Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na ■redništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na apravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-Mjatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-Itnine. Rokopisov ne vra-iamo. Telefon uredn. 312. Stanovsko poiitiikcr io uju v. ri^niitvo LJubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za ¡nožem. SO Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197. Seja širjega sosveta UJU — poverjeništvo Ljubljana dne 2. februarja 1927. Ena najmodernejših šol v naši državi. Dne 2. februarja 1927 se vrši seja šir« jega sosveta UJU — poverjeništvo Ljub« ljana v deški osnovni šoli v Celju. Zače« tek točno ob 10. uri dopoldne. Dnevni red. 1. Otvoritev seje in poročilo poverje« nika A. Skulja. 2. Tajnikovo poročilo. Poroča tajnik Josip Kobal. 3. Poročilo revizijskega odseka o izvr« šeni reviziji povcrjeništva za leto 1924., 1925. in 1926. Poroča blagajnik R. Grum. 4. »Zveza državnih nameščencev« in naloge učiteljstva pri skupnem nastopu z ostalim državnim uradništvom. Poroča urednik Ivan Dimnik. 5. Delovni program učiteljstva in dru« štev Pov. UJU — Ljubljana. Poroča Josip Ribičič. 6. Temeljne zahteve k projektu šolske« ga zakona. Poroča Rudolf Mencin. 7. Proračun za II. polovico poslovnega leta 1926./27. Poroča R. Grum. 8. Predlogi in nasveti okrajnih učitelj« skih društev Poverjeništva UJU — Ljub« ljana. Opomba: Predloge in nasvete naj pos« ljejo okrajna društva poverjeništvu naj« manj 3 dni pred sejo, ker se na kasneje do« spele poslane ali na seji oddane predloge ne bomo ozirali. — Po členu 14. pravil UJU so člani širjega sosveta člani ožjega sosveta in vsi predsedniki okrajnih društev. Prisot« nost vseh članov na seji je obvezna. Ako se kak član ne more udeležiti seje, lahko pooblasti namestnika, ki se mora izkazati na seji s pismenim pooblastilom. Zastopa« na morajo biti vsa včlanjena društva! — Po čl. 40. a) poslovnika plačajo predsedni« kom oziroma namestnikom stroške okraj« na društva. — Seja širjega sosveta je jav» na, ako se na seji sami javnost ne izključi. Prostor za poslušalce je za sedeži članov širjega sosveta. UJU Josip Kobal, tajnik. — poverjeništvo Ljubl]ana. Andrej Skulj, poverjenik. Rado Grum, blagajnik, Slučaj Moderndorfer v pravni luči. Ob premestitvi člana našega društva tov. Moderndorferja, se za« vedamo, da stojimo pred slučajem težkega discipliniranja, ki je po na« činu izvršitve popolnoma osamljen v zgodovini slov. učiteljstva, dasi smo bili vajeni pod tujim jarmom preganjanja. Zato ne moremo mol« čati in ne bomo molčali, dokler se zadeva popolnoma ne uredi, ker nam gre za varovanje najelementar« nejših stanovskih pravic. Izjavljamo, da je našemu prav« nemu čutu popolnoma neumljivo, kako je možna proti jasnim določ« bam zakona kazenska premestitev brez predhodno izvršene disciplin« ske preiskave in obsodbe, nepojmlji« vo tudi, da se krivica, ko se je en« krat javno ugotovila, takoj ne po« j>ravi v interesu ugleda šolske upra« ve same. Ne zahtevamo nič drugega kot smiselno izvajanje zakona. Zato poživljamo poverjeništvo, da točno ugotovi, kako se je cela zadeva izvršila in ne odneha prej, preden to popolnoma ne pojasni z vsem njenim ozadjem. (Sklep občnega zbora učiteljske« ga društva za Mežiško dolino dne 15. januarja 1927). V zgodovini slov. učiteljstva nahajamo v pravnem pogledu premnogo temnih strani. Zlasti obmejno učiteljstvo je v Avstriji Osnovna in meščanska šola v Mežici, za katero ima tov. Moderndorfer svoje zasluge in ki igra veliko vlogo pri premestitvi tov. Moderndorferja. stalno čutilo brutalno pest gospodujočega naroda in čutili smo se vedno kot držav« ljani druge vrste. Pri vseh nasiljih in krivicah, prizadeja« nih slovenskemu učiteljstvu, pa so avstrijski mogotci vendar skušali varovati vsaj videz zakonitega postopanja .in zlasti se je sma« tralo discipliniranje brez predhodnega za« slišanja — razen slučajev kazenskih delik« tov, ki imajo za posledice takojšnjo odpu« stitev od službe — v pravni državi kot ne« mogoče. Slučaj Moderndorfer je v resnici docela osamljen v zgodovini slovenskega učitelj« stva. V Moderndorferjevem slučaju ne gre, to je treba povdariti, za premestitev po čle« nu 71. urad. zakona, ampak za kazensko pre« mestitev brez disciplinske preiskave in ob« sodbe, izvršene tudi v formalnopravnem ozi« ru na način, ki se nam zdi brez primere. Danes je zadeva vsaj nekoliko že raz« čiščena in dolžni smo o njej poučni član« stvo in našo javnost. Premestitev je izvršilo ministrstvo pro« svete z odlokom od 18. novembra 1926 — na čigavo intervencijo, to ostani za enkrat še odprto vprašanje — in kakor smo pouče« ni, s sklicavanjem na činovniški zakon z ozi« rom na nekatere stavke v Moderndorferjevi brošuri »Boji in napredek mežiških rudar« jev«. Z ozirom na sklicevanje na člen 4. urad. zakona seve premestitev po službeni potre« bi, t. j. po členu 71. urad. zakona ni bila mogoča, ne glede na znano izjavo g. mini« stra prosvete, da se bodo stalni učitelji pre« meščalisamo potom natečaja. Postopek se z zakonom na noben način ne da utemeljiti ali zagovarjati, ne po urad« niškem zakonu, ki pa v pogledu disciplin« skega postopka za učiteljstvo žal ne velja, ne po veljavnem koroškem zakonu, po ka« terem bi mogel kazensko premestitev načel« no izreči le veliki župan, odnosno pri njem ustanovljeni disciplinski senat in potem sta« viti ministrstvu zadevni predlog. Koroški zakon je sicer v disciplinskem pogledu pomanjkljiv in zastarel, vendar za« hteva izrecno zaslišanja in obsodbe pred iz« vršitvijo kazni. Pri količkaj smiselni razlagi priznava disciplinirancu tudi pravico priziva z odložilno močjo. Prepričani smo, da v premestilnem od« loku ministrstva, na podlagi katerega je bil Moderndorfer službe razrešen, sploh ni bil citiran koroški zakon, in nič ne dvomimo, da je velikemu županu, odnosno prosvetnemu oddelku moralo biti na prvi pogled jasno, da se je zgodila pravna zmota. Brezdvomno je veliki župan tudi takoj opozoril ministr«. stvo na to. Tembolj čudno in nepojmljivo pa je za nas, da je prosvetna oblast pri velikem žu« panu naročila sreskemu poglavarju v Pre« valjah, da Moderndorferja takoj razreši službe v Mežici in ga napoti k Sv. Barbari z opozorilom na člen 133., točko 7. uradni« škega zakona. S tem je prosvetna oblast pri velikem županu napravila po našem mnenju pravno zmedo še večjo in izročila zadevo javnosti, tako, da se pravna pomota ni dala več in« terno popraviti. Kakšen razlog so imeli pri velikem županu za to? V razrešilnem dekretu sreslčega pogla« varja je naveden pač odlok ministrstva pro« svete, po katerem je Moderndorfer preme« LISTEK. ZMAGO BREGANT: Šola bodočnosti in pot k njej. (Dalje.) Na učiteljski skupščini v Nišu je Adžič imel predavanje ter raz« grel večino učiteljstva za to idejo. Leta 1893. se je uvedel rokotvorni pouk kot obvezen predmet. Adžičev naslednik je bil Jovo Jovanovič, uprav, učiteljske škole v Aleksincu, ki izdaja list »Radna nastava«. Po njegovem prizadevanju je pričel pomladek Crvenega krsta prirejati učiteljske tečaje za ručni rad. Prvega je obdržal on v Aleksincu leta 1924., kate« rega sem obiskoval in ta me je napravil nasprotnikom »ručnega rada«, posebno za nižje organizirane šole in v smislu, kot ga uvaja novi učni načrt. Imenovani se je izobrazil na Dunaju v Urbanovi meščanski šoli leta 1895. ter je tukaj po« setil tečaj za mizarstvo in kartonažo. Po vrnitvi v Srbijo s tečaja za ručni rad leta 1895. se je na njegovo iniciativo ustano« vilo posebno udruženje za propagando ručnega rada. jal tri leta ter zaradi pomanjkanja na« ročnikov se moral ustaviti. Dovolj jasno izpričevalo, kako se je dalo prak« tično izvesti, hiralo in propadalo, ker ideja ni življenja zmožna na nižjih or« ganiziranih šolah, katerih je največ v naši državi. Takratne politične razme« re ter prememba vlade je leta 1900. na« pravila konec tečajem. Drugič se uvede rokotvorni pouk v novi šolski zakon leta 1904. Ali tudi ta uvedba je ostala le na papirju, le po« edinci so poskušali dalje ter naposled »vse alate« znosil na »podrum«, kjer jih je osvobodil iz sužnosti prahu novi učni načrt v letu 1926. V tretje je torej sedaj uveden, a uso« da njegova je marsikje že sedaj zape« čatena s famoznimi 100 Din, ki naj pri« spevajo krajni šolski sveti za rokotvor« ni pouk. In tako je padlo to nerazvito, že od rojstva bolehavo dete med nas, da ga naj lečimo do tja, dokler nemila usoda ne bo sama storila svoje dolžno« sti, čim prej bo to, tem boljše za šolstvo. "Torej ta ideja rakotvornega pouka je bila doma v Leipzigu kjer so delovali Bruckemann, Pabst, Hertl in Kalb. Po mojem mnenju bi sodila ta vrsta roko« tvornega pouka na meščanske šole, even« tualno v višje razrede 7. in 8. razrednic. Za vse druge je balast, ki ropa čas osta« lemu pouku. Poslušajmo kritiko srbskih tovari« šev o Jovanovičevem »Pregledu za ruč« ni rad«, ki je ilustracija našega učnega načrta za ručni rad. »Da se ovaki pred« meti, kakor je ovde avtor izneo mogu izradjivati (izuzeo modelovanja) po« trebne so naročite radionice sa skupima alatima, za koje sumnjamo, da če nam školski odbori stati materijalna sred« stva za otvarainje (100 Din!) Ovakov ručni rad ubio je ideo u Hrvatskoj, a sumnjamo, da nije u Srbiji bio uzrokom nemara učiteljstva prema ručnom radu, inače kako da je moguče fakt, da je list »Ručni rad« imao 70 pretplatnika.« Iz vsega tega se vidi, da stoji' pred nami »stara šola z uvedbo novega pred« meta rokotvornega pouka«, nasproti pa na delovnem principu usmerjena, ustvar« jajoča šola bodočnosti. Ručni rad se mi dozdeva vedno kot nekake kulise, za katerimi hoče učitelj z raznimi paradni« mi izdelki frapirati starše ter zakriti slab napredek svoje šole. »Was der Leh« rer am Schaufenster hat, fehlt gewohn« lich im Laden«, bi rekel Miinch. (Nadaljevanje sledi.) ščen, ni pa naveden zakon, odnosno zakon« ski člen, po katerem se je Pdlok izdal (kar je umljivo z ozirom na zgorajšnjo našo do« mnevo o pravni pomoti v odloku). Pač pa se Moderndorferju obljublja v razrešilnem dekretu naknadna dostavitev premestilnega dekreta, katera obljuba pa še danes po pol« drugem mesecu ni izpolnjena. Predstavljamo si sedaj nastali pravni položaj discipliniranca. Zakon mu jamči možnost priziva z odložilno močjo. Za mož« nost priziva pa je potrebno poznanje zako« na in člena, po katerem se je pravni akt iz« vršil. Ako mora premeščeni učitelj nastopiti mesto, preden se mu dostavi dekret, je seve ta pravica postala iluzorna. Gotovo lahko vloži priziv proti premestitvi tudi potem, ko je že nastopil novo službo, a odložilna moč priziva je postala z izsiljenim nastopom službe ničeva. Že iz tega dejstva po našem pravnem pojmovanju jasno izhaja, da odlok, s kate« rim je bila odrejena razrešitev Moderndor« ferja, ne more pred zakonom držati. Ker se Moderndorfer ni mogel pritožiti proti pre« mestitvi kot taki, je vložil priziv proti odlo« ku velikega župana, s katerim se razrešitev odreja. Ta odlok predstavlja v opisanih oko« liščinah brez dvoma neki relativno samosto« jen pravni akt z izvestnimi pravnimi posle« dicami, za katere nosi odgovornost oblast, ki ga je izdala, zlasti ako se je zavedala, da je ministrski odlok v pravnem oziru pogrešen. Da se je tega zavedala, se da sklepati iz dej« stva, da ni citirala člena, po katerem je od« lok izdan, in še do danes ni izstavila obljub« ljenega dekreta. Potemtakem je bil priziv proti odloku po našem pravnem čutu dopusten. Veliki župan pa je odločil, da proti razrešitvi ni priziva, to se pravi, discipliniranec mora ras di očitne pravne zmote zgubiti neko zakoni« to mu zajamčeno pravico. Toda to še ni vse! Po naših informacijah so v ministrstvu prosvete pravno zmoto uvideli in velikemu županu v Mariboru naročili (vsaj tako se je zastopnikoma UJU pri ministrstvu zagoto« vilo), da se Moderndorferja radi inkriminira« nih stavkov v njegovi brošuri, ki naj bi dale pravno podlago za premestitev, zasliši. To je v stvari preklic premestilnega odloka, in si« cer popolnoma jasen, ako tudi ne bi bil iz« rečno naročen, kajti iz pravnega stališča je popolnoma nemogoče in absurdno, da bi premestilni odlok prejudiciral izidu disci« plinske preiskave. Predno se je torej zašli« šanje izvršilo, bi sc morala razrešitev pre« klicati. Zgodilo se jo prvo — Moderndorfer je bil zaslišan — ne pa drugo. Umljivo nam je, da je za oblast nepri« jetno izdajati tak preklic — zlasti v tem slu« čaju. Ni nam treba tudi dosti ugibati o drugih razlogih, da se preklic zavlačuje. Tre« ba je pač prej zaključiti redno disciplinsko preiskavo, ali najti kak drug izhod, da se hkrati s preklicem starega odloka izda nov premestilni odlok, ki bo ustrezal zakonu. A to ni in ne more biti pravilen pošto« pek in ne more utrditi med učiteljstvom vere v objektivnost. Ta postopek daje na« ravnost povod za razne kombinacije in raz« lage, ki niso v prid ugleda. Z vsem doseda« njim postopanjem se je doseglo edino to, da se javnost čimdalje bolj peča z zadevo in da postaja za nepoučene kroge — in mogoče tudi poučene — vedno bolj zamotana, da ne rečemo skrivnostna. Tov. Moderndorfer se je na naš nasvet vdal in pismeno javil na« stop službe pri Sv. Barbari, dejansko pa menda nove službe do danes ni nastopil, v Mežici pa tudi ne poučuje. Uradno se ga je opozorilo, da mu po samem zakonu presta« ne služba, ako ne nastopi. Ali pa je stvar res tako enostavna? Kaj zasledujejo oblasti, kakšno ozadje ima zadeva, povprašuje vse« povsod učiteljstvo. Zakaj se nas sili, da se moramo ponov« no z zadevo pečati, zakaj se vznemirjajo naše vrste. To mora biti danes vsakomur jasno, da preko takih pravnih eksperimentov s čla« nom naše organizacije ne moremo iti molče na dnevni red. Ne bomo preje odnehali, predno se zadeva s pravnega vidika popol« noma zadovoljivo ne uredi. Mi poznamo in priznavamo samo eno pot kot pravilno, t. j. pravilna izvršitev disciplinske preiskave in na podlagi te pravilno izvajanje zaključkov. Vsak drugi izhod, ki bi ga iskala oblast, od* klanjamo. ♦ Ako se upošteva, da velik del javnosti gleda na zadevo kot na neki dvoboj med Mo« derndorferjem in angleškim rudnikom, da ves postopek presoja iz tega vidika, da spravlja v zvezo z Moderndorferjevo pre« mestitvijo tudi ukrepe proti krajnemu šol«' skemu svetu in občinskemu zastopu v Me« žici, je vsakomur jasna nujna potreba, da se zadeva čimpreje razčisti na tak nedvoumen način, da bo učiteljstvo pomirjeno in avtori« teta zakona upostavljena. Poverjenik UJU Zagreb g. Josip Škavic k projektu dr* Čajkovčevega šolskega zakona. G. Josip Škavič, poverjenik UJU Za« greb, član komisije za predelavo projekta, je napisal v »Narodni Prosveti« članek, v katerem je točno opredelil svoje stališče k projektu dr. Čajkovčevega šolskega zakona. Članek prinašamo v celoti: Stalnost in strokovna kvalifikacija. Ne samo, da je načrt šolskega zakona, kakršen je izšel iz rok komisije, osi.Qural sa« mostojnost strokovnemu vplivu, nego je spravil upravo in nadzorstvo šole na take norme, ki nam garantirajo stalnost in stro« kovno kvalifikacijo, a šolo in učiteljstvo obvarujejo pred vsako samovoljo in zlora« bo upravnih in nadzornih organov. Dolžnosti prosvetnih organov so točno specificirane, a za vsako vrsto dela v šolski organizaciji se zahteva tudi špecialna kvali« fikacija. S tem je vsakemu delu na vsakem kraju popolnoma zasigurana strokovna spo« sobnost in jamstvo, da gotovo vrsto dela vrši edino oni, ki je za isto delo usposobljen. Nameščanje učiteljstva. Ustvarjen je s tem kriterij, po katerem se bode izbiralo prosvetne delavce za raz* lične posle v področju osnovne narodne prosvete. Edino na ta način se more posta« viti v drugo vrsto različne neprosvetne in nepedagoške motive, ki so dosedaj v mno« gih slučajih, na prvem mestu, naravnost od« ločali pri nameščanju prosvetnih delavcev, na razna mesta šolske uprave in šolskega nadzorstva. Do stalnosti v šolski politiki je mogoče priti edino na ta način in samo te« daj, ako bodo v šolski organizaciji odločali prosvetni in pedagoški razlogi. Na tej pod« lagi se bo polagoma odpravilo vse ono, kar danes v resnici ovira pravilno prosvetno de« lo. Tako veliko zlo, kakor vlada danes, ne more naenkrat izginiti iz organizma, v ka« terega se je polagoma in šele tekom dolgega časa vkoreninilo. V tem je pa tudi garancija, da bo polagoma odpravljeno. Napredovanje učiteljstva. Zakonski načrt garantira tudi pravil« nost v napredovanju učiteljstva. Komisija pa je z vsemi silami delovala tudi na to, da sloni vsako službeno napredovanje učitelj« stva na popolnoma pravilnih razlogih ter da more dober učitelj popolnoma neovirano vršiti svoje delo v šoli in izven šole. Kakor so povsod specificirane dolžno« sti učiteljstva, tako so tudi točno normira« ne njih pravice. Zelo dobre so posebno one določbe, ki odločajo pravico učiteljeve stalnosti v služ« bi in stalnosti v kraju, kar zahtevajo inte« resi narodne prosvete. Načrt skuša zadovoljiti šolo v pedago« škem, finančnem in higijenskem oziru. Vzdrževanje in unifikacija šolstva. Brez pravilne finančne podlage je ne« mogoč pravilen razvitek šole, njeno širjenje in ureditev njenega notranjega in zunanje» ga razvoja. Posebno se je s te strani oziralo na razmere v bolj zapuščenih krajih naše domovine in na težje delo učiteljstva. Prosveta se more unificirati edino te« daj, ako se njeno finansiranje uredi tako, da isto omogoča napredek šole v onih krajih, kjer je ogroženo po siromaštvu aH nasprot« no; z zahtevo naroda. Brez tega ne pride nikoli do unifikacije, izpostavljeni kraji bodo vidno zaostajali, a tega dobra šolska politika ne sme dopustiti. Šolska obveznost. Unifikacija šolstva bo odsevala v delu osnovne narodne prosvete, ako se trajanje šolske dobe izenači na vseh straneh države. To izenačenje pa se naj ne izvrši po najnižji točki, ker bi to pomenilo nazadovanje za druge, nego po najvišji točki, ker ta mora odločati pri reguliranju. Vsi narodi, ki imajo danes osemletno šolsko obveznost, so prehodili isto pot od štiriletne, ki bi jo morali prehoditi sedaj mi in kakor so oni stopnjema napredovali, tako moramo tudi mi prestopiti čez to prehodno fazo. Soodločevanje učiteljstva pri šolstvu. Ravno tako je treba, da da zakon šolo, kot državno in narodno ustanovo popolno« ma v roke učitelju, da on vodi v njej vse delo, ker je za to usposobljen in ker od te« ga je odvisno edinstvo dela in edinstvo otroškega pogleda v bodočnost in njega ma« nifestacije. Vse šolsko delo se mora opravljati ena« ko in voditi ga v enem duhu in šele potem bo imela šola močan vpliv na življenje na« roda, na njegovo kulturo in na vse sposob« nosti, ki so potrebne za popolno produktiv« nost. Stališče učiteljstva in organizacije k zakonu. Dolžnost učiteljstva, a še posebej vseh prosvetnih faktorjev, .v prvi vrsti pa učitelj« skih organizacij je, da dajo zakonu dušo, da ga oživijo z delom v šoli in med narodom, kakor tudi s stalnim napredovanjem naše osnovne narodne prosvete. Brez te duše niti njegove najboljše na» redbe ne bodo rodile zdravega sadu. Nova ministerijalna odredba o ocenjevanju učiteljstva. Dosedanji predpisi o ocenjevanju se izpremene. — Ocenjevalne komisije so sreske in oblastne. — Učiteljstvo bo volilo svoje zastopnike v ocenjevalno komisijo. Ocenjevanje; ocenjevalne in prizivne komi« 2.------------ sije učiteljstva osnovnih šol. 3.---------- Ker se šolsko«upravno področje nekate« § 5. 1. Predpisani redi so: »prav dobro« rih sreskih poglavarstev ljubljanske in ma« (4), »dobro« (3), »zadostno« (2), »nezadost« riborske oblasti ne sklada s področjem biv« no (1); za vedenje »popolnoma pravilno« ših okrajnih šolskih svetov, dalje z ozirom (4), »pravilno« (3), »manj pravilno« (2), »ne« na odlok ministrstva prosvete O. N. br. pravilno« (1), od katerih velja ocena 1 (ena) 38.811/25, ki se je z njim uredila ocenjevalna za slabo oceno v smislu predpisov urad. komisija za meščanske šole v ljubljanski in zakona. mariborski oblasti, kakor tudi z ozirom na 2.----------- nove rede, ki so predpisani za oceno učen« 3___________ cev osnovnih šol, odreja ministrstvo pro« ^___________ podpjsa Zu°dl°},T l dnexTL df,Cembra l926' v »Službeni list« pa se vpisuje z enim re^ O. N. br 34.215, da se Naredba poverjen,« dom čno otFena. stva za uk in bogocastje o usposobljenost« . nem ocenjevanju učiteljstva na javnih osn. S — — — - — pritožiti šolah v Sloveniji z dne 23. aprila 1920, »Ur. ™ prosvetni oddel. zoper oceno ki je slab« list« letnik II., št. 52., tč. 194 (Fink I. št. 49), sa. ne8° 4 ah, 3 (§ 5-) P™v dobro dobro, izmenja nastopno: oziroma popolnoma pravilno, pravilno. „ , TT ... » ... § 8. 1. O prizivih določa prizivna komi« § 1 Upravitelji vecrazredmh osnovnih gija j prosvetnem oddeikU; katere člani sol (dalje kakor v prvotni naredbi, le tam, so; osvctni inspcktor kot predsednik, ob« kjer je v naredbi govor o okrajnem šolskem lastni šolski nadzornik kot poročevalec in svetu, je sedaj popraviti z označbo »sreski yoljeni zastopnik učiteljstva kot prisednik. poglavar«, oziroma »sreski solski nadzor« Tega in njeg0vega namestnika volijo za« n'k« • • •) stopniki sreskih ocenjevalnih komisij izmed § 2. Za vsak šolski srez se ustanovi pri * stalno nameščenega učiteljstva na sedežu sreskem poglavarstvu sreska ocenjevalna oblasti. komisija. Funkcijska doba prizivne komisije tra« § 3. Člani sreske ocenjevalne komisije ja tako dolgo kakor funkcijska doba sre« so: sreski .poglavar kot predsednik, sreski skih ocenjevalnih komisij, šolski nadzornik kot poročevalec, izvoljeni Odločbe prizivne komisije so izvršne zastopnik učiteljstva kot prisednik. ter proti njim ni pritožbe. 2. Namestnik vstopi v komisijo, kadar se obravnavajo pritožbe zastopnika ali uči« teljev one šole, kjer je zastopnik nameščen ali če je zastopnik zadržan. 3 .---------- Ostalo besedilo cit. Naredbe ostane do nadaljnjega v veljavi, istotako tudi odi. biv« šega višjega šolskega sveta v Ljubljani št. 6384, 14. junija 1920, št. 7770 z dne 19. ju« lija 1920 in št. 10.029 z dne 12. oktobra 1920 v kolikor niso v nasprotju z gorenjim. Razveljavlja pa se kot neskladen z gorenjim odlokom ministrstva prosvete O. N. br. 30.797 od 3. novembra 1926. Odlok ministrstva prosvete O. N. br. 34.215 nadalje odreja, da veljajo v § 5. pred« pisani redi že za šolsko leto 1925./26. Ako so ocenjevalne komisije za to šolsko leto že zaključile in izdale ocene, naj jih izdajo za« radi enotnosti ponovno z označenimi redi. Z ozirom na izmene v citirani naredbi je treba odrediti novo volitev zastopnika uči« teljstva in njegovega namestnika v sresko ocenjevalno in v prizivno komisijo, odnosno v mariborski oblasti, kjer so se volitve v sreske ocenjevalne komisje že izvršile po navodilu mariborskega prosvetnega oddelka P. br. 5165/25 z dne 21. januarja 1926, le za prizivno komisijo, in sicer: I. Sreska komisija: Voli naj se zastopnik in njegov na« mestnik, ki vrši svojo dolžnost, a) kadar je treba ocenjevati zastopnika samega ali uči« teljstvo one šole, kjer je zastopnik name« ščen, b) kadar je zastopnik zadržan. Volil« ne upravičence določa odredba bivšega viš« jega šolskega sveta št. 6778 z dne 2. junija 1921. (Fink II. št. 41.). Na osnovi te odredbe sestavi vsak šol« ski upravitelj imenik volilcev podrejene mu šole na polovični poli z razpredelki nastop« nih podatkov: 1. poslovni broj zadeve, t. j. volitve za« stopnika učiteljstva v ocenjevalno komisijo po opravilnem zapisniku, 2. ime šole, 3. ime in službeni naslov volilnega upravičenca. Ta imenik volilcev datira in podpiše šolski upra« vitelj in ga pošlje sresk. poglavarju. Sreski poglavar pregleda in po potrebi popravi in potrdi volilni imenik ter ga vrne šolskemu upraviteljstvu z natančno številko volilnih upravičencev ustrezajočim številom uradnih glasovnic na K pole, ki je na njih odtisnjen samo žig sreskega poglavarja in dostavek: Zastopnik učiteljstva------1__ Njegov namestnik---------- brez vsakega, nadaljnjega dostavka, na pr. podpisa ali tek. štev. Šolski upravitelj razdeli glasovnice po volilnem imeniku med volilne upravičence in izroči vsakemu prazen uradni kuvert, ki je na njem napisan poslovni broj zadeve in odtisnjen uradni žig. Določenega dne odda do določene ure vsak volilec svoje, z imenom in službenim naslovom obeh kandidatov izpolnjeno gla« sovnico v zaprtem kuvertu šolskemu upravi« telju, ki jih priklopi volilnemu imeniku in takoj predloži sreskemu poglavarju s krat« kim poročilom o zadevi, ako bi število od« danih glasovnic ne ustrezalo številu volilcev po volilnem imeniku. Odprtih kuvert z glasovnicami šolski upravitelj ne sme sprejeti. Ko so sreskemu poglavarju prispele gla« sovnice vseh šol, odredi skrutinij, volitve, h kateremu pritegne po enega službeno naj« starejšega volilca z dveh najbližjih šol. Kuverte z glasovnicami odpira komisija, sestavljena iz sreskega šolskega nadzornika in dveh ad hoc pozvanih najstarejših volil« cev, ugotovi izid volitve, sestavi in podpiše o tem zapisnik ter vloži ves akt k uradnim spisom. Sreski poglavar poroča funkcijo (za« stopnika ali namestnika), imeni in službeni naslov izvoljenih prosvetnemu oddelku, in kadar vzame ta izvolitev na znanje., obvesti sreski poglavar oba izvoljenca s pozivom, da sprejmeta mandat. S tem je volilni akt končan. Vzpored volitve odredi prosvetni od« delek. II. Prizivna komisija: Na isti način, kakor volitev zastopnika in njegovega namestnika v sreski ocenjeval« ni komisiji, se odredi tudi izvolitev učitelj« skega zastopnika in njegovega namestnika v prizivni komisiji s to razliko, da predpiše in dostavi po uradni poti uradno glasovnico volilnim upravičencem prosvetni oddelek velikega župana in da vrši skrutii.ij komisija, sestavljena iz oblastnega šolskega nadzor« nika in dveh ad hoc pozvanih najstarejših šolskih upraviteljev ali učiteljev, nameščenih v mestu sedeža oblasti. Izvoljenega funkcijo, narja potrjuje ministrstvo prosvete. Prosvetni oddelek bo naknadno odredil razpored volitev s posebnim odlokom. Korak šmarsko-rogaškega učiteljskega društva. Šmarsko«rogaško učiteljsko društvo je na svojem občnem zboru dne 15. t. m. sto« rilo korak, ki je v marsikakem oziru znači« len za sedanje razmere in zasluži, da se ga osvetli in otme pozabljivosti v svrho po« znejšega občudovanja konsekventnosti, di« scipline in logike, ki vlada še v enem delu učiteljstva. Od 72 članov je bilo navzočih 54 in od teh je glasovalo 45, da ostanejo sicer še v UJU, pač pa prekinejo vse zveze s poverje« ništvojn UJU Ljubljana ter pristopijo k zvezi okrajnih učiteljskih društev »Edin« stvo«. Kdor pozna razmere, ki vladajo med učiteljstvom tega okraja, tega ta sklep sam na sebi ni mogel osupniti, posebno še, če ve, da se je ta korak pripravljal že mesece in mesece in se je čakalo le ugodnega tre« nutka in na zunaj vsaj na videz lepega iz« govora. Poglavje o narodnem in državnem edin« stvu se je premlevalo ponovno pri različnih zborovanjih in pod različnimi naslovi seveda v obliki in tonu, kateri je končno moral privesti v takih razmerah živeče in delujoče učiteljstvo tja, kjer ga je hotelo imeti ne« kaj odločilnih posameznikov. Za nameček se je še privleklo pošast, ki ji je ime sindikalizem in hoče vse uni« čiti, da ne omenjamo podpisov, ki so se pobirali na daljšo izjavo, češ. da naj se vsak podpiše, kdor je za narodno in držav« no edinstvo. Skrbno pripravljeni izstop iz poverje« ništva je maskiral na dnevnem redu »odgo« vor poverjeništva na naše sklepe«. To je kratek potek dolgotrajnih do« godkov, ki so privedli do takega kurijozne« ga koraka. Katero društvo je lahko v UJU? . Zakaj UJU basira na sreskih društvih, katera so združena v posameznih pokraji« nah v poverjeništva UJU. Torej ne more biti nobeno sresko društvo direktno član centrale UJU, ampak le potom pristojnega poverjeništva. Za sreska društva v Slove« niji je UJU poverjeništvo v Ljubljani, tako so nam vsaj pridigovali prej, da se morajo vsa društva podvreči disciplini in le potom poverjeništva občevati z UJU. In nobeno društvo ni kršilo tega! Zveza »Edinstvo« pa ni nikako pover« jeništvo UJU ravno tako ne, kakor ni rho« gla popreje biti tako poverjeništvo bivša »Slomškova zveza«. Torej če se prekinejo zveze in odpovedo listi pri pristojnem po« verjeništvu, potem sresko društvo ni in ne more biti več član UJU. In tako bo morala večina onih, ki je bila zapeljana po besedah drugih, spoznati, da ni več član UJU, če ostane pri društvenem sklepu. To je menda logika, ki jo razume vsak otrok, le v šmarsko«rogaškem učiteljskem društvu nekaterim ni šla v glavo, drugim pa morda iz teh ali onih ozirov ni smela, ker tiče pod vplivom višjih sil. Stanovska disciplina. Kar se pa tiče stanovske discipline, je pa posebno poglavje. Priznajo, da so v manjšini po svojem naziranju, a ker večina noče plesati prav po istih taktih, ki jih daje manjšina, potem pa gremo :v.. V navadnem besednjaku se to imenuje nediscipliniranost, v drugih pa tudi terori« zem. Zakaj če razumevam stanovsko disci« plino v onem smislu, kakor so jo ravno za« htevali od manjšine vedno oni, ki jo sedaj najbolj kršijo, dokler so bili na vodilnih mestih — seveda, potem se borim za svoje ideje legalnim potom, dokler končno ne zmagam, ali pa propadem. Ako pa užaljen izstopim, če ne prodrem proti večini, po« tem mi vsak otrok lahko očita, da ne po« znam discipline. Resnico te trditve bode odslej skušala večina šmarsko«rogaškega učiteljskega dTu* štva na svoji koži. Zakaj kljub vsem raz« meram je gotovo še tretjina članstva, ki mi« sli s svojo glavo, ali pa ki bode še izpre« gledala, da vodi tak korak v pogubo, ne pa v dobrobit stanu in šole. Zakaj: Kdor ruši stanovsko edinstvo, ta ni in tudi ne more biti za narodno edinstvo, pa če še tako po« vdarja svoje. Predpogoj narodnemu edinstvu je edin« stvo v posameznih stanovih. Brez iega je narodno edinstvo nemožno. Boj za osvoboditev učiteljskega stanu je težak, a sigurno je, da napoči tudi za uči« teljstvo dan, ko se osvobodi vseh »jarmov« in preko več zaprek gre, tem večje bo spo« znanje in tem trdnejša bo zmaga svobode. Splošne vesti. — Premestitev tov. Moderndorferja v Haloze. Prejeli smo obvestilo, da je tovariš Moderndorfer z ministrskim odlokom 985 od 11. januarja t. 1. na podlagi člena 71. po službeni potrebi premeščen v Haloze. Pre« mestitev se je izvršila sedaj na podlagi prejšnjega zaslišanja, vendar tov. Modern« dorferju tudi sedaj ni bila objavljena njego« va krivda. Poverjeništvo UJU je proti pre« mestitvi protestiralo in je zopet ob Modern« dorferjevem slučaju manifestiralo za učitelj« sko stalnost, ker mu krivda ni priobčena. — Sedemdesetletnico praznuje prijatelj učiteljstva g. nadsvetnik Anton Mikuž v Ljubljani. Našemu sotrudniku iskrene če« stitke in še mnogo let! — Vse one učitelje in učiteljice, ki ča» kajo na povišico v položajni plači, opozar» jamo na napredovanja v današnji številki. Vsa ta napredovanja veljajo od 1. januarja t. 1. naprej. Zakasnevajo posebno ona na* predovanja, ki se izvrše s kraljevin ukazom. Nekateri izgube po par mesecev na ta način, ker je veljavno napredovanje od dne* va podpisa in ne od dneva zapalosti Naša borba mora iti za tem, da se razvrstilna uredba izpremeni v zakon in se s tem po* pravi krivica glede avtomatičnega napredo» vanja. — I. polletje na vseh osnovnih šoteh v ljubljanski oblasti se zaključi po odredbi prosvetnega oddelka v Ljubljani P. br. 693/27 v soboto, dne 29. januarja 1927. — V* mariborski oblasti pa je v veljavi oJiok biy» šega prosvetnega oddelka za Slovenijo iz leta 1924. (Fink IV. 107), ki določa, da se zaključi I. polletje v soboto pred ?5. janu» arjem. To v pojasnilo k notici »Semestr ilne počitnice« v zadnjem »Učit. lovariSu«. — Druga seja poverjenikov UJU se vrši dne 25. januarja 1927 v Sarajevu s sle* dečim dnevnim redom: 1. Otvoritev,seje po predsedniku UJU. 2. Poročilo poverjenikov o delu po.poverjeništvih. 3. Razprava o no* vem zakonskem projektu zakona o narod* nih šolah. 4. Pretresanje načrta pravil UJU. 5. Sklepanje o seji širjega glavnega odbora- 6. Vprašanja in predlogi. — Ker ima naše poverjeništvo sejo širjega sosveta 2. febru* arja t. 1. v Celju in imajo funkcionarji mno* go posla s sestavo poročil in iz drugih vzro* kov, je poverjeništvo zaprosilo Udruženje za preložitev seje na februar t. 1., čemur je predsedstvo ugodilo. _ »Jutro« prinaša v 14. številki t. 1. ne* resnično vest, da so nekateri člani kočev* skega učiteljskega društva izstopili iz UJU »vslcd napada g. I. Dimnika na nadzornika Betrianija.« Resnici na ljubo moramo ugo* toviti, da je g. Alfonz Završnik že pred ob* čnim zborom razposlal na vse člane društva posebno okrožnico, v kateri pravi, da se bo ob priliki tega občnega zbora ustanovilo društvo »Edinstvo«. Torej je bil izstop že prej pripravljen. Tudi ni res, da je odšlo 43 članov z občnega zbora, temveč jih je bilo točno samo 29, med tem ko jih je vkljub hudemu pritisku ostalo na občnem zboru še 72. O »napadu« bomo dali pojasnilo, če bo* mo nadalje izzvani, prepričani pa smo. da bi jih ne odšlo niti 29, če bi slišali potrebna pojasnila. — Smučarstvo za šolsko mladino. Jugo* slovenski zimsko*sportni savez namerava prirediti za srednješolsko in osnovnošolsko mladino v Ljubljani tečaj za smučarstvo, ki bo praktičen pod Tivolijem ali na Golovcu, teoretičen pa s predavanji in skioptičnimi slikami. Namen akcije je, da se s športom očuva zdravje mladini, ki zaradi povojnih nehigijenskih razmer glede šolskih prosto* rov mnogo trpi na zdravju. Savez namerava akcijo razširiti tudi na druge kraje, posebno kjer se nahajajo učitelji*smučarji. — Glede nameščanja učiteljstva je pro» svetni oddelek v Ljubljani izdal nalog sre* skim šolskim referentom, da poročajo, ali je na šoli kdo odveč, ali je na šoli kdo pre» malo. — Kakor je videti, želi prosvetna uprava vendar urediti razmere na šolah, da ne bo na nekaterih šolah preveč učiteljstva, na drugih pa da bodo razredi brez učitelj» stva — Pov. UJU bo podprlo to akcijo, ker zbira potrebne podatke tudi o napakah, ki so bile napravljene v tem pogledu v pre* teklosti. — Kakor čujemo, namerava pro» svetna uprava izdati tudi nov stalez učitelj* stva, s čemer bo zelo ustreženo, ker je stari stalež od leta 1923. in ni več poraben. _ Samo red eden ima posledico na na* predovanje. Z novo odredbo o ocenjevanju, ki jo prinašamo na drugem mestu, je od* pravljena tudi krivica, da bi red, proti k a* teremu je dovoljena pritožba, veljal tudi za red, s katerim učiteljstvo ne more napredo* vati in ne prositi za razpisano službeno me* sto. Ministrstvo prosvete je razveljavilo tu* di tozadeven odlok O. N. br. 30.79J od 3. novembra 1926, s katerim je bila ocena »zadostno« predpisana kot slaba ocena. — Projekt šolskega zakona. Projekt šol* skega zakona, ki ga je sedaj odobril tudi g. minister prosvete, je dotiskan v državni ti* skarni in bo predložen narodni skupščini. G. minister prosvete je odredil, da se nati» sne 400 komadov tudi za UJU, ki ga bo razposlalo na poverjeništva UJU in okraj* na učiteljska društva UJU. _ Prihodnja glavna skupščina UJU bo v Skoplju. Predsednik UJU tov. Vlada K. Petrovič se je mudil v božičnih dneh v Skoplju, kjer je vodil razgovore o Glavni skupščini UJU. Sresko učiteljsko društvo v Skoplju je soglasno sklenilo, da prevzame priprave za letošnjo glavno skupščino UJU, ki naj se vrši v Skoplju. _ Ustanove vdovam in sirotam držav* nih nameščencev. Hranilni in posojilni kon* sorcij javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani razpisuje za leto 1927. iz sklada Ivana Rostana 15 ustanov po 300 Din za najbednejše vdove in sirote po državnih nameščencih. Prošnje naj se pošljejo na upravni odbor konzorcija do 1. marca t. 1. Prosilke naj prošnjam prilože od občinske* ga ali župnijskega urada potrjeno dokazilo, da so res ubožne, ali pa radi bolezni in one* moglosti nesposobne za pridobivanje. — Ameriški »Mladinski list« je zaključil Svoj V. letnik obstoja. List se je v tem let* niku še posebej dvignil: zadobil je ilustro» vano naslovno stran, katero je narisal Albin Čebular, ki je opremil list tudi z drugimi sli* čicami ter posul s pesmicami in prozo. Da* lje zasledimo tudi prav močno zastopane: Kette, E. Gangl, Oton Zupančič, Albreht. Lično opisuje razne dogodke Stric Matic, kateri prav živahno kramlja z deco. Nekaj sličic je tudi Želetovih; prav lepi so pa razni posnetki, ki dajo s tiskom in finim papirjem prav lepo lice. Pač ameriški »Mla* dinski list« je v duhu jako globok in evrop* ski mladinski listi so še daleč za njim s svo* jim obzorjem. Zavednost Amerike se pač povsod zrcali in zasluži prvenstvo. _-j- Martin Repič, rojen leta 1852. v Gornjih Kojah Savinjske doline, naš proto* tip i\.epošteva, nas je nenadoma zapustil, 'takšen junak, na duši in telesu jak, pa je podlegel na videz tako malenkostni bolezni. iJo svojih genialnih nazorih in praktičnem življenju, povsod priljubljen, nikdar zlo* ucn, je bil on svoje vrste unicum. Njegova je veljala. Zahrbtnosti ni poznat. Odkrit, ¿vlen značaj je bil. Zato mu ni bilo vedno z rožicami postlano. Svetovna vojna mu je vzela sina doktorja, universit. docenta, i O ga je potrlo. Od svojih 74 let jih je 44 po* cvenl šolskemu pouku na Pohorju. Naj si. zdaj počije. Bodi mu žemljica lahka! — Rokotvorni tečaj v Novem mestu. Prijavljencem v tečaj za rokotvorni pouk (deska ročna delaj javljam v sporazumu z g. ravnateljem Novakom, voditeljem tečaja m s prosvetnim referentom v Novem mestu sledcce: Tečaj se prične v četrtek 27. t. m. ob 8. uri zjutraj na deški osnovni šoli v No* vem mestu. Vsi, ki so se prijavili v tečaj, naj bodo točno na mestu, da bo šlo delo redno in hitro izpod rok, ker le tako bomo uosegli svoj smoter. Nagrada za naš trud in stroske bo boljši uspeh v šoli. Priglasilo se je 38 tovarišev oziroma tovarišic. Opozar* jam, da smo za toliko število naročili ma* terijal, ki ga bomo vsi prijavljenei enako* merno poravnali, brez ozira, ali smo se ude* ležili tečaja ali ne. Zato naj nihče ne izosta* ne! Stroški bodo itak minimalni in najbrže ne bodo presegli ¿0 Din. Vsakdo naj pri* nese s seboj: šivanke, sukanec, nož, škarje, svinčnik, šestilo, trikotnik in železno rav* nilo (če tega ni, bo dobro tudi navadno le* seno). Vse drugo dobite v tečaju. Urili se bomo dnevno od 8,-—12. ure in od 14.—18. ure in to v četrtek, petek in soboto. Na svi* denje! — Pirnat Viktor, predsednik novo* meškega okrajnega učiteljskega društva. — Vsem cenjenim tovarišem, ki so na* ročili knjige za deška ročna dela, uazna* njam, da so knjige došle in jih v kratkem prejmejo. Podrobnejši podatki slede. — La* jovic Albin. — Prosimo malo obzira. Poročevalci, ki pošiljajo poročila o društvenih zborovanjih, so postali zopet zelo dolgi. Ne čitajo vsi na* ročniki radi društvenih poročil, posebno če so dolga in zavzemajo mnogo prostora, dasi so zelo zanimiva za organizatorja, ker je prav iz njih razbrati pravo mišljenje član* stva. Zato jim polagamo veliko važnost in prosimo poročevalce, da podajo v kratki m jedrnati obliki jasno sliko razpoloženja in želja, ki jih ima članstvo. Prosimo pa poro* .evalee, naj bedo kratki, da lahko upošteva* mo tudi druge dopise in da lahko hitreje uvrstimo tudi društvena poročila v list. Re* či moramo, da je posebno med mlajšim uči* teljstvom sedaj pridobil »Učiteljski Tova* riš« zelo mnogo prijateljev in dobrih so* trudnikov. Če se enkrat izkobacamo iz go* spodarske mizerije, bo treba gledati na raz* širjenje lista, ker list je visoko aktiven. Uredništvo. — Učiteljstvu, zlasti šolskim upravite* ljem mariborskega okraja. Pri našem uči* teljskem zborovanju dne 8. t. m. smo skle* nili organizirati proučevanje novega pro* jekta šolskega zakona na ta način, da istega na vseh šolah proučujejo posamezni uči* teljski zbori, šolski upravitelji pa zberejo tozadevne proučitvene rezultate j(mnenja, predloge i. si.) v obliki kratkih zaoelež,vov od poglavja do poglavja. Vsi šolski upravi* telji prineso te beležke s seboj k sestanku pedag. sreskega odseka, ki bi se vršil v če* trtek, dne 3. februarja t. 1. V to svrho smo za vse člane pedag. odseka in za vse šol* ske upravitelje našega okraja zaprosili pri šolski oblasti za šole prost dan 3. februarja, kajti za poglobitev v študij in razpravo šol* ske zakonodaje nam naša sreska učiteljska zborovanja nudijo premalo časa, urad* nih okrajnih zborovanj pa ni. O rešitvi na* vedene prošnje za dopust, od katere» je od* visen naš sestanek ter več podrobnega o pričetku in kraju sestanka poročam pravo* časno v »Učit. Tovarišu«. Med tem pa k razdelitvi in dogotovitvi dela! — Za sres. "ped odsek: M. V. — Tovarišice, ki se žele naročiti na »Ženski pokret«, naj nemudoma javijo svoj naslov »Društvu učiteljic v Ljubljani« (I. državna dekliška osnovna šola pri Sv. Ja* kobu). Naročnino bo vposlati po prejemu prve številke, kateri bo priložena položnica. — Nekateri člani(ice) Učiteljskega dru* štva za srez Litija imajo v blagajni preostali* ke, s katerimi morejo razpolagati ali jih pri* pisati na račun nove članarine za leto 1927. Ti so: Aničič Joško 26 Din, Cirman Fini 36 Din, Čerin Bogomila 16 Din, Habjan Da* niča 20 Din, Koritzky Marica 24 Din, Ko* porc*Perko 36 Din, Kramar Olga 20 Din, Levstik Jana 36 Din, Medved Stane 36 Din, Mihelčič Hilda 36 Din, Mitterhammer Anica 36 Din, Okorn Vinko 36 Din, Oelhofer Ada 36 Din, Pelko Matija 36 Din, Perko Venče* slav 20 Din, Taljanec*Furlan Zinka 20 Din, Prestor Julija 36 Din, Ritter Stibrič 36 Din, Samec Franc 36 Din, Schwajger Marija 20 Din, Šulin Matko 36 Din, Tomšič Psvliaa 36 Din, Turek Alma 36 Din, Turnh er »Kovač Anica 36 Din, Turnher Edmund 36 Din. --Zagorje, 4. januarja 1927. — Kolenc. JAVNA ZAHVALA. Vsled tragične smrti mojega nepozab* nega soproga Jurija Naglica, mizarskega mojstra v Zg. Beli, izražam tem potom za* varovalni zadrugi »C r o a t i a«, pri kateri je bil umrli šele leto dni zavarovan, javno zahvalo, ker mi je imenovana zavarovalnica najkulantneje izplačala zavarovano vsoto. V Zg. Beli, dne 13. januarja 1927. Frančiška Naglic s. r. Nova napredovanja, imenovanja, upokojitve itd. —i Napredovanje. V 3. grupo Ii. kate* gorije: Josip Kotnik, Anton Kobentar, Lov» ro Kleindienst, Helena Matkovič, Marija Flego, Martina Supančič, Marija Pečnik* Kuglič, Antonija Porenta, Elizabeta Berton* celj, Angela Sabec, Albina Traven, Marija Krajger, Ivan Sumljak; v 4. grupo 11. katego* rije: Oskar Hrast, Božiča hero, Marija Pa» peš, Marija Podboj, Doroteja Belinger»Jane» žič, Adela Weble, Marija Schrott, Janez Hartman, Stane Jančigaj, Fran Mencej, An» ton Šešek, Vlado Košenina, Fran Gorup, Alojzija Živko, Amalija Golobic, Franja Šu» šteršič, Ana Pertl, Marica Šetina, Karolina čonč, Otiija Čepe, Terezija Peršuh, Lea Horvat, Gabrijela Kurbus, Karolina Bur» iian. —i Napredovanja. V 6. grupo I. katego» rije: Dr. Gregor Žerjav; v 1. grupo II ka» tegorije: Josip Gole, Iva Mesec, Josipina Hlebanja»Javornik, Marija Klančnik, Josipi* na Strigl*Klein, Robert Senica, Marija Ko* vačec, Ivana Černe, Terezija Ravhekar; v 2. grupo II. kategorije: Emilja Vodopivec, Ci* ril Delcott, Marija Burja, Ačim Jurčič, Ma* rija Dominkuš, Filomena Štancer, Cecilija Cvetko, Ana Jureš*Ostrc, Anton Fink, Lju* de vit Belšak; v 1. grupo III. kategorije: Ma* rija Avbelj, Ivanka Šinkovec. —i Napredovanja. V 1. grupo II. katego» rije: Karel Vollmaier, Julij Sevnik, Mirko Lešnik, Ferdo Pokeržnik, Vinko Stopar, Ber* ta Brence, Marija Kregar, Marija Koprive* Šumenjak, Marija Kožuh, Marija Šterk» Jurca, Katarina Schweiger; v 2. grupo II. ka» tegorije: Alojzij Lušin, Simon Kerbler, Ivan Muršec, Anton Zdolšek, Fran Mlinšek, Jo» sip Puhr, Mirko Klanjšček, Ignacij Pejcha, Milica Jug, Marija Kern, Marta Verk*Sekir* nik, Olga Pečnik. —i Napredovanje, v 1. grupo II. katego* rije: Ivan Žagar, Marija Stupica, Matilda Podkrajšek, Adela Reven, Franja Lavrič, Anica Mencinger*Vizjak, Josipina Stegen* šek, Antonija Drobnič, Angela Cerar, Ivana Preželj; v 2. grupo II. kategorije: Tone Ga* spari, Ivan Verbič, Alojzij Hofbauer, Stan* ko Vrezec, Josip Špenko, Josipina Demšar, Roza Mejak, Franja Drnovšek, Marija Gaj* šek, Marija Judnič. Boj za svobodo in neodvisnost učiteljskega stanu. —e Mi smo pristaši narodnega in dr» žavnega edinstva, to smo že često .pokazali. Ali smo ravno tako tudi za kulturnejšo pro* svetno politiko, za svobodnejšo šolo, za pravico in zakonitost v nasprotstvu s stran* karstvom in nasiljem v državnih instituci* jah, za popolno demokracijo v šoli in v di* žavi, z eno besedo rečeno: mi smo za pro* greš, ki tangira celokupno življenje. Mani* festiramo v vseh svojih problemih in na vseh poljih. Za nas ni edinstvo, svoboda mišljenja in naprednost le beseda, temveč to vse vršimo v dejanju. P. J. —e Mi nočemo strankarstva in politike v svoji organizaciji, ker se danes pod po* litiko razume zakulisna intriga in strankar* sko podtikanje v svrho osebnih in strankar* skih interesov. Ali če bi se strankarstvo smatralo, kakor bi se morak), kot delo na občnem, ne pa kakor danes na strankar» skem dobru, potem bi se tekom časa, v rit* mu našega razvitka vsekakor srečali, na poti evolucije. P. J. —e Člani naše organizacije uživajo po» polno svobodo v političnem opredeljevanju. Ali vendar oni niso prenapeti zagrizeni strunkarji. V njih prevladuje stanovska za* vest. Zato zamerijo vsem strankam, pa bodisi tudi svoji, ki ne obračajo dovolj pažnje na naše učiteljsko ekonomsko in pravno or* ganiziranje stanu, ki nas ne ločiio od dru* gih, ki jim politika ne more do živega. Za nas je politika osebna zadeva poedinca, do* čim je vse naše delo usmerjeno na ekonom; sko in pravno organizacijo sianu. Mi stav* ljamo odslej naš ekonomski in socia'ni mo» ment na prvo mesto. V tem smislu delamo povsod, pa tudi v poedinih strankah. — P. J. —e Mi sicer vemo, da se morajo voditi še politične borbe, kjer se ljudje navdušu» jejo za ideje in programe kot take in veru» jejo v ta ali oni sistem vladavine. Ali kot učitelji občutimo često preveliko ekstrem» nost in škodljivost take prenapete borbe, vso praznoto forme, ko se borba vodi brez ob» žira na državne in narodne, torej tudi šol» ske interese. Proti taki politiki smo, s ka» tero se rušijo pravni in kulturni temelji. Naj nas prenapeti strankarji anatemirajo in preklinjajo, mi se za tak način borbe ne na» vdušujemo, ker gazijo še 'd kar je cclo» kupnemu narodu sveto in dragoceno. — P. J. —e Svoboda, enakopravnost in nedo» takljivost so lepe stvari. Ali nam je malo do tega, da se jih v načelu prizna, k« ve» mo, da se v praksi vsled drugih osnovnih neenakopravnosti ne uveljavlja. Hočemo zagotovila za ekonomsko in socialno neza» visnost učitelja. Za te naše težnje se ne bori odkrito pravzaprav ni ena obstoječih strank. Vsaka nas hoče le kupiti. Vemo, da je šola in z njo tudi učiteljstvo politikum, ali ona je politikum države, a ne stranke, ki slučajno in začasno krmilari državno ladjo. P. J. —e Videli smo vso nemarnost, nespo» sobnost in nasilja, ki so nas neprestano te» žila. Ali čas je dozoreval in dozorela je vsa učiteljska konservativnost do volje, da se razmere predrugačijo in se osvobodimo zla. Ni čudo, da smo uvideli vso to brezmejno nasilje in zlo, dasi ga ne moremo še tako hitro spraviti raz svojo grbo (Moderndor» fer), ker se stari grehi naših današnjih de» sidentov kaj radi maščujejo in je pot še dolga do popolnega osvobojenja. Zato tre» ba v političnem svetu utrditi in obelodaniti našo novo orientacijo o učiteljskih težnjah in ciljih. V učiteljstvu samem stvar dozo» reva, če ni že zrela. Njega budi in dviga zlo, ki ga čuti na svoji lastni koži in plečih, akoprav smo se navadili mnogo prenesti. Učitelj se budi, ker v njem dozoreva odpor proti zlu in nezdravim razmeram, ker čuti globok neodoljiv pokret, ki se poraja spon» tano, ki ga ne more nihče preprečiti in za» držati ni z besedo, pretnjo, obljubo, ni z lažjo in frazami, pa tudi ne z nasiljem. Tu» di lepe parole učitelj danes pretehta, preden jim sledi. S slepim drvenjem za njimi ne mara postati škodljivec lastnega stanu. P. J. —e Bilke za potapljajoče. V »Edinstvu« se blišči v uvodnem članku med drugim tu» di ta bosa, »da je del učiteljstva zašel s svojo znano deklaracijo na pota, kamor mu zavedno in izkušeno slovensko učiteljstvo ne more slediti.« Znano je, da so si naši de» sidenti vzeli patent na vse, kar diši po ne» čem, kar bi držalo. Zato ni čudo, da so si tudi tu vzeli, po gornjih besedah sodeč, pa» tent nad zavednostjo in izkušenostjo, češ, da so samo oni učitelji zavedni in izkušeni, ki ne soglašajo z deklaracijo. To so lepe blažilne besede, dasi zelo izpodbitne, kajti ravno izkustvo je rodilo novo orientacijo. In kar je važno, v gornjih besedah povdar» jajo, da »slovensko učiteljstvo ne more sle» diti« novim razmeram. Ne tresemo se pred to njihovo grožnjo, ker vemo, da smo z de» klaracijo pokazali vsemu jugoslovenskemu učiteljstvu pot, ki jo mora hoditi. Ti »slo» venski učitelji«, ki vsepovsod povdarjajo dr» žavno in narodno edinstvo, so vendar samo »slovenski«, dasi narodno edinstvo nikoli ne govori o slovenstvu, temveč samo in vedno o jugoslovenstvu. Torej videti je, da je bilo državno in narodno edinstvo le izgovor. P. J. Učiteljstvo v drugih državah. KONGRES ŠVEDSKE ZVEZE UČITE* LJIC. Vršil se je v avgustu v Upsali. Ta zveza obstoja že 20 let in zato je bil kongres spojen s proslavo 20»letnice. Na kongresu se je seveda v prvi vrsti obravnavalo vprašanje plač. V resoluciji so se učiteljice izrazile, da obžalujejo, da mo» rajo tako dolgo čakati na rešitev povišanja plač. Pričakujejo, da se to vprašanje kmalu spravi na dnevni red parlamenta, kako*- tu» di, da se regulirajo odnosi med plačami učiteljev in učiteljic. KONGRES ŠVEDSKE »UČITELJSKE ZVEZE«. Švedska učiteljska zveza (organizacija le za učitelje, ne pa učiteljice) je zborovala v avgustu v Geolu. Prisotnih je bilo okrog 200 učiteljev. Na dnevnem redu so bila važna vpra» šanja, med njimi o plačah, učnem načrtu, pristopu k »Delovni konfederaciji«, takti» čna in propagandna vprašanja, brezposel» nost učiteljstva itd. O vprašanju zvišanja plač je poročal Johanssohn, ki je tudi član tozadevne dr» žavne komisije. Ta komisija je izdelala pro» jekt, po katerem se bodo izenačile plače učiteljev s plačami ostalega državnega urad» ništva in tudi s plačami učiteljic. Učiteljice le z dveletnim učiteljiščem, (ki ne pouču» jejo le v prvih dveh šolskih letih osnovne šole), bodo dobivale nižjo plačo. Vendar se pojavljajo težkoče pri izena» čenju plač učiteljev in učiteljic, ker je na Švedskem 'razlika v plačah pri vseh držav» nih uradnikih in uradnicah. Učiteljice ima» jo isto plačo kot ostale državne uradnice z isto izobrazbo. Ako se bodo plače učite» ljic izenačile s plačami učiteljev, torej prve zvišale — se bodo čutile ostale državne uradnice zapostavljene. Uradnice so dose» daj v 11. plač. razredu, učiteljice pa bi pri» šle po izenačitvi v 17. plač. razred, kar iz» gleda v razpredelnici tako»le: 11. plač. razred: 2730—3240 kron (plača uradnic. — 15. plač. razred: 3450—4560 kron (plača uradnic do 4260 K). — 17. plač. raz» red: 3960—5160 kron (plača uradnic do 4860 kron). (Varijacije v plačah so vsled različnih draginjskih razredov; plače se računajo na leto). Če bi se izenačile plače učiteljstva, bi to stalo državo 12,000.000 kron več, kot če bi se le zvišale plače učiteljev. V tozadevni resoluciji zahteva učitelj* stvo skorajšnje zvišanje plač učiteljev. Pri vprašanju o učnem načrtu se je de* batiralo o verskem pouku. Nekateri so se izrazili, da je enako nepriporočljivo uvesti zopet Lutrov katekizem v šolo, kot izločiti verouk iz šole. Cerkev in šola sta na Šved* skem postali vsled stoletnega sodelovanja skoro nerazdružljivi. Cerkev pa naj se na« uči razumeti želje šole, potem bodo tudi stiki ožji. Večina se pa je izjavila proti upeljavi katekizma v šolo. Za tem je kongres razpravljal o pristo* pu k »Delovni konfederaciji«. Večina se je izrazila, da bi pristop le razdružil učitelj« stvo in ne bi nič pripomogel do rešitve vprašanja zvišanja plač. Učiteljstvo ne mo'* re sprejeti stavke v svoje borilne metode. »Delovna konfederacija« ima tudi toliko važnih delavskih vprašanj razrešiti, da se z učiteljskimi zadevami ne bi mogla uspešno pečati. Zato se učiteljstvo izjavlja za upo« Btavitev stikov z ostalimi Uradniki, v svrho skupne akcije. Švedski učiteljski zvezi (Sverges Folks* kollararforbund) pripada do polovica učite* Ijev. Drugi učitelji so organizirani v drugih učiteljskih organizacijah. Naša gospodarska organizacija. —g Učiteljski dom v Mariboru. Člana* rina in darilo: Osnovna šola Lajtersberg* Krčevina 900 Din, učiteljsko društvo za or* moški okraj 4900 Din; Eliza Kertova, učit., Tolsti vrh 40 Din; osnovna šola Dravograd (0 Din; osnovna šola Spodnja Polskava 30 Din; deška osnovna šola Ljutomer 140 Din; Dsnovna šola Selnica ob Dravi 109 Din; Ivanka Zupančič, šolska uprav., Celje, 10 Din; osnovna šola Tezno 170 Din; društvo jpok. učit. v Mariboru 220 Din; Podvršnik Ant., šolski uprav., Št. Vid*Mislinje 1 obv. 1% drž. pos. a 100 Din (IX. 1925); Ivan Mo* tiorko, šolski uprav., Rače 1 obv. 7% drž. pos. a 100 Din (III. 1927). Iskrena hvala! — V Mariboru, 17. jan. 1927. — M. Kožuh,' blagajnik. Prosveta. »ŠOLARSKA MATICA«. Nekoč sem že omenil, da bi naše knji* ševne družbe, ki pošiljajo periodične edici* je med narod, natisnile pri vsakoletni iz* iaji tudi vsakokrat po eno mladinsko knjigo, kar je že delala — četudi nedosled* no — Mohorjeva družba. Razumljivo je, da tak načrt dostikrat ni priporočljiv, ker se marsikateri izmed ndraslih odtegne vsled tega naročilu, in to vsekakor škoduje družbinim financam. Važnost takega izdajanja pa seveda ni na literarni strani kot taki, temveč na vzgojni strani: izobražati in utrjevati pri Jcci smisel do lastne knjige, ki mu je — pravzaprav vsako leto nezavestno vsiljena — počasi nujna potreba. V začektu jo ima •cot razvedrilo, pozneje uživa vrednost vse» bine, na koncu jo ceni kot svojo last, jo shrani in si tako ustvari sam in neprisiljeno svoj lastni knjižni zaklad. Ko doraste, ne more biti brez knjige, in ostane, če je ko* lička j v dobrih gmotnih razmerah, vedno naročnik leposlovne knjige. Mnogo tarnanja je, da pri nas Sloven* :ih leposlovje »ne gre«. So res tehtni raz* ogi za to: malo nas je; uradnik, glavni kon* sument, nima sredstev; naš knjižni trg ne proizvaja zdaj »nič kaj dobrega« itd. Poskus šajmo pa to izboljšati, zakaj vsakdanje raz* mere se polagoma urejujejo, in tako smemo upati, da nam bo v prihodnjih letih Sloven* :em mogoče kupiti poleg litrov daimatinca tudi včasih kako knjigo. Nemogoče pa je to doseči z današnjo stagnacijo, ki se je začela po vojni in živi trdno in se vceplja tudi v mladino. Danes je vse spoj^, kino, veselica; knjiga dolgočasi! Paziti moramo na to, da mladina ne bo astala pasivna do knjige tudi tedaj, ko se povrne umerjen življenski čas. Ustanovimo »Šolarsko Matico«! Dajmo učencem, ki bodo naročniki te »Šolarske Matice«, vsako leto poleg kole* darčka še kake 3 knjige! Koledarče1/ naj bi bil praktičen, prikupljiv v svoji žepni obliki; ena knjiga izmed ostalih realne vsebine, ob» delana v otroškem tonu; ostali dve knjigi čisto leposlovni, znabiti en prevod iz sve* tovne mladinske literature ali tudi knjiga pesmi. Knjige bi izšle vsako leto pred Mi* klavžem. Članarino, ki bi jo plačeval vsak član »Šolarske Matice«, bi določili izdajatelji. Če pomislimo, koliko se je do zdaj po* biralo po naših šolah prostovoljnih prispeva kov, pri katerih učenec ni imel nobenih ko* risti, potem bomo šele razumeli, s kakšno vnemo bo vsak mladi naročnik prinašal čla« narino in s kakim zanimanjem bo čakal na izdajo knjig. Jasno je, da bo moralo učiteljstvo nabi* rati in voditi mlade naročnike. Tone Gaspari. —p Za našo pedagoško knjižnico je po* slalo Učiteljsko društvo za krški okraj sle* deče knjige: Zbornik 1. 1900., 1909., 1912. Pedagoški letopis 18. zv. Slovenska bibliogra* fija I. del. Srčna hvala! Srednješolski vestnik. PRIPOROČLJIVA KNJIGA. V avgustu 1926 je izšlo v Sarajevu dru* go izdanje predelanega srbskega prevoda znamenite Fuss*Henzoldove »Fizike za školu i samouke« z mnogobrojnimi dijaškimi va* jami, računskimi nalogami, s 104 slikami v tekstu in šestimi portreti znamenitih fizikov. Knjigo sta priredila priznana bosanska šolnika ravnatelj državnega ženskega učite* ljišča v Sarajevu, bivši načelnik ministrstva prosvete, g. S t e v o Markovičin profe* sor druge državne realne gimnazije v Sara* jevu dr. J. G o 1 d b e r g. To delo je na te* melju mišljenja Glavnega Prosvetnega Sa* veta v Beogradu odobreno od Ministrstva Prosvete pod št. 49.555 od 2. aprila 1926 in priporočeno kot učna knjiga za učiteljišča in druge strokovne šole v celi državi. Ta knjiga je doživela v nemškem origi* nalu že 16 izdanj, kar je gotovo dovolj jasen dokaz, da ima mnogo prijateljev med uči* teljstvom in dijaštvom. Namenjena je v prvem redu učiteljiščem, ali more dobro slu* žiti radi svojih vrlin tudi drugim srednjim šolam. Grški, latinski in sploh tuji termini so točno raztolmačeni. Pisatelji so imeli pred očmi, da se je treba poslužiti že z ozi* rom na svrho te knjige pri tolnjačenju fiz. zakonov predvsem induktivne metode, deduktivna je prišla le tam v poštev, kjer to ne škodi jasnosti predmeta. Ta strogo .znan* stvena knjiga je pisana v tako lahkem je* ziku, tako jasno in pregledno, da je tudi sa* moukom dobrodošla. Mnoge slike v samem tekstu omogočujejo lažje razumevanje težjih odstavkov. V novem izdanju so od velike važnosti vaje, ki sledijo vsaki večji partiji in mnoge praktične naloge vzpodbujajo učence na samostalne poskuse in večjo aktivnost pri predavanjih. Izdajatelji so se ozirali pri novem izdanju na današnje stanje fizike in na naše prilike. Predelali so točneje n. pr. nauk o elasticiteti, reso* nanci, električni oscilaciji itd., nekaj so do* dali, neke paragrafe popolnoma izpremenili, n. pr. odstavke o Teslovih strujah in o brez* žični telegrafiji. Poleg tega so oni dodali ne* koliko — šest — portretov znanih fizikov. Iz ekonomskih razlogov je izšla knjiga samo v cirilici. To nam ne sme biti ovira, da uvedemo to knjigo tudi v naše šole, seveda se mora to učiniti postopoma, začenši od najnižjega razreda. Na ta način si bodo učenci osvojili točen pregled te knjige in se tudi lepo izurili v čitanju cirilice, kar je da* nes našim učiteljem in inteligentom sploh potrebnejše nego kos kruha. Živimo v novih prilikah in moramo se prilagoditi. Cirilico citati ni težko, samo je treba dobre volje in zavesti, da je to naše slovensko pismo. Knji* go najtopleje priporočam. Ravnatelj F. Kadunec. Stanovska organizacij Vabita = Brežiškossevniško učiteljsko društvo ma svoj redni letnj občni zbor dne 5. februarja 1927 točno ob 10. uri v osnovni šoli v Brežkah s sledečim dnevnim redom: 1. Odobrenje zadnjega zapisnika. 2. Dru* štvene zadeve. 3. Letna poročila odbora. 4. Naš sedanji položaj. 5. Volitve. 6. Slučaj* nosti. Zborovanje vodi predsednikov na« mestnik tov. Franc Vadnal. Pridite polno« številno! = Občni zbor učiteljskega društva za politični okraj Ljutomer sc vrši v soboto, dne 12. februarja v Gor. Radgoni z začet« kom ob 10. uri. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo društvenega odbora in računskih pregledovalcev. 4. Volitve. 5. Do* ločitev društvene članarine. 6. Predlogi in nasveti društvenikov. 7. Načrt novega šol* skega zakona. Poročajo izvoljeni referenti. — Pol ure pred občnim zborom se vrši od« borova seja. — Udeležba obvezna! Odsot« nost se mora opravičiti! Poročila: + Učiteljsko društvo za mariborski šol* ski okraj je zborovalo v soboto, dne 8. ja« nuarja 1927 v Narodnem domu v Mariboru. — Navzočih je bilo 78 članov. Tov. predsednik je ob otvoritvi pozdra« vil zlasti novo pristopivše članice, tov. Čonč Jožefo, Kirar Josipino, Kotnik Ano in Mat* jažič Leopoldino. Obenem je naznanil iz« stop tov. Konečnika iz učiteljskega društva vsled premestitve iz sreza. V zadevi prispevkov »Učit. domu« se sklene, da je v 1. 1927. vsak član moralno ob« vezan prispevati v ta namen letnih 10 Din. Članarina »Zveze državnih nameščen* cev za Slovenijo« znaša letnih 12 Din, ka« teri znesek je vplačati v 10 mesečnih obro« kih obenem z društveno članarino. Volitev novega odbora odpade vsled preobširnosti dnevnega reda ter se preloži na občni zbor, ki se bo vršil tekom prihod« njega meseca. V zadevi osnutka novega šolskega za» kona se sklene, da se par dni pred prihod« njim zborovanjem skliče v svrho proučava« nja načrta sestanek pedag. odseka, h kate« remu se naj povabijo vsi šolski upravitelji: v ta namen naj društvo pri šolski oblasti izposluje za udeležence pouka prost dan. — Danes so referirali in stavili predloge k no« vemu šolskemu zakonu tov. Jakopec, Roz« baud in Majcen. Tozadevne želje in izpre« membe so bile odposlane poverjeništvu v nadaljnjo ukrenitev. + Učiteljsko društvo za slovenjebistri« ški okraj je zborovalo ob povoljni udeležbi dne 11. decembra na Pragerskem. Navzočih je bilo 44 članov, odsotni so se opravičili. V kratkem govoru pozdravi tov. pred« sednik predavatelja prof. Šiliha iz Maribora in novo pristopivšo članico Valjavec iz L a« porja. S toplimi besedami se spominja pred kratkim umrle tovarišice Emilije Kopriva, kot vzorne učiteljice oziroma vzgojiteljice, posebno pa kot temperamentne prvoborite« ljice za pravice poročenih učiteljic. Učiteljstvo je ogorčeno debatiralo o odloku P. br. 5289/25 z dne 1. nov. 1926 »Prosvetni uslužbenci, njih ponašanje v službi in izven nje«, ki je naperjen proti vsemu učiteljstvu brez razlike krivde, ter je mnenje, da bi bilo pravilnejše, ako bi se sa« mo prizadete pozvalo na odgovor, ne pa ža« lilo vsega stanu. Med burnimi pozdravi otvori prof. Šilih svoj globoko zamišljeni referat »Psihoana* liza in vzgoja«, izdelan po načelih Freudove in Adlerjeve teorije, koje glavna teza je »Razvijati v otroku vse sile«. Prof. Šilih vabi učiteljstvo k pristopu v Pedagoški krožek v Mariboru, ki bo imel svoja predavnja o počitnicah in ki bo imel v slučaiu zadostnega števila novih članov na razpolago knjižnico tudi za izven Maribora službujoče člane. Občni zbor se vrši prve dni mesca fe« bruarja v Slov. Bistrici. Tajnik. = Sav. učiteljsko društvo za vranski okraj je imelo svoj redni občni zb<-r dne 5. januarja 1927 na Gomilskem. Od 37 članov je bilo navzočih 26. Tovariš predsednik pozdravi vse navzo« če predvsem novo došlo tovarišico Puclo« vo. Čestita tov. Rožancu k življenski izpre» membi, tov. Olgi Korberjevi in Cesarjevi k dobro prestalemu drugemu izpitu. — Nato se prečita zapisnik zadnjega zborovanja in odobri. — Od zadnjega zborovanja je do« šlo bolj malo dopisov, ki pa so se že večji* del obravnavali pri zadnjem zborovanju v Celju. Tovariš predsednik poda pregled delo* vanja tekočega leta. Tovarišica tajnica pre* čita letno poročilo. Tovariš blagajnik poda pregled finančnega stanja: celokupni do« hodki 4565 Din 53 p; celokupni stroški 2340 Din. Preostanka 2225 Din 53 p. Tov. Šega in Yarh sta pregledala račune in ker sta našla vse v redu, predlagata, da se tov. blagajniku da absolutoii). Kot referentinja za osnovnošolski zakon se določi tov. Ahtikova. — Sklene se, da se članarina zniža za 4 Din. Tov. Lušin pred« laga, da bi se za naš okiaj izdelal podiohni učni načrt, nakar se sklene, da se istega na* redi na vsaki šoli in se pri prvem jesenskem zborovanju skupno predela. Volitve. Dasiravno je tov. predsednik prosil, naj se mu odvzame to breme, je bil na splošno željo vendarle na novo izvoljen. Predsednik tov. B. Zdolšek, podpredsednik tov. .J. Sevnik, tajnica tov. A. Knževa. bla* gajnik tov. J. Yarh, odbornik tov Rožanc, namestnika tov. Mikličeva in tov. Hribov* Ela Križ;, tajnica. Književnost in umetnost Vse tu navedene knjige In publikacije se dobe v U2ileles <1. L OGLASI <• r>-duval»>- in socialne namene >" oar Na|'i