Tednik C^lasillp Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje št. 48 PTUJ, dne 13. decembra 1963 Cena 20 din Letnik XYI. •Tudnlk Izhaja pod tem skrajša- nim imenom od 24 nov IHfil da- lje na predlog Obo, da bi obči- na za Ptujsko goro kot turistič- ni kraj bolj skrbela, kakor je to delala do sedaj. Zbor volivcev v Majsperku je bil 24. novembra 1963. Zbra- ni volilci so postavili naslednja vprašanja: Kako se bodo v bo- doče financirale krajevne skup- nosti; štipendije samo za kandi- date iz mesta; povezava Med- vede in Sesterž ter vprašanje prodajalne v Medvedcah, kjer je ta potrebna nad 200 družinam; predlagali so ureditev otroške- ga vrtca v majšperškem gradti, rešitve vprašanja zdravstvene postaje, aisfaltiranja ceste sfcozd Majšperk, davčmh vprašanj in gradnje učiteljsteih stanovanj. V Morkovcih je bil zbor volivcev 24. novembra. Volilci so po po- ročilu o predlogu statuta posta- vili vprašanje glede davčnih obremenitev za z^mtjlišča na poplavnem območju ob Dravi, glede najemnine za zemljišča v družbeni lasti, glede vzdrževa- nja broda čez Dravo, glede pre- voza šoloobveznih otrok iz Stojnc in poštne službe ter gle- de vprašanja, da je območje krajevne skupnosti področje dveh zadrug, kar da po njiho- vem mnenju ni dobro. Zbor volivcev v Vitomarcih je dne 24. novembra 1963 obrav- naval po poročilu o osnutku sta- tuta mnenje nekaterih občanov, da bo z razvojem občinskega ob- močja po urbanističnem načrtu prišlo še do večjega zanemarja- nja krajev, ki .so že doslej ve- ljali kot zaostali; vprašanje do- deljevanja .sredstev za šole, ki so v slabem stanju; predlagali so uvedbo avtobusne proge za prevoz učencev iz Vitomarc v Jiiršince. Poleg tega bi bilo po- trebno uvesti novo avtobusno progo: Maribor—Lenart—Tmov- .ska vas—Vitomarci—Gabemik— Jursinci—Tomaž, medtem ko bi sedanjo progo Ptuj—Desternik— Trnovska vas—Vitomarci—Cer- kvenjak skrajšali do Trnovsike vasi, proga Maribor—Ljutomer pa naj bi šla prek Vitomarc in Trnovske vasi. Volilci so tudi kritizirali, da pobirajo dimni- karji denar za svoje usluge, ki jih ttidi ne opravijo, ter se za- vzeli za to, d« bi v bodoče ob- ravnavali gradivo za zbore vo- lilcev v časopisih in radiu, da bi na zborih volilcev lahko kon- kretneje sodelovali. Zbor volivcev v Rogoznici je 17. novembra 1963 obravna- val predlog, da .ce ustanovi v Rogoznici vaški klub. neudelež- bo nekaterih vaščanov pri po- pravljanju cest, vprašanje .sta- rostne vzdrževalnine za osebe, ki .so odstopile svoja zemljišča skupnosti, problem povečanja števila naročnikov na časopise; sodelovanje delavcev na zborih, dograditev zadružnega doma, slabe ceste, cestno razsvetljavo in drugo. O nekaterih ostalih zborih vo- lilcev bomo poročali prihodnjič. Večer, ki ga ni mogoče pozabiti^ Večer narodnih plesov in pes- mi jugoslovanskih narodov ter zabavne glasbe in pesmi, ki sta ga priredili folklorna in zabav- na sekcija delavsko kulturno umetniškega društva »Svoboda« iz Varaždina v okviru proslave .20. obletnice zgodovinskega dru- gega zasedanja AVNOJ v Ptuju v Narodnem domu v soboto, 7. decembra 1963, bo ostal Ptujča- nom dolgo v lepem in nepozab- nem spominu. Pozdrave delovnim ljudem mesta Ptuja je izročil Ivica Do- mislovič, član predsedstva Ob- činskega sindikalnega sveta Va- raždin. Prisrčno dobrodošlico gostom iz prijateljske občine Varaždin pa je v svojem po- zdravneni govoru izrekel pred- sednik ptujskega odbora »Brat- stva in prijateljstva«, ki je po- udaril velik pomen medobčin- skega .sodelovanja in iskrenega prijateljstva, ki povezuje delov- ne ljudi sodelujočih občin. Sledil je bogat kulturni pro- gram, ki je bil izredno skrbno pripravljen, pester in na kvali- tetni višini. Dvorana v Narod- nem domu je bila napolnjena do poslednjega kotička. Razveselji- va je ugotovitev, da so se pri- reditve udeležili predvsem de- lavci iz ptuj.skih delovnih ko- lektivov s svojimi družinskimi člani. Ze ob izrvajanju prve toč- ke narodnih plesov je bilo v dvorani ustvarjeno prijetno vzdušje in pri.srčen kontakt med gosti in gledalci. Verjetno se v Ptuju malokdaj dogodi na kul- turni prireditvi, da bi občinstvo med izvajanjem točke večkrat spontano in navdušeno zaplo- .skalo, kot .se je tokrat večkrat ponovilo v Narodnem domu. Varaždinci so se izkazali z vi- soko kvaliteto in pestrostjo .svo- jega programa, ki so ga izvaja- li zelo zbrano, Ptujčani pa s to- plino in prisrčnostjo, s katero sn dajali vidno priznanje go- stom. Trdimo celo lahko, da se je večer spremenil v manifesta- cijo, iskrenega prijateljstva, ki tako globoko povezuje delovne ljudi dveh sosednih občin, dveh socialističnih rep^ublik. Položeni venci na grob Momčila Popoviča Beograd, 12. dec. — V Aleji na- rodnih herojev na novem beograj- skem pokopališču so včeraj polo- žil) na grob narodnega heroja Momrile Popoviča vence zvezne- ga odbora Zveze združenj borcev borcev NOV Jugoslavije, mestne- ga odbora Zveze združenj borcev, kolektiva DSZZ in kolektiva ju- goslovanskega predstavništva v Bonnu. Sporočilo FBI za javnost šele po procesu proti Rubyju Washing-ton, 12. dec. — Rezultat, preiskave FBI o umoru ameriške- ga predsednika Kennedyja bodo sporočeni javnosti šele po pro- cesu zoper Rubyja. ki bo predvi- doma 3. februarja. Pravijo, da vsa dejstva govorijo zoper Os- walda, čeprav v poročilu ni ome- njen kot morilec. Njegov morilec Jack Rubv se medtem pripravlja na proces, ki sa bo prena.^^ala tudi televizija. Branilci, sami slavni odvetniki, snujejo obrambo, ki naj bi Bubyja rešila električnega stola 7. izgovorom, da je — neura- čunljiv . .. Edvcrrd Kardelj v »Crveni zastavi« KraBu.iPvac, 12. dec. (Tanjug) — DrugI dan bivanja v Kragujevcu sta si predsednik zvezne skupšči- ne Edvard Kardelj in predsednik skupščine SR Srbije Dušan Pe- trovič ogledala tovarne zavoda »Crvena zastava«. Med ogledom obratov se je predsednik Kardelj zanimal za delo in možnosti na- daljnjega razvoja zavoda. Tik pred odhodom iz tovarne sta si gosta ogledala še razstavo avto- mobilov »Crvene zastave«. Po razgovorih c predsta^-niki tx)- vame so gostoma priredili v de- lavskem klubu kosilo. Problematika urbanističnega programa Organizacija in delo na.šp ur bantstične službe predstavlja /< več časa eno najbolj perečih problemov, ki ga želimo čim- prej ugodno rešiti, da zadostimo prvenstveno željam investitor- jev zaradi hitrejšega reševanja postopkov za odobritev loka- cij, upravnim organom pa omo- gočimo smelo in načrtno reše- vanje te problematike. Nenehno povečanje stanovanjske in ko- munalne graditve namreč pove- čuje ri/iko iienačrtne in nepre- študiram- zazidave, vse to pa vedno bolj otežkoča ažurnost iz- dajanja potrebnih upravnih od- ločb za odobritev zahtevanih lo- kacij. Posledica tega je, da so danes postopki za odobritev kacije najbolj dolgotrajni pred- vsem zaradi nerešenih urbani- stičnih osnov za graditev in ure- janje posameznih predelov me- sta ali zunanjih naselij v ob- čini. Postopek za odobritev lo- kacije ima namreč prvenstveno namen ugotoviti, če je predvide- na gradnja na določeni parceli v skladu s perspektivnim zazi- dalnim razvojem in urbanistič- no ureditvijo določenega prede- la, la odgovornost je tem več- ja, čirndaljša je življenska doba predvidenega gradbenega ob- jekta. Ni potrebno poudariti, da je tak ugotovitveni postopek brez rešenega prostorskega na- črta komaj mogoč, če hočemo dejansko ugotoviti, da nova zgradba ne bo ovirala gradnje drugih naprav — komunalij. komunikacij, osnovne preskrbe in ne nazadnje gcvspodarskih ob- jektov. Poudarek na teh krite- rijih presoje zahtevanih loka- cij je bil dan tudi s predpisi zakona o urbanistični inšpekci- ji in po katerem je predpisano .soglasje k lokacijskim odločbam s strani urbanističnih inšpekcij- skih organov, in sicer za loka- cije v gradbenih okoliših s stra- ni okraja, izven gradbenih oko- lišev pa soglasje inšpekcijskega organa republike. Občinski upravni organ je dolžan ta so- glasja zahtevati dotlej, do- kler niso izdelani in odobreni urbanistični projekti, po odo- britvi teh projektov pa ta so- glasja niso več potrebna. Izde- lan urbanistični načrt daje te- daj možnos-fi hitrega reševanja lokacijskih postopkov, ker vse- buje osnovne zazidalne tehnične podatke načrtne zazidave. Občina Ptuj je pravilno oce- nila pomembnost izdelane urba- nistične dokumentacije in je že v lanskem letu naročila geodet- sko snemanje terena ter tako ustvarila osnovo za izdelavo ur- banističnega načrta. V začetku tega leta je pa naročila izdela- vo urbani.stičnega projekta pri strokovni projektantski organi- zaciji. Zavodu za urbanizem Maribor in to za mesto Ptuj ter večje kraje v občini. Ta projektants^ka organizacija je na podlagi zbranih ekonom- skih pokazateljev, ki prikazu- jejo sedanje stanje posameznih panog gospodarstva in komu- nalnega razvoja in analizirajo možnosti za nadaljni razvoj ur- banizacije mesta in tako ime- novanih *ub3Tavitari itkih ren- (Nadaljevanje na 2. strani) TE DNI PO SVETU Svobodnemu, neodrisnemu svetu sta se te dni pridrtižili še dve afriški deželi: nekdanja britanska kolonija Kenija, ki se razteza na obronkih naJTiš- jega afriškega vrha Kiliman- džara in sega še dalje proti ju- gu in vzhodu, in otok Zanzi- bar, prav tako nekdanji britan- ski protektorat. Nad afriško ce- lino sta tako zaplapolali 53. in 34. nacionalna zastava neodvis- nosti. • DAN PRAVICE ČLOVEKA V torek je svobodoljuben svet proslavil petnajsto oblet- nico sprejema splošne deklara- cije o pravicah človeka. S tem. da je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela ta- ko pomemben mednarodni do- kument, je ustvarila novo ob- dobje v medčloveških odnosih. Predvsem naj omenimo njen velik vp-liv v boju proti kolo- nializrou. Zavest o enakoprav- nositi vseh ras, narodov in ver, ki je morala prodreti tudi med ljudi s kolonialnimi nazori in težnjami, je ustvarjala ustrez- no podlago na afriški celini, da so se osvobodilna gibanja mo- gočno razvila in prisilila deže- le-matice. da se pomenijo s predstavniki lokalnih samo- uprav o popolni neodvisnosti. Če ,še danes obstajajo ozemlja pod kolonialno oblastjo in z re- žimi, ki se prav nič ne razliku- jejo od klasičnih kolonialnih režimov (Južnoafriška unija, .\ngola, Rodezija), so to le skrajni ostanki preživelega, ki jih čaka žalosten konec. Kadar govorimo v naši drža- vi o omenjeni dekleraciji, smo ponosni, da smo njena načela v vsakdanji praksi dosledno iz- polnili in celo presegli. Tu mi- slimo predvsem socialna in eko- nomska načela, ki jih uveljav- lja socializem v odnosu na pro- izvajalca-človeka in na njego- ve pravice. Tu se poraja sploi' novo gledanje na sproščeno siln ustvarjalca-človpka in člana socialistične družbe. Za tiste napredne sile. ki imajo podobne želje in težnje, je ta razvoj samo velika pobu- da in hkrati tudi potokaz. • NEMIRNA LATINSKA AMERIKA NemirBa Latinska Amerika je spet pobrskala za tiste, ki iih zanimajo zanetliari in no- traaji neredi,. T JSS^kLJfi. u Brazilije sporočili, da je sku- šaila reakcionarna desnica, ki ji niso všeč predvidene refor- me predsednika Goularta, po- sebno ne agrarna reforma, iz- vesti državni udar. Nova vlada naj bi takoj zahtevala prizna- nje tujine. Kaže, da bo pred- sednik zahteval od kongresa dodatnih pooblasiil. da bo lah- ko izvedel svoje načrte in one- mogočil take manevre desnice. Zelo zamotan položaj v Bo- liviji, ki ima sicer napredno vlado, je povzročil podpredsed- nik in sindikalni voditelj Le- chin s pomočjo >rudars.ke mi- lice«, sile, ki je svoj čas poma- gala predsedniku Estensssoru zrušiti fevdalni režim in nacio- nalizirati rudnike. Kaže, da je Lechin sedaij obrnil temu hr- bet. Skuša se polastiti oblasti in je v tem trenutku hote ali ne- hote zastavonoša reakcionarnih teženj v deželi. Grozi nevar- nost, da bo vlada morala po- klicati na jKvmoč vojsko proti samovolji >rudarske milice« in njenega voditelja. V Venezueli vlada zaostren položaj. Po predsedniških vo- litvah je prišel na krmilo Leo- ne na mesto dosedanjega pred- sednika Betancourta in tudi namerava nadaljevati njegovo politiko zmernih reform, toda levičarske sile, ki niso zado- voljne z njegovimi kompromi- si in posebno še ne zaradi očit- no sovražnega stališča do so- sedne Kube, nadaljujejo boj in niso pripravljene na noben kompromis. Nova vlada je do- bila v Washingtonu vso jiorl- poro. Zato je nevarnost, da pri- de do spopada s Kubo (tej v Caracasu očitajo, da je poši- ljala orožje za levičarje v Ve- nezuelo!), precejšnje. Na Kubi so se primerno pripravili. Ka- ribsko območje je potemtakem spet prizorišče napetosti. Srečanje Butler-Gromiko? London, 12. dec (Reuter) — V dobro obveščenih krogih se je iz- vedelo, da je britanski zunanii minister Butler v posebni posla- nici od svojega .'^ov.iet.-^kega Išole- ga Gromika poizvedel za mnenje o njunem morebitnem srečanju. Domnevajo da bi se oba ministra utegnila fSestati 21. januarja v Že- nevi, ko bodo nadaljevali razgo- vore o razorožitvi, ali pa na med- narodni konferenci o nevtralno- sti Kambodže kolikor bi do te konference prišlo. Dan človekovih pravic (10, decembra v?ako leto praznujemo dan človekovih pravic. Naslednji sestavek o človekovih pravicah je na- pisal stalni sekretar Združenih narodov U Tant,) Vojna, ki se je končala pred približno IS. leti je glede človeškega trpljenja in materialnega uničenja presegla vse vojne v zgodovini. Tudi zločini, ki so jih maniestirale plinske celice in množičjna grobišča, so pre- segli vse prejšnje manifestacije nečlovečnosti. To je bil povod, da se sprejme Listina Združenih na- rodov. Zgodovinski dokument je postala iz več razlogov. Mogoče je najvažnejši med njimi izraz prepričanja — prvič v sveNairodi Združenih narodov... ponovno razglašamo! vero v osnovne človekove pravice«, je reč^o v uvodu Listine. Prvi cilj Organizacije je definiran v prvem čle- nu kot raizrijamje in spodbujanje »spoštovanja človeko- vih pratvic in srobode zra vse, ne glede na raso, spol, je-zik, veroizpoTed.< Letos praznujemo petnajstletnico drugeiga zgodovin- skega dokumenta, ki je izšel iz narvedenega proklamira- ne^ cilja: Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je razglasila Generalna skupščina v Parizu 10. de- cembra 1948 leta kot >splošen ideal, ki bi ga naj doseigli vsi nairodi s^ve^a«. V zadnjih petnajstih le-tih se je vpliv Deklaracije v za^ves-ti sveta neprestano krepil. Deklaracija je postala sestavni del mnogih ustav, deloma in v celoti. Pod nje- nim vplivom so bile izrečene zakonsike in sodne odločbe. V me-dnarodnem pogledu je v središču vsega, za kfl.r se zavzemajo Združeni narodi. Mnogo potrpežljivega dela je potrebnega pri izdelovanju konvencij tistim, ki spre- minjajo njene ideale v zakonske predpise. To je cesto težko in delikatno delo, ki zahteva mnogo časa. Toda že dosedanji uspehi Združenih narodov pričajo o uspešnem delu pri vsklajevanju gledišč, ki so pogosito zelo raz- lična. Čeprav petnajsitletnica Splošne deklaracije nudi vse razloge za optimizem, ni razloga za samozadovoljstvo. Potrebno si je samo ogledatrnn 2 Problemi otroškega varstva Varstvo otrok in mlcidine predstuvlja za območje ptujske občine enega izmed zelo važnih proble- mov, ki je morai dobiti v statutu občine svoje mesto po vsebini določil je lahko ugotoviti, da je tudi v ptujski OBCINT problem varstva otrok in mladine se na začetni stopnji in da Se Čakajo krajevne skupnosti, delovne in dru- ge organizacije. star se in OBCINO VAZNE nalo- ge. ko bodo te izvršene. bo imela ptujska ob- čina VEC zavodov za dnevno varstvo otrok in mladine, posebno varstveno-vzgojno ustanovo ZA otroke, ki jim JE potrebna posebna pomoc pri vzgoji, disciplinski center, vzgojno sveto- valnico, vzgojni kader ter potrebna finančna sredstva za osebne dohodke vzgojnega osebja IN potrebna vzgojna in investicijska sredstva Sedaj v času pred odločan.icm o tem, koliko zavodov za dnev- no varstvo otrok in mladine bo v ptujski občini, razpravljajo politični družbeni delavci in starši v Ptuju skupno s pedago- škim kadrom o tem, kako bi uskladili potrebe in možnosti obstoječih zavodov za dnevno varstvo otrok v Ptuju z možnost- mi krajevne skupnosti, delovnih in drugih organizaci.i, staršev in občine v duhu določila statuta (171. čl.) o vodenju teh zavodov in njihovega finansiranja ter pbmoči staršev in občine. .Potrebno bo odločiti, ali naj . ».staneta vrtca Ptuj in Rreg tu- -,di y bodoče kot samostojna var- stveno vzgojna zavoda in vsak .-pod svojo upravo ali pod druž- rbeno upravo in ali naj se finan- •sirata po dosedanjih principih samofinansiranja ali pa -po no- j.vejšjh., da ne bi to zapiralo vrat lotr.okom staršev z m.anjšimi osebnimi dohodki .niti sililo, sa- ino -občino, da bi morala priskr- beti sredstva .tudi %a, prehrano otrok, ki bi jih sicer morali v glavnem prispevati starši po svojih možnostih in da bi obči- na pomagala le tahi, kjer to staršem ni mogoče. MILICA LLGARIC: Skrb za varstvene zavode je zelo odgovorna skrb ' y zvezi z vsemi temi Vpraša- nji meni iipravnica ptujskega vrtca tov. Milica Lugarič, da je potrebno pri vseh teh problemih misliti na .3 bistvene stvari: Potrebno,se je odločiti, kak.šen tip varstveno vzgojnih zavodov je najprikladnej.^i mestnim in kakšen podeželskim razmerani y ptujs-ki občini, kako se bodo po- samezni zavodi širili in kako bo hajlaž.ie te zavode voditi pb na- čelih družbene ■ "samouprave in financirati po principih sarrtblt- nanciranja -skupno- z ustanovite- lji in- organizatorji, zavodov,!, -s kra,j:evnimi .skupnostmi, delovni- mi in drugimi .organizacijami oJd |>^lTlpči staršev, občanov in. ob- čine ob tem, da priskrbi občina potrebna finnnčha sredstva za osebne'dohodke vzgojnega oseb- ja in pa za vzgojna sredstva v zavodu. Prvo določilo (164. člen) o varstvu otrok in mladine v sta- tutu jasno pravi, da ustanavlja- jo in organizirajo zavode kra- jevne skupnosti, delovne in dru- ge samoupravne organi^aci.fc s pomočjo občanov in občine. Praktično vzeto je ' potem po- trebno doseči v občini, da bodo dale krajevne skupnosti, delov- ne in druge sam.oupravflc orga- nizacije osnovo za ustanovitev in organizacijo zavodov za ->'ar- > stvo otrok in mladine, občani in občine pa pomoč. To bi moralo ■ veljati tudi' za obstoječa zavoda v Ptuju. Ce bi še nadal-ip nosili vse breme teh zavodov starši in občina, bi bilo nujno in neizogibno spremeniti sedanji prispevek staršev glede na višino osebnih dohodkov na posameznega člana družine in v sorazmerju z n.jl^m-i določiti pri- spevek do višine .5000 din me- sečno za otroka, in sicei za pre- hrano v zavodu in za druge re- žijske, stroške doseči dotacije. Tako reševanje tega problema zavodov bi potiskalo ob stran vse važne potrebe, ki so v zvezi z vzdrževanjem zgradbe in dru- go. Varstva potrebni otroci zaposlenih in drugih staršev Ptujski vrtec ne bo mogel ostati v sedanjih mejah. Razum- ljivo je, da imajo pri sprejema- nju otrok v zavod prednost otro- ci zaposlenih staršev, nikjer pa ni rečeno, da bi ne smeli biti sprejeti v zavod tudi ostali otroci. Splošno so znane pred- nosti pravočasnega družbenega varstva in vzgoje otrok v zavo- dih in te prednosti pripadajo otrokom vseh naših delovnih ljudi, seveda v okviru danih in obstoječih možnosti. Takšnih otrok je v Ptuju najmanj 500. Vrtec tudi ob Ljutomerski cesti Po izselitvi osnovne šole Franca Osojnika iz paviljonske zgradbe ob Ljutomerski cesti v novo šolsko zgradbo v T-rubar- jevem naselju izza bolnišnice bo pridobil ptujski vrtec še eno zgradbo in v n^e,T" pr6store za vsi-r.stvo otKQk,'tak-o da bo skup- na- kapaciteta -ptujskega tvrtca pot«m rvsaj 280. ot*'ok. Poleg te- ga-bo še obdr-žal.otTOŠko dno\'nn zaveti.šče: na "Ormoški cesti (pri sejmišeu). Tem -kapacitetam - bo morai- prilagoditi tudi -svojo- ku- -hinj^Ov - - ■-■ ; . •■• • : . ~ - - Zdruižitev :Uprave in, finan.'^!- ranja tega vrtca-z. breškim ne bi prinesla posebnega olajšanja sedanjega - dela. ali, .bistvenega .znižanja. \vpravnih".stro'š.tcpV-.. . Združitev prehrane otrok ._t\i- di ne bi'B'ila. mogoča, enako, ne pedfagoške siiižbe,' ker je .na obeh' straneh preinalo pedago- škega osebj^. Zlasti"^glecle "na mnogo ' vecJe,* potrebe' _'po ' var- stveno vzgojhiVi zavodih je po- trebna tudi upravna in/finančna "gibčnost/ vsakega '^posameznega zavoda 'in oheh skuiaaj,' ne-pa centralizirali je', ki bi s;fe prisj "ali slej pokazalo kot nepraktično! če ga ne bi prej do podrobnosti proučjli. "■ Pri varstveno -vzgojnih zavo- dih še je le potrebno zavedati prvohitriega nahiena varstva in vzgoje otrok zaposlenih' staršev in ostalih otrok, ki .sp v.arstva iri vzgo,f'e'V"ti^l3Wi'f' 'Zato"fe tud^^po- trebna najširša opora t-em zavo- dom. Vsako umikanje- širšega kroga tej potrebi in namenu-, bi pomenilo preobremenitev star- šev, in občine in omejitev-aktiv- nosti pedagoškega kadra, ki ne bi mogli,, jamčiti za, uspeh zavo- da,, -ki . je - odvisen- Qd - skupnih pyixadcviin,i- in. ra^Amievpnja., , Vrtce tudi V kraje, kjšr ima kombinat Jisjvea zaposlenih Kar se tiče zavndov za pode- želje, smatra fovi Lugaričeva, da bi morali upoštevati vsaj kra- .jevne; skupnosti- Kavrč, Oorišni- co, Potilehnik, ,?uršinci. JDester- ni-k, Stoperee -in-Lovreno: V«d- nO:Več je v občinh mladih dru- žin. i-;z-katerih so očetje-in.ma- tere zaposlene pri - kmetijskem kombinatu -,ali prJ- kmetijskih zadrugah in v, raznih podjetjih in bi.radi prepustili svoje^otr-o- ke v- varstvo ., ip v pedagoško nadzorstvo. V vseh navedenih krajevnih skupnostih, bi morali biti zavodi, ki bodo najbolj ustrezali potrebam in možno- stim, : Naj večje:, vprašati je, večje kot vprašanje, ustanoviteljev in or- ganizatorjev .zavodov ,ter sred- stev "za nje,, je vprašan,jje peda- goškega .kadra, ]-" ne bo.mo- goče naenkrat imeti na razpo,- lago v za.dostnern številu. s tem problernom ne bomo smeli odla- šati, ker je pritisk stars.e.v na varstvene .zavode vedno, moč- nejši, in cKigovorno.st ustanovite- ljev in organizatorjev zavodov vedno večja.. .TtTTKA SEVER: Breški vrtec je zrastel iz pomožnega V^'zvezi z istimi problemi me- ni upravnica breškega ' vrtca tov. .Tulka Severjeva, da bo bre- ški vrtec šele 19fi4. leta dosegel dolgo zaželeno In pričakovano stopnjo in kapaciteto 60 rednih in 60 občasnih varovancev pri skromni personalni zasedbi in pri mnogih nalogah. Ob možnostih, ki jih je že na- vedla tov. Lugaričeva, ne bi pro- blemov upravljanja in finansira- nja bistveno zmanjšali z združit- vijo uprave obeh vrtcev, ker bi ostalo vse drugo razdvojeno glede na različne raz\'ojne mož- nosti in pogoje, to tem bolj. ker imata oba vrtca različna sveta šta'ršev. ki so različno priprav- ljeni pomagati zavodoma. Vsekakor bo potrebno več razmišljati in več storiti o tem. kako bi pridobili med ustanovi- telje in organizatorje zavoda poleg krajevne skupnosti tudi delovne in druge samoupravne organizacije, da ne bi ležala vsa skrb za zavod na starših In ob- čini. Zavoda za dnevno varstvo otrok in mladine v Ptuju in na Bregu imata poleg različnih možnosti tudi različne izkušnje, ki bi jih bilo potrebno tudi upo- števati pri ocenjevanju lastnih možnosti upravljanja in finansi- ranja. Tudi vrtec Breg mora upoštevati, da bo na območju, za katerega bo zgrajen, vedno več otrok, zato se bo tudi v tej smeri širil. Prehrana otrok v zavodu bo le ostala osrednji problem, ki ga ne bi mogla reševati družbena ali šolska prehrana (počitnice), ampak se bo še vedno potrebno znajti v okviru lastnih možnosti do generalne rešitve družbene prehrane in prehrane otrok v šolah in zavodih. s primerno analizo bi najlaž- je ocenili, kaj bi pridobili z združitvijo Uprav obeh vrtcev in čCvje res vprašanje prihranka na upravnih stroških tolikšnega po- mena, da bi kazalo poseči v se- dan.ri'način uprave s Siprerrtem- bami'. ■ • ANOEIA J5IBERNA: Varstvo otrok ni samo skrb staršev in občine Angelca Žiberna, predsednica Zveze.DPM Ptuj, je mnenja, da se je potrebno zavzeti za to, da ,ne bo slonelo vprašanje var- stveno vzgojnih zavodov, samo na občini in na starših, arnpak ha vseh, ki jih orhenja določilo statuta občine Ptiij o ustanovi- teljih in orgaiiizaiorjih' varstve- nfh' zavodov. Edino tako bo mo- goče omejiti pomoč staršev in občine na prispevlie." kot jih predvideva občinski statut.' Ne gre za to, da' ne bi starši prisi3evali za varstvo svojega otroka, kar zmorejo, ko pa na drugi straini'pri.spevajo starši, ki i imajo otroke v domačem var- stvu, za manj kvalitetno fizično, ne pa tudi pedagoško varstvo, neprimerno več. ampak za to, da ne bi bil uporabljen prispevek staršev za drugo kot za prehra- no otrok v zavodu. Gre tudi za to, da bi bil pri- spevek staršev za vatstvo. hji- hovega otroka v skladu z njiho- vimi osebnimi dohodki. Ob obi- sku pri enakih zavodih v Mari- boru in drugod smo ugotovili, da. gledajo tudi tam na to, da je varstvo otrok v zavodih spre- jemljivo za vse starše in da tudi tam nosi skrb za ustanavljanje I in organizacijo ter financiranje zavodov širok krog pravnih oseb in da pri tem. pomagajo občani, starši- in občine .po svojih- mož- nostih.; ..Se pred .ustanavljanjem var- 5t\:ejio .vzgojnih zavodo.v po. ob- čini, bo potr.ebno dokončno, in do ppdrpbppsti urediti, vprašanje teh zavodo.v .v samem, Ptuju, ki imajo.,.največ izkušenj, An hodo lahko z nji.rhi. koristili, vsem za- vodom v ."občini., 'O prednostih družbenega var- stva' otrok^ ne bi kot matj pose- bej poudarjala, želim samo, da bi te prednosti doseglo v občini čimveč otrok. IVAN- vSTJMANDL: Poseben odbor DPM se bo boril z vprašanjem varstva Ivan, ŠumandI, predsednik DPM, Ptuj, šteje vprašanje za- vodov za varstvo otrok med osrednja vprašanja v programu dela DPM in meni. da se bo od- bor DPM Ptuj na.jvee ba.vil s tem vprašanjem do njegove po- polne ureditve. Računa, da bo uspelo tudi v ptujski občini po- staviti skrb za varstvene zavo- de na čim širši krog v krajevnih skupnostih, na delovne in druge samoupravne organizacije, na občane, starše in na občino. Le tako bo mogoče najboljše uredi- ti vprašanje upravljanja in fi- nansiranja tudi ptu.jskih vrtcev in vprašan,je ustanovitve in or- ganiziranja varstvenih zavodov v omen,jenih krajevnih skupnO" stih v občini, kjer si tudi želijo zavode in jih bodo morali prej ali slej dobiti. V DPM Ptuj je poseben od- bor, ki se bo bavil z varstveni- mi vprašanji. Misli še, da. bo težje vprašanje pri vseh skup- nostih vprašanje prostorov in kadrov kot vprašanje vsega ostalega. Ce pristojni organi prej niso mogli poskrbeti za za- do.stno število pedagoškega ka- dra, bo to potrebno storiti sedaj, da ne bo potem še potrebno ča- kati nanj, ko bo na razpolago že vse ostalo. Več razumevanja in pripravljenosti za otroško varstvo Pfi zbiranju prednjih mnenj ni bilo težko spoznati in ugoto- viti, kako resno je vprašanje varstvenih zavodov sedaj, ko ni več bojazni, da ne bi bilo otrok i zanje. Celo preveč zanimanja je i zanje, čeprav si marsikdo misli, da Je vse to samo skrb staršev in občine. Starši in občina se svo- jih tozadevnih dolžnosti že do- bro zavedajo, enako krajevne skupnosti, premalo pa še delov- ne in druge samoupravne orga- nizacije, ki bodo morale imeti in pokazati več razumevanja in pripravljenosti kot doslej in več žrtvovati in storiti za bodoči rod delavcev svojih podjetij in da jim skrb za varstvo najmlajšega rodu ne bo več smelo biti vsi- ljeno breme, temveč prijetna, humana dolžnost, ki se bo odra- žala tudi na samozavesti in ple- menitosti bodočega rodu proiz- vajalcev — upravljalcev. Problematika urbanističnega _ programa Nadaljevanje's'1. strani - ' " trov V liaši ' občini 'v ob^segu vpliVhegd območja samega me- .sta 'Ptuja, izdelala predlog okvihega programa. 'Prva' šir- ša 'razprava o tem prcdlogf.ii je bila' 7.c' aprilu letos pri občini Tttij. -kjer >6 bile osvojene' itc- katere osrrovnc smerriice "včti- kosti'' reg'iilacijskega' pro«^t(>ra mesta, doba programiranja in oisnovnf conin'gi' namenske iz- rabe zazidalnih površin. Po ta- krat osvojenih okvirnih za- ključkih in elementih progra- ma je Zavod za urbanizem iz- delal predlog okvirnega urba- nističnega programa za mesto Ptuj in njegovo vplivno ob- močje. Ta predlog je bil že obravnavan na skupni seji Sve- ta za urbanizem in' S^^eta za (iru-žbeni plan- in finance pri Ohčin.siki skupščini Ptuj v za- četku tega meseca. V razpravi na tej seji je sodeloval tudi jTredstavnik Sekretariata za ur- banizem, stanovanjisko izgrad- njo In komunalne zad(>ve SRS, dalje predstavniki občinskih oblastnih in upravnih organov ter političnih in gospodarskih organizacij občine Ptuj. Na tej razpravi so projektanti Zavo- da za urbanizem Maribor po- dali izčrpno poročilo k samemu predlogu programa, katerega. 7. ozirouT na njegovo pomembnost objavl-famo v zgoščeni vsebini — izvlečku elaborata kot ga je podal - Zavod : ■ ■■ ■ Da bi se nresto Ptuj realno-pro- gramiralo in dimenzioniralo za ob- dobje - naslednjih 30 let. -je po- .trebno najti odgovor na naslednja osnovna vprašanja: — koliko ljudi bo živelo v vpliv- nem, območju mesta in koliko v samem me.štu; — kak.š'en bo razvoj gospodarstva in bodoča raven življenjskega standarda; — koliko ljudi bo zaposleno v vplivnem območju mesta in ko- liko v mestu samem; — koliko bo zaposlenih po pano- gah, zlasti z diferenciacijo: agrarne in neagrarne dejavno- sti; — izbor načelne prostorske orga- nizacije bivališč . (predvsem centralizacija ali decentraliza- cija, prometna ureditev); — izbor naselij, ki naj bi se raz- vijala na vplivnem območju mesta in njihove dimenzije (zmogljivosti). Pred definitivnim odgovorom na ta vprašanja je potrebno pro- bleme osvetliti z najrazličnejših strani: z gospodarske, fizično-pro- storske, itd. Najti je treba položaj in bodočo vlogo Ptuja v okviru te- ritorialno šir.šega razvoja (v re- giji, v republiki, v .Jugoslaviji, v Evropi). Študije razmestitve prebivalcev in delovnih mest v širšem (npr. nacionalnem) prostoru še nima- mo. V začetkih je izdelala uredi- tve severno-slovenske regije. Za- radi tega so odgovori na nekatera vprašanja naslonjeni na razne, včasih hipotetične predpostavke. Realnost le-teh pa z vidika ob- čine ni možno primerno argumen- tirati Točnejše odgovore in more- bitne popravke projekcij bo moč izvršiti šele prj izgotovitvi prostor- skih načr-tov večjega obsega, naj- manj .pa načrta regije. Za solidne in vsestransko ute- meljene nri!?ovore bi bile potrebne tudi predhodne študije dolgoroč- nega razvoja posameznih proiz- vodnih panog v kvantitativnem, kvalitativnem in prostorskem aspektu. Takih podlog zaenkrat še ni. Tako izdelovalcem programa ni preostalo drugo, kot da na teme- l.iu sptošnega znanja, lastnih izku- šenj in določene imaginacije ter v povezavi z nekaterimi strokov- n.iaki predvidijo gospodarski in .<^ploh družbeni razvoj v kvanti- teti, kvaliteti in času ter na te- melju tega podajo najosnovnejše odgovore prostorske problemati- ke in predlagajo ukrepe. Elementi razvoja in pokazatelji, ki so, se jih posluževali izdeloval- ci elaborata, niso mnogoštevilni. Prvič zaradi pomanikania pred- hodnih podrobnejših študij, dru- gič i-z- "metodoloških vzrokov, ki zahtevano pri dolgoročnih projek- cijah vrsto poenostavitev in re- dukcij. - Predla,gane rešitve in ukrepi so - --^estavliene tako. da omogočajo kas,nejše spremembe programskih ciljev brez večje ško- de v razvoju obravnavanega teri- torija. ■ ~ ..i in odgovori — Število prebivalstva v občini leta 1991 ne bo večje kot danes. Zaradi relativno goste naseljeno- sti, obstoječo agrarne prenaselje- nosti . (ki se bo še povečala), raz- meroma slabo razvite industrije, so odselitve prebivalstva več kot verietne. Težje vprašanje pa je: koliko ljudi se bo odselilo? V ela- boratu je zastopana hipoteza o od- selitvi v obsegu naravnega pri- rastka prebivalstva. — Gospodarski razvoj naj bi omogočil povečanje narodnega do- hodka po prebivalcu od 300 IJ% na najmanj 1300 11$. To pomeni, da ie potrebno računati tudi z okrog štirikrat večjim življenjskim stan- dardom in vsemi socialno-eko- nomskimi posledicami. Osnova go«;podarskega razvoja bo napre- dek v kmetijstvu in industriji. Razvoj kmetijstva bo sprostil pre- cej delovne sile (skoraj 18.000 ak- tivnih agrarnih prebivalcev), ki io bo potrebno zaposliti v drugih panogah. Brez znatne okrepitve industrijskega potenciala so pred- videvan.ia o povečaniu narodnega dohodka in živijeniskega standar- da iluzorna. Nadalinji razvoj in- dustrije in sporeden. harmoničen razvoj drugih kmetiiskih dejavno- sti sta temelja hipoteze o stacio- narnem prebivalstvu. — Predloženo je. da se Ptuj projektira na okrog 30.000 prebi- valcev: to pomeni, da bo znašala stopnja urbanizacije ptuiske obči- ne 48 "/o. to je približno toliko kot se računa za regionalno povpreč- je. Predvideva se sicer tudi razvoj drugih naselij, ki pa verjetno v planiranem obdobju ne bodo do- segla ranga oziroma funkcije ur- banega naselja. Ob takem demo- grafskem razvoju mesta Ptuja in ob upoštevanju dnevne delo\'ne migracije bo v mestu zaposlenih 14.700 oseb. okrog 2000 iih na bo zaposlenih (dnevna delovna mi- sraciia) izven občine, predvsem v Mariboru: ostali bodo zaposleni drugje v občini od tega 4.'i00 v kmetii<5tvu in 6300 v drugih de- javnostih Pomanjkanje možnosti zaposlitve v drugih dejavnostih (izven mestal bi seveda do;^edlo do denopulacije občinskega ozem- lja Vendar ta možnrvst v elabo- rat" oevnjenn — Razmerje med prebivalstvom, ki bo aktivno v kmetijstvu in go- zdarstvu ter ostalim prebivalstvom se bo bistveno spremenilo. Leta 1961 je bilo od vseh aktivnih v ne- agrarnih dejavnostih zaposlenih 33 "/fl. čez 30 let pa jih bo predvi- doma 80 "/n. Potrebno bo torej od- preti okrog lO.-^JOO novih delovnih mest v neagrarnih dejavnostih, od tega v ptujski občini 8.500. (Izra- čun delovne sile v kmetijstvu in gozdarstvu je sestavljen na teme- lju predvidevanj o bodoči pro- duktivnosti dela v teh dveh pano- gah in na temelju površin, po sku- pinah kultur') — Sprememba v lokaciji delov- nih mest bo tudi vplivala na spre- membo lokacij bodočih bivališč. Ker bo večina delovnih mest lo- cirana v večjih naseljih, predvsem v Ptuju, in ker bo le manjši del delovnih mest raztresen po rural- nem teritoriju občine (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem), je potcebno pričakovati tendence po prostor- skem združevanju ali vsaj pribli- ževanju danes še raztresenih bi- vališč kmečkega prebivalstva. "V kolikor bi se Ptuj gospodarsko ze- lo razvil, bi lahko teoretično na- povedali postopno preselitev vse- ga prebivalstva- v gravitacijski center. Takšna rešitev pa bi po- stavila mesto in občino pred pre- cejšnje problem^e. Na večjih di- stancah od mesta bi primanjkovala delovna sila za kmetijska ali go- zdarska opravila; premagovanje tega problema s prometnimi sred- stvi (vsakodnevni transport delov- ne sile iz mesta na podeželje) bi povzročal precejšnje stroške, po- leg tega bi bilo prognoziranje takš- ne rešitve nezanesljivo, saj raz- voj pri nas in po svetu kaže, da je mestno prebivalstvo težko prido- biti za delo na poljih ali gozdovih. Nagel priliv prebivalstva v me- sto bi po drugi strani povzročil lo- kalne urbanistične probleme. Nasproti temu konceptu centra- lizirane urbanizacije (t. j. postop- ne in precej radikalne praznitve prostora) se predlaga koncept de- centralizirane urbanizacije, t. j. razvoj nekaterih naselij poleg Ptu- ja. Ta naselja bi morala imeti po- trebno oskrbo in precejšnje števi- lo delovnih mest v proizvodnji. Takšna, plansko urejena naselja bi predstavljala jez na poti odli- va disperziranega prebivalstva v velike mestne aglomeracije Pred- pogoj za rast takih, kot smo jih imenovali: subgravitacijskih cen- trov, je možnost zaposlitve v teh centrih ali v najbližji okolici. Brez možnosti zaposlitve v takem centru je koncepcija bivališča oz. postopno preseljevanje v te cen- tre iluzorno. Namreč človek, ki je opustil delo na nolju in se odločil, da se bo preselil v bližino novega delovnega mesta, se ne bo prese- lil na neko vmesno točko, od ko- der bi se moral. zopet voziti na delovno mesto 10 ali več km daleč. Pri tem je treba upoštevati dej- stvo, da je psihološka razdalja meri delovišrem in prebivališčem v manj.«>Merkur« tudi ni moglo kom- pletirati" prodaje športnih rekvi- zitov. Npr. smuči sedaj lahko dobite pri »Opremi«, ribiški pri- bor v trgovini »Tehnika«, pri- bor ža namizni tenis, nogometne rekvizite in drugo pa v velebla- govnici. Potrošnik je tako prisi- ljen iskati razna darila in po- treb.ščine po razsejanih trgovi- nah. 'V bodoče bo lahko v celoti postrežen na enem mestu, ker bodo rekviziti za vse športne pa- noge na enem mestu. 'Vseh špoirt- nih rekvizitov doslej Ptuj niti ni imel. Zgraditev novega poslovnega poslopja v bližini hotela »Peto- vio« bo omogočila uresničiitd »Merkurju« in ostailim navede- nim podjetjem svoje dolgoletne zamdsli. Npr. »Merkur« bo lah- ko potem uredil svojo sedanjo veleblagovnico v kompletno mo- dno hišo. 'V pritličju rn v obeh nadstropjih modne hiše bo nad 40 zaposlenih streglo strankam z raznovrstnim tekstilnim bla^ gom in s konfekcijo: moško, žen- sko in otroško v p»olnem asoorti- manu. Nova zgradba med Lackovo in TrstenJakovo ulico, v bližini ho- tela »Petovio« pomeni za Ptuj novo lepo poslovno stavbo, za omenjene firme nove lokade in za potrošnike novo možnost na- bave stvari v bogati izbiri, ki so jih doslej kupovali drugod tudi izven Ptuja. V zvezi s tem poslopjem je bi- lo v Ptuju več razprav. Nekate- ri Ptujčani so mnenja, da bo za prlo prostor, ki ie bil do-lej pred hotelom, merodajni faktorji pa so hoteli med drugim nove trgo- vine približati turistom, ki bo^ do prihaja'li v hotel in možnost bližnje nabave stvari, ki jih tu- risti tudi največ kupujejo. Ce bodo te prodajalne v turistični sezoni poslovale »NON-STOP«, taka so vsaj namignili pri »Mer- kurju«, se bo poznailo na prome- tu, zlaist.i ker kupujejcf turisti dragocenejše stvari in s tujo va- luto. »Merkur« in »Borovo« bo- sta tako izpolnila svoji obljubi za izboljšanje trgovine v Ptuju, enako pa tudi »Panonija« z ure- ditvijo pisarn za stojo upravo, ki je sedaj delala v nomožnih prostorih Tudi »Halo.ški biser« bo končno imel s^^oje upravne prostore, ki jih sedaj pogreša. Z zemeljskimi deli bodo pri- čele »Gradnje« še p^red novim le- tom, če jim bo dopuščalo vreme. -vj 11» n •) TEDNIKOV INTERVJU Zena-delavka iu njen delovni čas Javni delavki, zdravnici dr. Nadi Pavličevi it Ptuja, predsednici ptujske stalne konference za družbeno aktiv- nost žensk, smo glede na njeno aktivno družbeno delo ter na obstoječa pereča vprašanja položaja žene-delavke-ma- tere-gospodinje, ob sedanji razpravi o statutih in uvedbi 42-urnega delovnega tednika postavili naslednja vpraša- nja: kot predsednica stalne konference za dru2beno aktiv- nost Žensk se goto- vo cesto ukvarjate z vprašanjem, zakaj žene v večji meri ne sodelujejo pri reševanju javnih vprašanj. kje so vzroki za omejeno družbeno aktivnost žensk? Drži, to vpi^ašanje se dejansko postavlja, a tudi odgovor nanj ni neznan, vendar se v vsej svoji za- pletenosti ne da vtisniti v okvir tega kratkega pogo- vora. Proces osvoboditve žene je še vedno nenehna bor- ba z globoko ukorenanje- nimi izročili, navadiami in predsodki, borba, ki se odvija pred našiimi očmi ne da bi se zavedaM vse njene širine, obsežnosti in tudi neizprosnosti. Žena proizvajalka stoji ramo ob rami z možem v graditvi današnjega dne in temeljev prihodnosti. Ze- na mati pa obenem nosi biološke-življenjske teme- lje naše družbe, in je naša najdragocenejša dobrina. Obe ti funkciji nista novi, žena ni nikoli bila samo mati. V mejah družine je bila delavka in prod?rva- jalka, samo da je njeno delo bilo anonimno, ne- priznano, nenagrajeno. Celo vrsto njenih prejš- njih nalog je prevzela se- daj industrija, žena pa je prevzela druge, ki so jo dvignile na raven enako- pravnega državljana. Do- kazala je svojo zmožnost, okusila je samostojnost, ekonomsko neodvisnost, zanjo ni poti nazaj. Tudi v razvoju skupnosti prispe- va toliko, da je družba za- interesirana na njenem .so- delovanju ne samo z ideo- loških vidikov. Z druge strani je žena ostala žena, s svojimi naravno pogoje- nimi posebnostmi, mora in hoče biti mati in ni samo v njenem interesu, da to dvoje uspešno .spaja; ob- stoj in dobrobit celotne družbe je tesno povezan z zadovoljivo rešitvijo te naloge. To so dejstva,, ne miselne pred.stave, ki se jih v vsej njihovi daleko- sežnosti vse premalo za- vedamo, vsi, žene in mož- je. Ne moremo tajiti veli- kega napredka v družbe- nem udejstvovanju žena, tako, da se v posameznih primerih sprašujemo, ka- ko zmore še to zraven vseh neštetih obremenitev, ki jih rešuje dan za dnem. Skrb za prehra- no, za nebogljene člane družine, pa naj so to otro- ci starčki ali bolniki, skrb za dom, obleko, snago, na- bavljanje, krpanje, pra- nje, še za šoLski uspeh in razvedrilo, vse je na njej. Zato je preveč utesnjena v lastnih težavah in se premalo zaveda pravic, ki ji jih daje današnja ure- ditev. Vendar se pov.sod občuti, da to ni več žena od včeraj, čeprav se mor- da še ne udejstvuje dovolj v javnosti, NACELI ste la- tentno vprašanje nase družbe, ki V procesu osvobaja- nja žene nekako prepočasi rešuje vprašanja njene za- poslitve, odprav- ljanja zaostalosti v gospodinjstvu, servisov za pomoc pri vzdrževanju stanovanj itd. ali mislite, da so se z uvedbo 42-urnega tednika in spre.tem statttov delovnih or(;anizacij v tem pogledu ne da pre- cej pomagati? Gotovo je, da je tudi za ženo, kot za vse delovne ljudi tu dana možnost za velik korak naprej. Statu- ti naj bi konkretno zago- tovili uveljavljanje načel ustave. Odločno postavili meje in pogoje za obre- menjevanje žene-matere na konkretno določenih področjih dejavnosti svo- jega podjetja, Ze naši za- koni o delovnih razmerjih imajo zelo napredna in humana tozadevna določi- la, vendar je videz, da smisel, cilj teh določil ni dovolj zajet v črko zako- na in da so možne, bi re- kla, anomalije kljub hu- manosti zakona. Res je osvoboditev žene še pro- ces v razvoju, ki je prav tako težak kot socialna osvoboditev sploh. Vseka- kor smatram, da je nalo- ga socialistične družbe konkretno ustvarjati po- go.j€ za uveljavljanje na- ših načel in zakonsikih do- ločil tudi na področju za- poslitve in varstva žene. Za šest UT skrajšan de- lovni teden je za ženo na vsak način iz vseh nave- denih razlogov še bolj potrebna pridobitev kot za moža. S tem v zvezi dovolite, da opozorim samo na eno epizodo iz borbe za uve- ljavljanje normalnih po- gojev življenja in dela, ki se odigrava pred našimi očmi, mislim na položaj žene delavke v gostinstvu. Še vedno delajo mnoge med njimi po sistemu 16 ur in pogosto več, do 24 ur vsak drugi dan. Red- nega tedenskega prostega dneva večina med njimi nima zagotovljenega. Ta- ko delajo žene nosečnice, tako matere z dojenčki. Vprašajmo se ali je to res nujno? Čeprav v za- konu ni popolnoma jas- no določilo, kako se ne sme deliti delovnih 48 ur, je gotovo, da tak način ni primeren. Posledice za zdravje prizadetih so na dlani. Pri rednih sistemat- skih pregledih delavk dveh skupin, trgovske in gostinske stroke iz dneva v dan ugotavljamo stanje, ki potrjuje to trditev. Obe skupini sta si v mnogo- čem enaki, v povprečju imajo enake socialne in ekonomske pogoje, enak standard, stanovanjske in prehrambne prilike, ena- ko starost, V zdravstve- nem stanju, zopet v po- vprečju, so pa velike raz- like. Kaj je temu vzrok? Mislim, da ni neutemeljen zaključek, da je vzrok v krepko različnih pogojih dela. Trgov.ske delavke delajo osem ur in še to deljen delovni čas, druge pa 16—20—24 ur vsak drugi dan, delajo do izne- moglosti. Tako delo se maščuje posameznici, nje- ni družini in sknnnosti, če ne drugače v stroških za zdravljenje. Posledice no- si tudi -ok. Mimogrede naj omenim značilno po- sebnost, da moških s taki- mi delovnimi p>ogoji na teh delovnih mestih skoro ni. Da so spremembe teh slabih navad ukoreninje- ne v za.stareli miselnosti in organizaciji dela mož- ne, .so že dokazali gostin- ci drugod tudi v naši re- pubHki. Sedaj je skrajni čas in tudi prilika, da se te stva- ri uredijo v statutih in v življenju in da bo tudi ta epizoda v borbi za položaj in možnosti žene dokonč- no dobojevana. Ali ne mi- slite tudi vi tako? mSMO UltEDNIŠTVU • ^ • ZAKAJ UKINITEV AVTOBUSA? Tov. uredniki Vprašala bi rada, zakaj je bilo PKjtrebno ukiniti s 1. novembrom t. I avtobus, ki je vozil na progi Ptuj — Domava — Polenšak — Podgorci — Ormož, in to prav takrat, ko je najbolj potreben? Otroci s Polensaka, ki obiskujejo osemletko v Veliki Nedelji, ima- jo v slabem vremenu dve uri ho- da do šole v Veliki Nedelji, kaj pa bo, ko bodo snežni zameti, ko se bo ta pot za pol ure še po- daljšala? Kakšen bo uspeh teh otrok v šoli, ko bodo morali vsak dan prehoditi pet ur težavne ho- je in kako dolgo bodo to vzdr- žali? Tem otrokom bi morali nuditi neko prevozno sredstvo, ali pa bo treba misliti na takšno razvrsti- tev osemletk na podeželju, da bo danes, ko je ta vsakomur potreb- na, vsakomur tudi dostopna. Rozina Matjašec, Ptuj Kolektivne obdaritve namesto posa m i čnih iz ^ kupni h sredstev Letošnje priprave na novolet- no praznovanje potekajo v sta- novanjski skupnosti Ptuj s teh- nične strani v glavnem po iz- kušnjah iz prejšnjih let. z vse- binsike strani pa po novem, in sicer s poudarkom, da bi naj prešli letos na terenih SZDL in v gospodarskih organizaciiah od posamičnih obdarovanj na ko- lektivna obdarovanja. Darila bi naj imela predvsem trajno upo- rabno vrednost, da bi jih lahko otroci v zavodih in šolah več let uporabljali. Pri tem so mišljena tehnična učila, ki so učencem v pomoč pri tehničnem pouku, in druga podobna darila, ki bi jih naj pripravila podjetja za tiste šole, za katere so prevzela pa- tronat Izročitev teh daril bi naj bila prav tako svečanostna, kot je bila prej posamična obdari- tev, torej v duhu novoletnega praznovanja in veselega priča- kovanja vsega lepega in novega v 1964. letu. Občinski odbor SZDL je na svoji seji, ki je bila pred nedav- nim, seznanil o tej meri letoš- njega novoletnega obdarovanja vse udeležence seje. Tej seji je sledilo posvetovanje s predstav- niki gospodarskih organizacii in s političnimi delavci iz zavodov in ustanov. Tako je bila nova 'sehina obdarovanja pr^ne^pna na vso javnost. Občinski odbor SZDL pričakuje, da bo imel pri tem vso oporo in da bo novo- letno obdarovanje po novi za- misli doseglo celotni svoj na- men. Pripravljalni odbor za novo- letno praznovanje, ki je bil iz- voljen na posvetovanju z ljud- mi z območja ptujske občine, je sestavil podroben načrt za bliž- nje novoletno praznovanje. Po tem načrtu bo začelo praznova- nje 26. decembra 1963, in sicer s centralnimi prireditvami v Ptuju, v Kidričevem, v Maj- sperku, v Gorišnici, v Vidmu, v Dornavi v tamkajšnjih dvora- nah in šolah in zunaj, kjer bo- do postavljeni pravljični gozdi, ki jih bodo pripravila posamez- na društva ob sodelovanju star- šev in šol. V te namene je usta- novljen p)oseben sklad, ki bo .siprejemal sredstva iz gospodar- skih organizacij in bodo pravil- no razdeljena. Del teh sredstev je namenjen za pomoč družinam z otroci, ki bi .sicer ob svojih skromnih razmerah ne občutili prazničnosti ob novem letu in ne bi mogli razveseliti svojih otrok. Pripravljalni odbor za sam Ptuj je v celoti preu.smeril svojo aktivnost na novo vsebino no- voletnega obdarovanja in se je odločil letos pravljično urediti celotno Ulico heroja Lacka .sikupno z dvoriščem nove po- slovno-stanovanjske zgradbe Merkurja in Komunalne banke. Postavljen bo pravljični gozd, posebej pa bo pripravljena za to priložnost celotna Lackova ulica. Najlepše bo to pogledati v mraku, ko bo po tej ulici naj- večji živžav odraslih in mladine. Trgovska podjetja so obljubila storiti vse potrebno, da bo ob- čutek vseh čimbolj prijeten in res novoleten. »Merkur« je pre- vzel posebne obveznosti skupno s Stanovanj.sko skupnostjo za Murkovo ulico, v kateri so trgo- vine in se ljudje v njej mno- žično zadržujejo. Vsa trgovska podjetja, to je »Izbira«, »Mer- kur« in »Panonija«, bodo imela za nakup j>osebna darila, pri ka- terih bodo upoštevali znižane cene. Tudi dtniga podjetja bodo storila svoje v tej smeri. Neka- tera podjetja bodo postavila svoje paviljone z okrepčili za male in odrasle, kot je to bilo že prejšnji dve leti. »Svoboda« Ptuj bo pripravila za otroke in mladino mladinsko pravljično igro »RDEČA VRT- NICA ZA PRINCESKO'<. Pred- stave bodo v gledališču v zad- njem tednu 1963. leta, in sicer v popoldnevnih urah. Dne 30. decembra, to je v po- nedeljek, se bo pojavil s svojim spremstvom ob 16. uri v Ulici heroja Lacka dedek Mraz s svo- jim spremstvom. Zadržal se bo med otroci in starši ter se z nji- mi pomenkoval. Za gostinska podjetja v Ptuju je razumljivo, da .se bodo pri- pravila za dostojno poslovitev od starega leta. Prav gotovo se bodo delovni ljudje vseh staro- sti zbrali v dvoranah in bodo v prijetnem razpoloženju pričaka- li konec starega in začetek no- vega leta. -vj. To in ono iz Kidričevega Ce srečate v naselju v Ki- dričevem nekaj gospodinj s pol- nimi torbami raznih prehran- benih potrebščin, se boste ne- hote tudi pozanimali, kam vse morajo stopiti, da lahko nabe- rejo, kar potrebujejo in kje pustijo denar. KRUHA NE ZMANJKA Največ otrok in gospodinj vsekakor najdete najprej t prodajalni kruha in peciva t Kidričevem, zraven restaTraci- je, kjer vas prav vljudno po- streže Milica Krambergerjeva z lepim kruhom ali s pecivom. Pravijo, da je kruh, ki ga spečejo v pekarni t Kidriče- vem, mnogo boljši kot iz Ptuj- ske pekarne. Dnevno ga pri- pravijo sikupno s pecivom nad 5 ton in ga razvozijo v trgovi- ne po Dravskem polju, t Slo- venske gorice in Haloze. Poslo- vodja Milan Magdič vam še kaj pojasni o 26 zaposlenih, o delu v izmenah, o moki in dru- gem TRGOVINA, KI SE NE MORE RAZVIJATI V trgovini >Preskrba«, ki jd ima trf. podjetje >Panonija< iz Ptuja, je prav gotovo največ denarja od letošnjih nad 170 milijonov prometa iz denarnic stanovalcev iz naselja, ki tam kupujejo špecerijsko blago, teh- nični material, tekstilno bla- go in drugo. Poslovodja Franc Lesjak vas pospremi po vseh prostorih in vam tolmači, da je ta trgovi- na že davno prerasila svoj pr- votni okvir in da se ne more več razvijati v tej tesnobi. Pi- sarna je priročno skladišče in skladišče je obenem pisarna. Prodajalke vam hitro najdejo prijazno besedo, če vas po- znajo, če pa ne, vas hitro iz- zovejo, da jim poveste, kaj bi radi in vam tudi postrežejo. Morale bi biti prvovrstni psi- hologi, da bi lahko spravile v dobro volijo tudi tiste stranke, ki ne najdejo vsega, po kar so prišle. Najtežje je, ko je po- trebno eno stranko nagovoriti z gosipo, drugo s tovarišico, brez bojazni, da bi se ji za- merili. Izkazovanje časti in ti- tuliranje je še redno zelo ob- čutljiva točka pri strankah in prodajalkah in v to se mnogi niti radi ne spuščajo. Nekate- ri vse skupaj preslišijo, drugi pa so zadovoljni s tem, kakor pač komu ugaja. Kot pravi poslovodja, ni raz- like med trgovinami v Ptuju in med trgovino v Kidričevem. >Panonija< si pač prizadeva, da bi imela svoje stranke v Kidri- čevem enako na skrbi kot dru- ge v Ptuju in obratno, le žal, da jim ne more poslati vsega na izbiro, ker nima kam spra- viti. Ni čudno, če pripelje ob dnevih prejema plač v tovarni avtobus mnogo ljudi popoldne v Ptuj, od koder nesejo s se- boj v naselje večje in manjše zavitke. PRESKROMEN BRIVSKO- FRIZERSKI SALON V tej zgradbi vas preseneti, ko se iz hodnika znajdete ta- koj v frizerskem salonu. Po sikromni opremi, po mali zased- bi pa tudi po strankah bi lah- ko rekli, da je vse skupaj sko- raj preveč skromno. Dve skromni sobici, že dotrajala oprema napravi na obiskovalca vtis, da je imel nekdo dober namen, ko je v Kidričevem ustanovil tudi brivsko-frizerski >salon<. da pa si potem za ta vprovizorij« ni več kdo ve ka- ko belil glave in ni vanj inve- stiral, kot da bi bilo za delav- ce v naselju itak vse dobro. Takšno gledanje se bo moralo spremeniti m bo le potrebno tudi v skromnem prostoru po- kazati prikupnejšo opremo, da se bodo tudi delavke brez predsodkov dela olepšati, uredi ti frizure, moški pa striči in briti Sedanje opreme bi ne priznali za sodobno v nobeni vasi, pa čeprav so tam izredno skromni v svojih ocenah vse- ga, kar se jim nudi. »MODA« NE BO VEC IMELA DELAVNICE V KIDRIČEVEM Pa še k >Modi< morate sto- piti. Sprejme vats ljubezniv po- slovodja Matija Klemenčič, predstavi ram vse sodelavce, ki morajo sedeti zaradi pretes- nega prostora na stolčkih in ro- bovih mize, za strojem ali pa stoje vbadajo igle tudi ženske, ki sodelujejo. Kot je dejal di- rektor'podjetje >Moda< v Ptu- ju, bodo filijalo v Kidričevem ukinili. Kako bo potem s šiva- njem oblek v Kidričevem, bo pokazal čas. Sedanji prostori nikakor ne obetajo perspektive. ČEVLJARJI USTVARIJO LETNO NAD 25 MILIJONOV PROMETA Skromni so tudi čevljarji, ki tvorijo samostojno obrtno pod- jetje. Po s:telažah ob stenah, polni mizi materiala, po raz- nem orodju, zlasti pa po norih čeri jih in po kupu čevljev v popravilu lahko sodite, da še bo«i ne bomo hodili in da še naši ljudje ne bomo kmalu zle- pa zavrgli obnošenih čevljev. Dokler se še dajo popraviti, je še vedno ceneje kot nakup no- vih čevljev za 4.000 do 6.000 din. Poslovodja Ivan Gerečnik vam z veseljem pojasni, da ustvarijo ljudje v teh dveh skromnih sobicah letno nad 25 milijonov prometa. Stranke jih preveč ne kritizirajo, ker radi hitro napravijo, kar jim kdo naroči, zaračunajo pa tudi ta- ko, da se nikdo ne pritoži ali pa da ga ne bi bilo več nazaj. V SLAŠČIČARNI JE POLETI ŽIVAHNEJE Končno ras še zanese na dru- go stran ceste, r prostore sla- ščičarne >Vinko Reš«, kjer vza- mete steklenico mleka in še pe- civo za otroke, pokalico, čoko- lado, bonbone ali drugo, kar pač ima na razpolago poslorod- kinja Pavla Hojnik. Pravi, da je mnogo raje v tem lokalu r poletnem času, ko je tukaj ži- vo, ko prihajajo otroci in od- rasli po sladoled, po brezalko- holne pijače, pa pecivo in dru- go. Sicer pa je tudi sedaj ved- no delo. čeprav ni mnogo stva- ri na izbiro. ZA VSAKO PRAZNOVANJE IMAJO TUDI PRIMERNO PIJAČO V sosedni trgovini >Povrtni- ne< se lahko mirno pomenite s poslovodkinjo Štefko Majce- novo. ki ram bo rada izbrala iz bogate zbirke vin KG Rad- gona, VINAG, Vg. Ljutomer, Vg. Jeruzalem-Ormož. Zadruž- nega rinarstra Brda-Dobrava, Vina Koper in Slovenskih go- ric Ptuj, buteljko s prvovrstno kapljico, ali pa vam bo našte- la r torbico jajc. nasipala krompirja ali nadevala sadja ali zelenjave, kakor boste za- htevali. Mogoče ste prepozni, da bi vam lahko ugodila sedaj še z dalmatinskim grozdjem. Za čaje vara bo ponudila žga- nje firm >Alko«. »Petovia« ali >Talis<. Mogoče boste želeli ce- lo kompote in konzervirano ze- lenjaro. >Porrtnina<: Maribor pač mora misliti tudi na sitano- valce r Kidričerem, sicer bi go- spodinje iz tega industrijskega centra protestirale in bi raje kupovale v poslovalnici >Povrt- nine* r Ptuju, kjer bi jim tudi tov. Magda rada ugodila. NEKAJ dkg BO DOVOLJ Pri sosednih mesarjih si med čakanjem mirno lahko ogleda- te lepo napisane cene mesu, mesnim izdelkom in ostalemu, kar prodajajo. Prekajeno me- so brez kosti po 1100 din, krajn- ske po 950, šunka po 850, hre- novke po 800, kare po 800 itd. To so verjetno še sedaj cene, ki ste jih videli na ceniku pred tedni. Poslorodja Ivan Planinšek in sodelavci ram postrežejo s sve- žim mesom ali z mesnimi iz- delki r rsaki količini, vendar se ne čudite, če so ljudje na- vajeni naročati količine izpod i kg, ker jedo meso h kruhu, ne obratno, V mesnici vam od- govorijo, da rada kupuje pri njih tudi okolica Kidričevega, da oskrbujejo z mesom in z iz- delki tudi Majšperk in Ptuj in da kasirajo mesečno do 5 mili- jonov dinarjev. Ce še pogleda- te po razposiarljenih stvareh, zagledate lahko tudi konzerve, sir, mast in zapustite lokal z rtieom, da ne zaostajajo za ptujskimi lokali. ŠE NISTE VSEGA VIDELI S tem še ni končan pohod po naselju. Vsaka gospodinja bi ras že prej zapustila z izgoro- rom, da nima toliko oprarka, v resnici pa boste hitro uganili, da so ob sobotah njihove torbe bolj polne kot ostale dni, to pa iz prevdarnosti; to narekuje skupna vsota, ki ostane rsaki družini z enim ali drema do- hodkoma za rseh 30 dni, razde- ljena na razne poetarke in po- trebe ALI BOSTE HVALILI ALI GRAJALI? Ce bosie naslednji dan na- govorili katero izmed gospo- dinj, ki ste jo videli prejšnji dan rsaj v ©nem izmed nave- denih lokalov, ras bo rpraša- la, kako se ram rse skupaj do- pade. Ce se boste pohralno iz- razili o nsem, ram bo dejala: >Se ram ridi, da ste norinec«, če pa boste bolj za šalo kot za res malo pograjali, ram bo od- rrnila: >V malem kraju so pač ljudje z malimi strarmi zado- voljni!« BREZE SO KOT PRAVE LEPOTICE Na poti med stanovanjskimi zgradbami, ki jih mimogrede opazujete, boste odkrili tudi nekaj belih stebel brez in si boste mislili, da teh lepotic zle- pa ne bi odkrili drugje v to- varniških naseljih. To bi opa- zili na obisku tudi ponosni Ve- lenjčani, ki bi si le na tihem mislili: >Ljudje v Kidričevem so tukaj v zelenem naselju kot pravi ptički. Vprašanje je, če bi se r našem lepo urejenem Velenju boljše počutili. Nam bi se tukaj čudno zdelo, da je za vso to lepoto skrita vseeno ne- ka brezbrižnost. Mogoče pa le ni prav. zahtevati, da bi bilo povsod tako lepo kot je r Ve- lenju. Kaj pa, če bo naselje Kidričero takrat presenetilo, ko bomo mi popustili?« -vj- POŽAR V ORMOŽU V noči od prejšnje srede na četrtek je ob 1.30 izbruhnil v skrajni leri tujski sobi gostil- ne in kararne pri >Gradu« v Ormožu požar. Pleskarji, ki so čistili notra- njost objekta so kurili r peči z dimnikom iz salonita. Zgoreli so stropi tujskih sob in streha nad tem delom objekta. Pred- videvajo, da je bil vzrok po- žara neognjavaren dimnik. Zgradba je bila zavarovana, škoda pa je za okrog dva mili- jona din. reykjavik: zaradi stavke brez mleka in tiska Glavno mesto Islandije je ostalo včeraj brez mleka, tiska in zrač- nega prometa. Zaradi stavke, ki so jo napovedale nekatere sindi- kalne centrale so bile včerai za- prte tudi številne delavnice. Poro- čajo, da bodo v tem tednu napo- vedale stavko še nekatere druge sindikalne zveze. Sindikati zahte- vajo povečanje zaslužka za 40 od- stotkov. Koliko živine so prodali v ptujski občini? Iz družbenega spktorja kmetij- stva in iz kooperacije so v ptujski občini prodali letos v devetih me- secih naslednje število živali: 7.58 telet, 114 glav pitanega mladega goveda do enega leta, 2832 glav mladega goveda od dveh do treh let. 297 glav pitanega goveda od dveh do treh let. 112 glav pita- nega goveda, 7782 mesnatih pra- šičev, 152 polmastnih in mastnih prašičev in 406.515 piščancev-broj- lerjev. Kulinarične skrivnosti iz rimskih časov Pred nedavnim so v neki sa- mostanski knjižnici v bližini za- hodnonemškega mesteca Aschaf- fenburga našli kuharsko knjigo, v kateri so recepti :z rim.skih ča- sov. Knjigo so našli med sestav- l.ianjem splošnega kataloga vseh nemških knjižnic. Ta kuharska knjiga izvira iz leta 1551, jn čeprav je stara šele nekaj več kot štiristo let. vsebuje tudi poglavje, ki ga je napisal najslavnejši kuhar starega Rima .Apicius Ta osebni kuhar cesarja .Avgusta je po svoji legendarni smrti (popil je «trup. ker se je bal za svoj kuharski ugled) zapu- stil zapiske, ki jih je neki nezna- ni srednjeveški prepisovalec do- besedno prepi.«al V razpravi »O iedeh, naravnih zeliščih in vinu« «e Apidu« izdaja za navdušenega pristaša Rakha in med drugim pravi: »Vino poživlja, plemeniti kri. krepi možgane in daje licu lepo barvo.« Razen mnogih rafiniranih ku- harskih receptov iz štirinajstega stoletja so v tej knjigi ohranjeni Stran 4 'TFDXTKet padala odlagala material v veli- kih količinah. Naslednjega dne sta se .srečala Stane in Lado Ambrožič-Novljan v Stanetovi sobi. Stane mu je pokazal no- ve minomete, ki so jih prejšnji dan dobili. Primerni .so bili za udarne čete. Nmro oro^žje je bilo .skonstruirano zelo preprosto in iznajdljivo. Minomet je bil le zeleno pobarvana cev. notranje- ga premera 4^ mm. Zraven ni bi- lo ne merilnih naprav ne pod- stavkov. Po srediini oevi je bila narisana od vrha do tal tanka bela čria. Stane je Novljanu po- jaisnil, da mnnomet poistaviš na zemiljo, nagneš cev proti cilju, viziraš proti cilju preko bele črte in pritisneš na petelina. Stane je nato poka.zal Novlja- nu rumeno poba'rvano mino, ve- liko za otroško pe.st. V.^rjljevalo .se je vprašanje, ali more biti za- detek pri tem minometu taiko točen, kakor pri druigih, ki ima- jo napravo za utrditev cevi in naprave za merjenje. Preizkušanje minometa Dne 7. novembra 1944 je bil lep sončen dan. Jutranja megla se je razpredla po okolicj in skoznjo so prodrli sončni žarki in naizlatili odpadlo listje. Stane- ta, Novljana.in še nekatere dru- ge tovariiše, med njimi Toneta Žnidariča-Štefana je gnalo ven v lep dan, da bi preizkusili novo orožje. Zbrali so se še Stanetov spremljevalec Tone Dobrilovič- Tonček, Jug Novljan. doma s Primorskega, Jože Malnarič- Križevski in še nekateri. Ker je bilo novo orožje mino- met angleških čet, posebno pa- dalsikth, ni nobenemu prišlo na um, da še ni preizkušeno in var- no. Zato sta Jug in Tonček pre- vzela orožje, ga postavila v pli- tek jarek, s.pustila vanj mino in Tonček je pomeril proti cilju, kupu kamenja na sredi njiive. Mina je v lepem loku odplavala proti nebu, nato pa se sipustila naravnost na kup kamenja. Ob močni eksploziji se je kup raz- letel. Vsi navzoči so stali za njima in ^e veselili uspeha. Stane je ukazal, naj Izstrele .še drugo mi- no. Ta je bila dimna, ki označu- je sovražnikove postojaniVe- seli Prleki«. Vstopnice po 150, 100 in 50 din bodo v predpro- daji pri občinski zvezi za te- lesno kulturo Ptuj v petek in soboto dopoldan od 7. do 13. ure in dve uri pred pričetkom prireditve pri blagajni gledali- šča. Rokometni klub »Drava« Ptuj bo polagal obračun dela za 1963 leto v soboto 28. de- cembra ob 16. uri popoldan v domu jLA. Poročilo o uspehih kluba v letošnjem le^tu bo imel predsednik društva Adi Šetn man. Moštvo »Aluminija« polrošmliov »TEHNIKA« v Lackovi ulici v Ptuju jo prodala v zadinjem času potrošnikom z območja občin e Ptuj, iz Slovenske Bistrice, Ma- ribora, Ormoža, Ljutomera, Varaždina in Cakovca radio apa- rate, električne štedilnike, št edilnikc na trda goriva, televi- zorje, električne peči, elektri čne gospodinjske aparate, svetil- na telesa in elektroinstalacijs ki material. Povpraševanje po teh predmetih kaže, da si ml ajši ljudje, pa tudi starejši, ure- jujejo stanovanja po sodobnih možnostih in potrebah. Zanimiva je ugotovitev, da kljub nastopu hladnejših dni za- nimanje za motorna vozila ni po- pustilo. Za gotovino in na kre- ditne bone kupujejo potrošnilci iz mesta in s podeželja dvosedežne mopede in težje motorje. Po njih je bilo največje povpraševanje v novembru, zato jih je trgovina po večini tudi prodala, poleg te- ga pa pravočasno nabavila nove in jc zagotovila interesentom, da jih bodo še lahko dobili. Zani- manje za kolesa je nekoliko po- pustilo, ker je večje zanimanje za lažja motorna vozila, zlasti za mopede. Predvsem delavci iz od- daljenih krajev kupujejo mope- de. Prav zanimivo je tudi to, da v zimskem času zanimanje tudi za hladilnike ni popustilo in gredo sedaj ravno tako v promet kot v poletnem času, vendar ob razve- seljivi ugotovitvi, da jih je sedaj tudi lažje dobiti od tovarn kot v ostalih mesecih, v topli sezoni. Izredno razveseljiva pa je ugo- tovitev, da gredo televizorji, ra- dio aparati vseh vrst in gramo- foni lahko v prodajo, zlasti pa gramofonske plošče, ki jih ima »TEHNIKA« na razpolago na sto- tine. Skoda je, da še. delajo to- vaVno pri prodaji gramofonskih plošč razliko med trgovinami v večjih in manjših mestih in zato dobivajo potrošniki v toh enako znane plošče pozneje v roke kot drugje. Sčasoma se tudi tako ne- pravilno razdeljevanje izboljšuje. Večje zanimanje je za popevke in za moderno glasbo, ne zaosta- ja pa zanimanje tudi za klasično glasbo. V podjetju na željo plo- šče najprej predvajajo, da se stranke laže odločijo za nakup. Vprašanje avtogum pa je naj- bolj pereče vprašanje, ki ga ob- čutijo predvsem lastniki osebnih vozil. Avtogume vseh dimenzij, od gum za mopede pa do gum vseh dimnzij najtežjih vozil, bo- do verjetno še nekaj časa boleča točka za trgovino, ki si prizade- va, da bi svoje stranke čimprej in čimbolj zadovoljila. Po menju poslovodje »TEHNI- KE« -tov. Mirka Murka je trgov- !^ko podjetje »Merkur« prav stori- lo, da je uredilo v Lackovi ulici svojo tehnično trgovino, ki je la- hko dostopna potrošnikom. 2e po dveh letih se je izkazalo, da je glede na potrebe potrošnikov tu- di ta trgovina s svojimi stran- skimi prostori pretesna, zlasti je pretesen skladiščni prostor. Ob sedanjem razvoju trgovine, bo moralo podjetje misliti še na na- daljnjo specializacijo prodaje. Tov. Murko je končno še do- dal; »Mislim, da ni prezgodaj, če sporočim na tem mestu vsem bralcem »Tednika« novoletne če- stitke kolektiva naše poslovalnice in jim zaotovim ob vsakem na- kupu pri nas solidno postrežbo!« -vj Stran 6 »IhJJMK« — pefek. i\ decembra 1963 Sfran 6 Problematika urbanističnega programa (Nadaljevanje s 4. strani) Oskrba Najvažnejše oskrbovalne funkci- je v občini bo imel gravitacijski center, to je mesto Ptuj. Te funk- cije bodo po svojem obsegu in kvaliteti dimenzionirane na šte- vilo prebivalcev v občini, neka- tere funkcije pa seveda samo na število prebivalcev v mes\u Ptuju. Podrobnejša obdelava teh funkcij bo sledila v programu razvoja me- sta Ptuja, t. j. v drugi fazi dela na urbanističnem projektu Ptuja. Ostala naselja v občini (subgra- vitacijski centri) bodo imela le ti- sto oskrbo, ki je potrebna za dnev- ne potrebe prebivalstva. Podrobnejša vprašanja gradnje oskrbovanih objektov so prepu- ščena kasnejšim projektom, ki se bodo morali izdelati za vsako predloženo naselje. Skupno za vsa naselja pa bo potrebno reševati vprašanje preskrbe z vodo. Razvoj mesta Ptuja v zadnjih dveh r>ogla\'jih ela- borata je globalno obdelana eko- nomika mesta pri razvoju na 30.000 prebivalcev, načelno je obdelana ureditev mesta ter predložena je meja ureditvenega (regulacijske- ga) območja mesta. Iz ekonomske' obrazložitve je razvidno, da bi bilo možno mesto razviti na temelju investicij iz lastne, mestne akumulacije, upo- števaje investicijsko stopnjo 30 "/n, ki glede na sedanjo investicijsko stopnjo in glede na bodoči gospo- darski razvoj naše države ni pre- tirana. Taka investicijska stopnja ob povprečnem marginalnem ka- pitalnem koeficientu 2,8 bi zagoto- vila letno stopnjo rasti 7,5 "/o. S to povprečno brzino razvoja bi se doseglo povečanje družbenega proizvoda na enega mestnega pre- bivalca: od 325.000 v letu 1961 na okrog 1 milij. dinarjev leta 1991. Skupna sredstva, potrebna za go- spodarski razvoj in za razvoj vseh oskrDovainin lunkcij gravitacij- skega centra bi znašala po prvih cenitvah 108 milijard dinarjev (po cenah iz leta 19(51). Kljub teoretični možnosti, da mesto razvije svoje gospodarstvo in oskrbovalne funkcije iz lastnih sil, bo bržkone potrebno v prvi polovici obravnavanega obdobja zagotoviti dodatna sredstva (kre- dite) iz drugih virov, ker je tre- nutni gospodarski potencial "^(zla- sti pa akumulacija) mesta razme- roma slab in bo omogočil — brez zunanjih sredstev — v začetku le počasen razvoj mestnega gospo- darstva in s tem vrsto problemov zaradi zaostajanja za drugimi pod- jetji v Sloveniji. Angažiranje tuje akumulacije bo verjetno tudi po- trebno zaradi velikih investicij, ki jih bo morala občina vložiti za razvoj kmetijstva. Pri izdelavi ekonomskih bilanc programa mesta Ptuja se bo upo- števala tudi — nekoliko dislocira- na — Tovarna glinice in alumini- ja, ki leži v dometu številnih oskr- bovalnih funkcij mesta in se zato od mestne ekonomike in program- skih problemov urbanizacije .Ptu- ja ne bi smela ločiti. Iz tega raz- loga je tudi predložen konec raz- voja naselja Kidričevo. Ureditveno območje mesta ho nekoliko večje, kot je današnje mestno območje Ptuja, razprosti- ralo se bo na levem in desnem bregu Drave. V prvi fazi bi bilo potrebno zaradi večje učinkovito- sti koncentriranih sredstev izgra- diti mesto na levem bregu Drave; v kasnejši fazi, ko se bo zadostno povečalo število prebivalstva in ko se bo zvišal gospodarski po- tencial ter narodni dohodek na enega prebivalca, pa na desnem bregu Drave. Seveda v pogledu stanovanjske graditve in osnovne oskrbe ne bo možno »obsoditi« desni breg na 15 ali 20 letno čaka- nje, temveč se bodo morale ne- katere najnujnejše investicije rea- lizirati tudi pred dokončno iz- gradnjo mesta na levem bregu Drave, Čeprav predstavlja Drava pre- cejšnjo naravno prepreko v raz- voju mesta, je razvoj na desnem bregu utemeljen zaradi: že obsto- ječih urbanističnih fondov v tem delu ureditvenega območja, zara- di povečanja števila delovišč na desni breg na 15- ali 20-letno čaka- radi splošnih gospodarskih in pro- metnih silnic, ki gredo — in se bodo že ojačevale — v južno in zapadno smer od Ptuja, mnogo manj pa v severno in vzhodno smer. Osebna kronika z območja Matičnega urada Ptuj RODILE SO: Angela Semenič, Kamenščak 41 — dečka; Antoni- ja Belšak. Pristava 16 — Maj- do; Ema Žitnik, Gerečja vas 77 — Mileno; Marija Tomše, Vi- dem pri Ptuju 16 b — Marjana; Alojzija 2;itmk, Placar 44 — Da- nico; Olga Pišek, Kidričevo 36 — Dušana; Barbara Bopič, Pre- rad 42 — Marijo; Angela Kanca, Kamenščak 65 — deklico; Aloj- zija Trantura, Dežno 23 — Mak- siTnilijana; Marija Kosič, Lešni- ca' 1 Rajka; Marija Vorsič, Bratonečice 8 — .Jožico; Eliza- beta Kmetec, Slatina 36 — Vin- ka; Mina Lenart, Jiršrvvci 53 — Frančeka; Otilija Praprotnik, Lača vas 27 — Duška; Marija Golobic, Radovec polje 25. Va- raždin — Stanka; Justina Simo- ni č, .Janežovci 1 — dečka. POROKE: Edvard Krajnc, Volkmerjeva ulica L in Ana Vi- dovič. Nova cesta 3. SMRTI: Ivan Lampret, 2u- pečja vas 50, rojen 23. 11. 1963. umri 27. 11. 1963. Blanka Vaupotič, Hardek 20, rojena 27. 11. 1963, umrla 29. 11. 1963. Marjan Pukšič. Zabovci 79, rojen 26. 11. 1963. umrl 29. 11. . Jurij Zadravec, Krempljeva 3, rojen 1899, umrl 5. 12. 1963. Ivan Zoreč, Hrvatski trg 4, ro- jen 1R82. umrl 7. 12. 1963. Jožef Stebih, Znidaričevo na- brežje 6, rojen 1920, umrl 10. 12. 1963. Iz programa RTV Ljubljana NEDEL3A, 15. DECEMBRA 6.00—S.Ou Dnhro jutrol 6.05—6.10 Porotila in dnevni koledar. 6.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Napoved časa in poročila. 7.40 Pogovor s poslu- šalci. 8.00 M1.3dinska radiiska izra. 8.40 Iz albuma pesmi za mladino. 9.00 Poro- čila. 9.05 Naši poslušalci cestiiajo in pozdravljajo —1. 10.00 Se pomnite, tova- riši. 10.30 Matinejski koncert simfonič- nega orkestra RTV Ljuhliana. 11.30 Ne- deljska reportaža. 11.50 Solistični instru- menti zabavne glastie. 12.00 Poročila. 12.05 .Vaši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — 11.^13.00 Napoved časa in poročila. 13.10 Obvestila in zabavna glas- ba. 13.30 Za našo vas. 13..^iO Koncert pri vas doma. 14.in Nekai melodij — nekaj ritmov. 15.00 Napoved časa in poročila. 15.05 Glasbeno popoldne pri Cajkovskem. 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Naš glasbeni avtomat. 17.00 Poročila. 17.05 Hamraond orgle. 17.15 Radiiska igra. 18.15 Glasba iz znamenitih oper. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene rezglednice. lfl.30 Radiiski dnevmk. 20.00 Izberite svojo popevko. 21.on Ob Ifio-letnici roj- stva Hectoria Berlioza. 22.00 Napoved časa in poročila. 22.10 Zaplešite z nami. 23.00 Poročila. 23.05 Glasbeni mozaik. 23.55 Za la'nko noč. 24.00 Zadnia po- ročila. PONEDELJEK. U. DECEMBRA 5.00—8.00 Dobro iutro' 5.15—5.20 Poročila in vremenska naooved. fi.OO— 6.15 Napoved časa in poročila. 7.00—7.15 Napoved časa in poročila. 8,00 poročila. 11.00 Pozor. nimaS prednosti' 12,oo Po- ročila. 12,05 2abavn3 glasba. 12 15 Kmetijski nasveti. 12.25 Za prijetno raz- vedrilo. 13.00 Napoved časa in poročila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 —14.35 Glasbeni sejem. 14.00—14.05 Poročila. 14.35 Naši poslušalci čestitaio in pozdravljaio. 17.00 Poročila. 17.05 Iz opernega albuma. 18.00 Poročila — aktu- I alnosti doma in v svetu. 18.10 Novosti iz arhiva zabavne glasbe. 18.30 Zabavni /.bori. 18.45 Družba in čas. 19.00 Obve- stila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 i Radiiski dnevnik. 20.00—22.00 Skupni program TRT — studio Liubliana. 22.00 Napoved časa in poročila 22,10 Glasbena j medi*;ra. 22,15 Skupni program TRT — j studio Zagreb. 23,00 Poročila, 23,05 Le- ■ terarni nokturno, 23,15 Plesna glasba. 24,00 Zadnja poročila TOREK, 17. DECEMBRA 5.00—8,00 Dobro jutro! 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa in poročila. 6,20— 6.35 Začetni tečaj angleščine. 7.00— 7.15 Napoved časa in poročila. 8.00 Po- ročila. 11.on Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetijski nasveti. 12,25 Nekai do- mačih. 13.00 Napoved časa in poročila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Odlomki iz popularnih klavirskih koncer- tov. 14.00 poročila. 17.00 Poročila. 17.05 I Koncert PO želiah ooslušalcev. 18.«0 Po- ' ročila — aktualnosti doma in t sveta^. 18.10 Sovjetske popevke. 18.25 Plesni or- kester RTV Ljubljana. 18.45 Na medna- lodnih križpotjih. 19.00 Obvestila, 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Srebrni labod. 20.20 Ra- dijska igra. 21.09 Serenadni večer z ju- goslovanskimi skladbami. 22.00 Napoved časa in poročila. 22.10 Glasbena medigra. 22.15 Skupni program IRT — studio Ljubljana, 23.00 Poročila. 23.05 Melo- dije v noči. 24.00 Zadnia poročila. SREDA, 18. DECEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutrol 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa in poročila. 6.20— 6.35 Tečai makedonskega jezika. 7.00— 7.15 Napoved časa in poročila. 8.00 Po- ročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Opoldne ob zabavni glasbi. 13.00 Napoved časa in poročila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Koncertni plesi. 14.00 Po- ročila. 17,00 Poročila. 17.05 Igra violon- čelist Rene Forest. J7.35 Iz fonoteke Ra- dia Koper. 18,00 Poročila — aktualno- sti doma in v svetu. 18.10 Moistri or- kestrske igre. 18.45 Ljudski parlament. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razgled- nice. 19.30 Radiiski dnevnik. 20 oo Da- nilo šv:ira- 11. simfoniia ?o.3n Koncert v studiu 14. 21.30 Lepe melodije. 22.00 .Napoved časa in poročila. 22.10 Na vr- tiljaku zabavnih zvokov. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Zveneče kaskade. 24.00 Zadnja poročila. ČETRTEK, 19. DECEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutrol 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa in poročila. 6.20— 6.35 Tečaj ruskega lezika. 7.00—7.15 Napoved časa in poročila. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosU. 12.00 Poro- čila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kme- tijski nasveti. 12.25 V pismi od Triglava do Vardarja. 13.00 Napoved časa in po- ročila. 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba. 13.30—14.35 Glasbeni seiem. 14.00 — 14.05 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Majhni zabavni ansambli. 17.15 Turistični na oddaja. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Iz baletov Alek- sandra Glazunova in Sergeja Prokofjeva. 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razgled- nice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Če- trtkov večer narodnih pesmi in napevov. 20,45 Veliki zabavni orkester Bob Shar- ples. 21.00 Večer umetniške besede. 21.40 Zabavni orkester Tonv Leutwiler. 22.00 Napoved časa in poročila. 22 10 »Noktur- no« 7 deli jugoslovanskih skiariateiiev. 23 00 Poročila. 23.05 7 Inkom po stru- nah. 23,20 Skupni program JRT — stu- dio Zagreb. 24.00 Zadnja poročila. PETEK, 20. OtCEMBRA 5.00—8.00 Dobro lutro! 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa in poročna. 6.20— 6.35 Tečai hrvaško-srbskega tezika. 7.00 —7.15 Napoved časa m poročila. 8.00 Poročila, U.OU Pozor, nimaš prednosti. 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Radi bi vas zabavali. 13.00 Napoved časa in po- ročila. 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba. 13.30 Romanska glasba na franco- skih Jestivalih. )4,00 Poročila. 17.00 Po- ročila. 17.05 Popoldne pri skladatelju janu Sibeliusu. 18.00 Poročila — aktual- nosti doma in v svetu. 18.10 Pojejo ju- goslovanski zbori. 18,30 Pripoveduje Bo- rut Lesjak — 3. oddaja. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.00 Obvestila. 19.05 Glas- bene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Revijska glasba, 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Odlomki iz Bnrodinove opere »Knez Igor«. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22,00 Napoved časa in poročila. 22.10 Po stru- nah in tipkah, 22,15 Skupni program jRT — studio Beograd, 22,45 Plesni or- kester Kurt Edelhagen, 23.00 Poročila, 23,05 Dva preludiia in dve fugi iz Bacho- ve zbirke 23,20 Skupni program IRT — Studio Ljubljana. 24.00 Zadnja poročila. SOBOTA. 21. DECEMBRA 5.00—8.00 Dobro lUtrol 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa in poročila. 6.10— 6.15 Napotki za turiste. 6.20—6.35 Na- daljevalni tečaj angleščine — 9. lekcija (ponovitev) 6.40—6.45 Pregled športnih prireditev za nedeljo. 7.00—7.15 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti. 12,00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 15.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Izbrali smo za vas. 13.00 Napoved časa in poročila. 13.15 Obvesti- la in zabavna glasba. 13.30—14,35 Glas- beni sejem. 14.00—14.05 Poročila. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 15.40 Naši ama- terji pojo: Sentjernejski oktet. 16,00 Vsak dan za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Pesmi in plesi jugoslovan- skih narodov. 18.00 Poročila — aktualno- sti doma in v svetu. 18.10 Recitali zna- menitih pevcev. 18.45 Novo v znanosti. 19.00 Obvestila. 1905 Glasbene razgled- nice. 19,30 Radijski dnevnik. 20.00 Pri- Iiubljene melodije. 20.20 lean Dncbe: Caša ianeževca. 21.00 Sobotni ples. 22.00 Napoved časa in poročila. 22.10 Oddaja za naše izseljence 23,00 Poročila, 23,05 Priieten konec tedna. 24.00 Zadnja poro- čila.