List št. 56.
Slavec.
Kam si došel, oj, pevčik naš premili! Ki nam tak mično si in tak vneto Prepeval noč in dan vse mlado leto? Kam glasi tvoji, kam so se zgubili?
O, s koliko nas radostjo polnili!
Kak nam serce blo umiljenja navzeto, Ko v njih vse plamočutje razodeto Serea smo tvojga nježniga čutili!
Se slajši je, Koseški, Tvoje petje! O, kak nas mikalo, naduševalo , Ko jel naš jezik je poganjat' cvetje!
Oh! li zakaj potihnilo, zastalo?
Alj poješ, slavec, le na mladoletje? De bi vernilo se, ne več nehalo!
Rodoljubski.