »medameriških« si' in da bodo razpisane volitve za novega predsednika. Toda glavni problem s tem ne bo spravljen s sveta. Ta davni problem ie odnos ameriške vlade do tistih gibanj v latinski Ameriki in na vsem svetu, ki hočejo več svobode in boljše življenje. Vojaške operacije tu ne zaležejo veliko. Če so kje potrebne, je to znak, da ie bi1 o mnogo zamujeno na političnem terenu. To ni dovolj! (Nadaljevan e s I. strani) Stvar italijanske demokracije same je, da določi, kateri državni organi so pristojni za izdajanje takih norm. Nedopustno in nedemokratično pa je, da se rešitev tega problema odlaga in zavlačuje z lažipravnim teoretiziranjem o problemu pristojnosti. Dokler se vsa ta vprašanja natančno ne razčistijo in dokler se ne izoblikuje takšno stališče, kakršno ustreza načelom pravičnosti in demokracije, je jasno, da bodo Slovenci in njihovi izvoleni predstavniki z veliko rezervo ocenjevali celotno delovanje deželne vle-de in se temu primerno tudi ravnali v deželnem zboru. D. L- Mladina in i V zadnjih številkah Novega lista smo z zanimanjem zasledovali razpravljanja v zvezi z našo mladino. Prav je, da se je to nadvse pereče vprašanje sprožilo in postavilo nekako na dnevni red v naši publicistiki in v javnosti. Glede na polemični značaj dialoga se nam zdi pa primerno razčistiti še nekatere pojme in stališča. Kot se zdi, se je polemika osredotočila okoli vprašanja vzrokov za neugodje pri naši mladini in okoli vprašanja o značaju njene angažiranosti. Glede vzrokov se postavlja vprašanje, ali je za občutje neugodja pri mladini odgovorna njena vzgoja ali pa mladina sama? Zatorej si oglejmo vzgojo mladine doma, v šoli in v družbi. VZGOJA DOMA Na splošno bi mogli ugotoviti, da nudi današnja vzgoja naši mladini mnogo venč, kot je nudila prejšnjim generacijam. Po eni strani ji nudi eelo mnogo preveč, po drugi pa mnogo premalo. Danes nudijo starši, vsaj na splošno, svojim otrokom vse potrebne materialne dobrine; često celo preveč in jih razvajajo v hrani, obleki, zabavah in od nakita do motornih vozil, ko odrastejo ne zavedajoč se, da jim pri tem prej škodijo kot koristijo. Ne nudijo pa jim prečesto glavnega, to je pravega doma in družine! Naši domovi ostajajo prazni, v njih ni družinskega življenja. Po ves dan je zaradi zaslužka ali drugačnih izvenpoklic-nih ali celo zasebnih vzrokov odsoten z doma oče in vedno bolj tudi mati. Otrok ostaja sam, saj nima skoro več družbe bratov in sestra. Prepuščen je »vzgoji« sorodnikom (ali tujcem — pomočni- cam) ali pa ga vedno bolj dajejo v razne vzgojne ustanove. Ko je večji, je pa često prepuščen sam sebi ali cesti. V zameno za izgubljeno družino pa nudijo starši mladini kaj borni nadomestek »Ersatz« v •varnih dobrinah in pri tem še pretiravajo. Namesto, cla bi nudili otroku le potrebno in koristno 'n mu omogočili pogled v stvarnost in boj življe-nia in ga vanj postopoma uvajali in ga tako usposabljali za življenje, ga prikrajšajo za obču-tek zadoščenja nad lastnim prizadevanjem — ki /o vir zorenja — ako ga s svojo materialno skrb-jo nokako duše v njegovem razvoju. Pri tem pa manjka mladini pravega zraka, prave luči in prave hrane, ki mu jo more dati le resnična družina, toplo, ljubeče in varno zatočišče doma, kjer kot otrok in pozneje kot odrasel človek čuti, da bo našel razumevanje, oporo in vzpodbudo. Saj je eno naj več jih psihopedagoških dognanj sodobne znanosti, da je otroku za njegov skladen psihofizičen razvoj, za življenjsko ravnovesje, zrelost in za srečo osnovni pogoj zdravo družinsko vzdušje, in to od Prve ure življenja dalje. Tega pa žal našim otrokom, naši mladini in nam vsem najbolj manjka. Živimo kot nekaki invalidi, ohromeli v resničnem čustvenem življenju, dasi se tega niti povsem ne zavedamo. A to je morda največje zlo naše dobe. Zato je Prav in skrajni čas, da se osvestimo, da privre iz uaših vrst protekt, klic po življenju in njegovih Pravicah. In prav mladina je za to soklicana, ker najbolje občuti neskladnost življenja. Mladina ima Pravico do polnovrednega življenja. To pa omogo-Ci|. kol smo videli, edinole družina. Zato ima °trok naravno pravico do matere, pravico do oče-la' pravico do bratov in sestra. Dolžnost družbe P;l je, tla našim možem in ženam omogoči, da bodo svojim otrokom pravi očetje in prave mate-r°- tla jih za to pedagoško pripravi, jim s primer-111 ni poklicem omogoči vzdrževanje družine, a jih v delu ne zasužnjuje, temveč jim omogoči, da se Posvete vzgoji svojih otrok, da jim nudijo pravi c,om. Zato pa se je treba upreti duhu — tiraniji našega časa, materialistični ideologiji naše druž->c‘ z njeno enostransko tehnično civilizacijo in s Politiko razkrajanja družine, ki vodi v razosebljeni0 človeka! Od tu izvira, kot je razvidno, prvi vzrok neugodja naše mladine. SOLSKA VZGOJA Drugi leži v šolski vzgoji. Kljub raznim reformno čutimo vsi, da je naša šola potrebna 'še te-'djite preosnove, da bo kos svoji vzgojni nalogi, p pripravi mladega človeka za življenje. Poleg h pv Preosnove pa so naši mladini potrebni tudi s°Dši učitelji v strokovnem in moralnem pogledu, častno izjemo nekaterih, je večina premalo s srbi pri mladini. Ali so indiferentni ali pa preveč ■uigažirani« na drugih bolj dobičkanosnih področ-stv ta*<0. c*a i"11 Je Postulo njih vzvišeno poslan-° zgolj obrt. Razumljivo je, da zavoljo premajh. taša družba ne razgledanosti in globine in zaradi pomanjkanja posluha za današnji čas, ne morejo dati mladini pravih smernic za življenje. In bolj kakor smernice so mladini potrebni živi vzori. Sicer pa, kdo naj razume mladino in naj bo dober vzgojtelj, če sam nima otrok? Ne besede, dejanja, izkustva, vzori — vzgajajo! In mladina ima pravico do dobre šole, do dobrih učiteljev, ki naj bodo vzgojitelji. — Mi pa smo ji dolžni to nuditi! Spričo navedenega je razumljivo, da tudi šola prispeva k občutju neugodja naše mladine. VPLIV DRU2BE ln še, kakšno vzgojo nudi mladini družba; odnosno, kako vpliva družba :ia vzgojo in oblikovanje mladega človeka? Neposredno vpliva na mladino s svojimi organizacijami namenjeni mladini kot so razne športne, kulturne, strokovne, pa tudi politične in verske. Vsaka teh skuša obliko.ati mladino po svojih posebnih načelih in vidikih in ji zato nudi več ali manj enostransko usmerjenost in izživljanje. Zavoljo svoje idejno — dogmatične in politično — strankarske zaprtosti in nestrpnosti jo preje duši kot pa osvobaja v njenem razvoju. Slično je tudi s posrednim vplivom družbe na mladino, ki je morda še globlji, ker sega do njene podzavesti. Tako zlasti tisk, radio, televizija, kino, gledališče, najraznovrstnejše publikacije, pa tudi moda in zlasti javno mnenje. Na zunaj se sicer družba z vsemi svojimi institucijami in sredstvi zavzema za blagor mladine, a v bistvu se za tem skrivajo prečesto le ideološko strankarski ah pa komercialni interesi. Tako se znajde doraščajoča mladina kljub vsej zunanji pozornosti okolja za njo, od staršev in šole ter družbe, sredi vseh dobrin prečesto zelo osamljena, notranje nekako prazna in brez prave življenjske orientacije in zato tudi brez prave volje do življenja in dela. Kriv za to je duh časa, to je naše gledanje na življenje in svet, ki je pa seveda spet zgodovinsko pogojeno. Tako ugotavljajo sodobni sociologi, da prinaša dvig življenjske ravni, kot posledica tehnične civilizacije, naraščajoče nezadovoljstvo, ne več na ravni skupin, temveč na ravni posameznika in često na najgloblji ravni njegove podzavesti. Kako to, se sprašujejo? tehnična civilizacija je človeka zajela v celoti in ga vedno bolj in bolj determinira, dasi se zdi, da ga osvobaja; skratka človeka standardizira. To ima za posledico neposredno depolitizacijo z anarhičnim uporom posameznika skupnosti. Kajti kolikor bolj je človek prisiljen prilagoditi se nujnostim kolektivne proizvodnje in njej žrtvovati vse svoje sile, čas, in svojo osebnost, toliko bolj se postavlja vprašanje po vrednotah in smislu tega njegovega osebnega in kolektivnega gigantskega napora. Odtod torej občutek nezadovoljstva, neuteženosti, ki je tem večji, čim bolj je neka družba tehnično civilizirana. Ta splošni pojav se naravno odraža tudi pri nas in ga po svoje občuti tudi mladina. Tako nastane vprašanje, kako mladina reagira na svoje okolje, na svojo vzgojo in na duh našega časa? Na splošno se zdi, da dokaj pasivno, kar je spričo vsega navedenega tudi nekako razumljivo, dasi ne zato tudi opravičljivo. Kajti nobena generacija še ni imela idealne vzgoje in okolja, a se je kljub temu in prav zaradi lega uporno bojevala za svoje ideale. ANGAŽIRANOST MLADINE Tako vidimo zlasti zadnji čas, da se tudi med našo mladino prebujajo zdrave življenjske sile in jo vodijo v akcijo. Mladina se je začela osveščati in zavedati svoje vloge in odgovornosti v narodu. Tako je začela organizirati svoje krožke, ki jih imenuje kulturne, nepolitične. Pravi, da jo je k temu napotila samo »ljubezen do materinega jezika«, nikakor pa kakšna politika, »kajti z razpravljanjem o politiki se dosežejo samo medsebojni prepiri, ki škodijo slovenski manjšini.« V pojasnilo dodaja: »Upamo, da nam starejše generacije ne bodo zamerile, če se skušamo 'iz njihovih napak učiti in se jim izogniti. — Nas Slovence na Tržaškem lahko druii že to, da smo pripadniki istega naroda in da zavzemamo položaj manjšine. To je že angažiranost.« Da, to je že angažiranost in sicer politična, seveda v širšem in novem smislu besede. Res gre tu prvenstveno za kulturno delovanje, toda že to kot tako izraža neko politično zavest in opredelitev, dasi v širšem smislu pojmovanja politike. S tem, da mladina noče dati političnega značaja svojemu delovanju in se tega zavestno brani, češ, ker to »razdvaja«, ona pa, da teži k »zedinjenju« — se podzavestno politično opredeljuje, dasi v novem, ne tradicionalnem smislu. Kajti pojmovanje politike ima tudi svojo zgodovino in razvoj. Po grškem naziranju je bila to tehnika upravljanja mestne državice »polis«. Proti koncu 18. stoletja so se pojavile vodke ideolo-g'je, ki so vezale splošno usodo in osvoboditev človeštva na politično delovanje in to v taki meri, da so postavile določen »političen čredo«. Z Heglon in n jegovima duhovnima otrokoma: marksizmom in fašizmom je postala politika nadomestilo »Er-salz« za religiozno vero. Pojavile so se »horicon-talne vere« kot je imenoval ta pojav Albert Camus, le zahtevajo angažiranje in žrtvovanje za utopične cilje. Toda, kar je Nietsche predvideval, to smo mi doživeli: fanatične, totalitarne ideologije vodijo v nihilizem in anarhijo. Pripe.jaH so v vojne revolucije, v svet groze in tesnobe in se pri lem izživele. Tako smo danes priča agoniji filozofij zgodovine. Sporedno s tem slabljenjem ideologij u-stvarja tehnični napredek novi svet, ki je vse bolj nedostopen za politiko. Tako opažamo povsod naraščajoči pojav depolitizacije in to na Zapadu kakor tudi na Vzhodu. Namesto na političnem se je začel človek vedno bolj udejstvovati na drugih področjih, zlasti na športnem. Pa tudi povzdigovanje in izživljanje spolnosti je znak za neki protiutež za izgubljeno politično angažiranost. Izjemo pri tem tvorjo še nerazvite dežele, kjer je politična borba še v polnem razmahu. Vendar ugotavljajo sociologi, da je ta depolitizacija, kot negativen izraz naše enostranske tehnične civilizacije, ki pušča človeka v globini nezadoščenega — le prehoden pojav. Kajti depolitizirane demokracije niso sposobne dati svoji dejavnosti neki cilj, ki prerašča organizacijo in razdelitev proizvodnje. Ideja človeka, na katero se sklicujejo, ostaja nejasen postulat brez plodne ustvarjalnosti. Svet trpi na pomanjkanju pravega smisla življenja. To se odraža v neštevilnih osebnih nevrozah, nezadovoljstvu kot je obče opazno, človek trpi predvsem politično, ker je nesposoben, da bi v dani situaciji postavil določen, univerzalen vzorec sožitja. To je dokaz, da se politika ni preživela, kot mislijo moderni tehnokrati. Problemi, ki danes zatemnujejo politiko leže v njej, — ne izven nje. Vprašanje ureditve človeškega življenja, medsebojnih odnosov — to je politika in od te zavisi bodočnost sveta —; vsekakor od politike, pojmovane v novem smislu. POTREBNE SO JASNE IDEJE Gre za to, da se najdejo nove metode za politiko koeksistence med različnimi gospodarsko družbenimi sistemi in primerni instrumenti za dosego univerzalnih ciljev. Pri tem pa ostaja primarni politični postulat: človek (cilj pa: poenotenje sveta). — V nobenem slučaju pa ne uidemo politiki, ne z množenjem tovarn, ne s kolonizacijo lune. Politika bo slej ko prej izražala tragiko našega bivanja, težo človeštva, ki dosega stratosfero, a ne zna še najti na zemlji svojega cilja in svojega miru. A prav mladina je poklicana, da z novimi me» todami, z novo politiko pokaže pravo pot k svetovni edinosti in bratstvu. Seveda mora vsakdo začeti v svojem okolju in z metodami, ki jih smatra v dani situaciji za najbolj primerne. Glede na to, se nam zdi pravilna odločitev naše mladine, da začne s kulturno akcijo borbo za naše narodne pravice, ki naj vodi k zedinjenju — seveda političnemu — naše narodne manjšine, in naj nas »druži« kot pripadnike skupnega naroda. Spričo naših dosedanjih razprtij in nesloge, ki nas je medsebojno uničeva'a in na znotraj in zunaj slabila, je to pozitiven poizkus mladine za naš obstoj in moč. Notranje složni in močni, bomo lahko šele posegli v areno mednarodnega sodelovanja s svojimi sosednimi narodi in tako prispevali svoj delež k graditvi enotnejšega, solidarnejšega sve:a in tako k utrjevanju miru. Seveda je pri tej angažiranosti naše mladine potrebna tudi idejna jasnost, ker idejna nevtralnost dejansko ni možna. Mladina pravi, da so v njenih krožkih ljudje z različnimi prepričanji in imajo možnost debate in primerjave idej posameznikov. Torej bi šlo za dialog med raznimi idejami. Seveda to predpostavlja temeljito poznavanje, študij in potem soočenje med raznimi idejami tako v teoriji kaikor v praksi. Vsekakor je poizkus pozitiven in napreden, ter upamo, da bo pomagal naši mladini, da si izoblikuje pravilen svetovni nazor. Glavno je, da ji gre pri tem za stvarno iskanje resnice, za kar je potreben določen napor in tudi pogum, pa iskrenost in težnja po sintezi. P’ r>7Čiščcn;u idej pa se poraja kot osnovna in osrednja ideja — ideja človeka. Izstopa človek v vsej polnosti svojega vrednotenja, človek v svo- (Nadaljevanje na 6. strani) If T'iZfthli vijn Slovenska skupnost protestira Svet Slovenske slkuipnosti, ki je na seji dne 24. aprila že sprejel protestno resolucijo proti izpustitvi Slovencev pni' imenovanju ulic po borcih odporniškega gibanja proti opustitvi slovenskega napisa v Rižarni in prepovedi odkritja plošče s slovenskim ter italijanskim napisom na spomeniku padlim v Miljah, je imel 29. apri a novo sejo, na kateri je ponovno razpravljal o spomeniku v Miljah in o nevarnosti, da preselijo italijanslki. šolski vrtec v poslopje slovenskih šo! pr. Sv. Ivanu. Svet Slovenske skupnosti je na isti seji sprejel sledeči protest, ki so ga poslai i vladnemu komisarju dr. Liberu Mazzi: Svet slovenske 'skupnosti, zbran na seji 29. 4. 1965, ponovno z obžalovanjem ugo-talja, da je prepoved, ki so jo izdale oblast' ŠOLSKO POSLOPJE PRI SVETEM IVANU PRIPADA SLOVENSKIM ŠOLAM! Po Trstu so se razširile govorice, da nameravajo občinske oblasti, v prihodnjem šolskem letu premestiti v slovensko šolsko poslopje pri Svetem Ivanu italijanski otroški vrtec, ki liima zdaj svoje prostore v šoli Fabio Filzi. Te govorice so vzbudile med slovenskim prebivalstvom globoko zaskrbljenost. Zato je svetovalec Slovenske skupnosti! dr. Simčič naslovil na tržaškega občinskega odbornika za šolstvo vprašanje, v katerem zahteva pojasnilo, ai so omenjeni glasovi resinični, im če so resnični, ali namerava občinska uprava preprečiti vsak morebitni ukrep v škodo slovenske šolske mladine. V utemeljitvi svoje zahteve poudarja dr. Simčič, da je bilo poslopje v ulici Caravaggio 4 sezidano za slovenske šole, kar je razvidno iz pisma, ki ga je posla,! leta 1950 tržaškemu županu takratni šolski skrbnik Vittorio Rubini. Od, takrat do danes sc pa; ni zgodilo nič takšnega, da bi omenjeni namen lahko preklicali. V poslopju so sledeče šole: slov. učiteljišče, slov. srednja šola, slov. osnovna šola z otroškim vrtcem ter slov. trgovska akademija. Slednja bi se morala s prihodnjim šolskim letom preseliti v novo poslopje v Vndeski ulici. Kljub temu pa ne smemo pozabiti — je poudaril dr. Simčič — da primanjkujejo slovenskim šolam, ki bodo ostale v poslopju v ulici Caravaggio, številni prostori za učilnice, knjižnice, kabinete, avdiovizivne projekcije, Dailje je treba upoštevati možnost, da bo ustanovljena slovenska trgovska strokovna šola z dvema oddelkoma, kii bi zasedla prostore slovenske srednje šole pri Svetem Ivanu. Jasno pa je, da bo nova šola z dvema oddelkoma potrebovala več učilnic in kabinetov kakor einotna srednja šola. Treba je torej upoštevati, da slovenske šole v poslopju v ulici Caravaggio ne samo ne bodo imele praznih prostorov, ampak bodo celo prisiljene izhajati s kakšnim 'kabinetom manj ali uvesti tudi popoldanski pouk. Spričo tega položaja je lahko razumeti — je zaključil predstavnik Slovenske skupnosti — da slovenska narodinostna skupina ne more ostati brezbrižna zaradi grozeče nevmosti, da bi v poslopje v ulici Caravaggio preselili italijanski otroški vrtec. v zvezi z odkritjem plošče v italijanščini, in slovenščin: na spomeniku padlim v osvobodilnem gibanju v Miljah nezakonita, ker obstoječi zakonski predpisi ne predvidevajo, da bi morala Deputaci ja za narodno zgodovino predhodno izreči svoje mnenje na spomenikih te vrste. Zato Svet Slovenske 'skupnosti ponovno odločno protestira proti tistim javnim organom, ki so neupravičeno prepovedali odkritje plošče, kar žali čustva Slovencev in škodi mirnemu sožitju med tukajšnjim slovenskim in italijanskim prebivalstvom. Svet Slovenske skupnosti odločno zahteva, naj gospod vladni komisar posreduje pri pristojnih oblasteh, da spričo izredne važnosti objekta takoj umaknejo prepoved za odkritje plošče v italijanskem im slovenskem jeziku na spomeniku padlim v odporniškem gibanju v Miljah. To je toliko bolj nujno, iker je treba upoštevati dejstvo, da je bila večina padlih v odporniškem gibanju v miljslki Občini slovenske narodnosti in da so žrtvovali življenje med drugim tudi za priznanje im pravico do uporabe svojega materinega jezika v javnosti, kar je fašizem prepove da’. •___ Vnebovpijoča krivica Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta je župan Franziil odgovoril na vprašanje, ki mu ga je naslovil v zvezi s prepovedjo odkritja plošče z dvojezičnim napisom v Miljah predstavnik Slovenske skupnosti dir. Simčič. Slednji je v vprašanju pozval žil pana, naj posreduje pri pristojnih oblasteh, da bi čimprej prišlo do odkritja plošče z italijanskim in slovenskim napisom na spo meniku padi'im v Miljah. Na vprašanje dr. Simčiča je župan odgovoril, da 'se tržaška občina ne more vmešavati v to zadevo, ker spada to v delokrog miljske občinske uprave. Izmikajočim izjavam župana je odgovori' predstavnik Slovenske skupnosti, k' je med drugim poudaril, da 'bi moral po njegovi sodbi obravnavati vprašanje občinski svat, kajti prepoved odkritja plošče se ne tiče samo Milj, temveč vse s'o venske manjšine in tudi vseh demokratov in protifašistov, ki si prizadevajo, da bi dokončno odpravi1! šovinizem z našega področja in vzpostavili vzdušje zaup jivosti in sodelovanja med Italijani in Slovenci. Zdi se, da je bil ukrep proti odkritju plošče z dvojezičnim napisom sprejet prav z namenom, da bi uničili prizadevanja za vzpostavitev takšnega vzdušja. Nobenega dvoma ni, da je ukrep u-perjen samo proti slovenskemu napisu na plošči. Zato je takšno ravnanje vzbudijo globoko ogorčenje v javnosti. Ne smemj namreč pozabiti, da vsak tak ukrep povzroči reakcijo po vsem področju. Očitno je torej, da se prepoved odk~*'tja plošče tiče nas vseh in bi bil zato županov nastop zelo na mestu, ker bi povrnil zaupanj e v pravico in demokratične svoboščine tistim, ki so ga začeli izgubljati. Tržaški župan bi bil toliko bol j upravičen posredovati za odkritje plošče, ker imajo oblasti, ki so izdale absurdno prepoved, svoj sedež v Trstu. Kar se tiče vsebine vprašanja odkritja plošče, moram poudariti — je nadaljeval predstavnik Slovenske skupnosti. — da me zelo zaprepašča dejlstvo, da so se oblasti poslužile zakona iz dojbe fašizma za preprečitev, da bi se 'spomnili slovenskih padlih borcev na spomeniku v njihovem jeziku. Pripadniki slovenske manjšine ne glede na svojo strankarsko in ideološko usmerjenost menijo, da pomeni takšno ravnanje žalitev in sramotitev ter nov doka«, da smo še zelo daleč od enakopravnosti, ki jo jamčijo ustava lin drugi zakoni. »Kaj so hoteli' z omenjenim ukrepom?.< — je vprašal dr. Simčič. »Ali so hotel prikriti, da na tej zemlji živi poleg italijanske večine tudi slovenska manjšina?« Od 300 padlih borcev, katerim je posvečen miljski spomenik, je 180 borcev slovenske narodnosti. Storili bi vnebovpijočo krivipo, če bi se nanje ne spomnili v njihovem jeziku, za katerega so se tudi bori'i in preili svojo kri. Ukrep, ki so ga sprejele oblasti je zaključil zastopnik S ovenisike skupnosti je krivičen ter pomeni zmago tržaških šovinističnih krogov, ki si z visemi si'amii 'prizadevajo, da bi se sovraštvo med obema narod-nostima poglobilo ter postal boj med večino in manjšino trajen. Videm: ZASLUZENA POHVALA Vsi videmski listi, tudi talki, ki so včasih strupeni, navdušeno hva'i jo nastop ljub-janskega pevskega /Jbora »Tune Tomšič« in foVklome slkmpine »France Marolt«. UjuK Ijančani so 'pris'i v Vidom na povabilo videmskega Bančnega krožka, ki 'ma v svojem programu tudi kulturno delo, zlasti zb iževanje obeh sosedov. Ljubljanski zbor je nastopil v petek zvečer v Vidmu v dvorani »Zanon« pod vodstvom Lojzeta Lebiča; z njim vred, tudi godalna in dve baletni skupini. Videmčani pravijo, da so vsi nastopajoči zaslužil!!i največ jo pohvalo in da so prireditelji nudili mestu nepozaben vži-tek. llkvc: NAŠI OOZDOVI Naši lopi smrekovi in meoesnovi gozdovi, ki se v ečejo od Žinovca nad Ponlebo preko Kolka in Ojsterniika do Koikova, bod;> počasi izginili. Naši gospodarji imajo v njih že stoletja svoje gozdne ali servitutne pravice za izsekavanje lesu. Te pravice so jim donaša e precej dobička. Izrabl janje gozda so sporazumno določevali kmetje, združeni v svoji soseski. Odmerjeno je tudi bilo, koliko lesa sme vsak č an soseske posekati za svojo rabo ali za prodajo. V skuipnoti so tudi lažje branili svoje pravice, ko jih i<-‘ prej država skušala večkrat prikrajšati zanje. Zadnje čase se pa opaža, da gozdiove vedno bolj krčijo. Les se seče kar na debelo, za mladje pa državna gozdna uprava premao skrbi. Seveda gre tudi to v škodo servi t u t n i h uprav i čencev. Rajbelj: KAJ BO Z. RUDNIKOM? Vprašanje,kdo bo upravljal rajbeljsk1 rudnik in kako bi to podjetje donašalo dobiček nov: dežei, še nikakor ni rešeno-Pred dvema letoma je prišel rudnik v rok'-' družbi A.M.M.I., pri kateri je soudeležen3 VOLILNE LISTE Zanimanje za letošnje upravne volitve na Goriškem še ne kaže prave živahnosti. Vse je nekam mirno dn 'brezbrižno. Če prisluhneš kavarniškim ali gostilniškim razgovorom, slisiš le malo ai nič razgovora o volitvah. Politična mrzlica a i nič razgovora o volitvah. Politična mrz ica se bo morda stopnjevala šele proti koncu meseca. Običajno tekmovanje za prvo mesto na g'asovnicah je etos kar odpadlo. V četrtek, prvi dan za vlaganje kandidatnih seznamov, je čakal pred vrati občinskega volilnega urada e zastopnik socialnodemokratske stranke s svojo listo. Njen znak bo torej prvi na glasovnici za občinske vo-'ilve. Na isti PSDI kandidira tudi Alfonz Koršič iz števerjana, ki poučuje na slovenski nižji srednji šoli. Za pkorajiimske volitve si je pa priborila prvo mesto komunistična 'ista. Na njej kandidira tudi dotberdobski župan Andrej Jarc kot neodvisen Med, kandidati je še Maria Se'Li, ki je po rodu Slovenka. 7a pokrajinske volitve so že predstavil' svojo isto tudi misini. Druge stranke pa še pobirajo podpise za kandidatne liste. tud' država. Na podlagi petega člena deže-ne uredbe bi pa moral preiti pod deželno upravo. Negotovost, kdo bo imel upravo rudnika v rdkaih, povzroča že zdaj materialno škodo podjetju samemu in tudi hromi napore za izboljšanje naprav v rudniku. Druga 'in še večja škoda za gospodarstvo -d,eže'e izvira iz pomanjkanja topilnice za svinčev sijaj nik in cinkava svetlico. Do slej prevažajo rajbejsko rudo v tuje topilnice v veliko izgubo za domače gospodarstvo Sedanje podjetje je nameravalo po staviti lastno topilnico na Sardiniji, kjer tudi uprav ja manjši svinčeni rudnik. Predelovanje naše rudnine bi tudi tam doli, že zaradi prevoza, zahteva'o visoke stroške. Edino pravilna rešitev bi bi, a, če bi d.ežela, ko bo rudnik prevzela, zgradi'a topilnico kje v bližini rudnika. Govori se. da izbirajo kraj nekje v Kami ji ai ob Beli. V tem primeru bi priš'o do zcs užka tud: dosti domačinov, prav iz teh krajev, ki veljajo za gospodarsko zaostale. Za zadevo rajbeljskega rudnika se je že zače' zanimati deželni odbor. Prejšnji teden je prišel v Rajbelj deželni odbornik za delo Bruno Giust, na povabi o krajevnih sindikalnih organizacij. Na delavskem zborovanju je povedal, da si bo deže’a prizadevala dvigniti rudnikovo zmogljivost z modernimi napravami iin tudi izboljšati so-o:a‘ni položaj rajbeljških rudarjev. Sedigla: ŽRTVAM V SPOMIN V soboto je obhajal zaselek Sedigla v občini Centa žaostno slovesnost ob spominu na nesrečne dni druge svetovne vojne. V septembru in oktobru leta 1944 so v Sedl-f?li in okolici divjale esesovske in kozaške čete. Vas so bombardi ra’e, ropale in posiljevale ipo vseh hišah in končnp razrušile in požgale 86 hiš iin 27 hlevov. Nekdaj cvetoča vas je 'postala kup ruševin. V tistih dneh je bilo ubitih tudi sedem domačinov, na desetine pa ranjenih. V sqboto so vsem tem. žrtvam odkrili spominsko p oščo. ZA SKUPEN VOLILNI NASTOP Italijanske politične skupine so že začele vlagati kandidatne iste; druge še pobirajo podpise za kandidatne sezname. Naša javnoist se sprašuje, kako je s skupno slovensko listo. že',i si, da bi tudi gori-ški S ovenci po vzgledu tržaških rojakov, skupno nastopih v bistvu in v obliki, ker bi ise le na ta način izrazila vaja vseh narodno, socialno in krščansko miis'ečlh Goričanov, ki se nočejo pri b ižnjih volitvah, vključevati v italijanske stranke katerekoli barve. Zato -tudi odobravajo izjavo Slovenske krščansko socia, ne zveze, objavljene v zadnji števiilki Novega lista, ki zahteva skupen) vo' il n i nastop goriišlkih S ovencev na podlagi odkritosrčnega dogovora. Kakor smo zvedeli, poteka izmenjava misli in pred ogov v zgornjem smislu med SDZ .in SKSZ na Goriškem. Ta je na že'jo SDZ javila nekaj imen za kandidatno listo, kar predstavlja resnično vo jo za skupen volilni nastop po želji in v interesu gori-šklh slovenskih vo ilcev. SKSZ smatra pa tudi za potrebno d,a se v najkrajšem času na skupnem sestanku konkretizirajo točke za uresničitev volilnega nastopa v okviru slovenske skupnosti. Le na ta način bomo dosegli, da se ne bodo g asov: slovenskih volivcev cepiti ali razpršili in da se bo pokazala enotna volj < in moč Slovencev na Goriškem. Podgora: VISOK JU B ILL. J Te dni obhaja msgr. Alojzij Novak visok jubilej 'svojega mašniškega pok ica, biserno mašo. Gospod jubilant je znana osebnost med goriškimi in primorskimi Slovenci. Njegova dolga življenjska pot je živa priča duhovnega 'in kulturnega poslanstva, katero je izvrševal msgr. Novak kot ena najbolj vidnih osebnosti med našim ljudstvom. Kulturnega, socialnega in tudi po itičnega dela na Goriškem med dvema vojnama bi si spi oh ne mogli misliti brez njegovega odločujočega poseganja v zgodovinski tok. Naj omenimo, da je zažive a iizjava o slovenski narodni 'samobitnosti, to je manjni-ška deklaracija leta 1918, v odporu proti avstrijskemu germanizmu prav s podpisovanjem v črniškem župnišču, 'kjer je msgr. Novak pastiroval. V povojnih letih, ko se je kot kanonik preseli' v Gorico in so tudi visoka leta pritisnila na njegova pleča, ni odnehal :n še vedno doprinaša dobršen delež h ku turnemu ustvarjanju na naši zemlji. Ko se pridružujemo voščilom k visokemu jubileju, že imo slavljencu, da bi še vrsto let s svetom in delom 'Stal ob strani svojega 'judstva! Števerjan: MAJNIŠKA PROSLAVA Že enajsto leto so organizira'i agilni člani števerjanškega kato iškega prosvetnega društva prvomajsko proslavo na krasnem razglednem kraju »Pod borovci«. Letos je prihitelo v prijazni števerjan še več ljudstva kot lani. Orožniki so imeli kar polne roke dela, da so vzdrževa'i red spričo ne- verjetno velikega števila vozi in množice. Spored majskega tabora je bil tudi bolj posrečen, tudi zato, ker'niso nastopa l igl avci, ki se na odprtem odru ne morejo uv: ljaviti. V začetku je zapel števerjanski pevski zbor »Zdravico« in »Miin«. Zbor se je okrepil, pogrešali smo e nekoliko močnejših moških glasov. Po živahnem predsednikovem pozdravu so zaigrali pevmski »Diaman ti« nekaj bolj modernih, da je priš a do svojega tudi mladina. Vse so pa presenetili lepo izvedeni ba'etn,i nastopi tržaške m a-dine ob spremljavi harmonike 'n v slovenskih ljudslkih nošah. Pred, odmorom je sto pi na oder tudi deželni poslanec dr. Škrk; v govoru je poudaril tudi važnost bližnjih volitev čn potrebo po skupnem nastopu. Prisrčne pozdrave je prinesel tudi študent s Koroške in pozdravni nagovor je ime' tudi odvetnik Sfiligoj iz Gorice. Vse točke sporeda so se v lepi povezavi nizale druga za drugo v skoro dveurnem programu, ne d,a bi poslušavce utrudi'e Navdušeno p oskanje so pa izzvali veseli koroški študentje in njih prikupna pevka. Vesele koračnice im ljudske pesmi, podane zdaj resno, pa spet izredno šaljivo, so morali ob koncu še in še ponavljati, dia je Židana vo ja res prikipe’a do vrhunca. De lavnim društvenikom in njihovemu predsedniku moramo zares čestitati. Ob tej priložnosti so gostje tudi opazili, da gradnja kulturnega doma na prost oni r..-» TTr-n-im PMrv t i noloin« Lr«-,-.- A «— napreduje. Že sedaj se vidi okusni s og stavbnega pročelja. Manjka pa še marsikaj in bo potrebno še mnogo gmotnih prispevkov, da bo stavba končana. Ne dvomimo, da bodo Števerjainici tudi te težave premagali. V soboto je bila na Dvoru odprta tudi vinska razstava s pokušnjo izbranih domačih vin. Števerjanski župan je prerezal trak in je ime' nagovor, ki se je tika' vinograd ništva. Popoldne 'se je tudi na »Dvoru« razvila majska veselica društva »Briški grič«, ki se je nadaljevan še v nede'jo s plesnimi in godbenimi točkami ter z nastopom fo'-klorne skupine iz Furlanije. ZA POČITNIŠKE KOLONIJE Notranje ministrstvo je nakazalo 25 mii-jonov lir za počitniške kolonije potrebnih otrok iz goriške pokrajine. S to vsoto ie dana možnost, da bo 1400 otrok uživalo prijetni počitniški oddih ob morju ali v gorskem ze enju. Vsota bo razde'jena med, 'sledeče organi zarije: škofijski podporni organizaciji (O-DA), italijanskemu osrednjemu podpornemu odboru (CIF) in italijanskemu krščanskemu delavskemu udruženju (ACLI). Talko je bilo šklenjeno na predvčerajšnjem sestanku na prefekturi. Za slovenske dobrodelne organizacije, ki tudi vodijo počitniške kolonije, ne vidimo n:č. POROKA V soboto 'zjutraj sta se poročila v Jazbinah učiteljica Elda Gravner iz Pevme in trgovssi zastopnik Vilko Nanut iz Štandreža, sin pokojnega javnega denlavca v Gorici Viljema Nanuta. Mladi par je poročil 'katehet Marjan Komjanc. Ženinu in nevesti želimo dosti -sreče na novi življenjski poti! IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Tržaški pisatelji v Ljubljani V dvorani Kulturnega doma so nastopili v nedeljo pevci združenih koroških zborov iz Pliberka, Št. Vida v Podjuni, Železne Kaple, Škocjana, Ra-diš, Hodiš, Logevesi, Kotomrevesi in Bilčovsa. Sami mladi, cvetoči obrazi, med katerimi je 35 moških in 21 ženskih glasov. Peli so pod izmeničnim vodstvom dirigentov Vladimira Prusnika in Valentina Hartmana mešane in moške zbore slovenskih skladateljev: Premrla, Kernjaka, švikaršiča, Tomca, Preka, Foersterja, Juvanca, Emila Adamiča, Bučarja, Kramolca, Marolta in Mirk-}. Vsega skupaj so zapeli 23 ipo večini znanih pesmi, ki po svoji enostavnosti ne stavijo izvajalcu nobenih posebnih zahtev. Posebnost tega zbora so srebrno čisti soprani in baržunasto mehki alti. Ves zbor nosi pečat discipliniranosti in po svoji umetniški storitvi že močno izstopa iz okvira običajne podeželske povprečnosti. Posebno lepo so zapeli otožno Mirkovo »Dečva, to mi povej«, V Tomčevem »Gosposvetskem polju« so posebno lepo zveneli zvon ki basi. Veliko čustvenosti je bilo občutiti v Kramol-čevi »Tam, kjer teče bistra Žila« in v Kerpjakovi »Rož, Podjuna, Zila«. V pesmi isteg \ skladatelja pa sta posebno lepo uspela oba solista, tenorist in altistka. Tudi moški zbori so bili odlično pripravljeni. Da tem zborom najbolj prijajo pesmi, zgrajene na alpskih napevih, je razumljivo, saj so tam doma, kjer imajo svoje korenine najlepše k1 najbolj v srce segajoči alpski mircevi. V vsaki pesmi so znali izraziti njen značaj in iskrenost. Poleg dirigenta Prušnika je treba omeniti dobro muzikalnost in spretnost dirigiranja ter stro- , kovno podkovanost Valentina Hartmana, ki vodi moške zbore. Ta je odlično pripravil svoj delež sporeda. Nastop koroških pevcev je zapustil v poslušalcih najlepši vtis. Njih lepo petje je bilo deležno odkritosrčnega odobravanja številnega občinstva, vendar bi bifl nastop zaslužil popolnoma zasedeno dvorano. Da se to ni zgodilo, je vzrok gotovo v pozni sezoni in v dveh prazničnih dnevih, ki sta zvabila mnogo ljudi na daljše izlete izven Trsta. Želimo pa, da bi nas ti koroški pevci še obiskali. PEVSKI ZBOR J. GALLUS priredi il5. maja t. 1. Ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu KONCERT ou .ohiouuci svojega ueiovanja. Vodstvo gledališča Metropolitan v Ne\v Yorku je naznanilo, da je slikar Marc Chagall sprejet ponudbo, da bo poslikal vežo novega gledališkega poslopja za newyorško Opero, ki jo zdaj gradijo, z velikimi freskami. Upajo tudi, da bo dokončal freske do septembra prihodnjega leta, ko bodo odprli to novo gledališče. Mladina in naša družba (Nadaljevanje s 3. strani) jem tridimenzionalnem odnosu do sveta in življenja. Njegova usoda se rešuje kot celovita enota ne pa okrnjeno, delno in enostransko kot doslej, bodisi zgolj z rasnega ali ekonomskega a!i abstraktno filozofskega vidika. — Ne zasužnjenosti in uničenja, kakor mu je to prineslo. Osvoboditev in rešitev mu mora prinesti novo celotnostno vredno tenje človeka in vsestransko reševanje njegovih problemov, ustrezno politiko v ekonomskem, socialnem in kulturnem pogledu. Metoda za reševanje človekovih problemov, pi je edino politika človekoljublja — in to vedno in povsod, v naši ožji in širši skupnosti. Saj kaj nam je bolj potrebno kot ljubezen? A ne pridigarsko abstraktna, temveč konkretna, ustvarjalna. In zato ima prav naša mladina, da goji v svojem krogu družabnost. Kajti v medsebojni povezanosti in prijateljstvu, se bo lažje sporazumevala, lažje bo reševala svoje probleme, lažje sodelovala in si pomagala. In edino v ljubezni se človeku razodene resnica. Kaj pa je resnica našega življenja, v eh »ideologij« in vse »politike«, če ne prav človekoljub-Ije? Da, ljubezen, to je počelo, gibalo in cilj vsega stvarstva in tako dobiva človekoljubi je svoj kozmični pomen in smisel. In prav mladina je poklicana, da ubere to pot »nove politike«. Pri tem pa naj se zaveda, da je njena osnovna dolžnost, kot je rekel že Goethe, da prinaša radost v življenje! Ne človekoljublje kot mrka dolžnost, temveč v sproščenosti in radosti življenja prinaša odrešitev človeku. Tako lahko naša mladina s svojo »novo« politiko sloge in prijateljstva, prav kot pripadnica malega naroda in celo manjšine, kaže velikim pot v mirno in radostno sožitje sveta. Morda je to njeno poslanstvo. Zatorej samo pogumno požrtvovalno in z optimizmom naprej! ■ To je le nekaj misli ob dosedanjem dialogu z našo mladino z željo, da bi se ta še razširil in poglobil. M. K. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Predstave v Kulturnem domu V ČETRTEK, 6. MAJA, OB 18. URI KRSTNA PREDSTAVA TRNULJČICA MLADINSKA IGRA V TREH DEJANJIH PO GRIMMU NAPISAL E. MARTINUZZI PONOVITVE: V petek, 7. maja, ob 18. uri, v soboto, 8. maja, ob 18. uri, v nedeljo, 10. maja, ob 10. uri. V nedeljo, 9. maja, ob 17. uri in v torek, 11. maja, ob 17. uri na splošno željo občinstva PONOVITEV »Velikega slovenskega pasijona« 0—0 Pmrinin vstnrmte pri hlap/rtu Kulturnega doma vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. Tržaški slovenski pisatelji so imeli prejšnji I teden v dvorani Slovenske filharmonije v Ljub-| ljani literarni večer, na katerem so brali iz svojih I del Andrej Budal, Boris Pahor, Alojz Rebula, | Milan lipovec, Josip Tavčar, Filibert Banedetič 'in Marko Kravos. Med posameznimi nastopi je bilo dzvajaniih nekaj kratkih skladb Pavleta Merkuja. Dnevnik »Dalo« je poročal o nastopu mad drugim naslednje: Literatura tržaškega kroga slovenskih piscev se staplja z dosežki vsega našega kulturnega in umetnostnega območja sikorajda tako, kakor da je na zemljevidu od domovinskega ozemlja ne ločuje državna meja. Z drugimi besedami: najvidnejši ustvarjalci med primorskimi zamejskimi Slovenci živijo s svojimi deli v zavesti našega kulturnega občinstva enako močno kot najboljši sodobni pisci znotraj slovenskih meja. Levji delež pri tej uspešni — in redki — narodnostno-kulturni sintezi gre seveda tržaškim piscem samim, nji h o vi izpovedni nuji dn oblikovalni prizadevnosti. Tema dvema bistvenima uistvarjadrnima značiinostima se pridružuje kot poseibna zanimivost in privlačnost še specifičnost njihovega ožjega življenjskega okoliša, odprtega na stežaj v snovanju evropskega Sredozemlja in zahoda, ter življenjske problematike, ki na temelju perečega narodnostnega \ prašanja vsaj posredno sooča oziroma odseva življenjski način dveh svetovnih n a zi ran j in družbenih ureditev. Po vsem povedanem ni čudno, da je bila mala dvorana v Slovenski filharmoniji zares llepo zasedena, ko so zvečer tržaški pisci pripravili Ljubljančanom literarni večer v njej. Vlogo prireditelja je odigralo Društvo slovenskih književnikov, vlogo napovedovalca, in uvajalca posameznih nastopajočih pa društveni podpredsednik Janez Menart. •---- V Assiisiju se je končalo mednarodno zborovanje za cerkveno arhitekturo, ki ga je priredila organi, zacija »Pro civitate Christiana«. —•— V Benetkah je umrl pisatelja Fier Antonio Qua-rantotti-Gambdiui. Doma jc 'bil -iz IstiVi. —•— Ko se je zrušil strop abside župne cerkve v kraju Dolo pri Benetkah, je bila uničena lepa freska iz šole Tiepola. Proces proti Mihajlovu V Zadru je bila 29. in 30. aprila sodna obravnava proti pisatelju in asistentu slavistične fakultete v Zadru Mihajlu Mihajlovu, ki je obtožen, da je obrekoval Sovjetsko zvezo, kjer se je mudil preteklo poletje v okviru kulturne izmenjave med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. V Rusiji je imel priložnost govoriti z mnogimi pisatelji in drugimi kulturnimi in političnimi osebnostmi ter je svoje izkušnje opisal v obširni reportaži pod naslovom »Moskovsko polletje 1964«. Ker pa je v reportaži med drugim napisal, da niso bili nemški nacisti, ampak Sovjeti tisti, ki so prvi ustanovili uničevalna in genocidna taborišča, je bila revija »., (Dalje) »Pristanom,« jc rekel. »No, jagenjček!« se je zarežal vrtnar. »Sem si mislil, da boste končno le razumeli, v čem je vaša korist... Na jbolje bo, da to škatlo sežgem tam na mojem smetišču,« je 'pristavil. »Lahko bi zbodla v oči kakega radovedneža. Zdaj pa poberite svoje dragocenosti in st jih spravite v žepe.« Harry je ubogal, Raeburn pa ga je pri tem strmo opazoval in pri pogledu in» kakšen lepši dragulj ga j,e spet popadel pohlep, da ga jc zmaknil s Maričevega kupčka in ga položi] na! svojega. Ko sla končala, 'sta se napotila proti’ hišnemu izhodu. Raeburn je potihem odpri vrata, vtaknil glavo skozi špranjo in se ozri na cesto. Morala pa je biti prazna, ker se je Obrnil, zagrabil Harryya za vrat in 'tiščeč mu glavo navzdol, talko da ni mogel videti drugega kot cestni tlak, ga je odločno potiskal naprej, zdaj po eni uličici navzgor in po drugi navzdol, kako poldrugo minuto. Harry je ugotovil, da sta prišla mimo treh uličnih vogalov, preden ga je tatinski tip s krikom »Zdaj s*e pa poberite!« izpustil, pri čemer mu je dal še krepko brco, ki ga je prevrnila na sredo ulice. Ko se mu je posrečilo, da se je spet dvignil, jc bil ves omamljen in iz nosa mu je obilno tekla kri. Mr. Raeburn pa je že izginil. Tisti hip je revež začutil v duši tako tesnobo in bolečino, da je glasno zajokal in hlipal tam sredi ulice. Ko pa se je nekoliko umiril, je začel gledati naokrog in iskati ime ulice, v kateri sc je znašel. Bil^pa je ravno na križišču, še vedno je bil v za- 13 STEVENSON Zbodita a llcatli