. Cena edne Številke dinar.	Poštnina v gotbvčini plačana.
""	————■—__sr ^
LETO XXI. MARIJIN LIST. št. 5.
MAJ. 8. 1925.
Pobožen mesečen list. Vrejfije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti:
KLEKL JOŽEF, vp. pleb. v ČRENSOVCIH, Prekmurje. Cena na leto doma 10 D, v Austrijo i na Vogrsko 20 D, v Ameriko 50 D.
Naročniki so deležni sada več jezernih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga.


Dijaki s svojimi predstojniki v Martinišči.
MARTINIŠČE.
Kaj je to „Martinišče" ?
To je zavod za prekmurske katoličanske dijake.
Pa je že to Martinišče?
Pravoga ešče nega. Lani v jesen smo spravili pod streho više 40 dijakov v farnoj šoli. Ta nam je pa dana samo začasno z arende.
Pa je sila za to Martinišče?
To je tak potrebno za celo Prekniurje, kak fari cerkev, kak občini šola, kak družini hiža, kak človeki oči.
Samo to pomislite. Više 40 prošenj smo mogli odbiti, zavolo maloga prostora. Tak, ka bi dnes lejko meli više 80 dijakov. V Soboti hodi v šolo do 200 dijakov. Od teh je več kak polovica takših, šteri so tak deleč, ka nikak ali jako težko morejo hoditi z domi. Za te driige pomoči nega, kak da stanujejo v Soboti. Či pa dobro premislimo glavni cil ^Martinišča", te moremo praviti, ka bi sploh vsi dijaki mogli živeti v Martinišči.
Šteri pa je glavni cil Martinišča?
Je dobra krščanska vzgoja v mladorn srci, naj dijak postane globoko veren, vse-skoz pošteni celo živlenje, tudi te, gda pride v leta skušnjav, tudi te, gda bo živo nied brezverskimi Ifldmi, tudi te, gda de trbelo braniti vero i poštenost z rečjov pa spisom.
Zato ne pozabimo: lz teh dijakov pridejo naši bodoči voditelje, kakti duhovniki, vučitelje, sodniki, glavarje itd. Či ščemo, ka nam Martinišče da dosta dobrih voditelov, dariijmo kak največ moremo, ka se to zozida. Sila i potrebščina je velka! Bog šče od nas to delo 1
TRETJI RED: V februari je izostalo v M. Listi sledeče: Za knigo Mladi junak 10 D., Fantič le gor stani 13 D., Cvetje 45 falatov 470 D., Marijin Psalterij 30 D., poštnina od Mohorskih knig 2 D., pogorelcom Velenje 20 D., za Cerensovsko cerkev 100 D., sirotam čerensovske fare 150 Din. Vsi potroši, s tistimi vred kak je februara bilo znašajo Din 2107. Dohodkov je bilo Din. 1544-65. Tak je več izdano Din 562 35.
Kralica maja	Stran 1
K Mariji	1
Častenje radosti D. M. 2 Sveto leto	5
Nevredno pr. sv. obhajilo 5 Mantrnikova mati	6
VSEBINA:
Hrepenenje po Jezuši Stran 7 Krščanski navuk	7
Marijini psalmi	8
Zlate jagode	9
Sad dobre vzgoje	10
Dvoji pripomoček pri vzgoji 11
Za premišlavanje Stran 11 Sveta meša na čast svet. 12 Čudež Presvetoga olt. 13 Ve itak vse včasi pozabim 14 Glasi iz doma i sveta 15

KRALICA MAJA.
Pozdravlena Kralica maja, ti moja lOblena gospa I Vsa lepa si, Vsa sveta si, Kralica mojega srca.
Kak, da te nebi, mati mila, slavila tudi pesem moja, i žar srca i duša vsa?
O sprejmi jo, naj vsa bo tvoja,
Zdaj Vsa narava Te pozdravla,	Me vzemi, mati, v varstvo svoje,
i pesmi ti prepeva glasne,	mi čuvaj dušo vsega zla,
i sunca sev,	ti vodi me,
i ptičic spev,	ti brani me,
kipi v višave zlatojasne.	Kralica mojega srca.
K Mariji!
m	...
Kak je nemirno človeško srce I Nikdar je ne zadovolno, vsik-dar šče več! Ka šče? Boga! Boga trbej našemi srci. brez Boga je ne zadovolno. Zato pa k Mariji! Ona je „Mati boža", Ona nam da Boga.
Srečno šče biti naše srce, nego na tom sveti sreče nega. Prava sreča je v nebesaj doma. Zato pa k Mariji ! Ona je „ Vrata nebeška." Po Njoj pridemo v domovino prave i večne sreče.
Naše srce išče veselje i radost. Marija je .Zrok naše radosti." Zato k Njoj! Ona nam pove, gde je prava radost i kak jo najdemo.
K Mariji „Materi lObleni" i „punoj liibezni" po Iflbezen brez štere je tak mrzlo naše srce i brez štere so malo vredna vsa naša dobra dela!
Lepoto iščemo, lepoto lObimo? Marija je „Mati najlepša." Vekše lepote kak jo vidimo na Mariji, je Bog — da tak povem — ne mogeo stvoriti. K Mariji zato po lepoto naših dflš i naših src!
Gda nas napadnejo v živlenji dvojbe, pa ne vemo, ka bi začnoli, pribežimo k Mariji „Materi dobroga tanača"! Od Nje dobimo dober i moder tanač, vej je ona „Devica najmodrejša" i i „Stolec modrosti."
Trpimo na teli i na dflši? Idimo z zavflpanjom k Mariji? Ona je „Zdravje betežnikov" i ,,Trošt nevolnih."
Ci smo meli nesrečo i smo spadnoli v greh, či smo posta-noli sovražniki boži, či se bojimo Boga zavolo naših slabosti i grehov, te se približajmo k Mariji Pomočnici! Ona, ki je .Obramba grešnikov" de nas branila, de prosila pri Bogi za nas, ona de nas pelala nazaj na pravo pot.
Oda si naše srce žele mir pa ga nemre najti, podajmo se tfldi tek Mariji! Pri Njoj najdemo pravi mir ar ona je „škrinja mira božega" i ešče več, Ona je „Kralica miril."
Či so naša srca mlačna, či ne čfltimo več prave i goreče pobožnosti, približajmo se Mariji „Posodi vse pobožnosti" i za-jemlimo iz te posode, pijmo z nje pravo i živo pobožnost!
Tfldi ve čiste i nedužne dflše, šterim cvetejo v srci ešče lilije vse lepe f bele, ite tfldi ve k Mariji ,,Materi najčistejšoj i nevtepenoj"! Da, k materi! Ona vas obrani i obvarje nečistosti, Ona de čuvala vaše lilije tak, kak to zna samo lubeča mati!
Vsi smo Marijini! Zato pa vsi i vsikdar k Mariji! K Njoj v nevolaj i nesrečaj, k njoj v radosti i sreči! Ona de nam v envolaj • pomagala i nam brisala skuze, v veselji i sreči pa de se z nami veselila i našo srečo povekšavala. — Marija je naša mati. Mati pa je dobra, mati je zlata, mati nas Iflbi kak nišče drugi. LflbimO tfldi mi Njo, častimo jo in radi hodimo k Njoj !	v
Častenje radosti Dev. Marije i sv. Jožefa nam izpopolnuvle dušo.
Vsakši je dužen izpopolnflvati se. Sv. Maticerkev že dveje-zero let glasi z rečjov i djanjom: Što nešče delati, naj tudi ne jej." (II. Thes. III. 10.) To vala tfldi za dflšo. Zaman naj ne tava dflšo, prinese naj sad. se ne vtrfldi njeno delovanje v tom, da oživia telo, sad naj prinese i to vsigdar vekši. Zato pravi sladki Jezuš: Jaž sem zato prišeo, da bodo meli živlenje i da bo obilnejše." (Jan. X. 10.) Vsakši den bolša, svetejša more biti vsakša dflša. Ali samo za sebe pripoznamo pravico, da bi smeli zahtevati i dobiti od svoje zemle živine, sadovnjakov od leta do leta vekši hasek, za božo zapoved: „Bodite teda popolni, kak je tfldi vaš Oča nebeški popolen," pa se. niti ne pobrigamo? — Ali (pa) mamo samo za prazno brbranje, štero ne pomeni nikaj,' opomin, šteroga nam polaga na dflšo v sv. Pismi sam sv. Dflh ? Komi, če ne
tvojoj (dflši), še glasijo te: »Bodite sveti, ar jaz sem svet!" (Moz. lil. XI. 44.) „Što je pravičen, naj bo pravičnejši i sveti naj bo Svetejši?" (Job. K-22. 11.) Nam se glasijo te. Nas misli naš Stvoriteo, Od-rešenik i Posvetiteo po vflstaj sv. Pavla: ,To je najmre vola Roga, vaša posvetitev(I. Tess. IV. 3.) Sveti moramo postati, ar inači ne bomo mogli priti v drfižbo svetnikov. V kralestvi neskončne Svetosti, gde je vse najsvetejše, ja ne bomo mogli hoditi z za-mazanov dušov! Či si pred zemelskov jestvinov očistimo roke od madežov, ki so se na nje zgrabili, i k stoli nikoga zamaza-noga ne posadimo, jeli, da tiidi gospod Bog ne more to včinoti? Telko pravice ma ja tiidi On!
Maticerkev je vsigdar glasila i bo tQdi vsigdar glasila navuk Jezušov, da smo dužni izpolniivati se i obilno ponuvle v svestvaj, blagoslovaj, pobožnih vajaj svojih itd. potrebne pripomočke k do-segnjenji toga cila. Kelko ustanov samo ma, vse brez izjeme služijo tomi cili. Zibelna njena pesem pri sv. krsti i njene, na drevo svoje dece kapajoče, posiovilne skuze ednomi cili sliižijo: posvetiti naše duše. Njeno obimanje, pretenje, alelujska procesija i spokorno plakanje edno pot tlačijo: išče posvečenja duš. To je živlenje Materecerkve, nj^no nevtrOdlivo i nevmrlivo živlenje. Ne more bloditi v posvečenji diiš. Do konca sveta je bo iskala i to nezmotlivo. Iz krvi i vode svetoga, prebodnjenoga Jezušovoga srca je stanola k živlenji, iz križnoga dreva, njegovoga najslajšega tera rastejo njene korenine, se hrani njeno steblo i poganja cvet, prinaša sad: čiste, svete diiše. Toga srca voda, krstna voda, v šteroj za večno živlenje rodi svojo deco, toga Srca krv, moč v njenih svestvaj i miloščo-prinašaiočih predmeta[, s šterimi za večno živlenje hrani i vodi tiste. Iz jezušovoga svetoga srca je pognala i v njem živi naprej do konca sveta sv-. Maticerkev.; Vretina vseh svestev je tff, ar je izklOčna last' Odrešenikova.
I mati vstanovitela Cerkve ali ne je bi. D. Marija, njegov hraniteo pa sv. Jožef? Ali stoji što od njeva bliže njegovo m i sv. Srci, ižkliičnoj vretini vse svetosti i popolnosti ? Keiko bliže pride teda kakša dDša k njima, telko več vsrkava v sebe iz njiva svetosti na njfl-nih prsaj, Jezušovom srci si spočije. Najbliže pa tak pridemo k njima, če jiva bomo častili v njOnih radostaj. Radost je svetost. Duša svetnikov v ednoj vori več radosti čflti tudi na križnom drevi, kak navadni zemlani v čelom svojem žrvlenji. Svetost je dar gospoda Boga, ki napolni diiše, štera žeja po blaženosti, s talom neskončne, naj-vekše radosti. I kelko vekša je svetost kakše diiše, telko vekše je tOdi njeno veselje. Svetost D. Marije i sv. Jožefa je bila naj-vekša, naravno je morala biti tfldi njima radost najvekša; Što se
pri njOnom veselji zadržava, najvekšo svetost vsrkava v sebe, njOna radOjoča se drflžba diha najhladilnejšo svetost, ki na ednak način oživla dušo deteta i starca. Radfljmo se teda z njima, da lehko postanemo sveti, da friško do veike svetosti pridemo.
Veselje je preskušnja popolnosti. K' v dobroti, v veselji obstoji na svojem mesti, je velik človek. Skušnja svedoči, da je veselje kratko i v kratkom časi vniči tisto, ka je dugo trplenje rodilo v božo čast. Svetno veselje je gift. bože veselje je zdravilo, velikost, svetost. Veselimo se teda z D. Marijov i sv. Jožefom, da bomo napunjeni z božim veseljorn, da z njim premagamo svetno veselje, da si dušo na velko i popolno razvijemo. Veselimo se! V tom obstoji popolnost. Že poganski Aristotel je včio, da „veselje napravi djanje popolno, žalost pa je pokvari." Ravno tO pravi z drflgimi rečmi sv. Janoš Zlatovust: „Veselje i zadovol-nost data duši moč i vzdržnost za djanje." „Žalosten nemre biti pri Gospodovoj hiši več od ozdravlajočega betežnika. Veselje je bistrost našega duha. Nega vekše moralne slabosti kak nagnjenost na pritožbo i občiitlivost." Tak v Faberovom ,,Betlehemi". Zato nas spodbOja gospod Bog, večna radost sama k veselji na vnogih mestaj sv. pisma. Tak na priliko: „Veselite se v Gospodi vsigdar, znova vam pravim veselite se!" (Phil. IV. 4.) Pri vsakšem dari naj bo veselo tvoje lice i z veseljorn posveti svojo desetino." (Eccl. XXXV. 11.) Veselijo naj se i radiijejo v vas vsi, ki tebe iščejo/" (Ps. 69. 5.) „Ra-dujte se v Bogi vsi svetovi, služite Gospodi z veseljorn, prihajajte pred njegovo obličje z radostjov." (Ps. 99. 2.)
RadOjmo se! Veselje nas napravi velke i povnoži naša dobra dela. Ar veselje je popolnost, vez popolnosti pa je lflbezen, oči-vestno je, da gde poganja boža radost, tam diši najplemenitejša lfibezen. Ode z veseljorn služijo Gospodi, tam ga lflbijo, tam vse iz lObezni delajo za njega. I ka pomeni to? Najpopolnejše. Dobra naša dela ne samo, da bodo najprijetnejša pred Bogom, nego se tOdi povnožijo. Kak najmre tiidi dišavi ne mogoče zabraniti, da ne bi prehodila vsega, ka njoj pride v bližino, tak tudi Iflbezni ne. Lflbeče srce vse obime, gde samo lehko bije. Castenje radosti D. Marije i sv. Jožefa nas pela ta, gde je vse najplemeni-tejše i se najde v naivekšoj obilnosti. Castenje njiinih radosti je istinsko tisto seme, štero, kak je gospod Jezuš pravo „stokrat telko sada prinese(Luk. Vil. 8.) Tfl, v toj pobožnosti je skrito vnogo tiste municije, s šterov lehko premagamo sovražnike svoje dflše i njo lehko izpopolnimo, Vzemimo to v pamet i delajmo, do tOdi drOgi vzemejov pamet. Ne zaprimo oči pred temi velkimi kinči, gda je tak lehko jih poloviti. Veseliti se, med tem, da jena ednoj strani lehko,
na drflgoj strani pa takše delo, štero si vsakši želi. Veselimo se zato z D. Marijov i sv. Jožefom, radfljmo se z njima, odmevajočo pesem našega veselja naj čuje sovražnik i se naj prestraši. Veselimo se tak, kak D. Marija i sv. Jožef. To veselje je zmagoslavni bojni-klic, fundament i dovršitev naše popolnosti. Veselimo se!
Sveto leto.
Za nas katoličane je to leto sveto leto. Dobro bo, či povemo malo zgodovine od toga. Sv. leto je prevzvela naša cerkev od Židovov. Židovom je numera sedem sveta numera i njflvo jubilejno leto je bilo po sedemkrat sedmom ali po štiri-desetdevetom leti. V knigi levitov štemo, kak je pravo Bog Moj-zeši: ,,Šti sedemkrat sedem let, nato zatrobi v trompeto na deseti den sedmoga meseca i petdeseto leto mej za posvečeno. Od-pflsti vsem rohom, dužnikom, vjetnikom i vsem onim, šteri hodijo v tvojo hišo i šteri prebivajo v tvojoj deželi, ar to leto je leto odpflščenja." V starom zakoni je melo vsakše 50. leto za Židove poseben pomen: vjetnikom so dali slobodo, dužnikom so odpustili vse duge i so njim dali zavolo dugov odana imanja nazaj.
katoliška cerkev je vzela to oproščenje v dOhovnom pomeni. Kak so v starom zakoni prišli robi nazaj k svojim driižinam i so postali prosti, tak se tfldi kristjani novoga zakona z daritvov Kristušovov na križi oprostijo robstva šatanovoga i dobijo nazaj to, ka so zgflbili, miloščo božo. — Sveto leto so prvi postavili sv. oča papa Bonifacij VIII. leta 1300. Papa Klemen VI. so pa leta 1343. določili naj se vsakše 50. leto obslflžavle kak Svefo leto ; papa Bonifacij so najmre mislili, ka bi se obsIOžavalo samo vsakše stoto leto kak Sveto. Ar je pa tfldi 50 let predugi čas, ka bi mogeo vsakši v Rim so sv. oča papa Pavel II. leta 1470. določili vsakše 25 leto za Sveto leto. I tak je ostalo.| Sledkar, posebno med francuskov revolucijov se je na to lepo pobožnost pozabilo, v zadnjem časi so jo pa poživili. Svete dveri so opr-vim odprli sv. oča papa Aleksander VI. leta 1500. Zdaj so obe slovesnosti zdrflžili i se obslflžavleta skflpno.
Nevredno prvo sv. obhajilo.
V nikšem kraji je živo ropar. Dosta kvara je napravo Ifldem, nego zgrabiti so ga ne mogli. Nazadnje pa, kda je vmoro ednoga človeka, se je posrečilo, ka je prišeo v roke pravice. Obsodili so ga na smrt. V temnici je čakao na svojo smrt.
Kda je to zvedo njegov stari seri župnik, se je podao k njemi v temnico. VOpao je, ka ga pripela nazaj na pravo pot i ga pripravi na srečno smrt. Vstopivši v temnico, obime svojega farana-ropara i njemi pravi, ka je prišeo zato, ka bi ga poto-lažo. Skuze se polijejo po lici nesrečnoga ropara i jokajoč pravi svojemi župniki: ,,Eli ste me prišli zaistino tolažit? l^ak je to, ka ste ne pozabili na mene, ki sam Vam napravo telko bridkosti? Vi ste bili vsikdar dobri za mene. a jaz sem Vam bio tak nehvaležen 1 ©h, gospod župnik, ednoga dneva v svojem živlenji nemrem pozabiti. On je zrok moje nesreče, on me je pripelao se, gde me zdaj vidite. To je den mojega prvoga sv. obhajila. Vi, gospod župnik ste napravili vse, ka bi me dobro pripravili k sv. obhajili, a jaz sam pa napravo tudi vse, ka mi je šatan nav-dihno, samo da bi je slabo opravo. O jaz nesrečneži Prosim, Vas, odite od mene,, jaz sam nej vreden, ka bi me Vi poglednoli!" — Župnik pa njemi pravi: ,,Pomiri se, moj sin! Sam Bog me pošila k tebi, da bi te stisno k svojemi očinskomi srci i dao mir tvojoj dušnoj vesti. Po meni ti Bog odpusti. Poniicaj zato ubogi zgiibleni sin tvoje zadnje vore za to, ka se dobro spoveš i združiš z Bogom !" „Oh, gospod župnik, ali vOpate, ka se me Bog smiluje i mi odpusti moje nevredno prvo sv. obhajilo?" „Za-gvušno, moj sin; to je samo od tebe odvisno!" Nato se je obsojenec lepo i z velkim žalom spovedao. Pravo je, ka rad merje za pokoro za svoje grehe, posebno za nevredno prvo sv. obhajilo, štero je bilo zrok njegovoga slaboga živlenja. Oda je gospod župnik slovo jemal, ga je ropar proso, naj njemi napravi ešče to dobroto i pove njegovoj deci, ka či neščejo priti na ravno tisto pot kak je on prišeo, naj dobro opravijo prvo sv. obhajilo.
Mantrnikova mati,
V Rimi je letos velka misijonska razstava. Med vnogimi, ki so prišli gledat je bilo tudi nikelko iiidi iz Pave bluzi Rima. Med temi je bila gospa Marija Morani Amarissa. Njenoga sina Alberta, frančiškanskoga misijonara, so vkiiper z njegovimi kristjani, po groznij mukaj vmorili januara 1920 v Jenigikale (Armenija). Nikši malar je namalao to smrt toga misijonara i njegvih kristjanov i kep so vo dali v paviljoni Sv. dežele.
Kda je mati zaglednola na kepi sina, kak z vzdignjenimi rokami i z očmi oprtimi v nebo stoji med vnožicov moških, žensk i dece štere muslimani grozno bijejo i kolejo i šteri se skoro
vržejo tfldi na njega, je začfltila kak njoj pešajo moči. Kda po prvih občfltkih pride palik malo k moči, začne milo i za-čfltno zvati svojega sina. V 'joki se je izražala materinska 10-bezen, s šterov bi svojega sina najraj živoga obinola, pa tfldi živa vera, s šterov ga je blagoslavlala i se njemi priporačala, ar je dao za Kristusa svoje živlenje.
Na jok žalostne matere so prišli lOdje iz drOgih paviljonov i stopili okoli nje. Nišče je nej mogeo povedati niti edne tolažilne reči, vnogi so z njov vred jokali, drOgi pa so bili kak bi ska-tneneli videč nepopisne materine bolečine.
Mati se je ne mogla ločiti od žalostnoga kepa. I kda so jo nazadnje z lepa spravili tam odnet, so se vsi, šteri so bili tam, postavili v red, vzeli doli klobuke i s spoštovanjom pozdravili mater mantrnikovo.
(Iz Kat- mis.)
Hrepenenje po Jezuši.
Dve deteti sta prišli ednok k misijonskoj sestri. „Sestra, muva ščeva opraviti prvo sv, obhajilo." „Kak dečica," odgovori začudeno sestra, „vej sta ešče premala i ešče ne veta katekizma. Počakajte ešče malo i pridno hodite k krščanskomi navuki!" Ža-lostnivi sta odišli deteti domo. Nato hodita maliva Bugandca 8 dni marlivo k krščanskomi navuki. Na konci tjedna se pa prika-žeta pred sestro.
„Mflva ščeva opraviti prvo sv. obhajilo!"
„Pa draga malčka, vej sam vama že ato povedala, ka sta ešče premaliva."
„0, sestra, od tisti mao sva že velikiva gratala i tfldi katekizem sva se že dobro navčila" odgovirita deteti.
Razmi se, ka sta mladiva junaka naskori dobila dovolenje prejeti gospoda Jezuša, šteri tak hrepene po nedužnih čistih dflšaj.
(Iz mis.)
Krščanski navuk.
I. Zapoved. — Brezverstvo i nevera.
Dnesden je dosta krščanskih lfldi, ki ne živejo po oblflbi, štero so pri sv. krsti dali Bogi. Ogenj svete vere je v njihovom srci vgasno. Živejo v neveri pa se ešče s tem hvaljo pred drfl-gimi. Zakaj se hvalijo z neverov? Zato ka so gizdavi, napuhnjeni
Nebi radi podvrgli svoje pameti razodetim božim navukom, ar se jim to vidi poniževalno. Jezus sam je nevernim Judom v oči pove-dao, ka njemi zato ne verjejo ar iščejo svojo čast i so riapuhnjeni.
Vera je milost, milosti pa Bog deli samo ponižnim, napuh-njenim pa se proti stavla. Vera žele od nas, da svoj razum pod-vržemo božoj reči. Vse bože resnice smo dužni vervati Čiravno vseh nemremo do dna razmiti i zapopasti. Pa ravno to je tisto, ka napuh nešče. On pravi, ka toga nega, ka človeški razum ne razmi. Zato skrivnosti nega — pravijo napuhnjeni lOdje — i vere, štera vči od skrivnosti, ne priznajo.
V toj neveri se tak ziblejo naprej od dneva do dneva. Pamet pa srce njim pravita, ka je vera potrebna za zveličanje, ka vervati v resnice, štere pridejo od Boga, je ne poniževalno nego častno. Pa ka! Lucifer je pravo Bogi, šteroga je vido: Ne bom ti več služo! Tak pravijo tfldi brezverni lOdje. Či bi se ponižali pred Bogom, či bi spoznali omejenost svojega razuma i či bi se odpovedali božnomi živlenji, bi dosta bole razmili bože resnice.
Marijini psalmi.
Što stanuje v zavetji Matere bože, bo prebivao v njenom varstvi.
Napad sovražnikov njemi ne bo škodo, leteča špica ga ne bo zadela. Ona ga bo rešila i varvala pod svojimi peroti.
Obračajte se k njoj v svojoj nevarnosti pa se šiba ne bo približala vašoj hiži. i
Sad milosti najde što v njo zavOpa i nebeška vrata se njemi odprejo. (90 Ps.)
Dobro je hvaliti Devico Marijo i spevati njoj slavospeve je dOšni hasek.
Naznanjanje njenih zaslOženj razveselflje razum, nasledO-vanje njenoga živlenja veseli angele bože.
Što zadobi njeno milost, bo vzeti med nebeške prebivalce, što bo meo znamenje njenoga imena, bo zapisani v knigo živlenja.
Stani gori, o Gospa, sodi našo zadevo, reši nas pred tistimi, ki se proti nam zdigavlejo. (91 Ps.)
Gospod je Bog srditosti, ti pa, ki si mati smilenja, ga na-gibleš k smilenji.
Tvoje veličanstvo se bo vsikdar naznanjalo. Tisti, ki tebe častijo, bodo najšli pot mira.
Siflžte njoj v spoštlivom veselji i sad njenoga svetoga tela vas blbgoslovi.
Poglej, o Gospa, na ponižnost svojih slflžabnikov, vsi narodi te bodo na veke hvalili. (93 Ps.)
Zlate jagode.
Najvekša dužnost. Jezus nam pravi: Bdoite sveti! To telko pomeni: Spolnujte bože pa cerkvene zapovedi. Prava svetost je v lubezni do Boga. Kj 'Obi Boga, tisti spolnflje njegovo sveto volo, nasledOje Jezusa, ma pravo svetost. Vsi Ifldje so pozvani k svetosti, nego ne vsi na vednako stopnjo. Za navadno svetost smo dužni vsi skrbeti, či se ščemo zveličati. Što šče biti sveti, more vladati svoja grešna nagnenja, se močno vojskiivati proti hfldobnomi diihi. To je včasi težko, nego dužni smo tak delati. Težko je posebno za Človeka, Šteri je pogreznjeni v kakše grde navade. Tolaži pa nas misel, da je Bog z nami.
Dušna hrana. To hrano nam dajo dobre, pobožne knige. Čtenje dobrih knig je gledalo, štero nam Bog dene pred oči, da se vidimo, kakši smo. Je svetilka, štera razganja noč i vodi naše stopnje. Je drago pismo, štero nam sam Bog pošila. V tom pismi nam kaže na dilšne nevarnosti, na zanke, štere nam nastavla hudi dOh, na dužnosti, štere mamo do Boga, do sebe i do bližnjega, Takše čtenje zdigne potrta srca, tolaži žalostne, krepi slabotne, razmišlene zove k zbranosti.
Maš rad drobne jagode ? To so. Ščeš Bogi slBžiti ? Moreš se najprle spreobrnoti, to je, obrnoti se od greha k Bogi.
Bog je stvarnik nebes i zemle, našega tela i duše.
Nebesa so stvarjena tudi za tebe.
Po tom nevolnom živlenji nas čakajo nebesa. Tam več nede joča, ne skuz, ne betega, ne žalosti ne nevole.
Kak je za skvarjene najvekša mantra to, ka nemrejo viditi Boga, tak je za zveličane v nebesih najvekše veselje to, ka Boga gledajo.
Mladine najlepša lepota je ta: nedužnost, ponižnost i žlaht-nost srca.
Roke pri deli, srce pri Bogi.
Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme.
Sad dobrg vzgoje.
Amerikanski misijonar p. Vollerga je pred nekaj leti pripo-vidavao naslednjo dogodbo.
V New Yorki so mela gospoda, štera so po novinaj naznanjala, ka nflcajo deklo, to navado, ka so pod naznanila napisala, ka katoličank ne vzemejo gori. Ednok se je zglasila i prosila za službo pri takšoj gospodi nekša siromaška irska deklička.
Gospa pregleda dekličkina spričevala nato jo pa pita: „Naj-prle mi povejte, ali ste katoličanka ali ne?"
,.Ja gospa, po božoj milosti sam katoličanka."
„Pa ste ne čteli, ka je bilo napisano pod naznanilom? Jaz neščem meti katoličanke v hiši!"
,,Ja, čtela sem," odgovori ponižno deklička, „pa ka je zavolo toga, či sam katoličanske vere, samo či sem dobra dekla i vam dobro dvorim? Probajte i če nete zadovolni z menov, me lejko zgonite."
Gospa nikaj ne pravi na to; odgovor se njoj vidi Čeden; opazuje dekličko i ta se njoj zavolo svoje priprostoti včasi pri-kflpi. „No pa naj bo," pravi „ostante, mo že vidli." Deklička je že več tjednov vnogo trpela; gospoda i drOžina so se delali norca iz nje zavolo njene vere i pobožnosti. Pa njena vera je bila nepremagliva i nepremagliva tfldi njena potrpežlivost.
Par mesecov,po tem se razširi po varaši bolezen škrlatinka. Tfldi v hiši gde je slflžila irska deklička zbetežata dve deteti. Slflžinčad se je bojala, ka ne bi dobila bolezni i je odišla. Samo irska dekla je ostala. V noči i vudne je bila pri deci i njima dvorila, dokeč sta ne ozdravila.
Nekaj let kesneje je zadela gospodo nova nesreča: na kant so prišli, vse so jim odali. Meli so malo, dragoceno škrinjico, herb prednikov, štero je posebno gospa rada mela. To je znala mlada dekla. Či ravno je dosta koštala, jo je vseedno kupila za svoje peneze i jo postavila v hišo svoje gospe. Kda je gospa stopila notri, je začfldena obstala: ,,Ali je mogoče? Ali je pa ta škrinjica ešče tfl?"
„Gos,pa," odgovori zvesta dekla, „tfl ostane, vaša je, jaz sem jo kupila i srečna sem, ka vam jo morem podariti."
Gospa se razjoče, obijme svojo deklo i pravi: „0, vaša vera je občudovanja vredna! Vaša skrb za mojivi deteti me je genola. To ka ste gnes včinoli me je spreobrnilo. Tfldi jaz ščem postati katoličanka . .
Dvoji pripomoček pri vzgoji.
Častitlivi Don Bosko, prijateo i rešiteo zapuščene mladine, je meo posebno lepe sadove v svojem apoštolskom deli. Razni vzgojitelj — vučiteli so večkrat prihajali k njemi, ka bi se od njega navčili kak ravnati z mladinov.
Ednok je prišeo k njemi tOdi eden angleški minister. Don Bosko ga je pelao v zavod, šteri je bio blflzi Turina. Minister si je dobro pogledno celi zavod, posebno pa ešče vzgojo v njem. ZačGden je pravo nazadnje: „Ne sam mislo, ka bi se dalo s takše pokvarjene mladine kaj takšega napraviti. Gviišno ste dos-takrat nficali šibo."
Don Bosko njemi mirno odgovori: „Ekscelenca, palice nanč nemarno v zavodi ..."
„Pa kak je mogoča takša vzgoja i takši red pri telkoj mladini?" pita minister.
Don Bosko odgovori: „Mi vzgajamo z vsakdenešnjov svetov mešov i pogostim sv. obhajilom. To sta našiva dva pripomočka pri vzgoji."
„Eli toga pa pri nas nemarno," pravi minister.
„Te vam pa" odgovori don Bosko, „se razmi ne ostane nikaj drugoga kak — šiba."
Za pretnišlavanje.
Što je ne pokoren Bogi, se poklanja tem bolvanom : pene-zomk časti i svojim strastem (grešnomi poželenji.)
Tak živi, kak da na sveti nebi bilo nikoga drOgoga, kak Bog pa ti.
Šatan nebi mogeo na sveti telko duš zgrabiti, či nebi meo pomočnikov med ludmi.
Či te lagoji ludje- majo radi, je to znamenje, ka si ne bolši od njih.
Pametno gučati zmerom je težko — pametno mučati je pa ešče žmeče.
Težko je iti pamet iskat na stara leta, či se v mladih letaj zgubi.
Nišče je ne za velko, či se ne drži za maloga pred Bogom.
Što krivico pripozna pa jo obžaluje, je s tem že polovico krivice popravo.
Vsakši je svoje sreče kovač.
Dobra molitev je za človeka vretina najčistejšega veselja.
RešOjmo mladino pred pijančflvanjom, razvOzdanostjov i brezverstvom, pa rešimo svet.
Jaj mladomi človeki, či je brez dela.
Ne želi, ka bi te driigi spoštflvali pa Iflbili, či si proti njim nesmileni pa krivičen.
Včela pa osa cecata eden cvet, pa ne data obe vednakoga meda.
Dosta lepše je, či drOgi od tebe gučijo, ka si se nigdar ne razčemero, kak pa či gučijo, ka si se razčemero po pravici.
Ci si že zgObo imetje toga živlenja, zakaj ščeš zgibiti mer srca?	' •<'■•■	- f« ■
Več trilda trbe, či človek šče zatreti edno slabo nagnenje, kak za zgojitev ednoga deteta.
Dosta ležej je splesti venec kak najti glavo, štera bi ga bila vredna nositi.
Driigi so že mrli, mi pa ešče meramo.
Krotek človik svojemi neprijateli potegne trn iz srca.
Smrt ne čaka na lepo vreme, nego zmerom kosi.
Predge ne čGje, ki spi, je ne razmi, ki dremle v zibeli greha.
Božna vzgoja dece je njiva samoga trnja.
Tvoj sosid bi se rad s tebov zmirio, pa se ga ogibleš!
Misliti kajšte je ne dovoljeno, nego ka je dovoljeno, se ne sme vse povedati.
Sveta meša na čast svetnikom.
Večkrat što pravi: Dam na mešo na čast sv. Antoni ali sv. Jožefi. Kakši pomen to ma ? Odgovor nam da tridentinski cerkveni zbor, šteri pravi:
„Čiravno sveta Cerkev ma navado opravlati sv. mešo v čast i spomin svetnikov, itak nas vči, ka se daritev sv. meše ne da-rflje svetnikom, nego Bogi samomi, ki jim je dao korono zmage. Zato pa mešnik ne pravi: tebi Peter ali tebi Pavel darOjem to daritev, nego, zahvali se Bogi za zmage, štere jim je dao, potem jih prosi za pomoč, da bi za nas prosili .v nebi tisti, šterih se na zemli spominamo."
Navuk svete katoliške cerkvi je tedaj to, ka se sv. daritev more darovati samo Bogi. Nikša krivica se pa Bogi ne dela, či pri sv. nieši zovemo na pomoč tiidi svetnike. To, ka se pri sv. meši darflje, je Jezuš Kristuš sam. Svetniki so žive pa odičene kotrige Jezušove i nikak podalšek njegovoga božanskoga človeštva.
Ne je dobro povedano, či što pita: Kelko košta edna meša ? Meša ne košta nikaj, za njo se nikaj ne plača pa se tfldi nemre plačati. To je najvekša daritev, je daritev neskončne vrednosti, to se pa z bogastvom celoga sveta nemre odkOpiti.
Zato, či što šče dati služiti sv. mešo za pokojne ali v drugi dober namen, more pitati: Kelko se jemle za sv. mešo? To je prav ar pomeni, ka kelko jemle mešnik za svoj trOd pri meši, štero darflje Bogi po nameni darovalca. Či darovalec ma istinsko dober namen, ga Bog poslflhne dosta raj z daritvov sv. meše, kak s kakšimkoli drOgim dobrim delom.
Pri meši pa trbe tOdi sveče, vino i drugo, za štero more plačati tisti, ki da slOžiti mešo.
Vsakša sv. meša ma pred Bogom vednako vrednost, najsi bo tiha ali popevana, naj ma mešnik beli, čaren, sivi, rdeči, zeleni ali zlati plašč, naj bo v tjeden ali v nedelo.
Čudež Presvetoga oltarskoga Svestva.
V Bolseni na Taljanskom stoji lepa cerkev. V njoj se je leta 1263. zgodo velki čudež.
Eden pobožen" nemški dOhovnik je začOto v sebi močno sku-šavanje, štera ga je duže časa mantrala s tem, ka rekši v oltar-skom svestvi, v posvečenoj hoštiji, nega pravoga Jezuša. „To je moje telo; to je moja krv! kak je mogoče, ka bi te kratke reči spremenile krOh i vino v telo i krv Jezuša Kr'stuša?' Duhovnik se je brano teh skušnjav, nego vse zaman, Hudi diih ga je ne pOsto pri meri. Tak dugo ga je mantrao, ka je že prišeo v dvojnost, jeli je dOhovnik resan posvečeni. V toj dvojnosti se je goreče priporočao Bogi, naj njemi da mir srca. Bog je njegove molitve ne zavrgeo. Ravno Oltarsko Svestvo, zavolo šteroga je je telko trpo, njemi je prineslo velko tolažbo i plačilo. Podao se je na romanje v Rim 1. 1263. Prišedši v mesto Bolseno, ide v cerkev sv. Kristine, da bi sv. mešo slOžo. TO se pa zgodi velki čudež.
Oda je po povzdigavanji razdelo sv. hoštijo nad kelihom, se je ta spremenila v pravo meso, iz šteroga se je kapla za kaplov cedila krv. Tisti falaček hoštije pa, šteroga je obdržao med prsti, je ostao kak je bio. Krv ie tekla naprej. Že je bilo vse krvavo okoli keliha. Mešnik šče to krv staviti i skriti. Pa zaman. Eden čas je ves prestrašeni, nego potem razmi, ka je čOdež. Spoznao je, ka je Bog poslOhno njegove molitvi pa njemi čudežno odgovoro na tiste dvojbe. Da nebi dao drOgim pohujšanja, či bi zvedili za pravi zrok čOdeža, ga je šteo skriti.
Bog je pa šteo s tem čfldežom tfldi drflge potrditi v veri. Oda je spravlao korporal (na šterom je kelih) se je krv ešče povekšala. V vsakšoj kapli je vido božega Zveličara s trnavov koro-nov, kak ga je nigda Pilatuš pokazao lGdstvi.
Od straha je duhovnik ne mogeo dokončati sv. meše. Hos-tijo spremenjeno v meso je zamotao v korporal, ga djao na kelih pa ž njim odišeo od oltara. Krv je pa li tak tekla, ka je med potjov od oltara do šegeštije na več mestaj bilo krvavo. S tem se čudež odkrio pred vsemi.
Dflhovnik si je ne mogeo najti mira. Papa Urban IV. so ravno bili v Orvieti, ne deleč od Bolsena. Šo je k njim i njim vse povedao, kak se je zgodilo. V Orvieti sta ravno prebivala tfldi dva najslavnejšiva cerkveniva vučenjaka, to je, sv. Tomaž Akvin-ski i sv. Bonaventura. Sv. Oča so včasi oba poslali v Bolseno, naj vse pregledata. Oda sta spoznala pravi čfldež, sta prinesla svete ostanke iz Bolsene v Orvieto. Proti mesti je pflšpek iz Orvieta sam neso te ostanke. Na mosti pri Rinkiarijo so ga čakali sv. oča z večimi kardinali pa dflhovniki. K^čeč so prek-vzeli sv. Ostanke pa jih slovesno prinesli v cerkev.
To je bila prva prošecija z Oltarskim Svestvom. Leta 1264. so sv. oča Urban določili, ka se more obhajati svetek v čast olt. Svestva tisti četrtek po risalskoj osmini. Tak je ešče dnesden. Sv. Tomaž Akvinski je za te svetek, šteromi pravimo Telovo, zložo jako lepe pesmi i molitve.
Za častenje ostankov so postavili velko cerkev. Papa Nikolaj IV. so 14. novembra|l. 1290 položili vogelni kamen. Orvietski pOšpek Beltrami so 1. 1320 dali postaviti lepi tabernakel v šterom se sveti ostanki ešče dnesden čuvajo. Poleg oltara je na marmornatoj tabli zapisano, kak se je zgodo čfldež. To more v našem srci utrditi vero v pričujočnost Jezušovo v presvetoj hoštiji.	_
Ve itak vse včasi pozabim.
Eden gospodar, šteroga so meli za dobroga, je rad čteo božne, protiverske knige pa novine. Ednok ga žena zatogavolo malo pokara. „Ej" se zdere nad njov, ,,ka bi še zato telko razburjala, ve itak vse včasi pozabim, ka čtem, zato mi pa ne škodi."
„Oča", ga pita mlada čerka, „ka smo pa v nedelo jeli ?" Oča začfldeno gleda pa ne ve, ka bi odgovoro. Na zadnje pove, ka se več ne spomina. „No vidite," odgovori pametna deklica, ,,več ne vejte, ka ste jeli, nego tista hrana vam je zato li nikaj
- IS -
pOstila v teli. Nebi se znalo kaj takšega zgoditi tudi s čtenjom knig pa novin ?" Očo je bilo sram.
Pa tak ravno je. Či što čte ali čflje kaj božnoga, Iagojega, brezverskoga, se vsega ne spomina, nego itak njemi ostane ni-kaj v srci. To ga počasi odvrača od dobroga i nazadnje postane brezbožen ali brezveren.
Šatan je raznašalec brezverskih listov. Te ponuvle vsakšemi za fal peneze, cilo kšenki. Zakaj? On že to dobro zna!
Sv. Hieronim pravi: Pohujšlive knige i spise čteti je ravno tak, kak djati si na prsi strupeno kačo. Što bi vOpao zaspati, či bi meo na svojih prsaj ali poleg sebe strupeno kačo? Takše knige so hudičove zanke, v štere on zgrabi tiste, ki je čtejo."
Leta 1913. je eden brezverec v Lvovi djao svojim pajdašom : „Glavni naš sovražnik je katoliška Cerkev. Zato se moremo bo-juvati poti voditelom Cerkvi, proti dGhovnikom. Te moremo sramotiti, zaničavati, jih ogrizavati, da jim vzememo vso oblast pred liidstvom. V to nam najbole slflžijo novine, Časopisi."
Zato so sv. oče Pij X. meli istino pisati: „Zaman zidate cerkvi, zaman vodite misijone, postavlate šole, ves vaš trfld je zaman, či nete znali razširjati dobre, katoliške novine."
Spominski dnevi. Prve dni lepoga majuša so naš prezvišeni nad-paster obiskali oba dekanata, to je, v Lendavi i v Soboti. Ž njimi so bili veleč. g. Dr. Tomažič. Za to pravo Očinsko skrb moremo biti hvaležni svojemi nadpasteri.
Škofij (ptišpekij) mamo v Jugoslaviji 17. Najvekša je zagrebška. Vernikov ma poldrDgi milijon Na štirijezero duš pride komaj eden duhovnik. Največ dDhovnikov ma ljubljanska škofija. Vseh je 732. Tak na ednoga dOhovnika pride 714 duš.
Blaženi Jožef Kafaso. Dne 3, maiuša je pobožen turinski duhovnik bio v Rimi blaženim pričteti. Rodio se je v Kastelnovo di Asti 1. 1811. i
je mro 1. 1860. Tak je komaj minolo 65 let od njegove smrti, pa je že blaženi. Te goreči duhovnik je bio notri do svoje amrti spovednik čas-titlivoga Don Boska. Tak je svetnik bio dušni voditeo drugomi svetniki. Don Bosko bo namreč tudi najbrž za edno leto med blažene zdignjeni. Dne 30. iun. toga leta se v Rimi začne to delo.
Križ v šoli. Na TSrskom je preči kristjanov, ki majo svoje verske šole. Liberalni Torki so dali zapoved, ka se križ more iz šole vrči. Sta-rišje so pa raj šole zaprli kak bi se toj pogansko] odredbi podvrgli.
Dar svetomi oči. Na Poljskom so škofje z verniki vred kfipili velko palačo v Varšavi Koštala je stojezero dolarov. V toj palači stanflje pa-pov poslanik 7.a celo Poljsko.
Bogati dar. Celi Horvatski narod obsliižavle letos 1000 let na spomin svojega kralestva. Pri toj priliki so verniki dali vkup lepo šumo za zlati kelih, šteroga pbdarijo sv. Oči zdaj, gda do romali v Rim. Na ke-lihi je napis: Horvatski narod svetomi oči Piji XI., namestniki Jezu*ovami na zemlji ob priliki 1000 letnice svojega kralestva."
Počasi pride tOdi to. Pravoslavni patriarh Damianos žele poslati v Rim k svetomi Oli posebno komisijo, štera bi se začnola razgovarjati, kak bi se vsi kristjani združili s papom, da bi tak resan p j Jezušovoj voli postala edna ovčarna pa eden paster. V te namen mOremo moliti,
Svetništvo. Od 1. 1921 pa do zdaj je bilo poslanih v Rim 328 prošenj od svetoga i čudežnoga živlenja ravno tolikih svetih dfiš obojega spola. Od teh je živelo v Evropi 248, v Sev Ameriki 11. v J. Ameriki 11, v Afriki 6, v Aziji 13, v Avstraliji 3. Po stani je 61 sveckih duhovnikov, 21 navadnih sveckih ltidi, vsi drugi so redovniškoga stana. — V tom leti jih b8 od teh proglašenih 15 za svetnike. Samo dva omenimo. Dne 17. maja je bila Trezika od Deteta Jezuša, dne 21. pa Peter Kanizij.
Smešno pa tUdi žalostno. Na Francuskom so se cene za melo zdignole. Ministri so se pogovarjal', kak bi se dala draginia stavit'. Eden brezverec, po imeni Mero Giafferri, je priporočao, ka či vlada Šče, ka de mela fa1ej'a, te more prepovedati obhajilo (prečiščavanje), ar za oštije ide preveč mele! Nad tov norov modrostjov so se smijali cilo njegovi brez-verski pajda*je.
Pametno povedano. Italjanski fašistovski minister je pravo: „Ednok že more biti konec norbmi gufi pa pisanji proti katoliškoj Cerkvi, ka ie praj ona protivnica države i da ne moreta edna z drflgov živeti. Vsi moremo priznati velko zgodovinsko i narodno vrednost katoličanstva pa rim-sko-katoliške Cerkvi. Mi smo kristjani rimsko-katoliške Cerkvi, Lutaranje i pravoslavni so tiidi kristjani, zato ka so krščeni, neso pa katoličani zato ar so se od Cerkvi odtrgali.
Grob sv. Števana, prvega mantrnika, so najšli. Od Jeruzalema je deleč 6 v5r i se kraj zove Beitgemal. Na tom kraji so se Salezijanci naselili že I. 1891. Majo velko prliedelsko šolo za mladino. Benedektinski prednik M. Gisler je dokazal, da je ravno tam meo ^red 1900 leti svoio hižo Gamallel i da je na tom prostori zakopani sv. Števan. Resan so najšli ostanke.
Podpisana se najtopleje zahvaldjem blaženoj Devici Mariji za velko skazano pomoč. ZaoblUbila sam namre, či de mi Mati boža pomagala, ka mi nevarno betežno dete ozdravi, ka dam to v Marijinem listi razgLsiti.
Murski Črnci 26. VI! 1824.	,	Hnlcman Ana.
Dari.
Za mešno obleko so dariivali Martinišči v dinaraj: Z Beltinec:
Temlin Roza 10. Glavač Marta 150, Drvarič Jožei 10, Fridrik Justi 10. Švarc Jožef 3, Glavač Marija 1, Slavič Štefan 5, Fister Anton 10, Klepec Marija 5, Klepec Olea 5, VčrčŠ Karol, Teralin Marika 10, Zorko Mariška 3, Kotar Marika 3, Čenar Marika 1 din. Z Lipovec: Erjavec Vincenc 10, Sraka Štefan 4, Forjan Elizabeta 2, Ollen Karol 5, Slavič Ana 2, Tratnjek Ana 5'75, Šabjan Ana 2 50, Forjan Štefan 5, Maučeč Roza 4 Sraka Frančiška 2, Cipot Marija 5, Forjančič 5, Jenes Mica 5 din. Z RafciČana: Gorza Mari 19, Marič Micika 10, Balaško Marika 5, Balaško Rozika 5, Gumilar Antonija 5, Gumilar Ana 5, Žitek Franc 10, Žitek Trezika 10, Rejzar Justina 1, Rejzar Štefan 1, Rejzar Lajoš 1, Durič Marika 5, Rajnar Mari 5, Rajnar Imre 5, Fortelj Antonija 2 50, Fortelj Justina 2 50, Kiizmič Franc 1. Opec Rozalija 5, Horvat Marika 2, Antalič Štefan 4, Horvat Lajoš 1, Gyork0* Kata 5, Verban Antonija 2, Filo Franc 2, Kovačič Mari 5, Vučkič Janez 5, Lainšček Ignac 3, Žalik Trezika 5, Potonj?ek Trezika 3, Vukan Margita 3, Gorza Mari 3, Horvat Ferenc 5, Jančar Anton 5, Vertoci Anika 5, Fortelj Ana 2, Rajner Lajoš 5, Žitek Roza 2 50, Žitek Ivan 2 50, Marič Sidi 5, ščančar Ignac 5, Bagari Marija 5, Bagari Rozalija 1, Bagari Ivan 5, Staus Antonija 5, Žitek Cecilija 5, Rainar Vince 2, Gorza Rozalija 5, Mladi gospod 10, Balgač Mari 5, G5rek Štefan 1 50, Horvat Julija 5. Hari Marija 10 din. Iz Kroga: Ferenčič Ana 5, Erjavec Štefan 5, Lukač Franc 5, Križan Štefan 5, Križan Orša 5, Bejek Anton 5, Kumih Anton 5, Marič Mikloš 10, Gumboši Ivan 2, Bogdofer Ferenc 1 75, Gumboši Ana 125, Bejek Ignac 10, Gumboši Franc 10, Križan Franc 10, Gumboši Treza 2, Lukač Franc 5, Lukač Anton i Marič Franc družbana nabrala na gostuvanji pri Vrzel Ivani 93, Mes Kata 45, Kovačič Veronika 5, Neimenovani 15, Horvat Marija 4, Žitek Marija 3, Hauko Marija 1'50, Mes Terezija 1 50, Karaš Franc 10, Rakuša Matjaš 1, Kolmanič Matija 2, G^anfol Lujza 2 50, Mataj Tereza 5, Debelak Marija 1*50, Kreft Roza 3, Marič Treza 1-75, Marič Žuža 1-50, Titan Apoloni ja 5, Škrilec Ana 2, Mataj Franc 150, Marič Vera 3, Na gostiivanji Križan Štefana nabrao Titan Franc 85, Bratkovič Roza 3 75, Lapoša Terezija 10, Kous Mari 1. Mirič Franca 1, Kous Mari 2, Hegedaš Treza 3, BaroviČ Bara 2 din. Iz Satahovec: Serec Franc 5, Bencak Frančiška 2 25. Perkič Franc 2, Franko Mari 2, Lapoši Mari 4, Pertoci Ferenc 2, Serec Mari 2 50, Pečič Mari 3, Erjavec Anton 2, Komin Ignac 3. Ko-min Štefan 0-75, Ružič Ivan 5, Žiks Roza 1, Žitek Ana 150. Novak Marija 2 50, Seršen Ana 3, ČergOli Julija 5, Jablanovec Anton 1, Fisnjak Mari 5. Ružič Julija 1, Bencak Treza 125, Cigut Marija 2, Martinec Marija 2, Cigut Treza 1, Komin Franca 1, Gdbor Miri 3, Merlic Ana 1, Mijer Jožef 2, Gujtman Ignac 1, Martinec Alojz 3, Keti* Janoš 2, Flegir Anton 1, Kožar Mihael 2, Ružič Alajoš 150 din. Z Črnec: Rajbar^Veronika 10, Marič Mihael 1, Bejek Ivan 5, Gombcc Jožef 2 25, Granfol Štefan 5, Ba-kan Veronika 1, Celeč Jožef 1, Hauko Franc 2 50, Bokan Štefan 3 50, Granfol Julija 2, Foglar Marija 3, Jud Klara 2, Lapoša Bira 3, Špolar Mimika 2, Vogrinčič Jožef 2, Holcman Ivan 1, Furst Kalman 2, Gy0rek Anton 2, Prelec Lujzika 150, Flisar Marija 1, Serec štefin l'50;Rac Franc 2 din. Z Borejec: Erjavec Terezija 5, Farič Franc 2, Erjavec Žuža 5, Erjavec Sena 5, Gut Ferenc 5, Ciglar Jožef 3, Cfglar Marija 10, Stefanec
Terezija 10, Ciglar Jožef 2, Ciglar Franc 10, Gomboc Štefan 3, Gut Ana 2, Gnt Marija 2 din. Z Kup*inec: Varga Franc 3, Vogrinčič Mariška 5, Cipot Jožtf 4, Hjrvat Štefan 5, Nemec Matija 3, Cipot Matija 5, Još Franc 4, J S Ferdinand 3, Š5ančar Jožef 5, Pisnjak Janoš 5, Jeneš Ivan 1-50, Serec Treza 2, Flegar Franc 10, Svetec I/an 5, Svetec Janoš 5, Hcrvat Janoš 150, Železen Štefan 2-50 din. Z Krajne: Kous Veronika 4, Klekl Barbara 10, Šištarec Terezija 3, Bertalanič Anton 2, Horvat Alojzija 5, Klekl Ana 3, Vrečič Rjza 2 50, Šoštarec Lujza 5, Gomboc Jožefa 10, Bertalanič Mihael, 10. Ficko Janoš 4, Kuhar Alojz 4, Klekl Marija 2*50, Arcen Lajoš 450, Šoštarec Anton 4 50, Fiisar Janoš 5, Kous Matjaš 3, Marič Matija 2 25, G mboc Andrej 1, Piivar Alojzija 3. Botnjak Štefan 1 50, Pertoči Ana 3 din. Z Gradiila: Tudjan Frančiška 3 50, Serec Franc 2, Kous Franc 3, Varga Alojz 10, Činč Franc 5, Novak Štefan 5, Ficko Marija 2, Farič Alajoš 2, Lukač Lajoš 2, Sever Treza 1 50, Ratnik Treza 3, Graj Janez 3, Barfi Ferenc 3 75, Gombar Anton 2, Bakan Franc 3-75, Bakan Anton 3-25, FJegar Janez 5, Banka Alojz 3, Marič Jožef 5, Kuhar . Jožef ml. 5, Pavlinjak Franc 2'50, FOčko Cecilija 2.50 din. Ž'žek Anton z Male Polane 5, Čeruga Terezija z Tišine 4, Zver Barbara z Veščice 3 din. Iz HHnske/are: Katika Horvat 3, Flegar Jožef 5, Števanec Jožef 5, Kuzma Alojzij 4, Pavlinjek Marija 5, Lejko Trezika 4, Pecz Pepika 2, Bertalanič Lojza 2, Berden Lojza 2, Gnit Ana 5, Serec Pepa 3, Martinec družina 10, Ratnik Kala 1, Ružič Treza 3, Fujs Apolonija 1, Gider Ana 5, Svavničar Marija 1, Ratnik Marija 2. Zver Frančiška 2, Gider Ana 3, Števanec Frančiška 5, Smodiš Ivan 1, Berdigal Ivan 5, Hohekec Janez 1-50, Vogrinčič Janez 150, Bagola Franc 5, Šoštarec Matjaš 3, Seršen Verona 3, Šoštarec Iiona 1, Mihanič Alojz 1, Bežan Bara 1, Ratnik Jožef 2, Mitnjek Matjaš Gider Jožef 5, Ratnik Franc 3, Horvat Jožef 1, Ratnik Anton 2, Šoštarec Ivan 2, Ozvatič Kata 2. Smodiš Jula 5, Rezika Bratina 15, Rajbar Marija 10, Števanec Marija 4 50, Veronika Horvat 5 din.
Pesem od BI
Device Marije.
O zvoljena duša premisli si ti, Kak Jezus Marija nas k sebi želi.
Oh zdaj mo, oh zdaj mo, oh grešniki mi Oh Jezus, oh Jezus, pomagaj nam ti!
O Mati Marija . . .
O Mati Marija smiluj se črez nas,
O Jezusa prosi v nebesaj za nasl
Premisli oh grešnik, no grešnica ti Prevzetno no grešno na sveti živiš.
Marija, Marija, pomagaj nam ti, Da nomo na veke pogiibler.i mi! O Mati Marija . . .
Ne sagaj se grešnik in grešnica ti. Marija nam vselej pomagat želi O Mati Marija . . .
O Mati Marija . . .
Kam koli ti ideš na misli sploj mej O Jezus Marija to sladko ime!
O Mati Marija . . .
Črez vsega premislimo grešniki mi, Kak daleč od Jezuša zašli smo mi.
Le taki, le taki spreobrnmo se mi! To grešno življenje zavrzimo mi!
O Mati Marija . . .
O Mati Marija . . .
Pokoro mi činmo, objočmo srca N'a dale tak činmo kak Jezuš žele]. O Mati Marija . . .