Ali idealizem umira ? Da je naš mali in gospodarsko šibki narod mogel doseči v družini narodov miesto, ki mu je šlo je bilo mogoče zato, ker je imel vedno veliko idealnih ljudi, ki so nesebično žrtvovali skupnosti svoje znanje, svoje delo, svoj čas in denar, me da bi zahtevali za to niti priznanja niti hvaležnosti- Tako so po naši domovini zrasli prosvetni domovi, telovadna društva, gledališke družlnei denarne in blagovne zadruge, gasilska društva, strokovne in obrtne organizacije, .podporna društva, karitativne, organizacije, politično gibanje itd- Vse se je gibalo, razvijalo prestajalo krize in obnovitve, delalo načrte, pomagalo in bodrilo pri težavah a nikdar se ni slišala beseda: kaj bom pa za to debil? Kmečki fant je pod noč odložil koso ali cepec ter odšel v dru-števni dom, pol mrtev od celodnevnega garanja, pa je še vztrajala do polnoči pri telovadbi, skušnji za igro pri pevski ali godbeni vaji, pri društveni seji, ponosen da je dal svoj delež te skupni narodni dobrini: krščanski kulturi in civilizaciji- Prav tako tovarniški delavec, ki je po šihtu zadihal življenje svobodnega človeka med svojimi tovariši v društvenih prostorih. Kdo prešteje ure in dneve, ki so jih slovenski izobraženci žrtvovali svojim sorojakom s predavanji, režijam^ pri upravi društvenih knjižnic, pri vodstvu tečajev, s pisanjem. In ne le da niso zahtevali za vse to nikakega plačila> ampak so mnogokrat dolagali iz lastnega žepa v suhe blagajne organizacij, potovali na lastne stroške predavat v oddaljene kraja, in pripravljali s trudom tvarino za svoje delo v organizacijah. Zato smo v par desetletjih tako napredovali. V emigraciji nam je idealizem še veliko bolj potreben. Potreba dela za ohranitev naroda in njegovih dobrin v tujerodnem morju, 'kjer smo mi le neznatna kapljica, je še nujnejša^ kot je bila doma. Prav vsakdo izmed nas je v nevarnosti, da -utone, ako se krčevito ne drži skupnosti in skupnost je- namo-go,ča_ če ni ljudi, ki jo varujejo; sicer se skupnost razbije, kakor čoln brez krmarja ob pečinah. ..Mož, ki globoko pozna naš narod in njegove probleme, je eni skupini slovenskih idealistov med nami del lepo in zasluženo ime: zlata srca! So to slovenski učifelji nasilno iztrgani iz kroga mladine, ki so jo doma k poštenju vzgajali, ki z nami dele grenki kruh slovenskega izobraženca, Iki je moral svoj pravi poklic zamenjati z ročnim ali temu podobnim delom. Ta zlata srca niso pozabila slovenske mladine v tujini. Nad dve desetletji že, najprej v taboriščih, nato v novem svetu, žrtvujejo ure in dneve vzgoji te mladine, vdani svojemu poklicu in niti ne vprašajo po plačilu, čeprav bi jim pripadalo bolj kakor komurkoli drugemu še celo hvaležni jim mnogokrat ne znamo biti. Imamo še več tem zlatim srcem po dobnih src, ki se jnesebično žrtvujejo slovenskim problemom na verskem, 'kulturnem gospodarsko-socialnem, karitativnem in političnem polju- Javnost dostikrat ne ve za njihove žrtve, še manj pa jih zna ceniti- Ali se mi zavedami, kaj hi bilo v teku teh dveh desetletij nastalo iz slovenske protikomunistične emigracije, če bi ne bili imeli idealistov ki so čutili v sebi dolžnost, storiti vse, kar premorejo da se ta drobec našega trpečega naroda reši in da ostane glasnik svobode za svoje zasužnjene brate v domovini- Moramo pa omeniti na tem mestu želo bolečo našo rano: Naših idealistov je vedno manj. Nekateri nam umirajo, drugi se utrudijo v vsakdanji borbi za lastni obstanek, nekatere, žal premnoge pa Je okužil val materializma in egoizma. Tisti delež materializma, ki je bil potreben da si dobil streho nad glavo, zaslužek, zadosten za vsakdarjj-u kruh, zdravo mero udobnosti itd. se je pri marsikomu prelevil v pehanje za materialnimi dobrinami v taki obliki, da vse premišljanje njegovo konča vedno v vprašanjem. Ali kaj nese in koliko nese? In ker je pri delu za skupno dobrine toliko reči ki ne nesejo nič, se zmate-rializirani človek začne oddaljevati od skupnosti- In ker nima več prilike, da KONFERENCA AMERIŠKIH PREDSEDNIKOV TEDNA V TEDEN V' sredo, 12. t- m., se je začela v uruguayskem obmorskem, letovišču Punta del Este konferenca ameriških predsednikov vlad- Zaključek konference je bil napovedan za ipetek, 14. aprila. Pred predsedniško konferenco so se v Punta del Eiste sestajali .rja seje zunanji ministri ameriških vlad, da so pripravili program konference in izdelali poročila za obravnavo med predsedniki. Tilk. .pred začetkom predsedniške konference so zunanji ministri sprejeli tudi argentinski predlog o omejitvi o-boroževanja latinsko-ameriških držav, j v katerem argentinska vlada tudi pred-I laga, naj bi se te države posvetile z | večjim zanosom gospodarskemu in. družbenemu razvoju svojih narodov. Največ razprav je bilo o ameriški finančni in gospodarski pomoči latinskoameriškim državam. Ameriški zurj. minister Dean Rusk je vztrajno zavračal zahteve po novih, velikih finančnih da-jatvah^ ki naj bi jih Washington delil državam južno od Rio Grande. Nekatere latinsko-ameriške države so tudi zahtevale, naj bi ZDA zmanjšale svoje trgovanje z evropskim in afriškim podredjem in dale večji poudarek nakupu gotovih proizvodov iz latinske Amerike. Glavno vprašanje predsedniške kon- ference v Punta del Este je vprašanje latinsko-ameriškega skupnega trga, 'ki naj bi v celoti deloval najkasneje leta 1985- Kljub temu, da vse latimsko-ame-riške države čutijo nujn-oist takega skupnega trga; pa trenutno nekatere še vedno smatrajo, da njihova neposredna. gospodarska bodočnost zavisi od bilateralne trgovine predvsem z ZDA in nekaterimi evropskimi industrijskimi državami. Še do minulega ponedeljka ni bilo gotovo, če se bodo predsednišike konference udeležili vsi ameriški predsedniki. Ekvatorski predsednik Arosemena je grozil, da bo ostal d.oma ker ni zadovoljen z ameriško gospodarsko in finančno .pomočjo južnoameriškim državam. Bolivijski predsednik Barrientcis j« zahteval, da bi v program predsedniške konference morali vključiti problem bolivijskega izhoda na Tihi ocean čez čilsko ozemlje, sicer da bo predsedniško konferenco bojkotiral. Haitski predsednik Duvalier sploh ni sporočil, Če se b'o konference udeležil, medtem te.oje družino novoizvoljenega predsednika Nicarague Somoze zadela nesreča, ko je njegovega brata zadela kap. Vendar sta se zadnji trenutek odločila za prihod predsednika Ekvatorja Arosemena in Nicarague Guerrero. Pavel VI. o pravicah svobodneaa politiéneaa delovanja .¡Prejšnji teden se je v Malagi v Španiji začelo zborovanje španskih družbenih streteovnjakov, na katerem so imeli na programu razprave raznih družbenih sistemov, ki danes vladajo narodom. Predsedniku zborovanja je papež Pavel VI. poslal posebno pismo, v katerem postavlja načela ki veljajo za zdravo človeško družbo- Pavel VI. med drugim poudarja, da ima vsak državljan vsake države pravico sodelovati v političnem življenju svoje države, naj že ta država ima kakršno koli vrsto režima. jladalje ojrbzarjh tiste, ki imajo oblast v svojih rokah da „je njihova od Koga dana oblast omejena z neodtujljivimi pravicami posameznika in zahtevami javnega reda“. „Vsak član vsake narodne skupnosti ima pravico — v kakršnem koli režimu: monarhističnem, republikanskem, predsedniškem, parlamentarnem ali zadružnem delovati v političnem življenju svoje države ter posedovati sredstva za to delovanje. To j,e normalna pravica človeka, ki je dosegel svojo polnoletnost,“ poudarja papež. Pavel VI. nadalje piše, da v tolmačenju demokracije 'Cerkve m zanima politična struktura, temveč človek, „ki še zdaleč ni pasivni element v družbenem življenju, pač pa obratno, je in mora biti in mora ostati njegovo središče in njegov temelj“. Lju/ije morajo biti izobraženi tako, da pravilno motrijo ra politično življenje, v šolah_ v aktivnim delovanjem v 'javnem živlJai#uV informativnimi sredstvi in v skupinah in gibanjih, kakor so delavski sindikati in podobno. Toda ta sredstva irj ta gibanja ne smejo smatrati ljudi kot „mase, s katerimi se sme postopati svojevoljno, temveč nasprotno: treba jih je spoštovati, pustivši iim svobodo presojanja in izbire,“ poudarja papež in dodaja: „Treba je voditi, ne pa izvajati pritisk, učiti in ne vsiljevati.“ Pismo končuje: „Cerke-v, ki proglaša božji izvor oblasti, istečtesno opozarja tiste ki imajo v svojih rekah, da je njihova udi Boga dana oblast omejena z neodtujljivimi pravicami posameznika in zahtevami javnega reda.“ Novi poskusi za premirje v Vietnamu 'Severnoameriška vlada je objavila, da bo za 24 ur ustavila bombardiranje Severnega Vietnama, če bodo severno-vietnamski komunisti pristali na premirje 23- maja, ko se praznuje obletnica Budovega rojstva. Predlog za to premirje je dala južnovietnamstea vlada. Saigonska vlada je doslej že večkrat poskušala pregovoriti severnoviet-namsko vlado, naj bi se o (premirju sporazumeli sami med seboj, brez posredovanja bodisi Amerikancev ali Združenih narodov. Toda tudi te ponudbe je hanojska vlada odbila^ kakor vse ponudbe premirja |s katere koli strani. Ameriška vlada pa je istočasno s pristankom na ustavitev bombardiranja 2'3. maja opozorila komuniste, da bo z bombardiranjem začela tudi v urah premirja, če bo ugotovila, da ga komunisti izrabljajo za novo opremljanje svojih vojaških oddelkov v Južnem Vietnamu. Dosedanja bombna premirja so se-verr.ovieitnamslki komunisti vedno izko- ristili za okrepitev svojih postojank v Južnem Vietnamu ter so npr- ob zadnjem novoletnem premirju prepeljali na jug nad 23.000 ton vojaškega materiala. Medtem je iprišlo v Južnem Vietnamu do trdih bojev s komunist^ ki so utrpeli v zadnjih tednih najtežje izgube v sedanji vojni. Tudi na ameriški strani se je število žrtev močno dvignilo. V bombardiranjih Severnega ‘Vietnama so Amerikanci pretekli teden izgubili 'svoje BOO. letalo v vietnamski vojni. V Franciji je George Pompidou znova sestavil vlado s člani, ki so 'bili že v 'njegovi prejšnji vladi. V Franciji so obnovljena prizadevanja za izvedbo dogovora iz leta 1965 med nekomunističnimi levičarskimi strankami za združitev teh strank v enotno socialdemokratsko stranko. Do te združitve naj bi prišlo do leta 1968- V Jugoslaviji so bile v nedeljo 9. aprila volitve. Volili so polovico članov zveznega parlamenta ter šesterih republic t- j. 335 poslancev za zvezne zbore in okoli 900 poslancev za zbore šesterih republik. Volitve v občinskih skupščinah pa bodo 23. aprila. Pri nedeljskih volitvah po zadnji ustavni spremembi tisti poslanci, katerim je potekel mandat, niso mogli kandidirati. Za volitve je bila postavljena seveda samo lista Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki je množična organizacija 'komunistične partije in povsem pod njenim vodstvom ter nadzorstvom. Pripuščenih pa je bilo več kandidatov, toda samo takih, za katere je dala prehodno pristanek in odobritev komunistična partija. Zato o svobodi volitev seveda ni govora. Amtlriški podpredsednik Hubert J. Humphrey je med svojim obiskom v Evropi doživel razne stvari. Tako so v Zahodnem Berlinu odkrili zaroto, ki je pripravljala nanj atentat. Enajst komunističnih teroristov so zaprli. V Parizu so bile proti njemu še večje demonstracije kot v Berlinu. Prav tako v Bruslju v Belgiji. Toda vse to ni preprečilo, da ameriški podip.redsedfciik ne . bi bil mogel izvesti svojega načrta ki ga je imel pripravljenega za razgovore in sestanke 'z evropskimi državniki-Po vrnitvi v Washington je podal Johnsonu podrobno poročilo 0 svojih evropskih razgovorih, še pred Johnsonovim odhodom na predsedniško konferenco. Glavni tajnik ZNi U Thant je bil 7. anrila sprejet pri papežu. Razgovarjala sta se o vojni v Vietnamu ter o prizadevanjih za njeno ustavitev. V Adenu v britanski azijski koloniji,ki je bogata na petroleju je prišlo do rovih 'krvavih spopadov med britanskimi vojaškimi oddelki ter arabskimi nacionalisti. Zaradi izgredov arabskih nacionalistov ter nastopanja britanske vojske tudi ni mogla opraviti svoje naloge posebna preizkovalna komisija Združenih narodov. Njeni člani so glavnemu tajniku ZN hudo obtožili in obsodili zadržanje britanskih oblasti v Adenu ter jih obdolžili za glavnega krivca za sedanje težko stanje. Med Sirijo in Izraelom je prišlo dne 1. aprila do prave 24. ur trajajoče bitke, v ‘katero so posegala letala, tanki ter topništvo obeh držav. Boji so bili ob jugovzhodnem delu Galilejskega morja. Novo grško vlado je sestavil vodja grške narodne radikalne 'zveze Pana-jotis Canellopulos. Naloga nove vlade bo v glavnem pripraviti majske volitve. Predsednik nove grške vade je izjavi^ da bo odločno nastopil proti vsem, ki so začeli hujskati proti monarhiji, katero bi radi zamenjali ter znova oklicali republiko. Med te spada vodja opoziciouialne stranke biv. predsednik George Papandreou. Po vsej Kitajski so pristaši Mao Ce Tunga 'obnovili kampanjo proti pred-, sečniku republike Liu Šao Čiju- Povsod ga napadajo kot kitajskega Hruščova. ■V Mehiki so predstavniki 14 lati-noameriških držav podpisali pogodbo, ki prepoveduje po'sesti uporabo ter izdelovanje atomskega orožja na področju od Rio Grande do Južnega tečaja. Podpisnice te pogodbe so naslednje države: Bolivija, Kolumbija, Costa Rica, Chile, Ecuador, El Salvador, Guatemala, Haití, 'Honduras, Mehika, Panamá Perú, Uruguay in Venezuela. Sedem držav — Argentina, Brazil, Jamaica, Nicaragua, Paraguay, Dominikanska republika in Trinidad te pogodbe še niso podpisale ker jo morajo vlade teh držav še podrobneje preučiti. Iz življenja in dogajanja v Argentini Direktive za državni sistem planiranja i Vlada ga je objavila dne 7. aprila, j Sestavljajo ga trije tipi načrtovj fci so , med seboj tesno povezani: Generalni | načrt za napredek in varnost, Državni j načrt za napredek in varnost in Operativni letni načrt. Generalni načrt za napredek in varnost zajema dobo desetih let, t- j. čas od leta 1968 do 1977- Njegova glavna naloga je doseči politične cilje, ki si jih je postavila revolucija. Določil ho smernice za vso javnost ki je zajeta v naslednjih šest področij: notranje zadeve, zunanja politika, gospodarstvo, dete narodna obramba irj socialna blaginja. Državni načrt za napredek in varnost zajema dobo od 1968 do 1972. Določil bo cilje, politična sredstva in načrte. Tako kot prejšnji bo obvezen za državno upravo, za privatno gospodarstvo pa bo samo usmerjevalen. Letni operativni načrt bo pripravljen za začetek leta 1969. Določil bo letne namene in politična, sredistvd za krajšo dobo v smislu določil prejšnjih dveh načrtov. Sestavljali ga bodo naslednji instrumenti: državni gospodar-j ski proračun, finančni načrt letni na- | ert za javno področje, pokrajinski in ! provmcijslkii letni 'načrti, politična sredstva in načrti. Vlada o izjavah političnih strank V zadnjem času je več prejšnjih političnih strank objavilo sklepe svojih glavnih odborov- Tako so v Cordobi zborovali člani bivšega glavnega odbora krščansko demokratske stranke. Na sestanku .so z^ova potrdili politiko „odprtja peroni&tom“, delo sedanje vlade pa spremljajo z ostro kritiko. V enakem tonu so se izrazilil tudii ljudski radikali, ki pozivajo ostale bivše stranke na' „dialog za obnovitev ustavnosti“. O teh objavah dveh političnih strank so časnikarji vprašali za mnenje notranjega ministra dr. Guillerma Bordo na sestanku guvernerjev državnega centra t- j. guvernerjev provinc Córdoba, La Rioja in San Luis v mestu Embalse. Notranji minister je izjavil, da so biv. stranke izgubile vso veljavo. Vlada se zaradi objav .spomenic teh strank ne vznemirja, ker se ljudstvo zanje več ne zanima bero jih pa samo tisti, ki jih sestavljajo. O teh izjavah je zapisal besedo tudi politični komentator v buenosairešteem jutranjiku La Nación- Radikale opominja na dobo volitev ljudskega radikala Ir. Ulije za predsednika. Na ta položaj je bil izvoljen samo s pomočjo glasov ostalih demokratskih strank. Če te pomoči ne bi bilo, dr. lilija ne bi bil nikdar predsednik. Po volitvah je bilo pričakovati, da bo novi predsednik spričo notranjepolitičnih težav in inflacije sestavil koalicijsko vlado- Pa tega ni storil ne tedaj in ne pozneje. Tudi za dialog z drugimi političnimi strankami so bil! radikali gluhi, ko so bili na vladi in so imeli oblast v rokah. Rezultat politike njihove samoradikalr.e vlade je pa bila zadnja revolucija. V nekaj vrstah V odsotnosti predsednika republike generala Onganije izvršuje predsedniške posle notranji minister dr. Guillermo Borda. Predsednik gral Ongania je odpotoval na konferenco predsednikov ameriških držav v Punta del Este v Uruguay v torek 12- t. m. Minister za gospodarstvo dr. 'Krie-ger Vasera je po seji gospodarskega kabineta izjavil, da se je že dosegla stabilizacija pesosa. GORIŠKA IN PRIMORSKA bi slišal kakšno koristno pobudo, postane egoist, zaverovan v svoje premoženje ponosen, ker ima več, kot njegov sosed, in nesrečen, če ima manj, ¡ne pozna več besed: dobrodelnost prispevek k skupni skvari ali celo žrtev. Mu je škoda denarja za slovensko knjigo, časopis, revijo- Žalostna resnica je, da je med nami vse preveč ljudi; ki so se dokopali do lepih denarcev, pa v svo.ij družini ne premorejo riti ene slovenske knjige ali časopisa. Ne nese! Ne nese, da bi poba študiral in morda pomnožil vrste slovenskih inteligentov. V fabriko naj gre, da bo vsako kinceno prinesel domov kuverto! Ne nese da bi otroci hodili v slovensko šolo: angleško naj se uče, kitajsko, če hočete, kaj neki mu bo koristila slovenščina! Neverjetno a res je, da se dobe celo slovenski študirani ljudje, ki se drže tega načela in da imamo slovenske družine, kjer se 20' let po naši' tragediji, doma le še po angleško> špansko ali francosko govori. Naj bodo te bežne misli izraz iskrene zahvale in spoštovanja zlatim srcem slovenskih idealistov in morda bo koga, ki je dal idealizmu slovo in se pogreza, le malo vest zapekla. Na serji goričkega občinskega sveta' je pri vprašanju izvolitve komisije za toponomastiko prišlo do hudih žaljivih izpadov proti Slovencem. Po sporazumu med večinskimi strankami je bil izvoljen v to komisijo tudi svetovalec SDZ dr. Bratina- To pa ni bilo po godu neofašističnemu svetovalcu Pe-dror.iju, ki je iz navadne polemike z žaljivimi besedami napadel slovenski narod ir.' ga ipirimerjal s sužnji. Ti izpadi pa so seveda našli takoj odgovor; old- bornik dr. Sfiligoj' jih je zavrnil kot nedopustne in žaljive- Pedroni je nato z ostalima misovcema zapustil sejno dvorano. Vse ostale politične skupine so podlo in nizkotno zadržanje fašističnega svetovalca odločno obsodile. Predstavnik 'krščanske demokracije je celo izjavil, da bi pravzaprav morali poskrbeti za odstranitev takega svetovalca, ki s takimi izpadi žali še občinski svet, in je izrekel svojo solidarnost z vsemi, ki jih je Pedronijev izpad tako grobo žalil. SLAVNOSTNA OTVORITEV UKRAJINSKE KATOLIŠKE UNIVERZE S SLOVENSKIM ODDELKOM V BUENOS AIRESU V veliki dvorani Slovenske hiše na R. L. Falconu 4158 v Buenos Airesu je bila v nedeljo, 9. r. Janez Evangelist Krek, ki je zbiral okrog sebe slovensko mladino in jo učil ukrajinščine. Med temi je bil tudi mladi slovenski pesnik, ki je napisal v zrelih letih najveličastnejšo pesem, ki jo je naslovil z ukrajinskim imenom Duma. Dr. Janez Evangelist Krek, ustano-novitelj slovenske (krščanske demokracije, ki je zanjo ¡dobil navdih tudi pri vašem Ševčenku. Krekov učenec Josip Abram je na njegovo pobudo, preložil v verzih Ševčenkovo zbirko Kobzar že leta 1907. Vidite jo tu pred nami. če pogledate posvetilo, boste našli, da je prevod posvečen .„Hetmanu .Janezu Evangelistu Oistapu Kreku, prvoborite-Iju krščanske demokracije.“ Ime Ostap je prevzeto ukrajinsko ime, kajti Krek je s svojimi učenci u-stanovil Slovensko zaporoško Sič, kjer je on nosil ime častnega Hetmana, člani pa kazaki. Tako je ukrajinska borba za svobodo in krščansko ¡demokracijo dala ¡pobude tudi našemu velikemu narodnemu buditelju, prebuditelju, znanstveniku in sociologu. Mnogi gledajo danes na naše skupno delo: nekateri dobrohotno, drugi ne. Gledata pa ha nas iz onostranstva tudi Ševčenko in Prešeren, gledajo na nas vprašujoče naravnost legendarni junaki — ukrajinskj kazaki; pa tudi slovenski kazaki s častnim hetmanom ‘anezom Evangelistom Ostapom Krekom. Odgovorimo jim skupno: današnja slovesna otvoritev filozofske fakultete ukrajinske katoliške Univerze s slovenskim oddelkom nas je povezala še trdneje v skupno delo: za zmago demokracije 'in krščanskih načel v svobodni Ukrajini in svobodni Sloveniji. Univ. prof. dr. Bogdan Halajczuk je nato podal (kratko zgodovino priprav za ustanovitev Fakultete, in razložil njen kulturni, _ znastveni in narodni pomen za Slovence in Ukrajince v izseljenstvu. INAVGURACIJSKO PREDAVANJE Nato je univ. prof. dr. Tine Debeljak imel inavguracijsko predavanje o temi: Pesnitev “Ivan Višlenjskij” ukrajinskega pesnika Ivana Frankoja in naš ekumenski čas. Govor je vzbudil veliko zanimanja, saj je predavatelj' povzel ne samo literarni pogled na pesnitev temveč je ob tem razvrstil cel niz ¡problemov verskega značaja kakor tudi slovensko ukra- jinskih odnosov. Zato bomo v prihodnji številki lista ¡prinesli obširnejši izvleček predavanja. ZAKLJUČNE BESEDE Ukrajinski škof in protektor fakultete msgr. Andrej Sapelak je zaključil slavnost z izvajanji o velikem verskem in. narodnem pomenu katoliške univerze za slovenski in ukrajinski narod v izseljenstvu, predvsem za mladino, ka teri je treba dati najvišjo versko in narodno izobrazbo. „Včasih smo se učili o kraljevih dinastijah toda ne smemo pozabiti, da ima vsakdo izmed nas svojo lastno dinastijo, ¡ti jo tudi mora poznati. Vsak slovenski in ukrajinski mladenič in mladenka morata poznati svoje prednike, in morata vedeti, od kod prihajata, iz kakšnega naroda sta zrasla in kakšna je njuna dolžnost do prednikov, projicirana v bodočnost in v okolje, v katerem živita,“ je poudarjal msgr- Sapelak. Tisočletna krščanska zgodovina ukrajinskega naroda je v Sovjetski zvezi potvarjana. Članom svobodnih narodov kakor so n-pr. Francozi ali Italijani ali Španci, ni težko spoznati v izseljenstvu pravo ¡podobo svoje zgodovine in svojih prednikov. Nasprotno pa ostaja zaradi potvarjanja zgodovine v Sovjetski zvezi svoboden svet nepoučen o resnični zgodovini ukrajinskega ali slovenskega naroda, o njunem resničnem značaju, ¡o njuni tisočletni krščanski dobi, o njunih .resničnih kulturnih in političnih aspiracijah. Zato bo imela ta univerza nalogo omogočati slovenski in ukrajinski mladini in kateremu koli, ki bi se hotel poučiti, poznanje nepotvorjer.ie. zgodovine in značaja obeh narodov, širiti sloves obeh narodov v svetovni javnosti ter bo tako obenem koristila tukaj tudi Argentini ¡sami, saj bo vzgajala izšolane poznavalce slovanskih narodov, preko katerih bo ta država (mogla dobivati pravo orientacijo v svojih stikih s slovanskim Vzhodom. Povedal je tudi, ¡dla se je z idejo Ukrajinske katoliške univerze (začel kardinal Slipij' baviti 'takoj, ¡po svoji osvoboditvi iz Sovjetske zveze ter je-njegova ideja naletela na blagohotno najvišje odobravanje sv. očeta samega. Kakor je takrat sv- oče dal kardinalu Slipiju svoj' blagoslov za ¡podjetje, ki si ■ga je zastavil im čigar sadove že vidimo tako prihaja ta blagoslov tudi na • ustanovitev fakultetne podružnice v Buenos Airesu in na vse, ki pri tem velikem delu kakor koli sodelujejo. Z božjim blagoslovom in s posredovanjem Matere Božje, katere sliko nosi tudi grb kardinala Slipija z geslom: Per as-psra ad astra, bo buenosaireška podružnica filozofsko-humanistiČTje fakultete Ukrajinske katoliške univerze papeža sv- Klementa v Rimu delovala za vzvišene namene za katere je bila zamišljena in ustanovljena, v dobrobit Slovencem in Ukrajincem- S tem je bila otvoritvena slovesnost Fakultete zaključena. Visoki argentinski, ukrajinski in slovenski gostje so si nato ogledali razstavljena znanstvena dela Ukrajinske katoliške univerze v Rimu ter prevode slovenske in ukrajinske literature, ki so bili razstavljeni v dvorani, med njimi razstavljeni izvirniki Šcttjltenkoiviei pesnitve ,,i,Igi'bEar''‘ ter njega .slovenski ¡prevod Josipa A-brama. Med razstavljenimo deli je bilo z napisom povedano, da je to „simbol ukrajinsko-slovenskega ¡kulturnega sodelovanja“- Sp®pae! srbskih kmetov z miličniki V kraju Opovo ima Beograjski kmetijski kombinat velike komplekse zemlje- S .prisvojitvijo posestev od okoliških kmetov bi rad svoj kompleks zemlje zaokrožil. Pri tem je. prišel v spor s prizadetimi kmeti, ki trdovratno branijo svoje pravice. Spor za zemljo traja že več let. Nesoglasja so se pa zaostrila v petek dne 3- marca, (ko je kombinat :po poročilu v „Delu“ poslal na zemljišče zajeto z arondacijo, trinajst traktorjev in oddelek milice, ki naj bi zagotovila delavcem kombinata nemoteno delo- Tedaj je prišlo do spopada, ki se je koir.|čal z nekaj lažjimi poškodbami in odločitvijo kmetov, da bodo poiskali pravico .pri na j višjem o- Mnri j Pr ege Ij umrl V domovni je 18. marca t- 1- umrl akademski slikar Marij Pregelj. Bil je sin pisatelja Ivana Preglja in Frančiške roj. Peršič. Rodil se je 8- avgusta 1918 v Kranju. Ob njegovi smrti je zapisala Špelca čopič v „Delu“ med drugim tele besede: „Družinsko okolje ga je močno oblikovalo in za bodočega raziskovalca Pregljeve umetnosti bosta važna osebnost in delo očeta pisatelja, ne le zaradi številnih portretov, v katerih je sin a-nalizlral očeta temveč ¡predvsem zato, ker je imel že od prvih zavestnih hotenj, ¡da bo postal umetnik, v družini vzor in nasprotnika, proti kateremu se je moral uveljaviti-“ Marij Pregelj je maturiral v Ljubljani slikarstvo pa je študiral na Zagrebški akademiji, kjer so bili njegovi profesorji: Omer Mujadžic, Joeo Klja-kovič in Ljubo Babič- Med njegovimi deli ¡so vzbudile posebno pozornost ilustracije za Homerjevo Ilijado in Odisejo (1959—1951), pred katerimi se je temeljito posvetil študiju Homerjevega teksta. Poleg ostalega umetniškega dela se je posvetil tudi stenskemu 'slikarstvu. Sgraffi-to-m na ljubljanskem gradu so sledili mozaiki na Rabu, v Ljubljani, Trbovljah in Beogradu, zadnja leta je delal tudi tapiserije. Pokopali so ga cerkveno ob navzočnosti duhovnika na pokopališču v Dravljah v Ljubljani 21. marca ob veliki udeležbi .slovenskih (kulturnih delavcev predvsem upodabljajočih umetnikov. Poslovilne besede mu je govoril rektor Akademije za likovno umetnost prof. Miroslav Šubic. Izjava pisatelja Mraka V Svobodni Sloveniji smo poročali, da je Društvo ¡slovenskih pisateljev poslalo odboru televizijske postaje pismo, v kateri zahteva, naj za svoje naročnike v Sloveniji oddaja slovenske programe. Nekaj članov Društva pisateljev tega koraka ni odobravalo in se z vsebino pisma ni strinjalo. V zvezi z omenjenim pismom je slovenski dramatik Ivan Mrak v Delu z dne 10. marca objavil naslednjo izjavo: „Z ozirom na znano pismo slovenski televiziji, katere ¡pobudnik je Društvo slovenskih pisateljev, se kot svoboden pisatelj, ki nisem član tega društva, z vsem srcem in z vso odgovornostjo vesti in zavesti priključujem temu pismu in svojim tovarišem. Ne zdelo bi se mi potrebno te samo po sebi umevnosti naglašati, če se po poročilu v Primorskem dnevniku z dne 2. marca tega. leta nekateri redki člani Društva slovenskih pisateljev ,jne bi distancirali od tega pisma“- Vprav zato čutim moralno nujnost poudariti pomembnost tega pisma in svojo tozadevno soglasnost s slovenskimi pisatelji-“ blastvenem in samoupravnem organu“-Tako je zapisano v poročilu. V resnici je moral biti nastop kmečkega ljudstva tolikšen, da so oblasti morale popustiti,, ker bi v nasprotnem primeru spopad ogorčenega kmečkega ljudstva proti komunističnim masilni-kom lahko zavzel mnogo ostrejše oblike ter obsege. Kmetje ¡pravijo, >da je pravica na njihovi strani, ker hoče Beogajski kmetijski kombinat zaokrožiti svoje pose-sstvo brez večjih izdatkov in brez ustreznega nadomestila 15 jiektarjev aromdirane zemlje. Zato se je 200 kmetov napotilo v Beograd. Dne 6. marca dopoldne so prišli v sprevodu pred parlament in zahtevali razgovor s predsednikom-Sprejeli so jih takoj predsednik odbora za kmetijstvo zveznega zbora in tajnik zvezne skupščine skupno s pomočnikom sekretarja za kmetijstvo im sekretarjem za zakonodajna vprašanja. Kmetje so od navedenih zahtevali zaščito svoje lastnine ¡pred; samovoljo Beograjskega kmetijskega kom-bimata- Na sestanku je bilo sklenjeno, da bo takoj odšla skupina zveznih poslancev na lice mesta ter bo tam ocenila zakonitost ¡ali nezakonitost delovanja kombinata. ¡Prav tako je bilo odločeno, da bo odšla v Opovoi tudi strokovna komisija skupščine Srbije, da bodo na terenu ugotovili, na čigavi strani je pravica- UtiwiiC« a« Mednarodni posvet etnografov „Al-1 pes Orientales“, ki se je vršil v Slovenj ' Gradcu je bil z al.il j učen v petek 31. marca. To je bilo deseto mednarodno posvetovanje .etnografov iz vzhodnoalpskih dežel. Prihodnje srečanje 'bo jeseni 1969 v Švici. Na zaključnem večeru sta nastopila v čast .gostom Koroški oktet iz Slovenj Gradca in folklorna skupina iz Raven. Na Jesenicah so imeli 17. marca komunisti jeseniške občine zborovanje. Razpravljali so o spremembi „vsebine dela“. Ugotovili so med drugim da so -doslej le preveč obravnavali organizacijske in ‘kadrovske zadev;:;, premalo pozornosti pa so posvetili ekonomskim problemom in vlogi komunistov pri reševanju ideoloških in splošnih družabnih zadev. Kot enega glavnih razlo.gov za te pomanl ciljajo so ugotovili nizko splošno izobrazbo članstva. Saj od 1900 jeseniških komunistov tretjina nima niti osnovne šolske izobrazbe. Turizem je leta 1966 prinesel Sloveniji 40 milijonov dolarjev 'dohodka, čeprav je od turistov, ki so v tem letu prišli v Jugoslavijo, samo vsak 21. bival vsaj eno noč v Sloveniji. Da bi se čim več inozemskih turistov tudi dalj časa zadržalo v slovenskih letoviških planinskih in morskih krajih, si v mednarodnem letu turizma močno prizadevajo vse slovenske turistične in gospodarske ustanove, da bi organizacija turizma ¡postala del vsakodnevnega dela na vseh področjih gospodarstva, družbenih služb in tudi zasebnega življenja- Povečati mislijo tudi propagando v svetu- Slovenski center PEN je na marčnem sestanku (6. marca jugoslovanske skupnosti PEN klubov v Ljubljani po preteku mandatne dobe v smislu rotacije izročil /upravo jugoslovanskih skupnosti srbskemu centru v Beogradu. Na sestanku je bilo med drugim sklenjeno, da naj bi bilo decembra v Beogradu zborovanje vseh PEN centrov slovenskega, hrvaškega, srbskega in makedonskega — z idejo, da nacionalne kulture terjajo enakopravno samostojnost in hkrati prav zato težijo k povezovanju. Mesto Ptuj’ .bo leta 1969 slavilo 1900 letnico obstoja. Do proslave tega jubileja bodo v mestu obnovili 56 starih zgradb, ki so zgodovinsko zaščitene. V radgonski občini je od 4100 žensk zaposlenih 1344 deklet in mater (32% vseh zaposlenih), najmanj 1300 jih pa še dalj časa zaman išče delo. To je tu- Slovenski dan na Pristavi v Moro-nu ki je bil napovedan za ndeljo, 2. aprila se je zaradi slabega vremena vršil teden 'dni pozneje v nedeljo, 9. aprila, ob lepem vremenu in številni udeležbi rojakov. Poročilo bomo objavili v prihodnji številki. d!i vzroki, da je med; sezonskimi delavci kar 30% žensk- Pokrajinski muzei v Ptuju namerava v svojih prostorih urediti tudi muzej slovenskih pustiiih mask. V Ormožu so začeli graditi most čez Dravo in sicer na istem mestu, kjer je bil prej stari leseni most, ki so ga že leta 1963 zaradi dotrajanosti zaprli za ves promet- Naslednje leto je ta most zgorel. 215 slovenskih kmetov ima namreč polja na hrvatslkii strani, 284 Hrvatov pa na slovenski. Umrli so. V’ Ljubljani: Edi Sernc, višji gozdarski : tehnik v p., Ida Žnidarčič roj, N|emee, Alojz Smole, Albina Lesko v.c roj. Marenčič, Stanko Ribnikar, v. davehi kontrolor v p- Matevž Škrinjar, Lu-vik Jure.tič, upok., Francka Dovč, Ida Jeraj roj. Osterman vdova po prof., j Marija Jerina, Jožefa Beguš roj Remčc, Barbara Bizovičar roj. Andel, Albin Novak ,upok., Olga Mermolja roj. Doljak. Mariin Mizerit umrl V Merlu na področju Vel. Buenos Airesa je umrl v petek 7. aprila 1967 Martin iMizerit, idealni, požrtvovalni slovenski učitelj mladine, ter slovenski mladinski (pisatelj. Njegova smrt mi samo bridka in velika izguba za njegovo družino, ampak za vso slovensko skupnost. Saj je z Mizeritom legel v grob eden največjih idealistov med nami> katerih je vedno manj, od svoje smrti ves predan ljubezni in delu za ohranitev slovenske mladine ter za njeno vzgojo v mednarodnem in krščanskem duhu. Rajni Martin Mizerit, je bil sin sončne Goriške. Rodil se je v sami Gorici 11. novembra 1904 leta. Že v mladosti je čutil veselje do učiteljskega poklica, zato se je po končani ljudski šoli vpisal na ljubljansko učiteljišče. Dokončal ga je leta 1925. Kot mlad učitelj je odšel polm ljubezni in idealizma na svoje prvo učiteljsko mesto v vinorodne Zdole pri Brežicah. S toplim nastopom si je namah pridobil ljubezen otrok in ljudi. Saj je bil to učitelj, kakršnega si je želelo ljudstvo. Učitelj, ki je razumel potrebe in težave kmečkih ljudi ter je zato svoje vzgojne sposobnosti posvetil v polni meri tudi že šoli odrasli mladini. Zahajal je med njo ter jo izobraževal v katoliški prosvetni organizaciji- Naslednje Mizeritovo službeno mesto je bilo v št. Rupertu na Dolenj- skem, kjer je bil prav tako priljubljen kot v Zdolah pri Brežicah. Tudi tu ni omejeval svoje delavnosti samo na šolo, ampak na vse ljudi. V Št. Rupertu si je ustvaril tudi družino. Za življenjsko družico si je izbral Vero Kostelčevo, nečakinjo rajnega stišikega upata dr- Kostelca. Njun zakon je Bog blagoslovil s štirimi otroki. Kot narodno in katoliško zaveden mož je bil med komunistično revolucijo odločno na protikomunistični strani. Zato je leta 1945 tudi odšel v begunstvo v Avstrijo. Begunska leta je preživel v begunskih taboriščih v Pegge-zu in v Spittalu. V obeh je vzgajal in poučeval slovensko mladino. Leta 1949 ja prišel v Argentino. Zaposlitev je dobil na buemosaireški nadškofiji. Po prihodu v Buenos Aires se je tu takoj pridružil tistim ki so tedaj polagali temelje organizacijski, kulturni, gosopodarski ter socialni delavnosti slovenske izseljenske skupine. V Društvu Slovencev je prevzel mladinski referat in začel organizirati -slovenske šolske tečaj: na področju Vel. Buenos Airesa. Tako je- postal eden od ustanoviteljev slovenske ljudske šole v Argentini. Sam je -hodil teden za tednom poučevat slovensko mladino v Lanus-Slovanski mladini je posvetil vse svoje velike vzgojiteljske sposobnosti. Z ljubeznijo, ki jo premore samo tak idea-lizem> kakršnega je bil poln rajni Mizerit, je zbiral in sestavljal učno tvarino za -slovenske otroke ter zanjo pripravljal primerno branje, če ga ni dobil, ga je napisal sam. Zlasti besedilo za razne otroške dramatske nastope. Koliko dela in žrtev ter ljubezni ju rajni Mizerit položil v to delo, ve samo tisti, ki je od blizu lahko gledal vse težave, ki so spremljale začetek življenja organizirane slovenske skupnosti v novem svetu. Pa rajni Mizerit ni odnehal. Neumorno je poprijel za 'delo, kjerkoli je bilo treba. Vse za koristi slovenske mladine. Tako je postal prvi urednik Božjih 'stezic, mladinske priloge Duhovnemu življenju. Za slovensko mladino je skupno z g. Aleksandrom Majhnom sestavil in napisal prvo slo« vensko učno knjigo Naša beseda, ki jo je že leta 1951 izdala založba Svobodne Slovenije. Za Zbornike Sv. Slovenije- je zbiral im urejal gradivo za njegove mladinske dele- Zlasti opozarjam na prelep MizeritoV sestavek Ko-šče-k domovine v Zborniku Sv. Slovenije za leto 1952. v katerem polaga v usta dedku tele besede njegovemu vnuku: „No, glej: ni samo zemlja, kjer smo mi doma naša domovina. Naša domo-vina je tudi jezik ki ga tam govorijo — naš materin jezik. Naša domovina so tudi pesmi ki odmevajo po naših gorah in dolinah — naše lepe slovenske pesmi. In je naša domovina tudi vera (ki smo jo prejeli od naših prednikov. Vse to in še mnogo, mnogo več je naša domovina. .. Dokler govorimo naš materinski jezik, dokler prepevamo naše lepe slovenske pesmi, dokler imamo v naših dušah vero naših dedov — vse dotlej nosimo s seboj košček domovine, i In — lahko mi verjameš — to je naj- | lepši košček naše domovine.“ Tako je učil rajni Mizerit slovensko mladino. Tako jo je vzgajal v slovenskem narodnem in krčanskem duhu da bi jo ohranil slovenskemu narodu v svetu. Svoje mladinske spise je objavljal pod psevdonimom Ine. Dobro bi -bilo, da bi se kdo lotil tega dela, da bi jih vse zbral ter izdal v posebni knjigi. Slovenska mladina bi z njo dobila prelepo berilo ne samo za šolo, ampak tudi za življenje. Pred dvanajstimi leti je -dobil v Argentino svojo družino go. Vero in otroke: hčerki Martino in Metko ter sinova Marka in Toneta. Hčerka Martina se je- -poročila z Lavričem Lojzetom. Metka študira za bolničarko sin Marko je -salezijanski bogoslovec v Cordobi, najmlajši Tone pa študent kemije na -buenotsaireški univerzi. Pred štirimi leti je rajni Mizerit prevzel na prošnjo Svobodne Slovenije urejevanje njenega mladinskega dela Za našo mladino. Vsakih 14 dni je v njem najprej na-pisal poučno vzgoj- j no besedo, nato pa slovenski mladini zbral lepo branje v vezani in nevezani besedi. Za bistrenje uma je vedno objavljal tudi uganke. Zadnjo slovensko besedo mladini j-e pisal že na smrtni postelji. Tudi za velikonočno številko -bi jo bil rad,, pa je zaradi bolezni ni več mogel- Njegove življenjske sile so namreč začele vedno bolj -slabeti in v petek 7. aprila ob sedmih zjutraj je odšla njegova duša k Bogu po zasluženo pla-čdo. Njegovo truplo so prepeljali na njegov -dom in ga položili na mrtvaški od-e-r. Sem -so ga prihajali kropit in molit za pokoj njegove duše rojaki vse do pogreba v soboto 8. aprila t.l. zjutraj-Med drugimi je prišel izrazit sožalje pokojnikovi vdovi in njegovim otrokom v imenu buenosaireškega nadškofa kardinala dr. Caggiana njegov hišni kaplan g. Jože Guštin v imenu salezijanske družbe na salezijanski inšpektor za prov. Buenos Aires, Sta. Cruz i-rj Tierra del Fue-go Mario Picchi. Pokojnikovo truplo na domu je blagoslovil g. msgr. Anton O-rehar ob asi-stencu -g. Jožeta Guština, nakar se je začel pomikati -pogrebni sprevod do bližnje župne cerkve v katero je rajni redno zahajal k maši. Krsto so prenesli v ceilkev, g- msgr. Oreha-r je pa imel za rajnega sv. mašo- V govoru je rajnika prikazal kot vzornega in skrbnega družinskega očeta vernega in neumorno delavnega ter idealnega vzgoji-t.lja slovenske mladine in slovenskega javnega delavca. Iz 'župnijske cerkve je rajni Mizerit nastopil svojo zadnjo zemsko pot na pokopališče v Merlu. Tu je g. msgr-Orehar blagoslovil grob in opravil po grebne molitve ob asistenci gg. Jožeta Guština, Janka Mernika ter župnika Janeza Markiča- V imenu Zedinjene Slovenije ter v imenu slovenskih učiteljev se je nato poslovil od umrifga Vsak tedam en« SE DAVNO MRAČI... Se davno mra&i, moj’ga fanta še ni. Kaj dela, kaj dela, da toVko mudi. Snoč’ je bil, pa je šel, drevi bo spet prišel; če ga drev’ ne bo, vzel je slovo. Že lun’ca sveti, moj’ga fanta še ni. Znabiti nezvest je, za drugo gori. Snoč’ je bil... Danica blišči, pa ga vendar še ni; ne bodo ga vid’le več moje oči. Snoč’ je bil... Je menle zapustil, je drugo? dobil; nlaj srečen ostane, dokler bode živ Snoč je bil... PO «POBTNBM SVJETU Vzhodnonemški plezalci E-ske, Kalk-brer.ner, 'Richter in Walmouth so v začetku marca po- pet in poldnevnem plezanju preplezali pozimi severno steno Travnika po smeri Aischen-bremnerja pred 33 leti. Travnik se dviga z 2379 m-etri iznad .lepe Planiške doline. Prvi vzpon preko Travnikove stene v zahodnem delu je izvedel leta 1911 Klo-dvik Tachada sam. Leta 1932 sta jo v novi- -smeri preplezala Pavla Jesihova in Joža Lipovec, -edinstven vzpon preko centralnega dela pa sta poleti 1934 v dveh d-neh naredila Paul Aschebrennei-in Herman Tiefenberger, šele 1948. leta je steno v tej smeri vnovič preplezala naveza Kočevar «Frelih. Nekaj let -nato jo je -poleg številnih navez preplezal prvi slovenski samohodec Milan Scha-ra, lani pa še Peter ščetini-n. Stena je visoka 900 m, skoro ve-s čas navpična, skala je izredno trda. Smer plezajo poleti -okoli 10 ur, ocenjena je s VI. težavnostno stopnjo. (Plezalni vzponi so ocenjeni od I. do VI.). Mize-rita podpredsednik Zedi- Slovenije in predsednik njenega mladinskega sveta g. Aleksander* Majhen. V govoru je poudarj'al velike pokojnikove vzgojne sposobnosti, njegov idealizem požrtvovalnost in delavnost za vzgojo slovenske mladine. V imenu -slovenskih otrok iz Lanusa se je rajnemu Mizeritu zahvalil za njegov trud, ki ga je imel s slovenskimi otroci v Slovenski vasi, mali Janov Branko za njim je pa govoril v imenu Svobodne Slovenije njen glavni urednik Joško Krošelj ter se Mizeritu zahvalil za brezmejno nesebično in požrtvovalno delo, s katerim je v svetu reševal narodu njegovo mladino. Zahvalo pa mu je izrekel tudi v imenu mladih bralcev Sv. Slovenije, katerim je Mizerit z mladinsko prilogo hotel vzbuditi samo ljubezen do ohranitve slovenskih narodnih in verskih tradicij, da bi narodno in versko vzgojena mogla nadaljevati poslanstvo slovenske politične emigracije v svetu in s svoje strani pripomoči da bi mogel slovenski narod čimprej znova zaživeti v resnični svobodi. Po njegovem govoru so pogrebci zasuli gro-b in v njem -plemenito srce slovenskega učitelja Mizerita, ki je vse življenje izžarevalo ljubezen do Boga in do slovenskega naroda ter do njegove mladine. J. Kr. jkc 2 Književne novosti v domovini Objavljene ali napovedane v januarju 1967 rijo -o geografski z-načilnosti mežiške Seneka: Pisma prijatelju. Tisoč dvesto let je preteklo od smrti rimskega filozofa Lucija Aneja Seneka, Neronovega vzgojitelja. Njegova pisma so nastajala po njegovem umiku iz Rima v letih 62 do- 65. Prevod je iz latinščine oskrbel prof. dr. Fran. Bradač, jedrnat uvodni -esej pa jim je napisal dr. Jože Kastelic. Izšla so pri založbi Obzorja v Mariboru. Vladimir Dedijer: Sarajevo 1914. Avtor na -podlagi zgodovinskih dokumentov skuša razsvetliti tčdanje razmere i-rj vzroke, ki so ob sarajevskem atentatu sprožili prvo svetovno vojno. V prevodu Frančka Šafarja je delo izšlo pri Državni založbi Slovenije. Pri Drž. založbi Slovenije so izšle Tolstojeve Povesti kot leveta knjiga Izbranih del. Obsegajo povesti: Rodbinska sreča, -Smrt Ivana Iljiča, Oče Sergej, Polikuška, Kreutzerjeva sonata, Gospodar in hlapec. Pri založbi Obzorja v Mariboru je izšla Antona Ingoliča Iknjiga Vrelec v planini, ki obsega vojne novele in črtice ter motive iz pregnanstva. Vsega -devet del. To je osma knjiga njegovih Izbranih spisov. Založba Obzorja je izdala v prevodu Janeza Gradišnika iz nemščine roman popularnega nemškega pisatelja Heinricha Bolla: Klovnovi pogledi. Zajema sodobno nemško življenje. Trinajst piscev je napisalo knjigo „300 let mežiški rudniki“. V njej govo- doline, zgodovini in bogastv-u rudnikov, rudniškem gospodarstvu, o -geološki zgradbi -okolice, o zgodovini rudarskih del ter o tehnološkem postopku pri obdelavi rude- Knjiga je pisana preprosto, da je dostopna širokim masam- A. Joseph Cro-nin, znan po svojem romanu Citadela z zdravniško in 'bolniško tematiko, je avtor romana Zdravnikove dogodivščine, v katerem vodi či-tateija prav tako po zdravniškem svetu, ki živi svoje mimo življenje v nekem zakotnem mestu na škotskem. V njem slika angleško podeželsko življenje. Iz-šel jev p-revodu B. Hartmana pri založbi Obzorja v Mariboru- Braco Rotar je izdal pri založbi Obzorja pesniško zbirko Lakota, ki v glavnem obravnava življenje in probleme v kolektivu. Mitja Mejak je v knjigi Književna kronika 1962-1965 zbral svoja književna poročila in ocene skoraj vseh slovenskih (književnih novosti v tem obdobju. Obsega 137 ocen. Avtor jo izdaja v prepričanju, da „trezna in umerjena beseda ter resnica nikoli ne prihajajo prepozno“- Knjiga bo dober praktični priročnik onim, -ki se zanimajo za sadove na domači literarni njivi. Izšlo pri založbi Obzorja v Mariboru. V prevodu Lojzeta Finka je pri založbi Obzorja izšel prevod slovaškega pisatelja L. Andrejeva, V savanah m planinah, potopisna povest za mlade bralce. Knjiga vsebuje celostranske ri- sbe slikarja I- Šubica. Kristina Brenkova pa je za mladino prevedla zgodbo pisateljice A. Lindgren, Kljukec s strehe. Zgodba je prestavljena v slovensko okolje, poživljena z živahnimi ilustracijami slikarice M. Stupice. Tibor Sekelj: V deželi Indijancev: polno nevarnosti in pustolovščin v odpravi v Mato Grosso v Braziliji. Knjigo j,e prevedel Peter Kovačič, pridanih je mnogo avtorjevih posnetkov z njegove poti. Pri Državni založbi Slovpnije ,ie izšlo Zbrano delo pesnika Franceta Prešerna — -druga knjiga. Knjigo je pripravil in -uredil J. Kos. Obsega n-ezbra ne lirske ipesmi, balade in romance, napise in drobiž, -nezbrane nemške pesmi, prep-esnitve ljudskih pismi ir.' pisma. To je nova znanstveno komentirana izdaja, 'kateri je urednik napisal 150 strani obsegajoči komentar in opombe. Nenavadna razstava v Mariboru: Mariborska 'študijska knjižnica je razstavila precejšnje število raztrganih knjig, popackanih revij in poškodova-l -ni-h časopisov. Ob njih pa je izobesila napise, v katerih prosi bralce, najbolj pazij-o na knjižne predmete.. . in s tem štedijo knjižni fond. Dobra zamisel! V Mariboru je izšla posebna avstrij-j ska -številka Revije Dialogi. Ta sicer slovenska revija je posvetila celo številko povojni avstrijski literaturi kot dejanski znaik: medsebojnega kulturne-g a zbližanja in sodelovanja. Že -prej pa je bilo v graških radijskih oddajah „Sosedje na jugu“ prikazano -kulturno ustvarjanje Slovencev. Z avstrijske -strani je sodeloval pri ureditvi ©teviillke Alois Hergouth. Bolgari so že pred leti začeli izda- jati zbirko „Balkanska knjižnica“ v kateri izdajajo dela balkanskih narodov. Za letos pripravljajo izdajo zbirlkie novel Antona Ingoliča, „Ugasle oči“. V ljubljanski Drami je bila jan-uarja januarja krstna -uprizoritev tridejan-ske drame „Delavnica oblakov“, ki jo je napisal M. Remec. O (njej je v Delu napisal kritiko sam Josip Vidmar. Pravi, -da je v tej drami „na oder postavljena epi-čna in. povsem ne-dramatična zgodba o dveh bivših borcih iz naše o-svobodilne vojn-e, ki v tistem, čemur pravimo ' današnja stvailrjcfet, dožfvita moralen -brodolom.“ Delo v zasnovi in ideji ni všeč Vidmarju, ker ne opeva slepo poti in „pri-diobú-tve današnje stvarnosti“, pač pa kritično -motri duhovno sti-s-ko, v kateri se, narod-ra dejavnost nahaja. Pa se vendarle Vidmar sprašuje in, -pritrjuje obenem: „V čem je t-pidaj -simbolika tega dela, pzi-roma Raj: simbolizirajo zgodba in usode v njem ? Očitno je, da tu -ne more iti za nič drugega, kakor za našega človeka in za mašo stvarnost. Simbolizi-ranje je posploševanje. In če je treba reči tisto, kar se danes sliši zelo velikokrat, namreč, da je bila maša osvobodilna borba kljub marsičemu vendarle’ velika stvar, naša današnja resničnost pa je taka, da mora -v vsakem človeku ubiti vero v ideje ki so nas vodile na poti do osvoboditve in revolucije. V predhodnem naznanilu iste drame pa -beremo: „Jedro dogajanja so moralne dileme našega človeka v revoluciji in po zmagi, čeprav po zgodbi potisnjena v gorski kmečki svet, sega z idejo svoje zgodbe v zapleteno vozlišče človeških usod in odločitev v vojnem in povojnem času.“ V Atenah je izšel v grščini izbor pesmi Maričke Žnidaršič. Pred leti pa je izšel v grščini že Jurčičev Jurij Kozjak, ki ga je pripravil in Grkom pisatelja predstavil znani prevajalec Jurčiča dr. P1. Kolednik. -Slovaški -pesnik Kamilo Peteraj je na mednarodnem -pesniškem natečaju dobil literarno nagrado. Londonski PEN klub- je v Ljubljano slovenskemu FEN klubu zmotno sporočil, da je njegov član Kamilo Peteraj nagrajen-, šele kasneje se je ugotovilo, -da je pesnik Slovak in ne Slovenec. Kako v Londonu ločijo Slovake o-d Slovencev! Grimove pravljice, p0 številu skupaj 56, so izšle, p-ri Mladinski knjigi v prevodu pok. Fr. Albrehta. To je naj-le-pši izbor -pravljic i-n vsebuje med drugimi Sneguljčico, Pepellfco, Rdečo kapico, Janko in Metka, Trnuljčica, Mizica pogrn-i se. Ilustrirala Lidija Osierc. Pri Obzorjih v Mariboru je izšel izbor Horacsvih Pesmi v prevodu -Kajetana Gantarja. Dodan je življenjepis nesnika, ki izhaja iz prvega stol. pred Kr., pregled literature, naša srečanja s Horacom in opozorila na sledove Horaca v Prešernovi liriki in Novi pisariji ter o Ilo-racu v -slovenskih prevodih-i Pri Drž. založbi Slovenije je izšel ■ izšel inov Tomšičev Slovensko nemški slovar, frazeol-o-ško 'izpopolnjen iz leta 1961 ¡ter z bogatimi navodili slovnice. Pri Drž-avni zalo-žbi Slovenije je izšel roman v treh knjigah Havaji, ki [ ga je napisal Jame-s A. Michenfer. Po j njem je prirejen tudi istoimenski film. Roman ni vsebinsko zgodovina mikavnih havajskih -otokov, temveč je analiza človeških usod. Delo je prevedel J. Moder. Stran 4 ■ VOS O D N A SLOVENIJA PO ŠPORTNEM SVETO Na mednarodnem tekmovanju Velike Britanije v namiznem tenisu so jugoslovanski tekmovalci osvojili med člani dve srebrni medalji, med mladinkami pa je Zagrebčanka Resljeva osvojila .zlato medaljo. V finalu članov je Korpa izgubil proti Stanjeku (ČSSR) z 1:3, v dvojicah pa sta se Korpa in Vecko tudi morala zadovoljiti samo s srebrno medaljo, češki par Stanjek Mi-ko ju je premagal prav tako s 3:1. OBVESTILA Sobota, 15. aprila: Somškovem domu ob 20 uri predavanje. Prvenstveni vzponi 6lov.-aT-gentinske ekspedicije na Kontinentalni led v letu 1967- Barvne skioiptične slike in film. Vodita brata Skvarča. ' Ob 17. začetek predavanj na Filo-zofsko-humanistični fakulteti Ukrajinske kat- univerze. Nedelja, 16. aprila: Občni zbor ST Z ob 10.30 v Slov hi3i V Slovenski hiši občni zbor Slov. dekliške organizacije. V Slovenski hibi ob 16- uri koncert mladinskih pevskih zborov iz Berazate-guija, Morena, San Martina in Slovenske" vasi v korist Slovenske hiše. V Slomškovem domu družinska nedelja. Po maši predavanje g. Franca Sodje CM o spolni vzgoji mladine, nato skupno kosilo. Četrtek, 20. aprila: Ob 21. začetek predavanj na sov-jetološkem institutu na pravni fakulteti kat- univerze. Nedelja, 23. aprila: Slovenski dom v San Martino: Šesta obletnica blagoslovitve doma povezana s proslavo '50-ietnice Majniške deklaracije. Sestanek članic SDO v San Justu po maši v domu. Nedelja, 30. aprila: Skupen izlet SFZ — SDO v Banco Hipotecario dne 30. aprila. Ponedeljek, 1. maja: V Slovenski hiši ob 9. uri tfop. občni zbor Družabne pravde, združen s proslavo majniške deklaracije. Nedelja, 7. maja: Blagoslovitev Slovenske hiše, povezana s proslavo 50-letnice Majniške deklaracije. DSPB in konzorcij Vestnika. Opozarjamo na II. Kamenito mizo, ki bo v mesecu juniju in pri kateri bomo govorili o: Dialog in koeksistenca. Slovenski dom v San Martinu bo imel v nedeljo, 23. aprila PROSLAVO ŠESTE OBLETNICE BLAGOSLOVITVE OOMA združeno s PROSLAVO 50-LETNICE MAJNIŠKE DEKLAMACIJE DOPOLDNE ob 11: sv. maša in blagoslovitev dvorane po direktorju msgr. Oreharju. POPOLDNE ob pol 16: e® I« a d e m i J a pri kateri sodelujejo: Slovenski pevski zbor v San Martinu^ Slovenska-šola škofa dr. Gregorija Rožmana, mladinski zbr.r, sanmartinski krožek SDO (članice in naraščajnice). sanmartinski odsek SFZ, harmonikarska šola. Slavnostni govornik prof. dr. Tine Debeljak Po akademiji družabna prireditev, pri kateri sodeluje ORKESTER PLANIKA-EDELWEISŠ ' Ob vsakem vremenu! Na predvečer, v soboto, 22. aprila, bo TEKMA V ODBOJKI med odseki SFZ. Začetek ob 18. »p. FRANC KNAVS ODVETNIK Lavalle 1299, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Lujan, Francia 952 T. E. 735 ali 516 V petek in soboto od 9—13 ure Važno obvestilo za vse neodvisne delavce in delodajalce: V odvetniški pisarni smo odprli poseben oddelek za celotno obravnavanje pokojninskih in davčnih obveznosti in sicer: Moratoria previsional Ley 17122, katere veljavnost poteče dne 30. aprila 1967 in Impuesto a los Réditos- Ta pa zapade dne 20. aprila t. 1. Za urejevanje pokojninskih in ‘davčnih obveznosti uradujemo do konca aprila t. 1. vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne. PORAVNAJTE NAROČNINO! Bueinos Aires, 13. 4. 1967 - No. 15 ESLOVENA UBRE Editor responsable: Milos Star« Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Bnenos Airea T. E. 69-9503 Argentina 0 0 Zta mr n;," 0“ s Ü K (t < FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N' 3824 N »rierml 4« L Prep*e*w< Intelectual No. 910.387 Naročnina Svobodne Slovenije za leta 1967: za Argentino $ 1.900— Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100— Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 KONCERT za uvod blagoslovitve Slovenske hiše, ulica Ramón Falcón 4158, v Buenos Airesu, kjer bodo sodelovali mladinski pevski zbori: • Rerazategui • Morón • San Martin • Slovenska vas bo v nedeljo, 16. aprila, ob 16 v Slovenski dvora®'1 ♦ Koncert bodo izvajali mladi pevci pod vodstvom ge: Marije Ger-žiničeve, ge. Zdenke Janove, g. Jožeta Omahna in g- Borisa Pavšerja. ♦ Že danes: lepo vabljeni! Odšel je po plačilo k Bogu za dobra dela, za zvestobo veri in narodu, gospod . £ - , Martin Mizerit urednik mladinskega dela Svobodne Slovenije Njegova ljubezen do slovenske mladine ni poznala meja. Svoje sposobnosti in moči ji je daroval in se žrtvoval zanjo, da bi jo ohranil Bogu in narodu. V idealizmu irj požrtvovalnosti nam je vsem vzor. Bodimo mu hvaležni in molimo ža njegovo dušo. Buenos Aires, 11. aprila Svobodna Slovenija JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta- baja, ofie. 2 Cangallo 1642 Buenos Aires T. E- 35-8827 Slovenski javnosti sporočamo žalostno novico, da je v petek 7. aprila 1967 umrl v 63. letu starosti previden s tolažili svete vere, gospod Martin Mizerit slovenski učitslj in mladinski pisatelj Nadvse idealnega nesebičnega in požrtvovalnega organizatorja slovenskega šolstva v Argentini in vzgojitelja slovenska. mladine bomo ohranili v trajnem in hvaležnem spominu. Zedinjena Slovenija Prijateljem, znancem in vsem rojakom sporočamo žalostno vest, da je i. aprila odšel po zasluženo plačilo k .svojemu Stvarniku naš ljubljeni mož, ata, stari ata, brat in svak Martin Mizerit učitelj Njegovo izmučeno telo pričakuje, vstajenja na pokopališču Li-bertad v Merlu. Priporočamo ga v molitev. .Žalujoči: V Argentini: žena Vera, hčerki Martina por. Lavrič irj Metka, sinova Marko in Tone, zet Lojze Lavrič, vnuka Tinko in Lojzek. V domovini: sestra Zinka z družino, brata Niace in Deljo z družinama, tašča Ljudmila, svakinji Marta in Bara, svak Peter z družino. V Avstriji: brat Edvard z ženo; v Nemčiji: brat Klaro z družino; v Z-D.A-: svaik Jože z družino. Buenos Aires, Ljubljana, Šentrupert, Dunaj, Kcblenz Stamford ZAHVALA Ob ¡težki izgubi mojega dragega moža,, 9. a šega ljubega ata, gospoda Martina Miz er it a se izkreno zahvalimo vsem, tki so nam v urah preizkušnje pomagali, z nami sočustvovali in nas tolažili. Hvala preč. gg. duhovnikom za vso duhovno pomoč in tolažbo- Hvala vsem darovalcem cvetja, vsem, ki so se od njega poslovili, ki so ga prišli kropit, ipri njem culi in ga spremljali na zadnji poti. Žena Vera, otroci Martina, Metka, Marko, Tone- mm Janez Jalen 41 Trop brez zvoncev Povest Nejevoljen na vse Tkalčeve, ker so jedli srnjaka, je Peter kakor iz trme šel prenočevat v stan, v katerem je jeseni planinila Grmova Špelca, čeprav j.e v Jerčinega imel bliže. Veliko sredo se je Hribarjev Peter vračal za jezerom z gorá. Take volje že davno ni bil- Zaslišal je več petelinov, kakor je upal, da jih bo. Zakupniku mora sporočiti, naj pride, kadar hoče. Bolj prav pa da bi bilo, če odstreli ipetelirje šele kasneje, proti koncu rastitve, ko bodo kdkiOŠi večinoma že okobcane. Bolj kakor številnih petelinov v lovišču js bil pa Peter vesel kune zlatice, ki mu je na strani mahala od oprtnika. Zjutraj jo je bil ustrelil. Zaskočil je petelina v .Shalju, id'a ugotovi, ali je star ali mlad. Prepričal se je, da poje prav tisti kakor lani in hotel že oditi, je pa od nskod' priletel še drug petelin. Stari se je 'koj pognal v tekmeca- Nastal je hrup, da se je slišal daleč naokrog. Nasprotnika sta se sekala s 'kljuni, praskala s kremplji in se udarjala se z repetnicami. Vmes sta sígala in krehala in bila glasna in slepa za vse okrog sebe. čeprav je Peter vedel, da se taki dvoboji končajo včasih celo s smrtjo šibkejšega nasprotnika, petelinov ni hotel prepoditi. Bi tako nič ne zaleglo. Kakor hitro bi ga več rje čutila, bi se spet spoprijela, dokler bi eden izmed obeh ne bil premagan in se ne bi umaknil. Pa tudi boj sam ga je zanimal. Saj se nikoli ni imel prilike opazovati ga tako od blizu. „Salabolt!“ Je Petru po tihem naenkrat ušla beseda. Zapazil je bil kuno, ki se je neopažena skušala približati pretepajočima se petelinoma. Prikrit za trs je vzel počasi irj skoraj negibno .puško z rame pomeril in sprožil. Stre! je preplašil petelina, da sta odletela, kuna pa je obležala- Peter je bil vesel, da je ugonobil pokončevalca gozrne kure-tine, vesel pa tudi zato, ker je za zlatico imel dogovorjeno precej visoko strelni-no. Kako prav mu bo prišel denar, ko ga zadnje čase hiša mora, da nobenega božjaka po nepotrebnem ne izda. Najbolj je bil pa Peter zadovoljen, ker se mu je zdelo, d'a je prav razvezal vozel, ki ga je napravil Jerčin o,če s srnjakom v Vojah. Sam mu ¡pove- Težko i bo čakal velike noči. Če prej ne, se mu ! v ponedeljek, ko pojde k) Jerci pirhe pobirat, ponudi priložnost. Petru se ni prav nič mudilo domov. Hodil je počasi in slkoraj neslišno. Z jezera je zaslišal racaka in raco, ki sta se drug drugemu oglašala. Zavil je s steze v grmovje in zalezel na valjenje pripravljajoči se par. Racak je venomer klical svojo družico, 'ki se mu je nekako pritajeno odzivala. Hkrati je švigal po vodi, se potapljal in prekuceval, kakor ni hotel samici pokazati, kalko mojstrsko zna plavati in se ji s tem prikupiti. Rovinasto se je spreminjalo v soncu njegovo perje- Okrog vrata mu je pa blestel bel obroček. Trenutek kasneje, ko se je raca zaljubljenemu samcu vdala, se je Peter neprevidno premaknil. Vreščeče je posvaril racak, se dvignil iz vode, z njim vred pa tudi raca in odletela sta na drugo stran jezera. Peter je odšel naprej. Na s kamenjem ograjeni senožeti je modro in belo cvetel pomladni žafran, brkončiee so se zlatile vmes, marjetice' pa so na široko odpirale svoje drobne cvete in se obračale za soncem. Peter je sedel, vzel i‘z oprtnika sir in kruh in pričel jesti. Iz jezera so se poganjale za muhami postrvi in razgibavale gladino, da je valovila v čimdalje večjih kolobarjih. Par ponirkov ;se je potajljalo in preletavalo in Peter je bil radoveden, če bosta tudi ta dva gnezdila v Bohinju. Spomnila sta Petra, da bo k letu tudi on imel lastno gnezdo in živel z Jerco novo življenje. Težave, Iki so mu prizadejale že dokaj skrbi so se na pomladanskem soncu kakor raztopile. Zavedel se je, da že dolgo ni imel Tkalčeve Jerce tako rad kakor to uro. Kaj bi z Grmovo Špelco, ki je še tako neizkušena ! Peter je zamežal in misli .so mu kar zastale. Slišal je samo še petje ptičev. Lotevati se ga je pričela dremavica. Da bi ne zaspal, je vstal in šel naprej proti domu. Zdelo se mu jej da gre sreči naproti- Na veliko soboto zjutraj si je tudi Peter zakuril v svoji pečici z blagoslovljenim ognjem. Zvonovi 90 se vrnili iz Rima in razglašali skorajšnji konec posta in vstajenje. Iz hiš sta zadišala pleče in želodec. Za delopust je zadonelo iz zvonikov potrkavanje. Praznično oblečeni so odhajali ljudje k vstajenju Kar vsi so bili vesele pomladanske volj-: Peter se je ustavil pri moških pred cerkvijo. Živahno so se pogovarjali in se smejali, kakor bi bili za praznike odložili vse skrbi. Sredi pogovora je Petra dregnil Staretov Šimen in mu na pol zašepetal: „‘Poglej, Peter, zidaj gre pa tvoja.“ Peter se je obrnil in pokimal Jerci Iki je samo mimogrede pogledala proti moškim 'in hitro, kakor bi se ,čim-iprej hotela umakniti njihovim pogledom, odšla v cerkev. Šimen in Peter sta bila še vedno obrnjena proti belo posuti stezi, ki je vodila med grobovi proti glavnim durim cerkve. Ugledala sta bila Grmovo Špelco. Prihajalo je več deklet pa se je Grmova od vseh razločila. Nesla se je visoko, se na rahlo pozibavala v kolkih in se pravkar veselo zasmejala, da so ji izza rdečih ustnic zablesteli beli zobje. Oblečena je bila v staro nošo. Pod zlato vezenino na čelu ji je rdel rožni obraz- Našopirjena, rokava sta bila bela ko sneg, oprsje pa je prikrivala rožasta svilena ruta. Krilo ®e je v soncu spreminjalo čez črn predpasnik pa j‘e bil zapet srebrn sklepanec. Petru je postalo kar nekako tesno pri sreu in bilo mu je nerodno, ko je Šimen pripomnil, da je Špelca brhka kakor redkokatera. Mrmraje mu je pritrdil in se bal, tda bi Šimen ne uganil njegovih misli. Veliki zvon je poklical v cerkev. Pred oltarjem sta pela gospod župnik in gospod kaplan in pomagal jima je učenik. Daši Peter ni razumel latinskih besedi je vediel, da razglašajo vstajenje Gospodovo in ga slave z alelujo. Rdeča bandera razobešena vzdolž klopi, so se med molitvami na rahlo premikala, kakor bi 'tudi ona nestrpno pričakovala velikega dogodka- Gospod župnik je snel tančico z monštranee dvignil Najsvetejše iz božjega groba in ipovzel z nizlkim glasom trikratno alelujo. Odgovarjal mu je zbor, vedno više in više in petje je napolnilo cerkev do zadnjega kotička. Nad vsemi glasovi pa je plaval glas Grmove Špeloe: Zveličar naš je vstal iz groba, vesel prepevaj, o kristjan. Razvrstila se je procesija. Aleluja, s katero se je. koučavala vsaka pesem, in drobno pozvanjanje strežniških zvončkov sta se skušala, .kdo bo bolj veličal vstalega Zveličarja. Iz ¡stolpa je mogočno donelo potrkavanje, vmes pa so pokali možnarji. Peter je hodil s stricem Tomažem v par. Stari lovec je počasi in s preudarkom molil častitljivi del rožnega venca mrmraje so mu odgovarjali moški pred in za njim. Ob zahvalni pesmi v cerkvi, še bolj pa ko je na koru zbor slavil angelsko Gospo, naj se raduje, ker On( ki ga je bila vredna nositi, je zares vstal, aleluja, Peter ni več poslušal Špelce, kako poje. 'Zaskrbelo ga je iče morebiti Jerci ne dela krivice- Kdo pa naj jo vzame,, če se med njima razdere. Saj ne more pomagati, če je njen oče neroden. Tako okrog vogla ga posvari še te praznike. Potem bo pa spet vse dobro. Domov grede se je Petru zdelo, da so tudi njegove misli vstale oid mrtvih. Preverjen je bil, da po praznikih zaživi novo življenje. (S« iwudaljuje)