„ lifr
rtiM 96|M
od 29. 2. do 2. 3.1996
v Športni dvorani Marof, v Novem mestu
Najboljši svetujejo in usmerjajo vaš nakup.
©tšflŠŠIMi	SiHVSiKS© ”?>}
DOLENJSKI LIST § DOLENJSKI LIST lj DOLENJSKI LIST | DOLENJSKI LIST j DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST § DOLENJSKI LIST
St
Št. 6 (2426), leto XLVII • Novo mesto, petek, 9. februarja 1996 • Cena: 180 tolarjev
Vstop Slovenije v Evropsko zvezo se preveč politizira
Minister Janko Deželak v TVebnjem o naši perspektivi
MINISTER DEŽELAK V TREBNJEM O RAZVOJU - V pogovoru z direktorico Trima Tatjano Fink in direktorjem mirenske Dane Božidarjem Pernarčičem. (Foto: P. P.)
trgovina talnih oblog
PCP PUREBER3
NOVO MESTO
DAEWOO
Popust 10% za vozila iz zaloge kredit s 7% obr. mero. Prodaja rezervnih delov in servis AVTO-HIT, d.o.o., Novo mesto, tel./fax (068) 26-077, 341-300
TREBNJE - Minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak je na pogovoru z vodilnimi trebanjskimi gospodarstveniki in podjetniki, ki ga je v Trimu pripravil občinski odbor SKD v Trebnjem, o Sloveniji in Evropski zvezi (EZ), izrazil, upanje, da se diskusija o tem, za kar so že primerni, ne bo preveč spolitizirala, temveč bo potekala stvarno, z argumenti.
Zanj je zdaj Evropa edina pot, kajti tudi v svetu nastajajo regionalne super integracije, od NAFTE v Severni Ameriki pa do podobnih povezav držav v Južni Ameriki in Aziji. Med nedavnim obisku
JUTRI DOBRODELNI KONCERT
BREŽICE - Jutri, v soboto, ob 18. uri bo v farni cerkvi v Dobovi prvi dobrodelni koncert, ki ga organizira Sožitje, društvo za pomoč duševno prizadetim Brežice. Drugi koncert bo marca v prosvetnem domu v Brežicah. V dobrodelni akciji, ki vključuje tudi ta koncert, zbirajo denar za nabavo ortopedskih pripomočkov za razvojni oddelek v brežiškem vrtcu. Darovalci lahko prispevke nakažejo na račun: Društvo za pomoč duševno prizadetim občine Brežice 50100-620-128-1157116-69-12 s pripisom: Dobrodelni prispevki.
TURISTIČNO DRUŠTVO RATEŽ NAJBOLJŠE
RATEŽ - Na sobotnem občnem zboru Turističnega društva Ratež so za novega predsednika izvolili Igorja Per-haja. To društvo je na Dolenjskem med podobnimi društvi najboljše. Tako oceno zagovarja tudi Dolenjska turistična zveza, katere predsednik je na sobotnem občnem zboru Turističnemu društvu Ratež čestital za oprav(jeno delo in načrte.
PLAZ Z/l RA Dl SENOVŠKEGA RUDNIKA? - Posebno poglavje med zemeljskimi plazovi v sevniški občini je ogromen plaz na travniku pri kmetiji Milana Požega na Pokleku nad Blanco, ki je v nekaj letih hrib spremenil v 250 m dolgo dolino, ozko okrog 70 m. Udor se je, po Požegovili besedah, po zadnjem dežju še pomaknil za kakšen meter. Njegova globina je okrog II m in močno ogroža vinograd Ribičevih, zgoraj pa hlev in tudi hišo Požegovih. Domnevajo, da so pod plazom rovi senovškega rudnika. Je tudi položaj kapelice, nagnjene kot stolp v Piši, posledica plazu ? (Foto: P. Perc)
Krka od Vladivostoka do Strunjana
Lani je Krka prodala za 300 milijonov dolarjev izdelkov in storitev - Anarhičen uvoz zdravil v Slovenijo - Najmodernejši tabletni obrat - Državi lani 100 milijonov mark
NOVO MESTO - Z lanskimi poslovnimi rezultati je novomeška Krka ponovno dokazala, daje v samem vrhu slovenskega gospodarstva. Lani je Krka prodala za celih 300 milijonov dolarjev izdelkov in storitev, kar je 12 odstotkov več kot leto poprej. Daleč največjim prinašajo farmacevtski izdelki, ki predstavljajo kar 85 odst. vse Krkine prodaje, 7 odst. odpade na zdraviliške storitve, malo manj pa na kozmetične izdelke.
V Sloveniji Krka proda tretjino svojih proizvodov in storitev, dve
na Dunaju je Deželak zvedel, da so Avstrijci izjemno dobro zaščitili svojo zemljo z zemljiško politiko na lokalni ravni, zatorej bi bil avstrijski model kar pravšen tudi za slovenske razmere. Če bi EZ samo začela dosledno izvajati shengenski sporazum, bi bilo lahko to za Slovenijo usodno.
Minister Deželak je spregovoril še o ekonomski politiki slovenske vlade v tem letu, na koncu srečanja, s katerim so bili podjetniki zelo zadovoljni, pa se je zadržal v krajšem pogovoru.
ZMAGALA
AVTOKLINIKA
METLIKA - Mednarodnega turnirja v malem nogometu, ki ga je v metliški športni dvorani 27. in 28. januarja pripravila Pletisa Kolpa iz Podzemlja, se je udeleželo 28 moštev iz Slovenije in Hrvaške. V finalu je Avtoklinika iz Novega mesta z 1.0 premagala mladince iz Ivančne Gorice, tretje mesta pa je zasedla okrepčevalnica Ines. (A. S.)
SNEGA DOVOLJ, SMUČARUE PA NIČ
LOŠKI POTOK - Toliko snega, kot gaje zapadlo letos, Potočani niso bili deležni že vsaj deset let. Vsaj pet let, če ne več, je bilo pomanjkanje snega krivo, da ni bilo nobene tekme na obeh skakalnicah. Temu primerno je tudi stanje obeh, zlasti ogrožena je večja, ki ima leseno zaletno konstrukcijo in vidno propada. Letos ni nobenega vzroka za izgovore. Ko to pišemo, jc tu še pol metra snega, o kakšnem napovedanem tekmovanju pa ni ne duha ne sluha.
A. K.
V
VALENTINOVO
NAŠ SKUPNI PRAZNIK
Jf/afatna & dtacfužjalna
KA$AT
Novo mesto. Glavni trg 1 (ces) ,122-reo
Delovni čas od 8.30 do 19. ure, sobota od 8.30 do 12.30
DARILNI BON • 5% popusta ob gotovinskem plačilu
<§H
MOLEK
avtoservis ■ prodaja vozil avtodeli
AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 Tel. (068) 322-366
STANISLAV BAJUK METLIŠKI PODŽUPAN
METLIKA - Metliški svetniki so na tajnih volitvah za podžupana izvolili dipl. inž. agronomije Stanislava Bajuka. Kot je dejal župan Branko Matkovič, je Bajuka predlagal za podžupana, da mu bo pomaga! pri navezovanju stikov na ministrstvih in v državnih institucijah za pridobivanje državne podpore pri razvoju občine, prav tako pa bo pomoč potreboval pri protokolarnem delu.
ZBOR SEVNIŠKIH OBRTNIKOV
SEVNICA - Predsednik sevni-ške območne obrtne zbornice Slavko Vilčnik sklicuje jutri, v soboto, 10. februarja, ob 9. uri v gasilskem domu zbor obrtnikov.
BOGOVIČ PREDSEDNIK, DVORŠEK PODPREDSEDNIK
KRŠKO - Predsednik krškega občinskega sveta je Franc Bogovič, podpredsednik sveta pa Stanislav Dvoršek. Tako so z volitvami odločili člani sveta na seji 30. januarja. Tega dne je Robert Kerin odstopil s položaja podpredsednika sveta. Kerin je bil poleg Bogoviča 30. januarja kandidat za predsednika sveta. Za podpredsednika je kandidiral poleg Dvor-ška tudi JožeZagorc.
tretjini pa izvozi. Največji tuji Krkini trgi so bili lani Hrvaška, Ruska federacija, Poljska, Češka, Slovaška, vse več prodajo tudi v Makedoniji in Albaniji; povečujejo tudi izvoz v zahodnoevropske države, kjer so lani prodali za 17 milijonov dolarjev izdelkov in surovin.
“Naš trg sega od Vladivostoka do Strunjana,” pravi generalni direktor Krke Miloš Kovačič. Na tem območju živi kar 430 milijonov ljudi, Krka pa ima na njem trden položaj in velik ugled, saj je
po prodaji na tem prostranem tržišču med prvimi tremi proizvajalci zdravil med stotimi, med katerimi so tudi vse največje multi-nacionalne družbe.
Medtem ko druge države, ki imajo svojo farmacevtsko industrijo, to močno ščitijo in skoraj onemogočajo prodajo zdravil drugih, je v Sloveniji ravno obratno. Tako se Krka že leta brez uspeha trudi, da bi registrirala kakšno svoje zdravilo v Avstriji, Italiji in še kje, pa ji to nikakor ne uspe, v Sloveniji, kjer delujeta tako veliki tovarni, kot sta Krka in Lek, pa so lani dali za uvoz zdravil okoli 200 milijonov dolarjev, domači proizvajalci pa so prodali za 120 mili-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Danes v DOLENJSKEM LISTU
stran 2:
•	Novo mesto ogroža dvomljiv sloves
stran 5:
•	Stanovanjska afera še ni dobila epiloga
stran 6:
•	Obračun z lovci na Malem Hudem?
stran 8:
•	Tekstilcem še naprej trda prede
stran 9:
•	Steklenica - rešitev za cviček
stran 16:
•	Pust ponikovsko krivih ust
stran 19:
•	Kulturno slabovidni vodnik po dolenjski metropoli
Kultura kot privesek
Leto je naokrog in spet je tu kulturni praznik, ko imamo polna usta besed o kulturi in njenem pomenu. Takrat stopijo v ospredje pesniki, pisatelji, glasbeniki, slikarji, filozofi m podobni, katerih govorice razumemo ali pa tudi ne, toda v kulturnem tednu H ali mesecu so zaželjeni. Neštetih proslav, likovnih razstav, kon-"	certov in ostalih kulturnih prireditev pač ni mogoče pripraviti
brez njih. Sicer pa so kulturniki kot proračunsko breme ostale dni v letu bolj kot ne - nezaželjeni.
Žal na kulturo pozabimo kmalu, ko je 8. fcbmar mimo, in _ verjetno tudi letos ne bo drugače. Zakaj ? Kultura pač ni in nikoli
ij( B	ne bo (ne sme biti) tržno blago, podrejeno tržnim zakonitostim
go* h ponudbe in povpraševanja, reklame .in mode. Kot neekono-
iši® I mičen privesek "pa je vedno t’ drugem planu države, čeprav vsa ne1 |	kultura ni tako zelo draga. Mnogo ljudi si pod kulturo predstav-
lja nekaj “več", nekaj, kar ni za vsakogar, pa to ne bo drsalo. Prav bi bilo, da bi razmišljali tako kot nekaj osnovnošolcev 3. razreda, ki pravijo takole: “Kultura je lep pozdrav, zahvala, če ti kdo kaj pokloni, spoštovanje do narave, lepo vedenje na avtobusu, zanimanje za lepoto svojega kraja, da športnik tu do nasprotnikov nesramen, da se v družbi ne šepeta, ker potem drugi mislijo, da nekaj slabega o njih govorimo, da papirčke mečemo v koš in podobno. ” To pa menda ne velja samo -a izbrance in tudi ne slane tako zelo veliko - samo malo kult ure.
LIDIJA MURN
j ra'
tic I
* P' W
PRAZNOVANJE 50-LETNICE KNJIŽNICE
BREŽICE - Ob 50-letnici tukajšnje knjižnice bodo organizirali od 12. do vključno 16. februarja teden odprtih vrat. V tem času bodo novovpisani člani oproščeni članarine in zamudniki zamudnine. V sklopu omenjenega praznovanja bodo 13. februarja ob 10. in 13. uri predstavili nekatere račualniške podatkovne baze in sisteme. V četrtek, 15. t.m., ob 18. uribo proslava, na kateri bo govoril župan, s kulturnim programom pa bodo nastopili literati in glasbeniki. Dan pozneje bo ob 9., 10. in 11. ter ob 17. uri nastopilo Lutkovno gledališče z Jesenic na Gorenjskem s predstavo Jane Milčinski Kuža išče prijatelja.

VREME
Do konca tedna bo še hladno in suho zimsko vreme.
STAVKALI PRED BANKO - Delavci Tergusa iz Črnomlja so se odločili, da bodo stavkali vse dotlej, dokler podjetje ne bo šlo v stečaj in bodo dobili vsaj nekaj od šestih manjkajočih plač. Da bi opozorili na svoj gmotni položaj, se je približno dvajset delavcev tega podjetja v petek odpravilo v dolenjsko prestolnico. Oboroženi s številnimi transparenti so dobri dve uri opozarjali mimoidoče pred poslopjem Dolenjske banke, da mislijo resno. Sprejel jih je namestnik direktorja g. Škoberne, vendar so v pogovoru z njim izvedeli leto, da na stečaj banka ne bo pristala. Na sliki: ko je stavkajoče opazil brezposelni Novomeščan Andrej Trimčič (čepi), se jun je z delavsko knjižnico v roki pridružil, čeprav sprt a ni vedel niti, kdo so in zakaj demonstrirajo. (Foto? J. Pavlin)
Izstop Združene liste
Izstop Združene liste socialnih demokratov iz vladne koalicije je vrnil Sloveniji nasmeh. Tako so ob odločitvi Kocijančičevih levičarjev izjavili nekateri iz Slovenskih krščanskih
demokratov. Kaj bo Sloveniji prinesla pričakovana, pa vendar nekako presenetljiva poteza Združene liste, je ob razgibanem
političnem prizorišču težko napovedati, saj so deljena mnenja tudi o razlogih za izstop stranke iz družbe LDS IN SKD. Kar zadeva razloge za ta izstop, je pomembna izjava Janeza Kocijančiča. Kot je rekel predsednik ZLSD, je glavni razlog za izstop v tem, da sprejem dopolnil k pokojninski zakonodaji pomeni prehud poseg v pravice številnih ljudi. Med razlogi je tudi zamenjava ministra dr. Maksa Tajnikarja, ki jo je predlagal šef LDS in vlade. S tem ko se je ZLSD tako zavzela za upokojence, sije mogoče pridobila veliko glasov, saj predstavljajo upokojenci velik delež slovenskih volilcev. Lahko pa se bo zgodilo, da teh glasov ne bo dobila. Poleg Združene liste so na Slovenskem tudi druge stranke, katerim bi na prihodnjih volitvah lahko volilci oddali glasove. Združena lista je z izstopom vsekakor veliko tvegala. Kaj lahko se namreč zgodi, da se ne bo več mogla vrniti v vlado.
ANTON PODGORŠEK, načelnik upravne enote Krško: “Razpad koalicije ni bil potreben, saj je do konca mandata le slabo leto, a menim, da večjih posledic to ne bo imelo, saj bodo novi ministri (in sekretarji) nadaljevali že sprejete programe. Verjetno je v potezi Združene liste tudi malo preračunavanja, da bi dobila kak plus pri volilcih, mogoče pa bi lahko tak korak naredili že prej.”
JOŽE POČEK, samostojni podjetnik - prodaja sadja in zelenjave, doma iz Brežic: “Ne gre samo za Združeno listo, ampak za vse, kar se dogaja v naši politiki. Kaj je z zelenimi, zakaj odstopajo ministri? Enkrat se stranke združujejo, drugič se sliši, da se razdružujejo. Kam to vodi? Neenotnost nam škodi v zunanji politiki. Izkoristila jo bosta Italija in Hrvaška.” JOŽE MARKO MATKOVIČ, dipl. inž. fizike iz Metlike: “Nikdar nisem imel kaj dobrega mnenja o ZLSD, nisem njegov simpatizer in mi je vseeno, kaj so imeli v mislih ob izstopu iz vlade. Kaže, da ZLSD igra na to karto, da pridobi pred volitvami čim več političnih točk pri upokojencih, ki imajo eno-, dvo-, tro- in multi-fazno državljanstvo, pridobljeno pred nekaj leti.”
TATJANA POŽEK, kuharica iz Gorenjcev pri Adlešičih: “Prav gotovo bodo po razpadu velike koalicije spremembe, kakšne, pa je težko predvideti in vprašanje je, če to vedo celo v vladi. Doslej je vladajoča koalicija lahko preglasovala opozicijo, sedaj pa se je razmerje moči spremenilo. Sicer pa bodo kmalu volitve in takrat se bo pač pokazalo, kakšna je moč in priljubljenost strank.”
BORIS ŠKUFCA, lastnik prodajalne Alen na Mirni: “Precej sem se že pogovarjal z ljudmi o razpadu vladne koalicije in kar enotnega mnenja smo bili sobesedniki, da se pač nezadržno približujejo volitve, zato si že zdaj skušajo vse stranke pridobiti čim več političnih točk. Ib velja tudi za Združeno listo socialnih demokratov in njen nedavni izstop iz vladne koalicije.”
FRANC BEBAR, kontrolor v Trimu, doma na Cerovcu pri Šentjanžu: “Že v bivši ureditvi sem rekel, da bi vlada morala imeti konkurenco, saj bi ta bila v prid kakovosti dela. Neresno je od članov vlade, da ne razmišljajo o svoji odgovornosti, ali pa od poslancev državnega zbora, ki se ne udeležujejo sej, povzročajo nesklepčnost in otežujejo delo. ZLSD uvrščam v to kategorijo."
BENJAMIN HENIGMAN, poslanec v državnem zboru, iz Ribnice: “Tb sem si želel tri leta. Da je prišlo do izstopa, je predvolilni manever združene liste, ki je ugotovila, da le ne more preko sindikatov nastopati proti vladi, če je v vladi. Gre za prozorno potezo, ki kaže dvoličnost, glede na to, da je povod za izstop sprememba pokojninskega zakona, ki seje morala zgoditi.”
IVAN ŠKAFAR, upokojenec iz Kočevja: “Ni prav, daje Združena lista stopila iz vladne koalicije. Dogajale so se že hujše stvari, pa tega niso storili, zato jim tudi zaradi upko-jencev tega ne bi bilo potrebno narediti. Gre za predvolilno potezo in nabiranje političnih točk, ne pa za skrb za upokojence, za katere jim, zlasti za tiste z nižjimi pokojninami, nikoli ni bilo mar.”
M	3P
R	9
MILOŠ JAKOPEC, upokojeni novinar iz Novega mesta: “Časopisi in
ulica, ki se je v teh dneh ukvarjala z razpadom koalicije, je veliko besed posvetila odhajajočim, malo ali nič pa tistim, ki ostajajo. Narobe, do volitev bomo odvisni od njih. Nasprotna stran že deluje in naj ne mislijo, da so se z odhodom že dokopali do glasov upokojencev, To podjetje bo še pokazalo, koliko je ura."
Avtocesta bo
Minister Andrej Šter in sekretar Marjan Dvornik v Brežicah
BREŽICE - Tukajšnji občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov je organiziral v ponedeljek javno tribuno, ki sta se je udeležila med drugimi Andrej Šter, minister za notranje zadeve, in Marjan Dvornik, državni sekretar za promet v ministrstvu za promet in zveze.
Minister Šter je pripisal velik pomen učinkoviti kontroli na slo-vensko-hrvaški meji. Pri tem si slovenska policija prizadeva, da bi omenjeno meddržavno mejo varovala na način, ki povzroča kar najmanj sporov. Ministrovo mnenje o prometni varnosti je, da je na preslabih slovenskih cestah še toliko žrtev, da število zaskrbljuje nas, tujce pa ki bi utegnili priti v našo državo kot turisti, najbrž ne-malokdaj odvrača od te namere.
Glede razmer na cestah je minister Šter rekel, da nam bo žal vsakega tolarja, ki ga nismo naložili v posodobitev ceste od Ljubljane proti Zagrebu. Zdajšnjemu opaznemu povečanju števila tovornjakov na tej cesti bo kmalu sledilo povečanje prometa osebnih vozil, je napovedal. Zgostil se bo tudi železniški promet skozi Dobovo proti Hrvaški.
Sekretar Dvornik je povedal, da bodo v Sloveniji letos predali namenu 47 km novih avtocest. Ta številka dodatno potrjuje, da uspešno
* Brežiški župan Jože Avšič, ki se je med drugim zahvalil Dvorniku za pomoč pri gradnji mostu čez Savo in Krko v Brežicah, seje zavzel za več proračunskega denarja za Posavje in Dolenjsko. Ministru Šteru je predlagal učinkovito izboljšanje delovnih in bivalnih razmer policije v Brežicah in na meji.
uresničujemo začetno zamisel o gradnji slovenskega avtocestnega omrežja. Gradnji ceste v smeri proti Celju so dali prednost, ker je ta cesta prometno najbolj obremenjena. Obljubil je, da bodo še letos preplastili magistralko Ljub-ljana-Obrežje do Krške vasi, do koder naj bi iz Obrežja zgradili avtomobilsko cesto. To bodo zanesljivo začeli graditi leta 1997.
M. LUZAR
Črnomaljska občina dobila svoj časopis
Prva številka pred skorajšnjim občinskim praznikom
ČRNOMELJ - Črnomaljski svetniki so po skrajšanem postopku sprejeli odlok o izdajanju glasila z “izvirnim” naslovom “Novice iz naše občine - informativni časopis občine Črnomelj”. Glasilo naj bi izhajalo vsak drugi mesec oz. po potrebi, in sicer v začetku na dveh listih formata A4, v dvobarvnem tisku in v nakladi 4.500 izvodov. Dobilo ga bo torej vsako gospodinjstvo v občini. Po prvih izračunih bo številka časopisa stala 160 tisoč tolarjev, denar pa bodo zagotovili iz občinskega proračuna. Izdajatelj, torej občinski svet, bo na naslednji seji imenoval tudi petčlanski časopisni svet, medtem ko so za odgovorno urednico že imenovali ekonomistko Zdravko Čuk.
V razpravi so bila deljena mnenja svetnikov o tem, ali časopis v občini potrebujejo ali ne, deljena, vendar jih je večina menila, da so vse informacije, ki so doslej na razpolago, še vedno premalo, zato bo občinski časopis zelo dobrodošel. Župan je pojasnil, » da ne gre za politični časopis, ' ampak za glasilo vseh občanov; le vsak drugi mesec pa bo izhajalo zaradi stroškov in ne zato, ker ne bi imeli vanj kaj pisati. Upajmo le, da bo jezik v novem časopisu lepši, bolj klen, kot je bil v obrazložitvi odloka o njegovem izdajanju.
M. B.-J.
Novo mesto ogroža dvomljiv sloves
Člani društva Novo mesto bodo letos oktobra pripravili simpozij z delovnim naslovom
Mesto, vloga in pomen Novega mesta - Ne sme postati prestolnica slovenskega “jugav
NOVO MESTO - Člani društva Novo mesto, ki so se prejšnji torek zbrali na občnem zboru, so dali vrsto pobud, s katerimi bi radi izboljšali življenje v Novem mestu in dolenjski metropoli vrnili dušo, saj ugotavljajo, da mestno središče počasi izumira, saj tam stanuje le še peščica ljudi, pa še te bi nekateri radi izgnali s širjenjem poslovne dejavnosti iz pritličij v višja nadstropja mestnih hiš. Večina dejavnosti društva bo letos usmerjena v oktobrski simpozij o Novem mestu.
“Novomeščani ne bi smeli pustiti, da bi se našega mesta oprijel posmehljivi sloves prestolnice slovenskega juga,” je v svojem uvodnem govoru povedal predsednik društva Novo mesto Tone Škerlj. Društvo Novo mesto si je ob svoji ustanovitvi pred dobrima dvema letoma zastavilo nalogo, da bo v javnosti vzbujalo zanimanje za mesto, za njegovo lepšo in bolj urejeno podobo, za zdravo življenje meščanov in nasploh za čim višjo raven življenja mesta.Letos je najpomebnejša naloga društva organizacija simpozija z za sedaj še delovnim naslovom “Mesto, vloga in pomen Novega mesta”, na katerim bodo kot nosilci posameznih tem nastopili številni znastveniki, ki so tako ali drugače povezani z Novim mestom. Ti naj ne bi le obdelali preteklost in sedanje stanje Novega mesta, ampak naj bi mu določili vizijo in perspektive.
Med pobudami, ki so jih na občnem zboru dali člani društva, velja omeniti: raziskovalno nalogo o sprehajalnih poteh Novega mesta, ki jo v okviru javnih del pripravlja Stojan Golob; pobudo Marjana Moškona za preprečevanje tranzitnega promneta skozi mestno središče, obnovitev Sokol-
skega oziroma Narodnega doma, kije v takem stanju velika sramota za mesto, in izdajo knjižice “Kaj, kdo kje v novomeški občini”, ki je nazadnje izšla leta 1983, in končno pobudo, naj bi društvo vzbodbud-ilo hitrejšo obnovo drevoreda preko Marofa, ki danes ni več niti bleda senca svoje nekdanje podobe. Precej enotno je bilo tudi mnenje članov društva, da ne bi smeli dopustiti spremembe občinskih odlokov, ki v mestnem jedru dovoljujejo poslovno dejavnost le v pritličju, višja nadstropja pa so namenjena stanovanjem.
I. VIDMAR
• Sem politik, ki je o komunizmu še najmanj slabega govoril, ne tako kot mnogi prejšnji komunisti, kot Rupel na primer. Kaj je ta o tem vse govoril! (Peterle)
Za ceste več, kot kažejo številke
Projekt Zelena meja je prišel do Loškega Potoka - Ribnica je v državnem proračunu z dvema najbolj kritičnima trasama - Uspešen razgovor z Marjanom Dvornikom
RIBNICA • “Z razgovorom, ki smo ga imeli z državnim sekretarjem z ministrstva za promet in zveze Marjanom Dvornikom, smo zelo zadovoljni,” sta minuli petek popoldan povedala na tiskovni konferenci sklicani po končanem razgovoru župana občine Ribnica in Loški Potok. Za uspešen je razgovor, na katerem so se veliko pogovarjali tudi o izboljšanje prometne varnosti in nujnih ukrepih, označil tudi Marjan Dvornik.
Ribniški župan Jože Tanko je povedal, daje do razgovora prišlo na pobudo obeh županov. Z odgovori državnega sekretarja Dvornika je bil zadovoljen, saj Ribnici obetajo nadaljevanje lani začetih del na magistralni cesti od križišča v Hrovači do Prigorice oziroma Dolenje vasi, v republiškem proračunu za letošnje leto pa sta s sredstvi, namenjenimi za izdelavo projektne dokumentacije in zemljišča, zaobseženi tudi obe najbolj kritični trasi v ribniški občini: regionalna cesta Žlebič - Sodražica, na kateri bodo še letos pričeli tudi z zemeljskimi deli, ter Gorenjska cesta, za katero bodo letos dokončali projektno dokumentacijo.
Župan Loškega Potoka Janez Novak je v razgovoru poudaril problem glavne ceste, ki pelje vzdolž cele občine v dolžini 30-ih kilometrov, lokalnih cest ter projekta Zelena meja. Poleg tega, da bi bilo potrebno regionalno cesto na nekaterih odsekih preplastili, je kot problematično na cesti navedel ozko grlo skozi naselje Tfavnik ter odsek ceste od Trave do Pod-planinc, kije zaprt za tovorni promet. Državni sekretar Dvornik mu je dal koristen napotek, kaj morajo narediti z gozdno cesto, ki povezuje Loški Potok in Loško dolino, zadovoljen pa je bil tudi z njegovim pojasnilom, da je projekt Zelena meja letos prišel do Loškega Potoka.
Marjan Dvornik je v zvezi s tem povedal, da je v proračunu uspelo
rezervirati sredstva za začetek del v višini 23 milijonov tolarjev, da pa bodo najkasneje v letu 1997 pove-
zali vse vasi na območju Loškega Potoka, ki sedaj nimajo direktne cestne povezave po slovenski strani. Ob tem je še povedal, da dobita obe občini iz državnega proračuna za ceste, za katere mora skrbeti država, celo nekaj več denarja, kot je njun delež cest v slovenskem prostoru.
M. LESKOVŠEK-SVETE
m
*57vJap
NARAVA - DIVJAD - LOVSTVO
III. slovenska razstava
KRANJ 9. — 18. 2. ’96
GORENJSKI SEJEM
Ljubljansko pismo
“Denar vlada RS jemlje tam, kjer ga ne bi smela”
Zasebniki (po osebi) trikrat manj plačujejo v pokojninski sklad kot delavci
LJUBLJANA - Da z našim pokojninsko-invalidskim sistemom že dolgo ni tako, kot “bi moralo biti”, že dolgo vemo, predvsem po zaslugi vlade, ki nam že lep čas dopoveduje, da bo prišlo do zloma gospodarstva, če država ne bo začela varčevati pri pokojninah in drugih “socialnih izdatkih” (kot da bi mednje sodile tudi pokojnine). Vendar ni nihče pričakoval, da bo vlada začela na račun pokojnin “varčevati” že v predvolilnem letu, ne šele po volitvah. Zgodilo pa seje prav to: državni finančniki so izračunali, da je možno prihraniti 6,5 milijarde tolarjev, če državni zbor ukine proračune pokojnin, t.j. če naj dopusti le sprotno rast pokojnin s plačami (in morda še z zakasnelim ugotavljanjem naraščanja življenjskih stroškov). Tako seje državni zbor tudi odločil, kar je sprožilo ostre proteste upokojenskih organizacij in, jasno, močno motiviralo ŽLSD za izstop iz vladne koalicije.
Ždaj je že jasno, da bodo februarske pokojnine takšne kot januarske, ne ve pa se še, za kolikšen znesek bo zmanjšana letna vsota pokojnin. Po vladnih ocenah naj bi se zmanjšala za okrog 32%, povprečno vsak
mesec za 1.500 tolarjev, medtem ko Vinko Gobec, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, napoveduje, da bo država pobrala upokojencem precej več. Sam je prepričan, da je zakon sporen z vidika pravne države in v nasprotju z ustavno prepovedjo odvzema že pridobljenih pravic. Pravi, da upokojenci ničesar ne izsiljujejo, temveč le branijo vplačane, pridobljene pravice, ki da jim jih LDS z Drnovškom in SKD s Peterletom “ne le kratijo, temveč kradejo”. Po njegovih računih so z odvzetim poračunom razlik in spremenjeno podlago za usklajevanje upokojencem “ukradli” 50 do 75 odstotkov mesečno pokojnine v letu 1996 oziroma bodo ti namesto 12 pokojnin dobili le 11,2 do 11,5 pokojnine. “Nisem pričakoval, da je v moji demokratični državi mogoče, da državna institucija vzame denar tam, kjer ga ne bi smela, to je upokojencem...” končuje predsednik ZDUS svoje ogorčeno pismo javnosti.
TUdi Jože Globačnik, predsednik DeSuSa, v ostrem tonu govori o pomanjkljivosti pokoj-ninsko-invalidskega sistema. Takole pravi: “Nedopustno lahkoten je odnos do zagotavljanja dohodkov pokojninskega sklada. Nerazumljive so npr. razlike med zavezanci za plačevanje prispevkov v sklad, saj je 6(15.000 delavcev plačalo po 31.428 SIT, 89.000 zasebnikov pa le po 11.611 SIT prispevkov mesečno (velja za leto 1994). Na različne načine, največkrat na račun plače v naravi, znižujejo osnovo za plačevanje prispevkov, neobvladana je siva ekonomija, pomanjkljiva je kontrola neplačnikov prispevkov in obsežne so državne oprostitve plačevanja prispevkov.”
VINKO BLATNIK
POGOVOR O CESTAH - Razgovor državnega sekretarja Marjana Dvornika z ribniškim in potoškim županom je bil pni iz vrste podobnih, ki jih bodo predstavniki ministrstva opravili v letošnjem letu s predstavniki občin. Kot so pojasnili na tiskovni konferenci, gre levji delež zasluge za to, da je bil prvi pogovor po sprejemu republiškega proračuna prav v Ribnici, republiškemu poslancu Benjaminu Henigmanu. (Foto: M. L.-S.)
sk
in
P<
Pi
P‘
di
te
dt
V
to
dt
li:
li'
Sr
dt
te
Čil
na
m
že
pa
>n i ni Ža no Pr
0
Ar
dvi
njs
Ke
nil
Prt
AJ
skt
na
Prt
Zbt
Pri
De
ral
Sve
tui
PC
sto
Vs,
da rek ni ■
(Hit 2 J;
'*N obi sili jan izj; em ren le r pot
ni e
kra Vili kt>\ Si 5 Pot kal
Novomeška kronika
STOLETNIKI - Županov predlog, da bi vsakega prebivalca novomeške občine, ki dočaka 100 let, imenovali za častnega občana, ni bil sprejet. To sicer ni nič čudnega, saj je predlog res, milo rečeno, nenavaden. Starost sama po sebi pač ne more biti edini kriterij za podelitev največje občinske časti. Vprašanje je tudi, koliko bi bilo takih častnih občanov in predvsem, kako in kje bi jim to čast podeljevali, kako bi ti to razumeli in dojeli in še kup drugih. Skratka, stvar bi bila precej mučna. Nenavadno pri pogorelem predlogu pa je to, da so bili tako rekoč vsi proti, opozicija in pozicija, na koncu razprave pa se je oglasil celo vodja županovega kabineta in bil prav tako proti temu predlogu. Župan pa je le molčal in si morda po Cezarjevo mislil: “Tudi ti, Bru-tus!”
PARTNERSTVO - Mengeš, kjer se je leta 1830 rodil Janez Trdina, je Novemu mestu, kjer je ta izvrstni slovenski pisatelj najdlje živel in ustvarjal, predlagal, da bi se občini spoprijateljili, da bi, kot se temu danes reče (Trdina že ne bi tako govoril), postali partnerski občini. Trdinovi Gorenjci so ta sklep sprejeli 10. januarja, Trdinovi Dolenjci pa na zadnji seji občinskega sveta 31. januarja. Soglasno, kar je za ta svet prej izjema kot pravilo! Občini bosta sodelovali na področju družbenih, kulturnih, turističnih, gospodar-| skih in športnih dejavnosti.
POKOPALIŠČE - Zaradi sti-• j ske na novomeških pokopališčih i in zapletov z zemljiščem za novo I i pokopališče v Srebrničah so se / pred časom odločili za razširitev , j pokopališča v Ločni, kjer je ure-1 ditveni načrt predvideval razširitev za 200 grobov, kar naj bi zadostovalo za nadaljnjih 5 do 7 let. Vsa stvar bi stala 154 milijonov 1 tolarjev. Ker so se sedaj menda le { dogovorili, da bodo od denacionalizacijskega upravičenca za 850 tisoč mark odkupili zemljišče v Srebrničah, so ustavili izdelavo dokumentov in načrta za razširi-- tev ločenskega pokopališča. Ob-i čina bo tako najmanj ob 2 milijo-; na tolarjev, kolikor je na račun 4,5 . i milijona - toliko bi stala ta dela -j že plačala. Ja, kaj hočemo, poko-j pališče je draga stvar!
t
n !
J Z
M A S I H OBČI M

13A J
Ena gospa je rekla, da bo moral bili za letos napovedovani pogreb družbenih dejavnosti Žarni, ker za klasični pokop na novomeških pokopališčih ni več prostora.
Suhokranjski drobiž
Krka od Vladivostoka do Strunjana
ZELENI VAL RAZPADEL -Ansambel Zeleni val, ki je pred dvema letoma popestril suhokra-njsko glasbeno sceno, je razpadel. Res škoda! Nastopil je na številnih prireditvah, kulturnih večerih, predstavitvi strank, ohceti ipd.
OBČNI ZBOR GASILCEV IZ AJDOVCA - Po uspešnem lanskem letu so gasilci - kupili so namreč avto Tam - obnovili in prekrili gasilski dom. Na občnem žboru so ocenili dosedanje delo in pripravili načrt za letošnje leto. Dela bo dovolj, tako bodo asfaltirali dvorišče, uredili javno razsvetljavo in ograjo. Kupili bodo ludi motorko za travnate požare.
H1DROMETEROLOŠKA POSTAJA - Na Dvoru že vrsto let stoji hidrometerološka postaja. Vsak dan zbira podatke in skrbi, da so poročila o stanju gladine reke Krke in drugi podatki zapisani v posebni knjigi in potem tudi oddani v Ljubljano, Albim Mrvar r Jame.
SUHA KRAJINA IN DVOR "NA TAPETI” - Ne samo na seji občinskega sveta, tudi po časopisih, radiu in televiziji se vse od 25. januarja vsak dan vrstijo članki in izjave strank o demokratičnosi, enotni krajevni skupnosti, referendumu itd. Do sedaj pa se jih je le malo dotaknilo propadlega gospodarstva in nezaposlenosti. Pri-nterjava demokratične pobude krajanov Dvora v letu 1995 in številnih pobud obrtnikov, podjetnikov in gospodarstvenikov o pomoči Suhi krajini vsa povojna leta je podobna. Vse pobude so zatrte v
bli-	S. M.
(Nadaljevanje s 1. strani)
jonov dolarjev svojih zdravil. “In to za zdravila, kijih delata Krka ali Lek ali oboji, in to boljše,” trdi Kovačič. Menda je samo v Ljubljani več kot 30 uvoznikov zdravil. Ni kontrole ne nad registracija zdravil ne nad kakovostjo. V Krki upajo, da bo na tem področju naredila red nova Uprava za zdravila. Ob tem je treba povedati še to, da je lani Krka državi kot davke, prispevke, kupnino od delnic dala na-manj 100 milijonov nemških mark!
Krka ima v številnih državah po svetu že 30 svojih podjetij in predstavništev, v katerih dela 136 ljudi, predvsem zdravnikov in farmacevtov, ki skrbijo za prodajo Krkinih izdelkov. V nekaterih državah, v katerih veliko prodajo, bodo postavili tudi svoje proizvodne in skladiščne prostore.
Medtem ko je včasih Krka proizvajala večino licenčnih zdravil, ima sedaj že več kot polovico lastnih generičnih zdravil. Lani je v Sloveniji registrirala 16 preparatov v 19 oblikah, v drugih državah še
DOM OSTARELIH VELIKO BREME
ŠKOCJAN - Oskrbnina za starejše občane, ki bivajo v domu ostarelih pomeni za občinski proračun kar veliko breme, hkrati pa se včasih dogajajo nekatere nevšečnosti, saj starši na primer prepišejo kmetijo otroku, ki se zapije in ni sposoben plačevati drage oskrbnine, zato breme pade na občino. Zaradi tega so svetniki določili župana, da preveri, ali obstajajo zakonske možnosti, da se občina knjiži na imetje le-teh.
SKUPŠČINA ZŠAM
NOVO MESTO - Združenje šoferjev in avtomehanikov v soboto, 10. februarja, ob 18. uri sklicuje redno letno konferenco društva v Domu starejših občanov.
VALENTINOV PLES
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V soboto, 10. februarja, se bo ob 20. uri v restavraciji zdravilišča začel Valentinov ples, na katerem bo igral ansambel Vikend plus. Vabljeni!
NOVO LETO V KITAJSKI RESTAVRACIJI
NOVO MESTO - Ob praznovanju kitajskega novega leta Hotel Krka vabi v svojo restavracijo od 13. do 20. februarja od 15. ure dalje, kjer bo na pokušnjo kitajska hrana, spoznali boste lahko navade in običaje Kitajcev za njihov največji praznik v letu.
OBČNI ZBOR IN PLANINSKO PREDAVANJE
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto vabi svoje člane v torek, 13. februarja, na redni občni zbor društva, ki bo ob 17. uri v prostorih Dolenjskega muzeja, Muzejska ulica 7. Po zboru bo zanimivo predavanje z barvnimi diapozitivi z naslovom “S poti po Južni Ameriki”. Predavala bo Marinka Koželj Slepic iz Ljubljane.
118 preparatov v 256 oblikah. Na slovenskem trguje Krka lani predstavila 11 novih zdravil v 16 oblikah. Program zelenih zdravil je dal na trg 3 nove izdelke, v drugih državah pa imajo registriranih 29 izdelkov, za 58 pa so registracijo obnovili; tudi program veterine je lani registriral tri nova veterinarska zdravila ter nov dodatek krmil za perutnino.
Prodajni rezultati so seveda močno podprti z intenzivno raz-vojnoraziskovalno dejavnostjo ter naložbami, za katere je Krka lani dala kar 50 milijonov dolarjev. Največja lanska naložba je bila izgradnja razvojno-kontrolnega centra, obnovili so oddelek za proizvodnjo očesnih mazil, laboratorije za kemijo, posodobili so energetiko in začeli graditi objekt za predklinične raziskave; v Bršljinu so pred kratkim končali naložbo v proizvodnjo veterinarskih izdelkov, ki je veljala 3,5 milijona dolarjev. Na Otočcu je Krka obnovila hotel Šport in restavracijo Tango, ki sodita h hčeri Krka Zdravilišča, v Novem mestu pa hotel Krka. Tudi letos v Krki nadlajujejo naložbe, nujne za ohranitev položaja na tujih trgih in razvoj. Letos bodo začeli graditi nov tabletni obrat, ki
bo največja Krkina naložba in eden najmodernejših takih obratov na svetu; to naložbo naj bi končali do konca tisočletja.
Lani so v Krki na novo zaposlili 68 ljudi, predvsem z visoko izobrazbo, med njimi dva doktorja znanosti in tri magistre, in to v prvi vrsti za delo v marketingu in razvoju.
Za letos načrtujejo prodajo v višini 318 milijonov dolarjev in vodilni ljudje so prepričani, da bodo ta cilj ne samo dosegli, ampak se bo prodaja sukala okoli 350 milijonov dolarjev. A rARTELJ
SKD O
UPOKOJENCIH
NOVO MESTO - Danes ob 18. uri bo v Vijolični dvorani mestne občine Novo mesto okrogla miza, ki jo z zgovornim naslovom “Mi smo za upokojence” pripravlja občinski odbor SKD Novo mesto. Gost na razgovoru bo Štefan Kociper, predsednik parlamentarnega odbora za delo, družino in socialne zadeve.
Od mostu do severne obvoznice
Kandijski most naj bi bil odprt maja, pravo prometno izboljšanje pa šele z izgradnjo severne obvoznice
“PRILOŽNOSTNI ZDRAVNIK” V ŽUŽEMBERKU
ŽUŽEMBERK - V avli OŠ Žužemberk je bila v počastitev slovenskega kulturnega praznika v sredo, 7. februarja, prireditev, na kateri so se predstavili pevski zbor in recitatorji, člani dramskega krožka pa so zaigrali Molierovo komedijo Priložnostni zdravnik. Na ogled je tudi razstava del dolenjskih literatov, likovnih in tehničnih izdelkov učencev ter fotografij projekta CRPOV. Slavnostni govornik je bil dipl. inž. Slavko Gliha, direktor Kmetijskega inštituta Slovenija.
NOVO MESTO - V Novem mestu so trenutno v teku trije večji cestni projekti. Gre za sanacijo kandijskega mostu, dokončanje Seidlove ceste ter priprave na gradnjo severne obvoznice.
Konec lanskega leta so kandijski most razbremenili s pomočjo prednapetih jeklenih vrvi in tako mostno konstrukcijo dvignili za približno 2 cm, obtežbo, ki so jo prej nosile spodnje pasnice, pa so prevzele jeklene vrvi. To je bila ena ključnih faz pri sanaciji mostu. Gre za izvirno rešitev razbremenitve in jo bodo predstavili na zboru gradbenih konstruktorjev.
Razbremenitev je omogočila začetek menjave nosilnih delov mostu. Kljub zimi dela pri sanaciji kandijskega mostu dobro potekajo. Že lani jeseni pa so z injekti-ranje sanirali kamnite obrežne opornike in oboke ter jih prečno in vzdolžno povezali z jeklenimi vezmi. Prihodnji mesec naj bi začeli obnavljati vozišče, pločnike, uredili odvodnjavanje, ograjo in komunalne vode. Če bo vse teklo po načrtih, bodo dela končana v predvidenem roku, to je maja. Po sanaciji bo kandijski most odprt za promet z osebnimi in dostavnimi avtorpobili manjše nosilnosti.
Dela pri rekonstrukciji Seidlove ceste so zaradi zime obstala. Ko bo moč, bodo dokončno uredili oporne zidove in komunalne vode, površine pred osnovno šolo in
gimnazijo, postavili kovinske ograje po celi dolžini zgornjega kamnitega opornega zidu ter asfaltirali pločnike, kolesarske steze in dostopne poti.
Lani so za severno obvoznico sprejeli lokacijski načrt in plačali odškodnino za spremembo namembnosti zemljišča. Sedaj tečejo dejavnosti za pridobitev lokacijskega dovoljenja, kmalu naj bi izbrali izdelovalca projektov za gradbeno dovoljenje in izvedbena dela; poteka cenitev zemljišč ter sklepajo sporazume o nakupu zemljišč, o odškodninah in nadomestnih gradnjah za objekte, ki se bodo morali umakniti novi cesti; gradnja bo prizadela okoli 50 lastnikov. Če bo moč številne težavp rešiti sporazumno in ne bo treba sprožiti razlastitvenih postopkov, se bodo dela lahko začela jeseni. Gradnja novomeške severne obvoznice bo stala več kot milijardo tolarjev.
Poleg dokončanja Seidlove ceste in obnove kandijskega mostu naj bi letos uredili še zavijalni pas na Kandijski cesti pri lekarni ter rekonstruirali del Kandijske ceste med Hadlovo vilo in križiščem v Žabji vasi.
Ko bo vse to narejeno, naj bi bila prometna gneča v mestu manjša, občutno izboljšanje pa pričakujejo šele z zgraditvijo severne obvoznice in nove Šmihelske ceste.
A. B.
Im* l . tf' • i
KRKINI ČASI - Na dobro obiskani novinarski konferencu na Otočcu je generalni direktor Krke Miloš Kovačič s sodelavci predstavil lansko poslovanje in Krkine načrte. (Foto: A. B.)
ZA PROSTOVOUCE RDEČEGA KRIŽA - 1. februarja je Območna organizacija RK Novo mesto organizirala prvo promocijo skupnega projekta RK SLovenije in Belgije - konferenco širjenja znanj za prostovoljce RK. Njen namen je usposobiti in osvežiti znanja aktivistov za širjenje znanj otrokom v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Udeleženci konference so se seznanili z zgodovino gibanja RK, razvojem RKS, temeljnimi načeli in humanitarnim pravom. Poudarili smo, da je razlika med poklicnim in prostovoljnim delom predvsem v tem, da prostovoljec dela s srcem, kar občuti tudi tisti, ki je njegove pomoči deležen. Zato je tako obliko dela posebno pri mladih potrebno razvijati. Udeleženci so odšli v svoja delovna okolja z občutkom zadovoljstva in z mislijo: "Bistvo znanja je imeti ga in ga uporabiti!" (Dragica Nenadič - OORK Novo mesto)
OBČINSKI SEKRETARJI - Na "pregledu" dela občinskih sekretariatov je Feliks Strmole (prvi z desne) predstavil dela in načrte na komunalnem področju. (Foto: A. B.)
USPEŠNO ZAORALI V LEDINO LOKU.N E SAMOUPRAVE - V soboto, 3. februarja, je imela občinska organizacija Združene liste Šentjernej občni zbor, ki so se ga poleg številnih občanov udeležili tudi poslanka Sonja Lokar, predsednik območne organizacije Matjan Somrak in tajnik Jože Florjančič. Čeprav sta prišla občinska uprava in svet v lokalno samoupravo nepripravljena, je za njima kar uspešno leto, saj jim je v svetu uspelo po začetnih strankarskih peripetijah zadevo v spoznanju, da delajo za kraj, umiriti. Za dobro občanov se bosta svetnika ZLSD borila še naprej, stranka pa sije za letošnje leto zadala kar nekaj nalog, med drugim tudi ustanovitev mladega foruma, volilne aktivnosti in poletno srečanje članov na Gorjancih. Sonja Lokar je spregovorila tudi o izstopu stranke iz koalicije. “Velika razlika je, če se menjajo ministri zaradi Depale vasi, stanovanjske afere in podobno, ali pa zato, ker brani delavce. Po zborih stranke je bil odhod iz koalicije sprejet kot nujen, a odločilen korak, čeprav mnoge skrbi, kakšen bo sedaj naš vpliv. Če bodo volitve oktobra letos, je bil to že pn i korak v predvolilni kampanji, "je rekla Sonja Lokar. (Foto: T. Gazvoda)
Beograd v Suhi krajini ali šahovske krajevne skupnosti
Vprašanje, ali naj postane Dvor z enajstimi okoliškimi vasmi krajevna skupnost, je na zadnjih dveh sejah novomeškega občinskega sveta (bili sta v tednu dni) postalo pravo politično vprašanje.Pravzaprav ne gre za to, ali KS Dvor ali ne, ampak za to, kako in po kakšni poti. Vladajoča večinska koalicija v občinskem svetu kot en mož zagovarja stališče, da bi moral svet (za to pa je potrebna spremembna statular- ' nega sklepa in s tem dvotretjinska večina) takoj omogočiti, da se Dvorjani in okoliške vasi izločijo iz sedanje KS Žužemberk in ustanovijo svojo. Nasprotna stran pa prav tako enoglasno takemu postopku nasprotuje in zahteva referendum, medtem ko pozicija trdi, da je dovolj z anketami in na javnih zborih izražen interes za KS Dvor. Očitki z ene in druge strani so letali kot projektili.
V anketi so se prebivalci Dvora in enajstih okoliških vasi lani poleti z več kot 90 odst. izrekli za svojo krajevno skupnost. Tudi na septembrskem zboru krajanov, ki se ga je udeležilo 63 od več kot 800 prebivalcev, so bili za Jo, čeprav je res, da je bilo takrat slišati tudi nekaj mnenj, naj bi izvedli referendum o tem vprašanju. Poleg tega so se prebivalci Ajdovca in okoliških vasi, ki tako kot Dvor sodijo v KS Žužemberk, na zboru izrekli, da bi, če bi ustanovili KS Dvor, oni hoteli ostati v KS Žužemberk.
Opozicija v mestnem svetu vseskozi zatrjuje, da nima nič proti ustanovitvi KS Dvor - svoje čase je bil Dvor celo občina - vendar
ne brez referendumsko ugotovljene volje ljudi. V burni razpravi je bilo slišati celo primerjave z odcepljanjem Slovenije od Beograda. Seveda je v suhokranjskem primeru Slovenija Dvor, Žužemberk oziroma tisti svetniki, ki hočejo na vsak način “preprečiti osamosvojitev", pa Beograd.
Kajpada so zadaj nečedne politične igrice in najbrž kalku-liranja oziroma tisto, kar se v “vi-
• Kakorkoli že, referendum bo, in to kar na štirih referendumskih območjih: v Ajdovcu, na Dvoru, v Šmihelu pri Žužemberku in Žužemberku. Vprašanje se bo glasilo: Ali ste za to, da se na vašem referendumskem območju ustanovi krajevna skupnost? Referendum bo 17. marca, na dan sv. Jedrti, ki je tudi zaščitnica popotnikov. Naj varuje tudi take in drugačne referendumske popotnike. Sicer pa star slovenski pregovor pravi: Če ne prej, na sv. Jedrti dan topla sapica pripihlja. Bomo 'videli, kakšna sapica bo na ta dan zapihala v Suhi krajini.
šoki" politiki tako radi grejo: po šahovskem vzoru preigravajo različne variante in ugotavljajo možne izide. To pa je v tem primeru ne samo smešno, ampak bedno, vsekakor pa nekaj, kar tako razumljeno in izvajano politiko dela odbijajočo. Seveda so za normalno občutljivega in nestrankarsko usmerjenega človeka take stvari mučne, strešne in odvratne. ANDR£J BARTEU
MŠŠ I Z M AS IH OBČI M
ma*
Kratek stik zaradi zveze
Svetniki o ZSO, katere generalni sekretarje brez njihove vednosti postal črnomaljski podžupan
ČRNOMELJ - Pred časom je bila v našem časopisu kar precejšnja polemika med črnomaljskim županom Andrejem Fabjanom in podžupanom Vladom Starešiničem o novonastali Zvezi slovenskih občin (ZSO), o imenovanju Starešiniča za generalnega sekretarja zveze ter o članstvu ali nečlanstvu črnomaljske občine v njej. Končno so svetniki dobili tudi nekaj informacij o ZSO.
Svetniki so zvedeli, da je v osnutku statuta zveze zapisano, da zastopa občino v ZSO župan ali predsednik občinskega sveta oz. njuni namestniki. Za sprejem v zvezo mora občina izpolniti pristopno izjavo, članica pa postane, ko tako sklene predsedstvo zveze. Črnomaljska občina je že članica Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije-združenja slovenskih občin, sicer pa je povezovanje z drugimi občinami možno, če tako odločita dve tretjini navzočih članov občinskega sveta.
Svetniki iz LDS, DeSUS in ZLSD so menili, da je Zveza slovenskih občin precej strankarsko obarvana ter da so proti članstvu v njej, ker so že v združenju slovenskih občin. Če v zvezi že hočejo imeti Starešiniča za generalnega sekretarja, naj ga imajo, ne bo pa vključeval vanjo Črnomlja. Zdelo se jim je skrajno neprimerno, daje
podžupan tako ignoriral občinski svet in župana, samovoljno odšel na ustanovni sestanek in predstavljal črnomaljsko občino. Slišati je bilo mnenje, da je šlo najbrž tudi za kršenje statuta občine. Po mnenju enega od svetnikov bi morali reagirati takoj, ko je župan prvič v časopisu zapisal, da je črnomaljska občina vstopila v ZSO brez njegove vednosti. Po njegovem je čudno, da je podžupan generalni sekre"tar, zveza pa bo šele odločila, ali bo črnomaljsko občino sploh sprejela.
Do besede je prišel tudi podžupan Vlado Starešinič, ki je dejal, daje pri občinskem svetu narobe, da preveč hitro obsoja. “Na ustanovnem sestanku ZSO nisem sodeloval v imenu občine in če bi vedel, da bo takšna reakcija, ne bi šel zraven. V demokratičnem svetu je dovoljena iniciativa, ki se je tokrat rodila iz potrebe, ker se doslej občinam ni uspelo uspešno povezati nasproti državi. Gre torej zgolj za iniciativo in svetniki bodo odločili, ali se bodo vključili ali ne. Sicer pa sem bil k ZSO povabljen in ne gre za moje osebno izživljanje,” je dejal Starešinič, svetniki pa so soglasno sprejeli sklep, da se njihova občina začasno ne vključi v Zvezo slovenskih občin.
M. B.-J.
So potrdila obrtnikov ponaredki?
Tako so se spraševali svetniki, ko so razpravljali o načinu obračunavanja storitev v otroškem vrtcu - Za vse otroke naj veljajo enaka merila - Višje ekonomske cene
METLIKA - Metliški svetniki so se na zadnji seji zopet precej časa zadržali pri otroškem vrtcu, predvsem pa pri sprejemanju višje ekonomske cene v vrtcu in jaslih ter pri načinu obračunavanja plačila storitev. Po daljši razpravi so se strinjali z novo ekonomsko ceno, sprejeli pa so tudi sklep, da dosedanji način obračunavanja plačil ni sprejemljiv ter da naj zato do naslednje seje v vrtcu pripravijo nov način obračunavanja.
Po novem bo ekonomska cena v jaslih 38.735 tolarjev, kar je za dobrih 27 odst. več kot doslej, v vrtcu pa 25.098 tolarjev, torej za odstotek višja od prejšnje. Skok ekonomske cene v jaslih je tako velik tudi zato, ker je sedaj izračunana po dejanskih stroških, prej pa je bil del stroškov v jaslih vračunan v ceno vrtca. Sicer pa bodo tisti starši, ki plačujejo najvišji prispevek, torej 55 odst. ekonomske cene, za jasli odšteli 21.304, za vrtec pa 13.804 tolarje, medtem ko je najmanjši prispevek 6.000 tolarjev.
Svetniki pa se še vedno niso sprijaznili s tem, da najvišji prispevek poleg staršev z najvišjimi dohodki plačujejo tudi vsi obrtniki in brezposelni. V jaslih je otrok s takšnimi starši šest (od tega 3 brezposelni in 2 obrtnika), v vrtcu pa 61 (12 nezaposlenih, 35 obrtnikov). V vrtcu zatrjujejo, da bi - izračunano po pravkar sprejeti ekonomski ceni -dobili od staršev za skoraj 5 milijonov in pol tolarjev manj, če bi tudi nezaposleni starši in obrtniki plačevali po dohodku. Ta denar pa bi potem moral plačati občinski proračun. Svetnike je razburila predvsem opazka, ki je prišla iz
vrtca, češ da iz izkušenj vedo, da obrtniki prinesejo v vrtec potrdila o nizkem dohodku.
Svetniki so menili, da morajo biti merila za vse enaka, torej plačevanje glede na dohodek na
družinskega elana PrflHvcom t-,*i
po njihovem mnenju vrtec ni ustanova, ki bi odločala, ali je potrdilo o dohodku verodostojno ali ni. In če vrtec meni, da potrdila niso resnična, mar to pomeni, da metliška davkarija izdaja ponaredke, so se vprašali svetniki. Župan je pojasnil, da bo vrtec kljub morebitni spremembi načina plačevanja storitev dobil enako vsoto denarja, kajti če ga ne bodo plačali starši, ga bodo primaknili iz občinskega proračuna.
M. B.-J.
VINIŠKE PEVKE - Prof. Mirko Ramovš je v Vinici predstavil drugega izmed sedmih delov knjige o slovenskem plesnem izročilu z naslovom Polka je ukazana. Zapis, kakršnega imajo po njegovi zaslugi belokranjski plesi, pa bi si zaslutile tudi pesmi. Nekaj so jih ob predstavitvi njegove knjige zapele tudi pevke viniške folklorne skupine (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.)
STOŽIVKA IN STOŽER
ČRNOMELJ - V Mladinskem kulturnem klubu Črnomelj bo v petek, 9. februarja, ob 21. uri nastopila gledališka skupina Artiku-lator teatra Gromki iz Ljubljane. Trije igralci bodo predstavili začinjeno zmes literature, igre, pantomime, cirkuških in artističnih točk, ki so ji dali naslov Stoživka in stožer.
BELOKRANJSKA
PREJA
LJUBLJANA - Društvo Bela krajina iz Ljubljane priredi v soboto, 10. februarja, ob 20. uri v kavarniških prostorih hotela Slon tradicionalno kulturno-zabavno prireditev Preja 96. Nastopili bodo tamburaši iz Dragatuša, gostja bo prva slovenska vinska kraljica Lidija Mavretič, za ples in dobro voljo pa bo skrbel ansambel Praprotnik s pevko.
GINEKOLOŠKO
PREDAVANJE
ČRNOMELJ - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba Črnomelj organizira ginekološko predavanje v torek, 13. februarja, ob 19. uri v osnovni šoli Dragatuš in v četrtek, 15. februarja, ob 18. uri v gostišču Vlašič v Dolenjcih. Predavala bo ginekologinja dr. Gordana Melinček-Pavlovič.
Kovinar gre končno le v stečaj
Sklad RS za razvoj je v Črnomelj sicer poslal poročilo o gospodarjenju s svojimi podjetji Belt, Leso in Kovinar, nič pa ni napisal o prihodnosti, kijih čaka
ČRNOMELJ - Črnomaljski svetniki so od Sklada Republike Slovenije za razvoj zahtevali poročilo o njegovem gospodarjenju s podjetji Belt, Leso in Kovinar, katerih lastnik je, ter hkrati vizijo razvoja teh podjetij. Skladje po lastnih trditvah Črnomaljcem kot edinim v Sloveniji poslal obsežno poročilo o delu v omenjenih podjetjih, “pozabil” pa dopisati, kaj lahko pričakujejo v prihodnosti.
O problemih v Beltu od leta 1992, ko je postal skladova last, smo sproti poročali. Ko je 12. maja lani Elektro Ljubljana Beltovemu vzporednemu podjetju Belt Livar prenehal dobavljati elektriko in se je proizvodnja ustavila, je bil 22. maja uveden stečaj. 4. obtobra je spet pognal proizvodnjo IMP Livar iz Ivančne Gorice, ki je podpisal najemno pogodbo do leta 1998 in zaposlil okrog 150 delavcev. V matičnem podjetju Belt so še vedno zaposleni delavci, ki jih prištevajo v zaščiteno kategorijo in se vzdržujejo iz najemnine IMP Livarja. Gre za 39 delavcev, od katerih jih je na delu 16, ostali pa na čakanju.
Adria Caravan, v okviru kate.re je bilo hčerinsko podjetje Leso, je za leto 1995 predvidela zmanjšanje proizvodje prikolic, zaradi zmanjševanja stroškov pa večji del proizvodnje iz Črnomlja prenesla v podjetje Podgorje Šentjernej. Zato se je izguba v Lesu povečala za trikrat. Del zemljišča, proizvod-
nega objekta in strojne opreme programa “žaga” so nato prodali zasebnemu podjetju Žaga Žora, ki je zaposlilo 14 delavcev. Proizvodno halo in stroje programa “galanterija” je vzelo v najem podjetje Visteam in zaposlilo 21 delavcev, medtem ko je del strojev in proizvodni objekt programa “masiva” v najemu podjetja Esol, ki je zaposlilo 80 delavcev. Od 204 presežnih
RAZGRNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA DANFOSS
ČRNOMELJ - Tukajšnji občinski svet je na svoji zadnji seji sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Danfoss Črnomelj, ki obravnava razširitev proizvodnje tovarne Danfoss Compressors. Osnutek bo razgrnjen na sedežu občine Črnomelj, med javno razgrnitvijo pa bo sklicana tudi javna obravnava.
delavcev Lesa se jih je prezaposlilo 148. Vodstvo Lesa je zaradi prezadolženosti poskušalo obveznosti podjetja rešiti z uvedbo postopka prisilne poravnave, a
• V Kovinarju je sicer ostalo zaposlenih 6 delavcev, a od aprila 1993 ne posluje več. Sklad je poskušal prodati delež oz. sredstva podjetja, toda kupci so ponujali manj kot polovico od ocenjene vrednosti. Lani spomladi seje na tretji razpis prijavilo podjetje MKS iz Semiča. Dogovor je bil tako daleč, da je bil že določen datum kupoprodajne pogodbe. Skladje pričel razgovore o diskontu terjatev z upniki Kovinarja, ki v to niso pristali, zato je MKS odstopil od nakupa. Ker sredstev podjetja ni uspelo prodati in ne kaže, da bi bilo moč oživiti poslovanje, je skupščina družbe Kovinar 22. decembra sprejela sklep o uvedbi stečajnega postopka.
prišlo je že do rubeža strojev, ki so jih imela v najemu novo ustanovljena podjetja. Da bi se temu izognili, so se v Lesu odločili za stečaj.
M. BEZEK-JAKŠE
V Semiču predlagajo samoprispevek
S petletnim samoprispevkom bi lažje dogradili prizidek k osnovni šoli, modernizirali lokalne ceste in postavili zapornice na železniškem prehodu v Rožnem Dolu
SEMIČ - Odkar je nastala selniška občina, je bilo večkrat slišali predloge, da bi morali za najpomembnejše naložbe razpisati samoprispevek, sicer vsaj še nekaj let ne bodo kos posodobitvam. Za prvo sejo občinskega sveta v letošnjem letu so tako pripravili predlog sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za naložbe v šolstvu, modernizacijo lokalnih cest in postavitev zapornic na železniškem prehodu v Rožnem Dolu.
V Semiču so izračunali, da bi referendum lahko pripravili v prvi polovici letošnjega leta, tako da bi z deli pričeli še letos ali v začetku prihodnjega leta. Če se bodo torej za referendum odločili, potem bodo prebivalci semiške občine pet let plačevali 1,5 odst. od neto plač, dohodka, pokojnin ali katastrskega dohodka. Vsi tisti, ki imajo v občini stanovanjske ali počitniške hiše, ne pa tudi stalnega bivališča, pa naj bi plačali enkrat na leto 10 odst. povprečne meseč-
ne plače v Sloveniji v preteklem letu.
V petih letih bi se tako v občini zbralo 131 milijonov 250 tisoč tolarjev, kar pa ne bi zadostovalo za dokončanje vseh naložb, ki jih nameravajo zgraditi s samoprispevkom. Zmanjkalo bi namreč 183 milijonov 750 tisoč tolarjev. Ta denar bi občina zagotovila iz proračuna, pomoč pa namerava poiskati tudi pri ministrstvih, sponzorjih in izvajalcih. Za dograditev prizidka k osnovni šoli Semič
namreč potrebujejo še 122 milijonov tolarjev, iz samoprispevka pa bi bila šola deležna 20 milijonov tolarjev. Za modernizacijo ceste Štrekljcvec-Jugorje, ki velja 125 milijonov tolarjev, bi iz samoprispevka namenili 70 milijonov tolarjev, za cesto Štreklejec-Grad-nik pa 20 milijonov tolarjev, medtem ko bo celotna naložba veljala 34 milijonov tolarjev. 15 milijonov tolarjev naj bi šlo za modernizacijo ceste Semič-Črešnjevec, medtem bo bo investicija veljala 10 milijonov tolarjev več.
Za postavitev zapornic na železniškem prehodu v Rožnem Dolu bi s samoprispevkom zbrali 6,25 milijona tolarjev, preostanek do 9 milijonov, kolikor velja naložba, pa bi morali zagotoviti iz drugih
31. MARCA VOLITVE V METLIŠKIH KS
METLIKA - 31. marca bodo v vseh krajevnih skupnostih v metliški občini na običajnih 23 voliščih neposredne volitve predsednikov in članov sveta KS. Izvoljeni bodo tisti, ki bodo dobili največ glasov. Kandidate lahko predlagajo politične stranke in volilci, slednji bodisi s podpisovanjem ali na zborih volilcev. Žbore volilcev bodo morali sedanji predsedniki svetov KS sklicati od 24. februarja do 5. marca, 6. marca do 19. ure pa bodo pri občinski volilni komisiji morali vložiti vse kandidature. Komisija bo ugotovila skladnost kandidatur z zakonom ter na krajevno običajen način objavila razglase.
O PREHRANI PRAŠIČEV
ČRNOMEU - V sredo, 14. februarja, bo ob 9. uri v sejni sobi občine Črnomelj predavanje o prehrani prašičev. Predavala bo specialistka za prašičerejo Zdenka Kramar iz Kmetijskega zavoda Novo mesto.
‘^Igraj kolo”
Predstavili 2. del Ramovševe __________knjige__________
VINICA - Folklorna skupina kulturno - umetniškega društva Oton Župančič iz Vinice je minulo soboto pripravila zanimiv folklorni večer “Igraj kolo” domačih tamburašev, folkloristov, pevcev, folklornih skupin iz Črnomlja in Adlešičev. Predstavili so tudi 2. del knjige Mirka Ramovša Polka je ukazana, ki prinaša opise ljudskih plesov iz Bele krajine in Kostela. Prof. Ramovš se že dolga leta ukvarja z ljudskim izročilom, predvsem s folkloro, in Belokranjci priznavajo, daje tudi njegova zasluga, da seje ohranilo toliko folklornih skupin.
Ramovš je že pred poldrugim desetletjem napisal prvo knjigo Plesat me pelji, druga knjiga, ki jo je izdala založba Kres iz Ljubljane, pa prinaša izročilo iz Gorenjske, Dolenjske in Notranjske, in sicer opise plesov, orise njihovega nastanka, besedila, notne zapise in kinetograme. Knjiga ni le plod njegovega dela, ampak tudi mnogih, ki so pred njim raziskovali slovensko izročilo. Polka je ukazana bo torej dobrodošel priročnik za vse, ki se ukvarjajo s folkloro, njena vrednost pa je v tem, da se folkloristi seznanijo s tem, kakšni so bili plesi v prvotni obliki. Ramovševa želja je, da bi tako belokranjske folklorne skupine lažje ohranjale svoje plesno izročilo.
M. BEZEK - JAKŠE
ČRNOMALJSKI ŽUPAN RAZPISAL VOLITVE
ČRNOMELJ - 22. januarja je imel črnomaljski župan Andrej Fabjan pogovor s predstavniki krajevnih skupnosti o volitvah v svete krajevnih skupnosti, kijih je razpisal za 14. aprila. Posebnih zadržkov ni bilo, zato v občini upajo, da bodo priprave na volitve in same volitve potekale po rokovniku, ki ga je že sprejela občinska volilna komisija. V svetih KS bo - glede na velikost KS - 5 do 9 članov. Volitve bo vodila občinska volilna komisija, ki bo imenovala volilne komisije v KS, določila volišča in volilne odbore. V KS pa bodo morali najprej evidentirati kandidate za člane sveta, 9. in 10. marca pa bodo zbori občanov.
Sprehod po Metliki
BIFEJU BREZA V LJUBLJANI pravijo tudi “belokranjska ambasada”, kajti tam se zbirajo v Ljubljani živeči Belokranjci. Pa k Tonetu Grahku ne hodijo samo pit, temveč tam tudi sestankujejo. Najštevilnejša zasedba je ob torkih in, kar je najbolj zanimivo: v Ljubljani so tako Črnomaljci kot tudi Metličani predvsem Belokranjci. Zdraharstva, ki je tako značilno za sončno stran Gorjancev, domala ne poznajo. “Tu smo se uspešno dogovorili že za marsikatero akcijo, tudi za letošnjo prejo, prireditev, ki že vrsto let razveseljuje ljubljanske Belokranjce,” pove Mirko Jelenič, sicer generalni sekretar slovenskega Rdečega križa. “Pa tudi za predstavitev moje nove knjige,” pristavi lonček Jure Šterk, svetovni pomorščak.
V KLINIKI CINIZMA NA VAŠEM KANALU so se pričeli pojavljati tudi Belokranjci. Metliški hudobnež Matjaž Rus je zbral okrog sebe delovno ekipo, ki jo sestavljajo Maja, Peter, Luigi ter vrsta metliških mladeničev. Do zdaj so obdelovali v glavnem turistične teme, in sicer tako prepričljivo, da je kar nekaj ljudi pričelo verjeti, kako so Metličani zgradili jezero oziroma kako trapasti so, da se mečejo na Pri-mostku v Kolpo sredi zime.
PODZEMELJSKIM ŠOLARJEM MED ZIMSKIMI počitnicami ne bo dolgčas, saj pripravlja šola vrsto športnih in drugih dejavnosti. Marsikdo se bo tudi odločil priključiti se aktivnostim, ki jih načrtuje za ta čas metliška Ljudska knjižnica.
Črnomaljski drobir
KOPINA - Adlešičani so lahko kar veseli, da bodo dobili ob občinskem prazniku kopino kot ekološko grajo. To priznanje v negativnem smislu je namreč v obliki umetniškega dela znanega in priznanega črnomaljskega akademskega kiparja Jožefa Vrščaja. Če bodo kipec dali na dražbo, bodo [ gotovo iztržili dovolj denarja, da j
bodo lahko redno plačevali odvoz
smeti z vaškega pokopališča.
PROMET - Po eni strani se voziki jezijo, da je po cestah v Beli krajini preveč policistov, kontrol, ustavljanj, po drugi strani pa je po besedah župana Fabjana prvi mož črnomaljskih policistov osupnil, ko mu je predlagal, naj ob koni-
ivvj mu j|in,uuigiii, naj kjm
cah, zlasti okrog 14. ure, na najbolj zatrpanih križiščih v mestu polici-
sti pomagajo urejati promet. Prav bi bilo, če bi s tem policisti začeli r, čim prej, da se ne bo še kateremu p Črnomaljcu zgodilo tako, kot seje tistemu meščanu, ki je potem, ko d mu je bilo dovolj piskanja in za- z.
slojev, začel sam urejati promet v enem od ozkih mestnih grl.
VOŽNJA - V odloku o urejanju cestnega prometa v naseljih črnomaljske občine je člen, ki pravi, da je v Župančičevi in Kidričevi ulici - v obeh sta osnovni šoli • učenje vožnje z motornimi vozili prepovedano od 7. do 8. in od 1 L do 14. ure. Torej takrat, ko je na cesti največ otrok, avtomobili avto šol, ki vozijo najbolj po predpisih, ne smejo priti blizu, medtem ko ostali vozniki lahko divjajo, kakof, s< in kolikor jih je volja.
Semiške tropine
GREHI - Semičan seje ob ne-1 ja davnem obisku ministra za no- St tranje zadeve Andreja Štera iz- tli pršil s predlogom, naj bi imeli ( le Semiču policiste, ki bi poznah domačine in domačini njih. Tikf r,, bi si lažje pomagali med seboj-1 (j, “Tudi jaz grem raje k spovedi k (j( svojemu župniku, ki me že poznu: Z| in mu lahko povem le polovico grehov, za drugo polovico ve žup'1 nik že sam.” je dejal Semičan. | f
CESTA - V Semiču imajo še eh (skoraj) nerešljiv problem. N1-' vedo, kako naj s kolikor toliko /nosnimi stroški zgradijo cesto od Štrekljevca proti Jugorju, ko pa jc na cesti od kamnoloma, iz kateN' ga vozijo pesek, najprej dovoljc" osni pritisk 8 ton, potem 6 ton ih na koncu le še 4 tone. Zaradi teg9 bodo morali peljati pesek dva k ra1 namesto enkrat, če pa bodo tovof' njaki težji, kot je dovoljeno, hod0 ob cesti že stali policisti s tehtni' eami.
M1ŠELOVKA - Na KrvavčjeiJ Vrhu imajo cestno “mišelovko”. * vinogradu pod ostrim ovinkom sli je namreč znašel že marsikateu voznik, med njimi tudi nekaj l‘r kih, ki poti niso poznali, ob ceSjj pa ni prometnega znaka, ki bij1" opozoril na nevarnost. Vaščanoih ostaja le dvoje: da vztrajajo, nhl pristojni uredijo ovinek in ga primerno označijo, ali pa organ1' zirajo nekakšno vaško stražo reševanje ljudi in vozil iz “miš** lovke".
)r
OPOZORILO - Prejšnji teden se je v Kočevju pripetilo več manjših prometnih nesreč. Nesreče, v katerih ni manjkalo prevračanj avtomobilov, so se k sreči končale brez omembe vrednih telesnih poškodb voznikov ali sopotnikov v vozilu, so pa zato lastnike avtomobilov “olajšale” za več sto tisoč tolarjev. Ker je v začetku tega tedna teževe na cestah povečal še na novo zapadli sneg, kočevski policisti vse voznike opozarjajo, naj prilagodijo vožnjo razmeram na cesti.
PRESELITVE - Kočevska občinska služba za stanovanjske zadeve, ki je dolga leta domovala v mnogim dobro znani in večkrat obiskani stavbi na Ljubljanskim cesti ob pošti, se je pred nedavnim preselila v stavbo kočevske občine. Zaradi dogovora o razdelitvi prostorov v stavbi med občinsko upravo in republiško upravno enoto so večino preselitev v stavbi že opravili. Tako so se inšpekcijske službe že lani preselile v bivšo stavbo Avto burna, kjer je svoje nove prostore dobil tudi javni tožilec. Nekaj preselitev se še obeta, že sedaj pa se ve, da je najdebelejši konec v preselitvah potegnilo okrajno sodišče v Kočevju.
Mirtovški šratelj:
“Sem slišal, da je ljubljanski Župan iz sredstev reprezentance porabil samo za preureditev svoje pisarne toliko, kot znašajo štirje letni proračuni občine Osilnica. Naj se ve, kaj je Ljubljana in kaj Osilnica!”
II MM* I z N A_Ž IH OBČIN ttHU
v
Krajani proti odlagališču v Sahnu
Ribniški zobotrebci
MLADI IN HIŠE - V zadnjih nekaj letih je kljub težkim gospodarskim razmeram in veliki brezposelnosti v občini kar nekaj mladim družinam uspelo postaviti hiše. Temu se ni pretirano čuditi, saj ima skoraj vsak pravi Ribničan svoj košček zemlje ali gozda. Prav tako je med tradicionalno vzgojenimi Ribničani močno v navadi pomoč staršev mladim pri njihovem prostovoljnem ali pa tudi “prisilnem" dokazovanju, da so dobri gospodarji. V duhu tekmovalnosti, začinjene tudi s kančkom zavisti (po pravilu: “če ima 'p I sosedov, bo imel tudi naš“) pa 'L mladim v Ribnici uspeva, da si ”) postavijo hiše, še predno se poro-' čijo. Thko tudi danes še ni mogoče reči, da ne velja več, kar so govorile že naše babice, “da se je z Ribničanom dobro poročiti!” OBLETNICA - Po skoraj letu dni Anton Šmalc iz Dolenjih Lazov pri Ribnici še vedno bije svoj boj proti občinski upravi. Se vedno bolj ali manj redno prihaja v stavbo ribniške občine, kjer po hodniku razvrsti po tleh zajeten šop listin, ki zadevajo njegovo ;vi I Zemljo in izpričujejo vse postopke in spore, ki jih je v zvezi z njo imel. Marca bo minilo leto dni, odkar je pričel s svojim nenavadnim protestom, za katerega pa se že dolgo nihče več ne zmeni, ker menda vse nepravilnosti, ki jih očita nekdanji in sedanji občinski upravi ter j Sodiščem, obstajajo “le v njegovi glavi”.
3
NOVA PRIDOBITEV
LOŠKI POTOK -1. februarje- j ja je začela obratovati nova reto- stavracija v prenovljeni menzi nekdanjega obrata Rika v Ma-
i 'I lem Logu. To je nova poslovna 8 1 enota gostilne “Pri Kapcu.”Tfe-lk°jnutno bo obratovala samo v dopoldanskem času, nudili pa 'nB j bodo malice in kosila, kar bo :,0 Zlasti dobrodošlo turistom in j p. poslovnežem.
laški sel
PROSTOVOLJNI TABOR Center za uravnoteženi razvoj “Vitra” Cerknica bo letos tudi v občini Velike Lašče v eni izmed Vasi organiziral mednarodni prostovoljni delovni tabor. Lani je Vitra organizirala tri take tabore, v laški občini pa ni bilo nobenega, ker so Laščani ponudbo zaradi pomanjkanja denarja odklonili, •bedtem ko so jo za letos sprejeli.
TAJNI SKD? - Pred kratkim je bil v Velikih Laščah sestanek stranke SKD. Vabila nismo dobili (je bil sestanek tajen?) in tako Smo zvedeli le, da sta sc ga udeležila tudi državni sekretar v ministrstvu za promet Marjan Dvornik in poslance v Državnem zboru Benjamin Henigman iz Ribnice.
: ZDAJ GOSPODARIJO SAMI • Lani je imela laška občina svoj Biro račun pri upravni enoti mesta Ljubljane in nanj so prihajala Vplačila za občino in iz njega so Ljubljančani tudi izplačevali. Zdaj, od novega leta, pa vse to Opravljajo Laščani sami.
Stanovanjska afera še ni dobila epiloga
Vanjo vpleten tudi kočevski Župan Janko Veber
S stanovanji na Trgu zbora odposlancev v Kočevju so bili zapleti že od samega začetka. Najprej so bila stanovanja kar nekaj časa prazna, ker se tedanji poslanci občinske skupščine niso mogli dogovoriti, komu vse naj bi bila stanovanja dostopna. Enotni so si bili le v oceni, da v stanovanja v centru mesta, ki so veljala za elitna, ne gre naseliti “socialnih problemov". Stanovanja so zato opredelili za službena, vendar pa jih kot takšna niso mogli razdeliti, ker so nekateri poslanci vztrajno zavračali pravilnik o razdelitvi službenih stanovanj, ki ga je pripravil tedanji izvršni svet. Spodletel jim je tudi poskus, da bi stanovanja prodali ali oddali v najem kot profitna, saj so bila stanovanja precenjena.
Nekaj stanovanj jim je sicer uspelo razdeliti, tri stanovanja na TZO12-18, ki se jim je po obnovi stavbe na TZO 10 pridružilo še sedem stanovanj, pa so ostala prazna skoraj vse do začetka letošnjega leta. Z razdelitvijo teh stanovanj na podlagi aprila lani sprejetega pravilnika o oddaji službenih stanovanj bi se pred leti vzpodbujena stanovanjska afera v Kočevju po vseh pravilih morala s tem zaključiti - zgodilo pa se je ravno obratno! Dolgo piriprav-Ijani in težko pričakovani pravilnik je namreč padel že na svojem prvem izpitu: v njem ni varovalke, ki bi onemogočila tistim, ki imajo stanovanjski problem že rešen z lastniškim stanovanjem, da bi dobili tudi službena stanovanja. Zgodilo pa se je ravno to, kar sicer ne bi bilo tako hudo narobe, če med prosilci za službena stanovanja ne bi bili tudi takšni, ki pravzaprav nimajo niti najemniških stanovanj. Tako pa se je celo zgodilo, da je vodja
podružnične šole v Livoldu Nataša Škulj, ki je bila edina na prvotnem spisku dobitnikov stanovanj, ki sploh nima stanovanja, po pritožbi, da je dobila premajhno stanovanje, na koncu ostala celo brez stanovanja. Svetniki njeni pritožbi za dodelitev večjega stanovanja namreč niso ugodili, hkrati pa so ji celo že dodeljeno stanovanje odvzeli in ga dodelili dr. Jožici Boldan, ki se je pritožila, ker po prvotni razdelitvi stanovanja ni dobila.
Ker so bila stanovanja razdeljena v skladu s pravilnikom, občinskim svetnikom menda ni preostalo nič drugega, kot da so vse kandidate za najem službenih stanovanj pozvali, naj resno razmislijo o svoji odločitvi, da bi najeli službeno stanovanje, če že imajo rešen stanovanjski problem. Ker pa je morala stvar posameznika in jo človek ima ali pa nima, sklicevanje nanjo ni zaleglo. Pogodbe za najem so namreč podpisali vsi razen dveh, ki že imata službeni stanovanji. S tem pa zgodbe še ni konec! V ozadju podeljenih in sprejetih stanovanj je namreč še cel kup dogovorov o izmenjavah stanovanj, ki dajejo slutiti, da je bila celotna razdelitev stanovanj vnaprej dogovorjena. Najbolj zanimiva, če ne tudi sporna, pa je zamenjava, v katero je vpleten kočevski župan Janko Veber. V stanovanje, ki ga je dobil župan, naj bi se menda vselil dr. Damir Lolič, od katerega naj bi župan odkupil Loličevo izpraznjeno lastniško stanovanje v bloku, v katerem Veber stanuje. Na ta način bi Veber za časa svojega županovanja zagotovil boljše stanovanjske pogoje ne le svoji družini, s čimer je utemeljeval svojo kandidaturo za pridobitev stanovanja, marveč tudi potomcem svojih otrok! Zanimivosti, ki kličejo po pojasnitvi, pa tudi s tem še ni konec. Krona zakulisnih dogovarjanj je namreč zamenjava, po kateri naj bi se v stanovanje na TZO, ki ga je dobil dr. Lolič, vselil nekdo, ki za službeno stanovanje niti ni zaprosil, kaj šele da bi ga dobil.
M. LESKO VŠEK-S VE TE
V krajevni skupnosti Ivan Omerza so prepričani, da je v kočevski občini še dovolj lokacij, ki so za to primernejše - Predlagano lokacijo so zavrnili že drugič
KOČEVJE - Minulo sredo je bila v krajevni skupnosti “Ivan Omerza” javna obravnava osnutka ureditvenega načrta za novo medobčinsko odlagališče komunalnih odpadkov v Šahnu. Po zatrdilih izdelovalca projekta bi bilo odlagališče zgrajeno v skladu z najsodobnejšimi spoznanji o ravnanju s komunalnimi odpadki, kljub temu pa so krajani z bolj ali manj tehtnimi obrazložitvami predlagano lokacijo odlagališča zavrnili.
Željko Blažeka z Inštituta za ekološki inženiring iz Maribora je v predstavitvi izsledkov raziskave in idejnega projekta nove deponije, ki so ga pripravili v sodelovanju s podjetjem Populus iz Ljub-
dili odplinjavanje, izcedne vode pa bi lovili in prečiščevali. Gradnja deponije bi potekala v več fazah. Tako urejena deponija bi zadoščala za potrebe kočevske in ribniške občine za obdobje 30-ih let.
Zaradi slabih izkušenj in težav, ki jih imajo s sedanjim smetiščem v Mozlju, so krajani o povedanem podvomili. Vedeti so hoteli, kdo jim lahko zagotovi, da bo odlagališče res zgrajeno tako, kot zahteva stroka in predvideva projekt, in ne polovičarsko na škodo okolja in ljudi, kot je to na Kočevskem v
* Glede same lokacije so krajani izrazili prepričanje, da je v kočevski občini še dovolj lokacij, ki so
ljane, povedal, daje celotno pod- ___________...._______________ primernejše kot predlagana, kije
_____________Ji-----: l „ 1_::	■	■ v m>nncr<>Hni Kli /ini nttcpliu IIHp.
ročje na predlagani lokaciji v Šahnu brez tektonskih prelomov ter da so tla nepropustna. Dodatno bi jih zaščitili še s posebnimi folijami, položili bi drenaže in ure-
NOVI PROGRAMI USPOSABLJANJA
KOČEVJE - V sodelovanju z uradoma za delo v Kočevju in Ribnici ter v skladu s potrebami obeh občin pripravlja Ljudska univerza Kočevje v letošnjem letu nekaj izobraževalnih novosti. Poslej se bo na univerzi moč usposobiti tudi za turistične vodnike, oskrbnike hiš in čistilce prostorov. Ljudska univerza Kočevje izvaja poleg programov splošnega izobraževanja ter strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja v sodelovanju z matičnimi šolami tudi različne programe za pridobitev izobrazbe. Trenutno imajo 10 šolskih oddelkov in 7 tečajnih oblik oz. usposabljanj, v katere je vključenih 410 shšateljev in tečajnikov. Med temi jih 75 prihaja od zavoda za zaposlovanje iz Kočevja in Ribnice. Med programi, ki jih nudijo, so kljub temu da jih izvajajo že nekaj let, še vedno zanimivi predvsem programi za pridobitev poklica prodajalec oz. trgovski poslovodja ter jezikovni tečaji. Šolanje potrebnih kadrov bo po zagotovilih kočevskega župana Janka Vebra občina tudi sofinancirala.
SVETLEJŠI ČASI ČRNEGA POTOKA?
DRAGA - V tem letu se obeta Črnemu Potoku cestna povezava s Slovenijo, ne da bi morali prehajati preko hrvaškega ozemlja. Da bi se to uresničilo, si veliko prizadevajo rojaki, ki žive izven kraja. Tako so lani pripravili srečanje, ki se ga je udeležilo preko sto nekdanjih vaščanov ali svojcev. Pripravili so majhno razstavo, ki priča o nekdanji živahnosti, ki je vladala v tej vasi. Danes tu živi še kakih 30 ljudi in ena sama mlada družina. Te dni so izdali promocijsko razglednico, katere avtor je dr. Anton Lavrič, založil pa jo je vaški odbor.
A. K.
• Zavedati se svojega neznanja je velik korak k znanju. (Disraeli)
POGOVOR O ODLIČNOSTI JEZIKA - V počastitev kulturnega praznika je Klub prijateljev Miklove hiše pripravil v petek, 2. februarja, v Miklovi hiši v Ribnici pogovor s slavistko In prevajalko Bogdano Herman o odličnosti jezika. Z navajanjem primerov iz vsakodnevnega življenja ter analiziranjem odgovorov na zastavljena vprašanja udeležencem razgovora je Hermanova postopoma obrazložila vsa stilska pravila in prvine, ki prispevajo k odličnosti jezika. Ob tem je poudarila, da je zelo pomembno poznavanje snovi, o kateri govorimo. Seveda pa je važno tudi to, da nas tisti, kateremu govorimo, razume. Namen razgovora, ki mu je prisostvovalo nepričakovano veliko število udeležencev, pa je po besedah Hermanove predvsem ta, da bi ljudje jezik'uporabljali odgovorno, ga poučevali in bogatili. (Foto: M. L.-S.)
Ponikovci urejajo svojo vas
Urejeno vaško središče bodo svečano odprli že maja, za vaški praznik
PONIKVE PRI DOBREPOLJU - Kristino F-1 Shatvish, rojeno Lenarčič, poročeno s Palestincem, so junija letos, ko so volili odbor vaške skupnosti Ponikve, izvolili za predsednico odbora. V prejšnji občini Grosuplje so bile Ponikve samostojna krajevna skupnost, domačini pa so vedno kritizirali, da ni nič narejenega. Zdaj je krmilo odbora vaške skupnosti prevzela ženska in središče vasi že dobiva novo podobo.
“V sodelovanju z arhitektom iz Grosuplja in pristojnimi organi smo sklenili najprej urediti vaško središče Ponikev, kjer bodo tudi v bodoče potekale vse glavne krajevne prireditve od pustovanja in gasilskih vaj do zborovanj itd.,” pravi predsednica Kristina.
Na tem prostoru, ki meri 3600 kv. m, je bila nekdaj kapelica sv. Florjana, zaščitnika vasi, ki so jo leta 1952 zaminirali; vaška mlaka, urejena 1938 in zasuta 1970, vaška lipa in še kaj. Prostor, ki je bil doslej last SLP (“komunšna” mu pravijo domačini), so najprej pridobili spet v vaško last. Septembra so začeli prostor urejati in so
upoštevali že večletno željo nekdanjega domačina, da bi spet postavil kapelico sv. Florjana.
Kristina El Shawish
Zgradili so tudi stavbo avtobusnega postajališča. Obe stavbi sta že skoraj dokončani. Posekali so drevje, ki je tu rastlo, posadili dve lipi idr. Do otvoritve vaškega središča, ki je predvidena maja letos, pa je treba postoriti še marsikaj. Vsa dosedanja dela so opravili z okoli 550 prostovoljnimi delovnimi urami. Nekaj so postorili tudi domači obrtniki po nižjih cenah. Za dosedanja dela so uporabili denar, ki je ostal od nekdanje KS, in del pomoči občine.
“Veseli me, da so se Ponikovci prebudili. Pridno delajo. Nobeden ni odklonil vabila na delo. To je možno in uspešno gotovo zato, ker vidijo, da delajo zase, za svoj kraj, pa še, da je delo dobro organizirano in da jim s svojim delom dajejo zgled tudi člani odbora vaške skupnosti,” pravi predsednica
KriStina'	J. PRIMC
Stanko Nikolič
Zgodnji turisti
-	■	.	.	— M I
Turistično društvo Kostel pozimi ne spi
FARA - Turistično-športno društvo Kostel je že ta mesec pripravilo bogat program dela, pravi njegov predsednik dr. Stanko Nikolič. Tako so 6. februarja v prostorih Ljubljanske banke odprli razstavo fotografij članov fotokluba družine Fuji, ki bo trajala ves februar, posvečena pa je slovenskemu kulturnemu prazniku.
V	okviru akcije za urejeno okolje so 2. februarja organizirali dobro obiskano predavanje “Urejanje vrta”, na katerem sta predvala inženir Marko Mikuletič iz Arboretuma Volčji Potok in inženirka Ljuba Turk-Šega iz Kočevja.
V	petek, 16. februarja, pa bo ob 17. uri v prostorih osnovne šole v Fari predavanje o zdravi prehrani, spremljano z okoli 200 barvnimi diapozitivi. Predaval bo direktor d.o.o. Izvor iz Ljubljane Jan Kristan, in sicer o vzgoji, pridelavi in predelavi soje ter o izdelkih iz soje, predvsem pa o tofuju, tempehuju in sei-tanuju. Ob tej priložnosti bo tudi pokušnja izdelkov iz soje.
V	zadnjem tednu v februarju pa bo v prostorih nove osnovne šole v Fari še turnir v namiznem tenisu. Skozi ves februar pa potekajo tudi priprave na bližnjo skupščino turistično-športnega društva Kostel.
TO ZIMO DRAGE CESTE
VELIKE LAŠČE, DOBREPOLJE - To zimo je tudi na območju občin Velike Lašče in Dobrepolje zapadlo precej več snega kot minula leta pa tudi ledu na cestah je bilo več. Kljub temu so bile občinske in krajevne ceste kar dobro vzdrževane in vedno prevozne. To pa hkrati pomeni, da so v obeh občinah že doslej porabili skoraj ves denar, ki so ga načrtovali za zimsko vzdrževanje cest v občini. Tako sta povedala tajnica občine Velike Lašče Jerica Lovšin-Tomšič in dobrepoljski župan Anton Jakopič, ki je dodal še, da se lahko zgodi - če se bo taka zima nadaljevala - da bodo predvideni denar za vzdrževanje cest v vsem letošnjem letu porabili že kar za zimsko službo.
OBČINA NA VIŠJEM
DOBREPOLJE - Občinska uprava se je pred tedni preselila iz pritličja občinske stavbe v prvo nadstropje. Seveda je prav, da je šla na višje, še bolj prav pa bi bilo, če bi to oznanila na vratih prejšnjega utesnjenega prostora, da bi občani vedeli takoj, kje je.
P-c
v neposredni bližini naselja. Udeleženci dobro obiskane javne obravnave so ob tem tudi povedali, da so predlagano lokacijo v Šahnu, že pred štirimi leti zavrnili, da pa se nihče od politikov na tedanji občini za to ni zmenil. Ker je v nenaseljenem delu Roga na Riglju še ena primerna lokacija, so vztrajali, naj se najprej razišče še ta in šele potem odloča.
navadi. Menili so, da so štirje milijoni mark, kolikor bi izgradnja deponije stala, za kočevsko občine prevelik zalogaj, in se zato vprašali, za koliko bi se v tem primeru podražila stanarina, ki že sedaj ni zanemarljiv strošek.
M. LESKOVŠEK-SVETE
KONCERTV ŠKOCIJANU
ŠKOCIJAN PRI TURJAKU -Božično-novoletni koncert je bil v nedeljo, 28. januarja, popoldne v Škocijanu pri Turjaku. Na njem sta nastopila ženski pevski zbor KUD “Marij Kogoj” s Turjaka pod vodstvom Olge Jež in moški pevski zbor KUD Primož Trubar iz Velikih Lašč pod vodstvom Jožeta Gačnika. Koncert je bil organiziran v dobrodelne namene, saj so izkupiček namenili za popravilo cerkev v Škocijanu in na Železnici.
Pust na Robu
Na pepelnico kropijo pusta in dele njegov zapuščino
„ ROB PRI VELIKIH LAŠČAH - Pustni običaj v Robu je zelo skromno omenjen v knjigi Nika Kureta “Praznično leto Slovencev”, namreč, “da pri načinu šemljenja naletimo tu in tam na ostanke prav starih navad. Tako se okoli Roba napravijo kar v bele prte, če ni starih cunj pri roki . Tone Ivančič z Roba je o pustovanju povedal naslednje;
Že po tradiciji je zadnja leta ali desetletja glavna pustna prireditev na pepelnično sredo. Takrat med šihtom naredijo pusta v Hoji na žagi in ga po šihtu prinesejo v ŠkraTčevo gostilno. Tja ga hodijo ljudje kropit in vsak kropilec da za liter ali več običajno denarnega prispevka, ki ga po končani pustni prireditvi “splanirajo” tudi
Tone Ivančič
pri Škrabcu. Pokojnega nagačenega pusta namreč nato vozijo šc po vaseh, včasih vse do Iga. Nato ga nad Škrabče-vo gostilno zažgejo, šc prej pa delijo njegovo zapuščino.
Je pa pustnih norčij na Robu vsako leto manj. Starim se ne da več, mladi pa se ne poprimejo. Pa tudi časi so taki, da med šihtom ni več časa za norčije.	j, p
1 Z M AŠIrl OBČI M
MM
Obračun z lovci na Malem Hudem?
Krajani, ogorčeni, ker nekateri ivanški lovci streljajo vsevprek, na vse živo, posebej pa njihove pse, so odločeni narediti konec tej strahovladi lovcev - Peticija
IVANČNA GORICA • “Ko smo bili še v bloku, sva otrokom obljubila, da bodo lahko imeli psa, ko se preselimo v hišo. Vsi smo bli zelo navezani na poldrugo leto staro psičko Nino in 5 mesecev starega mladička Reksa, ki sta ju včeraj dopoldne (24.1., ob 8.30), ko sem ju odpeljal na sprehod približno 100 metrov od hiše, brezobzirno ubila lovca Jože Oven, po domače Perčun iz Stranske vasi in Stane Špaj iz naše vasi. Dobro sta poznala naša psička, saj je Ovnov pes večkrat prihajal k nam,” je ogorčeno pripovedoval 42-letni Ivan Motnikar z Malega Hudega 23 a pri Ivančni Gorici.
potem ko se je obstreljen, hudo ranjen z zadnjimi močmi privlekel domov. Psi teh lovcev se pa lahko sprehajajo po vasi in za nameček še obgrizejo kakšnega otroka, pa jim (lovcem namreč) nihče nič ne more. Krajani pravijo, da tudi
Žena Vlasta doda, da je krvoločna smrt hišnih ljubljencev posebej prizadelo 11-letnega sina Matjaža, ki je astmatik in je dobil verjetno zaradi šoka napad, zato sploh ni mogel v šolo. 18-letni Izidor sicer kot odrasel fant nekoliko lažje prenaša bolečino, zato pa nič manj ne obsoja takega okrutnega izživljanja lovcev nad domačimi živalmi. Vsi pa vedo našteti še vrsto imen krajanov, ki imajo podobno bridke izkušnje z nekaterimi ivanškimi lovci, posebej z že omenjenima. Tako, kot sta kar iz avta in to s šibrami(!) streljala na psička, ki sta se brezskrbno podila in igrala na njivi v naselju, sta počela že večkrat. Oče Ivan prizna, da se je ustrašil za svojo kožo in se je umaknil v hišo. Toda ko so Motnikarjevi slišali, da se je streljanje poleglo (domnevna varuha ljudi pred steklino sta v živali izstrelila kar 7 strelov!), je bil Vlastin oče Franc Hegler tisti, ki je prvi odšel na okrvavljeni sneg pogledat, kaj seje zgodilo. Lovca sta prerešetana psička pustila ležati
Zgodovinski spomin na trpljenje
Izgnanci prosijo za pomoč pri postavitvi zbirke
SEVNICA - Letos jeseni bo minilo 55 let od izgona Slovencev na trnovo pot izgnanstva. Zato bi vsaj dotlej radi sevniški izgnanci (vseh je v občini še živih več kot 1200) na sevniškem gradu s pomočjo sevniške zveze kulturnih organizacij postavili spominsko zbirko žrtev vojnega nasilja - izgnancev iz obdobja 1941 - 1945, ki se povezujejo v krajevnih organizacijah Društva izgnancev Slovenije Bučka, Boštanj, Krmelj, Sevnica in Šentjanž. Lani so izgnanci v sevniški občini dobili od te občine 140.000 tolarjev za delo. Številnim članom so pripomogli, da so pridobili in zbrali potrebno dokumentacijo za uveljavljanje pravic iz zakona o žrtvah vojnega nasilja.
Na raznih srečanjih so izgnanci poudarjali, da jim ne gre le za materialno, glede na možnosti slovenske države bolj simbolično odškodnino; vsaj toliko so zainteresirani, da se ohrani zgodovinski spomin na trpljenje naših ljudi, na grobove izgnancev na tujem in na mnoge posledice pri preživelih. Koordinacijski odbor DIS Sevnica, ki ga vodi Jože Bogovič in povezuje že omenjene krajevne organizacije v občini, se je že lani močno zavzemal za ureditev te spominske zbirke. Zanjo naj bi po lanskih predračunih potrebovali vsaj 700.000 tolarjev. Če že v začetku ne bi mogli v celoti urediti prostorov in postaviti celotne zbirke, bi se je lotili postopno, mogoče brez video opreme, so menili v vodstvu KO DIS Sevnica konec maja lani, ko so zaprosili za namenska sredstva za zbirko iz občinskega proračuna župana Jožeta Peternela in predsednika občinskega sveta Martina Novšaka. Tokrat so krog naslovnikov razširili še na vodjo družbenih dejavnosti Jožeta Maurerja in tajnika občine Zvoneta Košmerla.
kar tjtm, kjer sta ju pokončala.
Motnikarjevi so obvestili Lovsko zvezo Slovenije, policijo in sanitarno inšpekcijo od dogodku. Predolga bi bila zgodba že o teh rekacijah, kaj šele, če bi hoteli zapisati preteresljive zgodbe avtokleparja Lojzeta Berdajsa, ki mu je “dobri sosed” Špaj v zadnjih 12 letih vsako leto pokončal dva do tri pse, ali Štrubijevih, ki so našli mrtvega psa na domačem pragu,
• Ogorčeni krajani so sklenili, da bodo naredili konec takemu nastopaškemu, šerifovskem obnašanju ivanških lovcev z zbiranjem podpisov, da bi odgovorni ukrepali zoper lovce, ki se ne zavedajo, da je orožje lahko hudo nevarna igrača.
zato, ker imajo lovci potuho pri pohctji.	PAVEL PERC
DRUŽINA MOTNIKAR - Družinski člani Vlasta, Ivan, Izidor, posebej pa Matjaž so še pod vtisom kmtega poboja hišnih ljubljencev Nine in Reksa. Podobno kot drugi prizadeti krajani so odločeni iti v tokratnem obračunu z okrutnimi lovci do konca. (Foto: P. P.)
Bo deponija zavrla razvoj?
Pred dilemo ali ostati pri občinski komunalni deponiji ali naj bi Globoko postala regijska deponija
TREBNJE - V trebanjski občini so imeli že pred leti v javnosti sila odmevno afero s ščurki, ki so se zaredili in tako razmnožili na mestni deponiji na Cvibljah, da so ji bili komaj kos. Deponija na Cvibljah je po mnenju inšpekcijskih organov zdaj vzorno ureja in njeni vplivi na okolje niso prekomerni, se pa po besedah direktorja trebanjske Komunale Pavla Jarca deponija na Cvibljah naglo polni, saj so se količine odpadkov v zadnjih treh letih podvojile. Za smeti iz celotne trebanjske občine bo prostor na Cvibljah le še okrog 2 leti.
V občini so se že odločili za lokacijo nove deponije na območju Globokega, na tromeji krajevnih skupnosti Mirna, Račje Selo in Trebnje. Skupaj so do danes vložili v izgradnjo deponije Globoko revaloriziran znesek v višini 6,5 milijona tolarjev. Komunala pa bo za nadaljevanje naložbe dobila od Upravne enote Trebnje zeleno luč, se pravi gradbeno dovoljenje, ko bo plačala okrog 6 milijonov tolarjev za spremembo namembnosti zemljišča. Gradnje pa se bo Komuala pravzaprav lahko lotila šele, ko bodo znani viri, od kod približno 150 milijonov tolarjev. Občinski svetniki so se na seji sveta zadnjega januarja v Trebnjem opredeljevali do tega, ali ostati zgolj pri občinski komunalni deponiji za okrog 20.000 prebivalcev, kot je deponijo Globoko z odlokom opredelila že bivša trebanj-
ska občinska skupščina, ali pa naj Globoko postane regijska deponija za vsaj 40.000 prebivalcev, da bi Trebanjci lahko računali na denar za to naložbo tudi pri republiškem ekološkem skladu.
Božo Kravcar (SLS), ki je vprašal, ali se ne bi dalo izogniti plačilu prispevka za spremembo namembnosti zemljišča, saj bo na območju deponije nekoč spet gozd, je dobil nikalen odgovor. Njegovega strankarskega kolega Jožeta Smoliča je zanimalo, ali bi Trebanjcem renta sploh kaj prinesla. Janez A. Kovačič (DeSUS) je menil, da je treba takoj zagotoviti teh 6 milijonov za spremembo namembnosti in da so Mirenčani odločno proti tej deponiji, češ kaj bi burili ljudi s širitvijo deponije, da bi tja vozili odpadke še iz ivanške in sevniške občine. Župan Ciril Pungartnik je rekle, da je za občinsko deponijo, Božo Kravcar pa je dejal, da se čudi županu, ker naj bi še nedavno zatrjeval, da tega občina ni sposobna. Jože Vencelj (SDSŠ) je izrazil prav tak pomislek, da Trebanjci niso sposobni sami zgraditi deponije Globoko razen morda na račun 3-letnega razvoja občine.
Svetniki so se bolj nagibali k občinski deponiji, so pa soglašali s predlogom Toneta Straha (SLS), da bi vendarle v 2 mesecih pripravili primerjalno analizo, kaj bi pomenila regijska deponija.
P. P.
Mlekarna bo očistila Stičnico
V Stični obljubljajo, da že jeseni ne bodo več onesnaževali potoka Stičnica, kjer so nekoč živeli celo raki, zdaj je pa to industrijski kanal - Pobuda Zelene alternative
IVANČNA GORICA - Mlekarna Stična bo, po besedah vodje Stanka Podržaja, do letošnje jeseni že rešila problem onesnaževanja potoka Stičnica in mu povrnila življenje od samostana do izliva v potok Višnjica. Podržaj je pretekli četrtek na seji odbora Zelene alternative v Ivančni Gorici namreč povedal, daje kanalizacija že narejena do mlekarne in letos se bodo nanjo tudi priključili.
Mlekarna dnevno porabi okrog 40 m3 vode, odplake, pretežno razne organske materije pa spušča v potok. Za komunalno čistilno napravo, ki je že preveč obremenjena z goščo, je poleg stiške mlekarne največ prispevala Farma Stična kot eden največjih onesnaževalcev v prostoru. V imenu izumitelja Zorana Simiča iz ljubljanskega podjetja Biokrog je Štefan Horvat povedal razveseljivo novico, da bo do konca februarja Biokrog na stiški prašičji farmi začel .iz gnojevke v lagunah izdelovati cenjeno organsko gnojilo.
Tajnik ivanške občine Vinko Blatnik je opozoril, da kanalizacija še ni končana, saj manjkata še 2 kanala. Menil je, da ni vprašanje, ali se priključiti na čistilno napravo ali ne, in na to temo so imeli v zadnjem času na občini vsaj 5 pogovorov! Vse bi bilo zastonj, če
bi bili povezani na čistilno napravo le v zgornjem delu. Te dni bodo zahrumeli stroji še na E-kanalu. Ne glede na to, ali bo morda letos papež Janez Pavel II med turnejo po Sloveniji obiskal tudi samostan v Stični, je nujno zadevo urediti že zaradi okrog 350 avtobusov obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Blatnik se je nedavno mudil na obisku pri naših severnih sosedih, v Lienzu, kjer so mu Avstrijci povedali, da imajo tudi manjše čistilne naprave, denimo za 5 hiš, in
Vinko Blatnik, tajnik občine Ivančna Gorica
bi se po njegovem o tej avstrijski izkušnji lahko pogovarjali tudi pri nas.
P. PERC
ŠENTRUPERT PRED NOVIM
SAMOPRISPEVKOM
ŠENTRUPERT - Krajevna skupnost je znana po tem, da je med prvimi začela uvajati krajevni samoprispevek in tako pripomogla, da seje kraj razvijal. Prav zdaj so v obdobju, ko se morajo odločiti, ali bodo tako počenjali tudi v prihodnje. O tem se bodo odločili na zboru krajanov v nedeljo, II. februarja, ob 8. uri v šoli. T\idi tokrat pričakujejo, da bodo krajani zamisel podprli, še posebej, ker je bilo v tem obdobju, ko je bil samoprispevek, le 27 odst. denarja iz samoprispevka, vse ostalo pa od drugod. Da pa se vodstvo KS Šentrupert drži načrtovanega, potrjuje tudi nedavno odprta mrliška vežica, ki že služi svojemu namenu.
Država toži občino zaradi Clanna
Direkcija za blagovne rezerve terja od sevniške občine 36,5 milijona tolarjev za neplačano najemnino prostorov, ki jih je uporabljal prosluli Clann v Loki
DAN ODPRTIH VRAT
SEVNICA - V petek, 9. februarja, in v ponedeljek, 12. februarja, bo od 15. ure do 17.30 dan odprtih vrat na največji osnovni šoli v sevniški občini, OŠ Sava Kladnika. Danes se bodo predstavili 3. do 8. razredi, v ponedeljek pa še L in 2. razred.
SKUPŠČINA KRS PEČJE-SEVNICA
SEVNICA - Na redni letni skupščini kabelskorazdelilncga sistema Pečje-Sevnica so pretekli petek ugotovili, da je bila nekajkratna prekinitev vseh zemeljskih in satelitskih televizijskih signalov izključno posledica prekinitve dobave električne energije za glavno postajo na Pečju, kar pa je problem Elektrodistribucije Krško. Satelitski programi so bili moteni zaradi snega na parabolah, vendar sojih očistili marljivi člani upravnega odbora na čelu s predsednikom UO Dragom Jazbecem.
SEVNICA - 15. redna seja občinskega sveta v Sevnici seje začela in končala v precej naelektrenem ozračju. Za povišano temperaturo trikratnega zasedanja sveta sta uvodoma poskrbela Branko Kelemina (SDSS) in Jože Kunšek (SLS), ki sta si izmenjala nekaj ostrih besed. Kelemina je predlagal umik poročila nadzornega odbora o delu v letu 1995, kajti to so zahtevali s svojimi podpisi trije člani nadzornega odbora Stanko Lisec, Helena Klobasa in Bojan Rugelj, ker, kot so pojasnili, “nismo seznanjeni z vsebino omenjenega poročila, se z njim ne smemo in ne moremo strinjati. Zato omenjeno poročilo tudi ni poročilo nadzornega odbora”.
Pojasnila, daje predsednik nadzornega odbora Branko Ogorevc soglašal, da je letno poročilo sestavljeno iz prehodnih poročil, ki so podrobneje obravnavala zlasti t.i. županova posojila in financiranje izgradnje šolske telovadnice v Sevnici, in da lahko nadzorni odbor določena vprašanja (po potrebi tudi ponovno) odpre in jih predstavi občinskemu svetu po zaključnem računu o realizaciji proračuna, je zadovoljil večino (8) svetnikov. Za umik poročila je bilo še vedno 7 svetnikov. Zanimivo pa, da je samo poročilo kasneje, po razpravi, dobilo skoraj popolno podporo svetnikov, navzlic temu
odbora zatrjujejo, da še niso videli zapisnika o pregledu Računskega sodišča Slovenije o t.i. županovih posojilih, kot so sklenili 13. julija lani, ko je odstopil član odbora Franc Pernovšek, ki zatrjuje, da tudi ne drži navedba v omenjenem poročilu, daje takrat nadzorni odbor soglasno sprejel sklep, da “proračun občine zaradi pre-nakazila sredstev ni bil oškodovan;
da so menili, naj bi poročilo dopolnili v skladu z nalogami odbora in da je žalostno, ker na seji ni bilo vsaj enega izmed članov nadzornega odbora, če že ni predsednika.
Ko so trije omenjeni člani nadzornega odbora (v odboru je še Oton Šket) po sevniškem radiu slišali poročilo s seje občinskega sveta, jim je spet močno poskočil srčni utrip, dva sta potem tudi nekaj protestirala na uredništvu radia v luči dopisa sveta, da to ni poročilo odbora, to da gre kvečjemu za predsednikovo poročilo, češ da ga je Ogorevc naredil na lastno pest, so zatem sporočili še nam. Ogorčeni Člani nadzornega
• Ob koncu seje občinskega sveta pa je bila dana informacija, da hoče direkcija za blagovne rezerve izterjati najemnino za prostore, ki jih je občina po pogodbi oddala Andrei, d.o.o., ta pa svoji hčeri, tovarni obutve Clann v Loki. Direkcija hoče izterjati 36,5 milijona, četudi z izvršbo, in če bi ji to uspelo, bi bili Sevničuni po besedah župana Jožeta Peternela ob nekaj kilometrov asfalta za ceste.
posojena sredstva so bila obrestovana...”, ker s tem on ni soglašal.
P. PERC
Krjavljeve iskrice
AMBRUS IN DOB - Po dokaj bur: ni razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstavniki krajevne skupnosti Dob,: so svetniki ivanške občine na petkovi seji podprli dosedanja stališča glede spremembe lokacijskega načrta avto-, ceste Višnja Gora - Bič, se pravi, da so proti kakršnimkoli spremembam že sprejetih listin, Ministrstvo za obrambo naj bi potemtakem pozabilo na svoje želje, da bi 2 km odsek avtoceste na tem koščku Slovenije spremenili v občasno letališče, saj po besedah ivanškega župana Jerneja Lampreta (SDSS) strokovnjaki že ugotavljajo, da takih pist v Sloveniji
sploh ne potrebujemo, proti pa je celo Le svetnik Anton Hrovat iz
DARS.
KS Ambrus je spomnil predsednika KS Dob Antona Čebularja, da bi bil kot član upravnega odbora KZ Stična lahko manj ravnodušen do zahtev Ambrušanov, ki terjajo od zadruge vrnitev kulturnega oz. zadružnega doma v Ambrusu. Podpredsednici občinskega sveta in hkrati direktorici stiške zadruge Mileni Vrhovec je ob tej polemiki v nabiti sejni sobi postalo dušeče toplo; še dobro, da je za njenim hrbtom skozi okno vdrlo nekaj kisika
BLATNIKOVI LEVITI GODE-ŠI? - Tajnik občine Vinko Blatnik je
obširno odgovoril na vprašanja svet; nika Franca Godeše (LDS) na eni
prejšnjh sej. Godeša je Blatnikovo pojasnjevanje razumel tudi, kot da mu hoče tajnik peti levite. Predsednik občinskega sveta Jurij Gorišek pa je ob koncu seje dodobra razkačil Go-dešo, ko je zaključil sejo, ne da bi med drugim upošteval Godešovo pobudo za ustanovitev sosveta načelnice Upravne enote Grosuplje. Godeša je razburjeno protestiral, da to ni resno, in dodal, da ne bo težko dobiti podpisov 5 svetnikov za postopek Goriškovega odpoklica.
Trebanjske iveri
LOBIRANJE - Trebanjski ob; činski svetniki so se precej razvneli ob obravnavi dolgotrajnega zemljiškega spora med dvema posestnikom, o katerem je že celo razsodilo Vrhovno sodišče. Eni so se nagibali na eno, drugi so spet za-
govarjali drugo stran in uteme; Ijevali, kje je bil storjen izvirni greh. Jože Vencelj (SDSS) se je
n (SDSS) : glasovanja vzdržal in je to pojas-
nil, češ daje bilo v zvezi s to zadevo že cel teden pred sejo sveta veliko lobiranja. Vencelj je menil-naj se posestnika sama zmenita, saj po njegovem občinski svet n) zato, da razsoja mimo vseh sodišč Kolegi so Venclju pritrjevali, da b| bilo še najbolje tako, toda poprej so že dvignili roke.
RAZPIS ALI POZIV? - Stališča in predlogi odbora za družbene dejavnosti so v občinskem svetu povzročili obilico “brbotanja”. Rmanov odbor pa je s pretk logom razpisa za financiranje ne-| sistemskih projektov spodbud!1 svetnike, da so se naposled odloči" li za splošen poziv vsem, ki pričakujejo kakšen tolar iz zagotovljenega programa, naj sporočijo svoje potrebe in želje. Odbor z" družbene dejavnosti in tudi svetnik Anton Urbančič (SKD) s° predlagali, naj razpis oz. poziv obutvijo v Dolenjskem listu. Navkljub pomislekom, da bi objava’ Glasilu občanov, ki ga zastonj de lijo gospodinjstvom v občini, zafj>' dt nerednega izhajanja še zavlek la vso zadevo, je župan Ciril Pu"1 gartnik vztrajal pri objavi v občini skem glasilu, kar naj bi stalo okf°| 100.000 tolarjev, da bi tudi tan spodbudili ponoven izid Glasa3, občanov.
[ Sevniški paberki
SVETNIŠKO “GNOJENJE"' Na zadnji seji občinskega svetas'3 svetnika SLS Jože Kunšek in D* ze Zalašček v teh mrzlih zimski? dneh izdatno poskrbela za dvj temperature znotraj sejne soJA Sicer običajno umirjenega Kunš(r je uvodoma vrgel s tira sveti"’ Branko Kelemina (SDSS), ko)' hotel uveljaviti predlagano sp"--membo dnevnega reda. Kunšek* je pri obdelavi političnega n;isp'r. j
trnka pomagal z mislijo, ki srn0)*. te dni lahko prebrali tudi mu
sporedu slovenske televizije.
“vsako govno ni tudi gnojilo lemini pa je še očital, da so
iciMini pa je se očitat, uu so - , največji demokrati tisti, ki sc osamosvojitvi Slovenije niso P’! trudili niti toliko, da bi zamenjaj registrske tablice. Keleminu jef -takšnih pripombah povpra’9] Kunška po mentalnem zdrav)11? Zalaščka pa je ob koncu seje z-'1:) malo, koliko oz. kateri kmeti® ?! dobili posojila iz proračuna, k?U po njegovih informacijah naj. J nekateri neupravičeno izpadi' kroga prejemnikov posojil. ZaJjj Sikov strankarski kolega TJfj Zupančič pa je po vztrajnem v,(
lan
tju" kolega vzrojil, da Lojze' l podatkov ne bo dobil, ker jih !
po zakonu o varstvu osebnih P,,
■.aga,Hj
no kol na odboru za kmetij*1 J
dat kov ne more, da pa ga, ppd°jj no kol na odboru za kmetijski -predvsem zanima, koliko je d° ji j ■ I kmet Milan Lončar, tudi svet1’? , n.
muci ivinan uoncar, tuui sv-.-j, SLS. Zalašček je to zanika'Jj ogenj v svetniških klopeh je Pj j-, gasilo šele pojasnilo, da je z# ^ posojila pač treba izpolnjevat' Vj . pogoje in o tem pridobiti tudi P pirje! Tudi o tem, kako mol*”! ■ kravi
DOLENJSKI LIST
Št. 2 (2424), 9. februarju 1994
I
Krške novice
PUNT! - Na pogovoru, imenovanem Odprle strani Našega glasa, so zaskrbljeno govorili o razmerah v Krškem in Sloveniji, predvsem o čudnih privatizacijah podjetij in drugega nekdaj skupnega premoženja. Pri tem so navzoči slišali tudi napoved v tem smislu: naj gospodje vedo, daje v Krškem kip Matije Gubca in da tukaj še živi Gubčev puntarski duh. Naj se kar malo bojijo upora. Napoved punta je že sama po sebi dovolj zgovorna, če pa vemo, dajo je izrekla ženska, jo je treba upoštevati z vso resnostjo. Ljubljana se punta kajpak ne boji, saj je med njo in Krškim toliko hribov in dolin, uradniških zank in ugank ter zaprtih vrat, da krški puntarji ne bodo nikoli prišli do njenih “gospodov”.
ŠOLA - Učenci in učitelji osnovne šole Raka bodo imeli na-slednjo šolo v naravi nekje severno od Švedske. Na to-se že pripravljajo. V nekaterih razredih na Raki je namreč delovna temperatura 13 stopinj Celzija. Vse priprave na omenjeno šolo v naravi bodo propadle, če bo v mrzle razrede na Raki kdo vgradil dodatne radiatorje, česar si vodstvo šolo in sotrpini pravzaprav močno želijo.
STANOVANJA - V Krškem se pogovarjajo, ali bodo gradili neprofitna ali profitna stanovanja. Pozabljajo pa, da se jim razmere sučejo tako, daje vse več revežev, ki si ne morejo kupiti niti najcenejšega socialnega stanovanja.
HOČEM, DA SEM
KRŠKO - V četrtek, 15. februarja, ob 17. uri bo v Kulturnem domu Krško kulturni večer z naslovom, Hočem, da sem. Na prireditvi se bodo predstavili zavodi iz Posavja, ki vzgajajo, izobražujejo in usposabljajo otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ter zavodi, ki nudijo varstvo in zaposlitev odraslim osebam s posebnimi potrebami. Tako bodo v kulturnem večeru sodelovali razvojni oddelek VVZ Krško in razvojni oddelek VVZ Brežice, osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja iz Krškega, Ane Gale iz Sevnice in OŠ Brežice, Center 2a socialno delo Krško - Varstveno delovni center Leskovec, INDIi - Varstveno delovni cent-
er Sevnica in Dom upokojencev in varovancev Impoljca.
Novo v Brežicah
MEJA - Na mejnem prehodu Obrežje na slovensko-hrvaški meji so prijeli tržaškega profesorja, ki se je vračal v svojo domovino z lova na Hrvaškem. Pravijo, da ni pokazal puške, ki jo je imel v prtljažniku, in da so ga zato prijavili sodniku. Profesorjevi zagovorniki trdijo seveda drugače. Kako je spor potekal v resnici, ni znano natančno. Primer pa vsekakor dokazuje, da se čez slovensko-hrvaško mejo “prešverca” zelo ■Halo profesorjev.
SMETNJAKI - Ne drži, da ljudje v Brežicah ne sortirajo odpadkov, ko jih oddajajo v smetnjake. Sortirajo jih! Dokaz je tudi to, da so v kontejnerju pri mestni tržnici Solatni ostanki v svojih vrečkah, ,, gnile banane v svojih vrečkah in jj 'ako dalje. No, še najmanj je v tem % kontejnerju papirja, čeprav je na-if Plenjen za papir.
£■ , RAZMERE - Minister Andrej ;<k?ter je rekel, da so policisti na il brežiškem območju ob meji s 'A Hrvaško nemirni in včasih malo tj bolj osorni tudi zato, ker so doma s1 'z drugih delov Slovenije in ker so 31 Zaradi terenske službe v Posavju Hfželo poredko v stiku s svojimi [D družinami. Po tej logiki bi lahko Primorski policist, kije na težko | Pričakovani dan v Brežicah ali 7 1 Dobovi zamudil vlak za Koper, ' lahko začel celo streljati po okoli-|i H, da bi se malo sprostil.
BS


iBnEŽlŠKE PORODNIŠNICE
jj V času od 17. januarja do 1. t februarja so v brežiški porodniški Pici rodile: Terezija Petek iz f Krškega - Katjo, Brigita Šuler z : Malega Vrha - Kristijana, Mari-
A ja Levak iz Bukoška - Matejo, <r Marjetka Peteline s Sel - Patri-
Pij o, Helena Hostar iz Krškega J * Tamaro, Metka Umek z Zdol J • Primoža, Martina Kozole s Se-
ji novega - Amadejo, Vlasta Amili brožič i
--- iz Krškega - Katarino,
ij Liljana Dimitrovski iz Črnca -T Koka, Mojca Žabkar i/. Kreme-'1	‘ Aljaža, Jožica Tonkovič z
:IT Žejnega - deklico.
Čestitamo!
Mtok iz maši h o a či m MŠŠ
Tudi letos zajeten delovni načrt
V KS Raka mnoge ceste makadamske - Državna pomoč nekako zvodeni - Letos stavba krajevnega urada in pošte? - Boljši vodovodi - Svet KS s podaljšanim mandatom
RAKA - Krajevna skupnost Raka šteje nekaj manj kot 30 zaselkov, in ker ti ležijo na precej širokem območju, je na raškem območju precej krajevnih cest. Od teh jih je še veliko brez asfalta. Kot meni Franc Češnovar, predsednik sveta KS Raka, je na Raki največ neasfaltiranih cest v vsej krški občini.
Raška krajevna skupnost je demografsko ogrožena, zato dobiva nekaj namenskega državnega denarja. Pričakovali bi, pravi Cešnovar, da bi bilo denarja za Rako sorazmerno veliko, če se združijo državna dotacija za demografsko ogrožene in občinska finančna sredstva. Vendar nam da občina manj, tako da državna pomoč, ki naj bi pomenila nekak dodatek revnim, zvodeni.
Z dobrim razporejanjem razpoložljivega denarja krajevna skupnost vseeno obrača kolo razvoja naprej. Če bi vsa sredstva usmerili v posodabljanje cest, bi bilo kmalu vse asfaltirano, vendar imajo tudi na Raki poleg cest še druge zadeve. Potem ko so lani med drugim asfaltirali cesto Ravno-Zame-ško, so v letošnji delovni načrt, s katerim se bodo potegovali za denar pri občinski upravi v Krškem, vpisali vrsto drugih cest, ki bi jih radi asfaltirali. Po tem načrtu gre za lokalno cesto Rimš-Zabukovje, cesto skozi Ubčne, skozi vas Brezje in del ceste skozi Videm, kjer so odsek že leta 1991 asfaltirali sami
krajani z lastnimi sredstvi in pomočjo krajevne skupnosti, vendar brez pomoči občinskega proračuna, kot navaja predsednik. Omenjeni delovni načrt za letošnje leto predvideva tudi asfalt skozi Dobravo in tudi vse druge ceste v krajevni skupnosti, ki so še brez asfal-
ta in ki jih je 20 km.
Na Raki pričakujejo, da bodo lahko letos zgradili stavbo krajevnega urada in pošte na Raki, za kar naj bi denar prispel iz občinskega proračuna in blagajn lastnikov uradnih prostorov. Upajo tudi na izboljšanje vodooskrbe.
Letos naj bi vključili v raško vodovodno omrežje vodo iz nove vrtine, za prihodnost pa načrtujejo povezavo vseh ali glavnine vodovodov v krajevni skupnosti v en
NA OTVORITVI TUDI DIREKTOR POŠTE SLOVENIJE ALFONZ PODGORELEC - Kot je povedat na otvoritvi direktor, je Pošta Slovenije v letu 1995, torej v letu, odkar Pošta Slovenije obstaja, slabi dve tretjini denarja namenila nabavi opreme za posodobitev poštnega prometa oziroma poslovanja, dobro tretjino pa za gradnjo in obnovo zgradb, med katerimi je tudi pošta v Krškem, ki je bila obnovljena v 45 dneh. (Foto: T. G.)
V Krškem prenovljena pošta
sistem. Vrtina v Laščah - to je omenjena nova vrtina - lahko zagotavlja zadosti vode za vse raške
Posodobljena pošta pridobitev za občane in zaposlene - 1. marca spremenjene poštne številke
KRŠKO - Pošta na Vidmu v Krškem, v okolišu katere je skoraj 11 tisoč prebivalcev, od 3. februarja posluje v prenovljenih prostorih. Celotna naložba prenove pošte, ki meri 340 kvadratnih metrov, je veljala nekaj manj kot 70 milijonov tolarjev, potrebna pa je bila predvsem zaradi zastarele in nefunkcionalne ureditve prostorov in opreme. Obnova prinaša kar nekaj novosti za uporabnike; več je sprejemnih okenc in telefonskih govorilnic - dve sta prilagojeni tudi za pristop z invalidskim vozičkom - filatelisti so dobili svoj oddelek, potrojilo seje število poštnih predalov, polovica je nameščenih tako, da so uporabnikom dostopni 24 ur dnevno. S preureditvijo so se močno izboljšali tudi delovni pogoji za zaposlene.
Kot je na otvoritvi povedal direktor Pošte Slovenije mag. Alfonz Podgorelec, se bo naložba povrnila v sedmih letih, če bodo ostale cene za prenos pisem in dopisnic enake kot danes. Te cene pa, kot je znano, niso ekonomske. Če bodo v kratkem le postale (za pismo bi bila ekonomska cena 21
tolarjev), bo znesek naložbe povrnjen v dobrih treh letih.
Pošta Slovenije zaradi modernizacije tehnoloških postopkov s 1. marcem spreminja tudi obstoječo poštno številko: z brisanjem vodilne šestice bo 4-mestna in tako enostavnejša. Novost je med drugim tudi ta, da bodo imeli veliki uporabniki poštnih storitev svoje poštne številke, kar je podobno nekaterim sistemom, kot jih poznajo v razvitih državah.
T. GAZVODA
• Franc Češnovar meni, da bodo na Raki dobili letos spomladi nov svet krajevne skupnosti. “Mi smo svoj dolg do KS odslužili,” pravi. Sedanjemu svetu, ki ga vodi, kot rečeno, Češnovar, je potekel mandat leta 1991, vendar je moral v obstoječih razmerah delati naprej. Tega si svet ni želel, smo pa člani čutili obveznost do krajanov, da delamo naprej in da s tem za-
gotavljamo nadaljnji razvoj kraja,” pravi Češnovar.
krajevne vodovode razen za Planino, ker je vas previsoko.
L. M.
Občina krmar brez krmila”
Kritike na račun dela občine - Zakaj Kostanjevičani tretjerazredni občani? - Marca zbor krajanov
Turistične Zdole
Krajani bodo vse sile usmerili v promocijo kraja - Mnoge prireditve
ZDOLE - Načrt, ki ga je lani Turistično-hortikulturno društvo prevzelo od CRPOV Zdole, je kljub začetnim težavam z zagnanostjo, dobro voljo in in podporo posameznih krajanov realiziran, čaka pa ga še veliko trdega dela. Kot je na rednem letnem občnem zboru društva v soboto, 3. februarja, povedal predsednik Darko Topolovšek, so ob delu prišli do spoznanja, da samo organiziranje prireditev in dajanje poudarka urejenosti kraja ni dovolj, zato so si začrtali nekaj smernic za nadaljnje delo: poleg razširitve članstva bodo posvetili posebno skrb urejanju okolja (organizirali naj bi tekmovanje za najlepše urejeno vas ali domačijo), zato bodo organizirali predavanja s strokovnimi nasveti, v kraj pa bodo poskušali privabljati turiste z ohranjanjem starih običajev, z vinsko cesto se odpirajo tudi nove možnosti gostjnsko-turistične ponudbe. Aktivnosti bodo usmerjene tudi k za-
• Turistično-hortikulturno društvo Zdole za letos pripravlja kar nekaj zanimivih prireditev, ki zajemajo promocijo kraja in ohranjanje starih izročil: prikaz košnje v Ravnah, žetve v Šapoli, trgatev, ličkanje, predvidena je razstava starih predmetov; 21. aprila bo jurjevanje na Zdolah, 2. maja pohod po Grabnu, 16. junija srečanje glasbenih talentov v Kostanj-ku, kar bo povezano s praznikom češenj, 5. decembra pa bo po po celi krajevni skupnosti hodil sv. Miklavž.
gotavljanju prodaje jabolk, vina in zelenjave, saj je prav to pridelalo daleč od onesnaženih krajev. Prvi korak je že storjen z zelenjavarskim programom v Ravnah, vse večje zanimanja za “kmetije odprtih vrat”, hkrati pa v društvu razmišljajo o mini turističnem vodniku Zdol. Vse to so že prvi začetki k cilju Zdole -
turistična vas.	____
T. G.
VIDEM JE TEŽJE NAJTI KOT CESTE - Na otvoritvi prenovljene pošte i' Krškem je bil tudi državni sekretar za ceste Marjan Dvornik, ki pa je imel kar nekaj težav, da je našel prostor slavnostnega dogodka. Preiskal je celo Krško, pošte pa nikjer, saj je bilo rečeno, da bo otvoritev v Krškem, ne pa na Vidmu. “Krško je Krško, Videm je pa Videm, "je zaupal kolegu poslancu Francu Černeliču. Ce ima Dvornik težave z iskanjem pošte, pa ni mogel zamolčali hvale, da mu gre bolje od rok iskanje cest: tam, kjer so luknje, tam naj bi bile ceste. Tudi če jih prekrije sneg, jih je lahko najti.
ZBOR NASTOPI ZA KULTURNI PRAZNIK
SROMLJE - Moški pevski zbor Sromlje bo v soboto, 10. februarja, v počastitev slovenskega kulturnega praznika nastopil v več krajih na območju Sromelj. Ob 13. uri bo zapel v Oklukovi Gori, uro pozneje na Volčjem, ob 15. uri na Sromljah pri spomeniku in ob 16. uri na Silovcu. Pevci bodo po prireditvi organizirali še družabni večer.
PREDSTAVITEV ŠTUDIJE O BODOČNOSTI KMETIJSTVA
BREŽICE - V tukajšnjem dijaškem domu bosta 13. februarja ob 16. uri dr. Marija Markeš in dr. Emil Erjavec javno predstavila študijo o možnostih in vplivih vključitve slovenskega kmetijstva v Evropsko zvezo.
KULTURNI PRAZNIK V SLOVENSKI VASI
SLOVENSKA VAS-V Slovenski vasi bo danes pri-
reditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika, na kateri se bo zvrstilo več dogodkov. Ob 17. uri bo v Domu ZZB v vasi otvoritev priložnostne razstave slik tukajšnjega rojaku akad. slikarja in restavratorja Ivana Bogovčiča. Začetek razstave bodo popestrili učenci OŠ Velika Dolinu in harmonikar Peter Šmid. Ob 18.30 bodu v Galeriji Hamcr v Slovenski vasi in Gostišču pri Hlebcu svečuno odprli razstavo del 2. slikarskih dnevov Humer. V spremljujočem programu bodo sodelovali učenci OŠ Velika Dolinu, pesnik Ladislav Lesar in harmonikar Peter Šmid. V nadaljevanju prireditve bodo predstavili knjigo akad. slikarja Dušana Lipovca Impresije slovenske pokrajine, o kateri bo spregovoril akad. slikur Lojze Adamlje. Na sluvnostni prireditvi bodo prijatelji obudili spomin na slikarju Tomažu Gostinčurju, in sicer oh petletnici njegove smrti.
KOSTANJEVICA - “Kljub želji po konstruktivnem ozračju v občinskem svetu je občinski svet celega pol leta brezplodno životaril,” je bilo slišati na sestanku krajevne organizacije ZLSD Kostanjevica, ki se gaje udeležil tudi predsednik občinske organizacije Silvo Gorenc, ki je dejal, da se je pet svetnikov omenjene stranke med drugim zavzemalo za zakonito pošlo vanje, za prijaznejši odnos do krajevnih skupnosti in za to, da proračun ne bi bil deficitaren ter da se sklad stavbnih zemljišč ne bi trošil v redni proračunski porabi. “Dosegli smo nekaj več proračunske discipline, pol leta pa smo vztrajali, da občina pripravi koncept razvoja. Izkazalo se je, da ljudje, ki vodijo občino, sploh nimajo pravih ciljev, da je občina krmar brez kompasa in krmila, čeprav je pred nami veliko strateških nalog, na primer jedrska elektrarna in hidroelektrarne. Vendar upam, da bomo s skupnimi močmi napravili čim več za napredek občine,” je dejal Silvo Gorenc.
občine do Kostanjevice je bilo na skupščini krajevne skupnosti v januarju sklenjeno, da bo v marcu množično zborovanje, na katero bodo povabili može iz občinske uprave in tako končno vzpostavili dialog med volilci in oblastjo, saj so krajani vedno bolj prepričani, da so tretjerazredni občani.
T. G.
NAGRADI PROTONA TUDI V TREBNJE IN KOSTANJEVICO -Največja slovenska naftna družba Petrol je pred letom in pol trgu ponudila motorna olja Proton, in da se je ta blagovna znamka pri slovenskih potrošnikih “prijela”, kaže tudi podatek, da ima Proton med motornimi olji že 45-odstoten tržni delež. Petrol se je v lanskem letu odločil tudi za nagradno igro, v kateri je nagradil avtomehanične delavnice z največ prodanega Protona. Dve od desetih nagrad sta odšli tudi na Dolenjsko. Deseto mesto je zasedel Allegro, d.o.o., iz Kostanjevice, visoko drugo mesto pa Pan - jan, d.o.o., iz Trebnjega. Svečana podelitev nagrad je bila v hotelu Špik v Gozd - Martuljku, kjer so za posebno vzdušje poskrbeli ekipa Moped showa in dirkači Protonovega moštva. (Foto: T. G.)
JVa konec naj misli proizvajalec
Kako bodo v Brežicah zbirali različne odpadke? - Komunalno podjetje je zadolženo za tisto, kar spada na komunalno smetišče - Kdo plača odvoz starih gum v peč?
BREŽICE - Kako bodo v Brežicah zbirali različne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih in podjetjih? Okrog tega vprašanja se v zad-
njem času suče kar nekaj pogovorov v tej občini, vendar zadovoljivega odgovora še ni na voljo.
Na sestanku je bilo izrečenih tudi več hudih besed zaradi mačehovskega odnosa občine do Kostanjevice, v kateri lani zaradi pomanjkanja denarja niso mogli uresničiti zastavljenih načrtov. Tako je še vedno največja rakova rana “pitna” voda, v Krakovskem gozdu še vedno teče topla voda, ki bi se jo dalo izkoristiti, a to očitno nikogar nič ne briga. Obvoznice še vedno ni, vprašanje o obrtni coni je brez odgovora, v kraju je pereča stanovanjska problematika. Nekaj več upanja je glede zdravstvenega doma, saj je očitno ena zdravnica P° končani specializaciji pripravljena stanovati v Kostanjevici.
Zaradi mačehovskega odnosa
Kar zadeva odlaganje smeti, vlada precejšen nered. Tako je menil dr. Alojzij Slavko Sušin, ki je na nedavni seji brežiškega občinskega sveta s svojo razpravo sprožil med navzočimi svetniki širšo razpravo o zbiranju odpadkov. Kot kaže, je imel predsednik brežiškega občinskega sveta pri tem v mislih, da bi v občini ali vsaj v mestu zbirali smeti ločeno glede na tip odpadka. S takim sortiranjem bi verjetno Brežice pridobile nekaj prostora na obstoječi komunalni deponiji, ki utegne postati kmalu premajhna, kot je bilo rečeno na omenjeni seji sveta.
Ali smeti sortirati, preden dokončno pristanejo na smetišču, ali ne začeti z ločenim zbiranjem odpadkov, je za občino Brežice najbrž pretežko vprašanje. “Mi kot komunala smo zadolženi za komunalne odpadke. Toda med odpadki, ki nastajajo, so tudi posebni
odpadki.” Tako pravi direktorica KOP Brežice Vladka Kežman, ne da bi se s tem hotela ogniti pogovoru o tem vprašanju. Komunala bi se lahko, po njenem, pojavila kot izvajalec pri odvozu posameznih vrst ti. posebnih odpadkov, vendar ne v vsakem primeru.
namenili odpadnim gumam. Navzoči vulkanizerji in prodajalci gum ter predstavniki občine, inšpekcije in komunalnega podjetja so opozorili na črna odlagališča takih gum. Kot rešitev za sedanje “črne” razmere so predlagali, naj komunalno podjetje pripravi podroben načrt za začasno odlagališče
Pri vsem, kar se nanaša na spravilo nekomunalnih odpadkov, sta pereči dve vprašanji, na katera trenutno ni odgovora. Prvo je, kdo bi odvoz plačal, in drugo, v katero tovarno sploh odpeljati odpadek, ki ni komunalne narave, npr. odpadno steklo, gospodinjske aparati in podobno. Teh t.i. sekundarnih surovin se namreč možni predelovalci otepajo, kot pravi direktorica KOP Brežice.
• Po besedah Kežmanove se ko-munulno podjetje ne bruni sode-lovanja v taki akciji. Toda direktorica KOI' pristavlja: “Proizvajalec bi moral imeti v ceni nove gume vračunan strošek za zbiranje starih gum. Če proizvajalec ne ravna tako, naj omenjeni strošek vračuna vulkanizer v ceno svoje storitve.” Na podoben način naj bi plačevali tudi odvoz drugih odpadkov, ne samo gum, pravi Kež-manova.
Vprašanje, kako se znebiti nečesa, kar ni komunalni odpadek, so v Brežicah nedavno zaostrili na sestanku v obrtni zbornici, ki so ga
starih gum in za odvoz teh v edino slovensko sežigalnico v Anhovem ali do morebitnih predelovalcev.
M. LUZAR
Kako kaze bona?
Kratke domače
PODJETNIŠKA AKADEMIJA -že jeseni smo v pogovoru s predsednikom Združenja podjetnikov Slovenije govorili o ideji za Podjetniško akademijo, zdaj pa je svet za visoko šolstvo izdal soglasje k ustanovitvi Visoke strokovne šole za podjetništvo - Podjetniške akademije, ki bo začela vpisovati redne in izredne študente.
JAVNE PRODAJE trenutno potekajo v podjetju Dom Smreka Maribor (do danes), Variš Lendava (do 13. 2.) in v Istrabenzu Koper (do 4. marca). Drugo soglasje za lastninjenje je med drugim dobilo tudi podjetje Gorjanci - Avtobusni promet.
BODOČNOST - Predsednik Združenja podjetnikov Slovenije Franc Zavodnik je napovedal, da se bo število obrtnih obratovalnic in malih podjetij ter število zaposlenih v njih v 10 letih močno povečalo. Tako naj bi Slovenija kmalu premogla kar 200.000 obratovalnic in malih podjetij, v katerih bo zaposlenih 300.000 oseb.
AVTOMOBILI - Trgovina z avtomobili v Sloveniji uspešno cveti, saj je država že do septembra lani izvozila za 523 milijonov dolarjev osebnih vozil, hkrati pa jih v istem času za 487 milijonov dolarjev uvozila. Tako je trgovanje z osebnimi in drugimi vozili na prvem mestu v slovenski zunanji trgovini: znaša kar 8,5 odst. izvoza in 7 odst. uvoza. Največ je v navedenem obdobju izvozila še zdravil, stolov in sedežev ter drugega pohištva. Pri uvozu so na drugem mestu deli in pribor za osebna vozila, nato pa olja in bombažne tkanine.
NEDOLŽNA SEVANJA?
LJUBLJANA - Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SiQ) je 6. in 7. februarja v Ljub: Ijani pripravil simpozij, na katerem so domači in tuji strokovnjaki predstavili najnovejše znanstvene izsledke, do katerih je znanost prišla pri proučevanju nega-
tivnih vplivov elektromagnetnih , Čeprav so mnenja o ško
sevanj. Čeprav so mnenja o škodljivosti takih sevanj še močno deljena, so se pristojne državne službe vendar prikopale do mnenja, da bi bilo treba obremenitve zaradi sevanja v naših domovih in okolju preventivno zmanjšati.
Borzne tečaje delnic še vedno zaznamuje zmerna rast, ki jo je le redkokdo pričakoval. Delniški indeks SBI je iz dneva v dan višji, tako da je v prvih dneh februarja dosegel svojo najvišjo letošnjo vrednost 1480 točk. Promet ni bistveno narasel, vendar je tregovanje ob rastočih tečajih razmeroma tivahno.
Pri delnicah je najbolj presenetil Primofin, močno pa so narasli še tečaji Finmedie, Mladinske kpjige - Založbe in Dadasa. Če se je še sredi januarja Z delnico Primofina trgovalo po ceni okrog 46.000 tolarja, je v začetku februarja nihče ni hotel ponuditi pod 61.000 tolarji, kar pomeni, da je delnica v manj kot treh tednih za tretjino povečala svojo vrednost. Opaznejše je bilo tudi trgovanje z delnico Finmedie. Njen tečaj je bil v času, ko je Dadas kupoval delnice v skladu z objavo o prevzemu, na ravni 27.000 tolarjev, sredi januarja pa se je tečaj začel dvigati, tako da je bila delnica v začetku februarja na voljo samo še za 32.000 tolarjev. Porasel je tudi tečaj delnice M KZ, vendar sta zanjo značilna slaba likvidnost in nepredvidljivo gibanje tečaja, ki je zelo občutljiv za vsak večji nakup ali prodajo.
Tečaj delnice Nike že precej časa stagnira, zaradi njene slabe likvidnosti pa zamira tudi zanimanje zanjo. Nasprotno se je v ugodni klimi na borzi povečalo zanimanje za delnico SKB banke, pri kateri je povečana ponudba glede na povpraševanje že nekaj časa potiskala tečaje navzdol tja do 33.000 tolarjev za delnico, kar je presenetilo mnoge vlagatelje, saj delnica velja za eno najbolj varnih in likvidnih naložb.
Veliki donosi nekaterih vrednostnih papirjev bodo verjetno v trgovanje pritegnili nove vlagatelje, svež dotok kapitala pa bo povečeval promet z vrednostnimi papirji. Novi vlagatelji so zdqj še sila previdni pri naložbah, čeprav je donos bančnih vlog majhen v primerjavi z donosi na borzi. Tolarski varče-
-	-V.	-V.:
valci so dobili januarja za vezavo 1,2 odstotka, za vloge na vpogled pa 0,2 odstotka, kar je v primerjavi z donosi na borzi zanemarljivo malo. Res pa je, daje vlaganje v vrednostne papirje povezano z večjim tvega-
nitm' MARJETKA ČIČ
DBD, d.o.o. Novo mesto. Novi trg 5 Tfel. 068/323-553, 323-554 Fax.086/323-552
Stečaj Vidma v zaključni fazi
MALA ŠOLA PODJETNIŠTVA
za bodoče kapitaliste
Sodobna računalniška tehnologija omogoča tudi drugačno poslovanje z vrednostnimi papirji. Med drugim prinaša možnost, da izdajatelji vrednostnih papirjev ne tiskajo več in da torej imetniki nimajo v lasti papirnatega premoženja, ki ga potem prodajajo, prenašajo ali pa skrbno hranijo. Preprosto povedano, tudi na področju vrednostnih papirjev lahko poslujemo, ne da bi prenašali papir, tako kot lahko tudi denar nakazujemo z računa na račun, ne da bi ga tudi v resnici fizično prenašali.
Dematerializacija
Temu procesu se učeno reče dematerializacija. Če nimamo vrednostnega papirja, kako pa potlej vemo in dokazujemo svoje pravice? Vse naše imetje in pravice, ki sledijo iz njega, so vpisane v centralnem registru na naše ime, tak register pa vodi Klirinško-dcpotna družba. V taki dematerializirani (računalniški) obliki bodo obvezno vsi vrednostni papirji iz javne prodaje pa tudi drugi papirji iz postopka lastninjenja, če ima družba več kot 50 delničarjev.
Čeprav imajo stare delnice na papirju svoj čar, pa se lahko tolažimo, da dematerializiranih vrednostnih papirjev ni mogoče izgubiti, ukrasti ali uničiti, da jih ni treba več hraniti na posebej varnih mestih (v sefih), da jih ni mogoče ponarediti ter da je po-
leg tega še poenostavljeno trgovanje z njimi in tudi olajšano uveljavljanje pravic.
Vsi, ki ste vložili svoje certifikate v kakšno podjetje ali pooblaščeno investicijsko družbo, boste delničarji. Družbe so vas dolžne obvestiti, koliko delnic vam pripada, ter poskrbeti, da boste vpisani v prej omenjeni centralni register pri Klirin-ško-depotni družbi. Ker boste šele po tem dejanju pravi delničar in boste lahko uveljavljali svoje pravice, bo morda potrebno kako podjetje tudi malo spomniti na njegovo dolžnost.
Kako poteka trgovanje z vrednostnimi papirji v dematerializirani obliki? V bistvu enako kot s starimi papirji, le da zanje prodajalec borznemu posredniku ne prinese papirjev in jih ta ne izroči kupcu. Pri trgovanju le borzni posrednik da po računalniku navodila Klirinško-depot-ni službi, ta pa preknjiži prodano količino vrednostnih papirjev z računa prodajalca na račun kupca. Istočasno se izvrši tudi prenos denarja na račun prodajalca. Kupec in prodajalec dobita pri posredniku potrdili: prvi, da je lastnik vrednostnih papirjev (katerih in koliko), drugi pa, da je dobil izplačan denar in da ima novo (zmanjšano) stanje na računu vrednostnih papirjev. Enkrat na leto bo imetnike o stanju na računu poslala tudi KDD. Potrdila je treba seveda hraniti.
13. marca bo na javni dražbi naprodaj premoženje podjetja Videm v stečaju - Stečajni upravitelj Branko Ogorevc o svojem delu - Po dražbi bo možno pričeti s poplačilom upnikov
Na javni dražbi 13. marca bo naprodaj premoženje podjetja Videm, d.o.o., v stečaju. Po sklepu stečajnega senata Okrožnega sodišča v Krškem z dne 31.1.1996 bodo ponudili v odkup glavnino premoženja, ki predstavlja funkcionalno celoto za proizvodnjo celuloze in papirja (zemljišča, zgradbe, oprema, infrastruktura). Prodajo na dražbi je predlagal stečajni upravitelj, saj na dosedanjih treh javnih razpisih (prvi je bil že v novembru 1994) nobeden od ponudnikov ni ponudil zadovoljive cene ne drugih pogojev nakupa.
Stroški od pričetka stečajnega postopka 1. 4. 1993 do konca lanskega leta znašajo 636 milijonov tolarjev. Tri četrtine jih je nastalo zaradi investicijskega vzdrževanja opreme in zavarovalnih premij, pomemben del pa predstavljajo tudi izplačane zajamčene plače za 1400 delavcev Vidma za obdobje pred stečajem.
Za 1152 milijonov tolarjev je denarnega dela stečajne mase, s katerim bodo poplačali upnike potem, ko bo prodana glavnina premoženja. Denarje stečajni upravitelj kratkoročno naložil v devetih slovenskih bankah.
Terjatve več kot 2100 upnikov so doslej preizkusili na 6 narokih. Po zadnjem naroku je bilo prijavljeno za 16,1 milijarde tolarjev terjatev, od tega priznanih 13,3 in prerekanih za 2,6 milijarde tolarjev terjatev (vse po srednjem tečaju BS na dan pričetka stečajnega postopka). Upniki, katerih terjatve niso bile priznane, so vložili 96 tožb. Stečajni upravitelj je vložil 77 tožb zoper dolžnike doma in v tujini za izterjavo terjatev, v soglasju s stečajnim sodnikom pa še
tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj Vidma, storjenih v letu pred stečajem. Gre za dejanja, ki so pomenila neupravičeno zmanjšanje stečajne mase ali neenakomerno poplačilo upnikov. Na osnovi pravnomočnih sodb so doslej razveljavili za 3,1 milijarde tolarjev hipotek in drugih pravic do ločenega povračila privilegiranim upnikom. V teku so še tožbe za skupno vrednost 883 milijonov tolarjev.
S sodbo je bila razveljavljena tudi pogodba o prodaji podjetja Videm papir Skladu RS za razvoj. Na osnovi pripoznave je bilo Vidmu v stečaju vrnjeno podjetje Videm papir brez kapitala, z 12,8 milijona nemških mark nepokrite izgube in z več kot za 7 milijonov mark zastavljenih terjatev v korist podjetja s sedežem v Črnomlju, ki je bilo tudi posredno v lasti Sklada RS za razvoj.
Podjetju Videm papir je zato
VEČINA POSLOV ZA
NEKAJ VLAGATELJEV
Agencija za trg vrednostnih papirjev je z analizo ugotovila, da so na sekundarnem trgu vrednostnih papirjev najpomembnejši vlagatelji kar borznoposredniške hiše same. Njihove naložbe so lani znašale skoraj polovico vseh naložb. Konec lanskega septembra je imelo pri teh posredniških hišah svoje račune za posredovanje vrednostnih papirjev okrog ■6.500 posameznikovimi.200 podjetij. Za naš mladi trg je značilna še velika koncentracija trgovanja. En sam odstotek vlagateljev je opravil 70 odstotkov vseh naložb, na drugem skrajnem koncu pa je večina malih vlagateljev (80 odst.), ki imajo skupno le 3 odst. vseh naložb.
TUDI PRED DOMAČIM PRAGOM - Podjetja iz tekstilne in usnjarske panoge (na sliki proizvodnja v novomeškem Intertobu), ki so jih hude težave v lanskem letu prisilile k skupnem nastopanju in k oblikovanju skupnega Združenja v okrilju GZS, se bodo za izboljšanje svojega položaja morala tudi sama bolj potruditi. Prevladujejo ocene, da niso še zares začela s prestrukturiranjem, da morajo izboljšati notranjo učinkovitost, pogumneje vlagati v tehnologijo in marketing ter izboljšati kakovost in povečati produktivnost. (Foto: B. D. G.)
Tekstilcem še naprej trda prede
Po Dolenjskem, Beli krajini, Posavju in na Kočevskem še kakih 8.000 zaposlenih -Velik izvoz, majhne plače, malo naložb, odpuščanje - Ima država zdravilo?
V prvih šestih mesecih lanskega leta so samo v slovenskih tekstilnih podjetjih odpustili okrog 2.000 delavcev, odpuščanje pa seje nadaljevalo tudi jeseni, tako da so tekstilna in usnjarska podjetja začela opozarjati na nevarnost popolnega poloma te panoge. Od leta 1989 seje število zaposlenih v tekstilni industriji zmanjšalo za več kot 18.000 ali za tretji-
Tekstilna industrija je v zadnjih letih v krizi po vsej Evropi, kjer ostajajo pri življenju predvsem posli z visoko dodano vrednostjo, medtem ko se vse več drugih tekstilnih poslov seli na Daljni vzhod. Slovenskih tekstilcev in usnjarjev ne pesti samo splošna kriza, temveč k padanju njihove konkurenčnosti na tujih in domačih trgih, zmanjševanju izvoza in manjši proizvodnji (lani je bila za 2 odst. manjša kot leto prej) prispeva še vrsta drugih razlogov.
Tekstilna in usnjarska panoga sta delovno zelo intenzivni, saj zaposljujeta kar petino vseh zaposlenih v Sloveniji, t.j. 46.000 delavcev, vendar se vsi ti ne morejo ravno pohvaliti z neto plačami, saj njihovo povprečje že za petino zaostaja za povprečnimi plačami v gospodarstvu, poleg tega je v panogi že kar običajno izplačevanje plač z nekajmesečno zamudo. Podjetja v tej panogi ustvarijo 10 odstotkov prihodkov vse slovenske industrije, v lasti imajo le 8 odst. vseh osnovnih sredstev, zato pa se obe panogi spopadata z veliko izgubo. Tekstilna industrija pridela 11 odst. vseh slovenskih izgub, usnjarskopredelovalna pa še 4 dodatne odstotke. Ob veliki zadolženosti je razumljivo, da v teh panogah ni velikih vlaganj.
Tekstilci in usnjarji so veliki neto izvozniki in opozarjajo na problem prelivanja dohodka od
izvoznikov k uvoznikom. Samo v letu 1994 naj bi se tako iz tekstilne industrije odlilo za 40 milijonov mark dohodka. Izvoz predstavljajo v največji meri žal dodelavni posli, vendar podjetja zdaj poveču-
Tečaji
Menjalnice na območju južno od Ljubljane so v torek odkupovale nemško marko po 90.80 (SKB banka) do 92.20 tolarja in jo prodajale po 93.00 (SKB) do 95.00 tolarja (Dolenjska banka). Povprečni nakupni tečaj za marko je bil 91.83 In povprečni prodajni 93.46 tolarja. Nakupni tečaji za avstrijski šiling so se gibali med 12.85 in 13.06 tolarja, prodajni pa med 13.20 in 13.56 tolarja. Za 100 italijanskih lir je bilo treba odšteti 8.85 do 9.29 tolarja, če ste jih prodali menjalnicam, pa ste zanje dobili le 8.00 do 8.60 tolarja.
Srednji tečaji Banke Slovenije v torek, 6. februarja: marka 8960.7615 tolarjev, šiling 1274.3099 tolarjev, 100 lir 8.3998, dolar (ZDA) 132.1443 tolarjev, 100 kun 2415.5435 tolarja in en eku (ECU) 164.3448 tolurja.
jejo izvoz lastnih izdelkov.
Nekatere države še naprej ščitijo svojo tekstilno industrijo s carinami in taksami, čeprav ima Slovenija z njimi sporazume o prosti trgovini. Tako ima Makedonija 43-odstotno carino za uvoz slovenskega tekstila, Slovenija obratnega ukrepa nima. Tekstilci pravijo, da je naš trg preveč odprt, celo najbolj odprt v Evropi, še posebej s pomanjkljivostmi na področju uvoznih deklaracij, potrdil za kakovost in brezcarinskega uvoza.
Najhujši alarm podjetij iz te panoge je pogasila za 2,7 odst. znižana prispevna stopnja, ki bo zmanjšala stroške predvsem delovno intenzivnim panogam. V letošnjem letu naj bi trije vladni resorji združili 1,3 milijarde tolarjev v sklad za pomoč izvoznikom, država naj bi zagotovila sredstva za kredite in dokapitalizacijo iz kupnin in ustrezno poskrbela za nadomestilo za izgubljeno lastnino na ozemlju bivše Jugoslavije (gre za 82,5 milijona mark).
B. DUŠIČ GORNIK
SLOVENSKI TURISTI
Po informacijah Državnega urada za statistiko Ilrvatskc so državljani Slovenije imeli na Hrvaškem v 9 mesecih lanskega leta 1.914.000 prenočitev, kar pomeni 6 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto prej, ko so jih zabeležili 2.036.000. Kljub temu so slovenski turisti “rešili" hrvaško turistično sezono, po vzpostavitvi miru na jugu pa je pričakovati, da se bo še več naših državljanov odločilo za dopust pri sosedih.
Kmalu klub iskalcev zaposlitev
Težavno iskanje izvajalca
grozila ustavitev proizvodnje, s katero je bilo ogroženih 700 delovnih mest. V podjetju so pripravili sanacijski načrt, na osnovi katerega mu je uspelo doseči poslovanje s pozitivnim denarnim tokom. To je omogočilo pripravo predloga za izvensodno poravnavo z upniki, ki pa nanjo niso pristali. Zato je Videm papir predlagal prisilno poravnavo, kije bila uspešno zaključena aprila 1995. Večji upniki so svoje terjatve v skupni višini 22 milijonov mark spremenili v lastniške deleže. Prisilna poravnava je omogočila pokritje izgub, ohranitev proizvodnje in delovnih mest in nenazadnje ohranitev tržne vrednosti naprav za proizvodnjo papirja.
Poleg priprave na javno dražbo je v teku še postopek zbiranja ponudb, v katerem želi Videm v stečaju prodati svoj 19,7-odstotni delež v družbi Videm papir. Doslej je Videm prodal deleže v osmih hčerinskih podjetjih, dva paketa delnic bank in delež v družbi Petrol - Zemeljski plin. V dveh hčerinskih podjetjih je bila zaključena likvidacija, v enem pa je v teku stečajni postopek.
BRANKO OGOREVC, stečajni upravitelj
NOVO MESTO - Po vsej Sloveniji razen v Celju in Novem mestu so že zaživeli klubi iskalcev zaposlitev ali job klubi. Kot je bilo slišati na nedavnem posvetu strokovnjakov novomeške enote Zavoda za zaposlovanje z vodji kadrovskih služb v podjetjih, pa lahko v kratkem tak klub pričakujemo tudi v dolenjski regiji. Vzrok za zastoj najdemo v dolgotrajnem iskanju izvajalca, zasebnega podjetja, ki naj bi dejavnost vodilo.
Klube so začeli poskusno ustanavljati v lanskem letu, in sicer po zgledu anglosaških dežel, ki imajo s takim načinom iskanja zaposlitev dobre iskušnje. Klub je namenjen iskalcem zaposlitev, ki so prijavljeni na zavodu že vsaj 6 mesecev. Na začetku bodo v delo vključevali predvsem tiste s 4., 5. ali višjo stopnjo izobrazbe, vendar nameravajo pozneje program prilagoditi tudi za manj izobražene j iskalce zaposlitev.
Klub deluje neprekinjeno vse ! leto, za vsakega iskalca zaposlitve , pa le tri mesece. V prvem obdob- ' ju tega časa jih bodo intenzivno • strokovno usposabljali, medtem j ko bo v drugi polovici sledila kontrolirana aktivnost za pridobitev ■ dela pod vodstvom mentorja.
Novomeški klub iskalcev zapo- , sl itev bo deloval v Kulturnem cen- • tru Janeza Trdine.
Zdaj bo carina ; ščitila domače j
gospodarstvo
Kaj prinaša nova carinska zakonodaja?
Služba za ekonomske odnose s tujino pri GZS ocenjuje, daje osnovna značilnost novega carinskega zakona, da uveljavlja zaščitno funkcijo carine, poleg tega pa je tudi usklajen s sistemi v sosednjih državah in državah Evropske skupnosti. Novi zakon poenostavlja carinski postopek, uvaja novo enotno carinsko listino ter možnosti prenosa podatkov in dokumentov s pomočjo računalniške tehnike.
Po novem naj bi tako sam postopek carinjenja potekal hitreje, ker bodo pregledi ob samem čari’ njenju manj temeljiti, zato pa bo več naknadnih kontrol carinskih organov v podjetjih. Novi zakon loči sam vnos blaga na carinsko območje od dovoljene carinsko določene uporabe. V nekaterih primerih dovoljuje poenostavljen postopek v zvezi s carinsko deklaracijo. Zakon je za podjetja zanimiv predvsem v delu, ki jim dajo ugodnosti: odlog plačila carine, povračilo carine, delno plačilo.
Zakon o carinski tarifi poenostavlja dajatve z uvedbo ene same dajatve - carine. Edina posebna dajatev so prelevmani za nekatere agroživilske proizvode. Za blag0; ki se pri nas ne proizvaja ali ga n'| dovolj, so možne znižane carinske \ stopnje ali stopnje prosto in carinski kontingenti. Zakon navaja, za katere proizvode gre in kakšno je znižanje, zato poslej niso vet potrebna posebna potrdila Gospo' darske zbornice, da sc blago v Sloveniji ne izdeluje. Ker natančnega pregleda nad proizvodnjo v Sloveniji ni, GZS svetuje podjetjem, da sc z zahtevki za določj"! tev kontingentov ali ukinitev znižane carinske stopnje (če proizvodnja obstaja ali se pojavi) oglasijo pri njem ali pa neposredno fl‘1 Ministrstvo za ekonomske odnose-1
USPESNA
ZDRAVILIŠČA
lj P d
Zdraviliški turistični kraji dose" J žejo 16,4-odst. vseh prenočitev ij1 Q ustvarijo kar tretjino vsega tud" stičnega prometa. Večino tega, kaf štiri petine, prispevajo gostje v jc hotelih slovenskih zdravilišč, I1!
prihajajo skoraj enakomerno skozj P
vse leto. Med 15 zdravilišči je *	^
minulem letu največ hotelski)1 S| prenočitev dosegla Rogaška Sla*1'; , ■ na (15 odst.), sledijo pa ji Aton’1 J ske toplice, na četrtem mes*ll|
Terme Čatež, na 8. mestu Šmaf'j ješke Toplice, na 9. Strunjan in aJ 10. Dolenjske Toplice.
J
GOO XI C.
Steklenica - rešitev za cviček
Šele zaščitna znamka, steklenica in enotna klet bi dolenjskemu vinu trajno zagotovile trg in spodbudno ceno - Ugotovitve s pomembnega posveta na SKŠ Grm
SAD ŠT. 1
KRŠKO - V prvi letošnji številki revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, ki jo je v sedmem letu izhajanja začel urejati novi odgovorni urednik Aleš Germov-šek, diplomirani inženir agronomije, piše mag. Zdenka Pašič o trženju slovenskega sadja, inž. Silvo Žižek in inž. Darko Ličen o tržnih motivih pri uvajanju novih sort jabolk in hrušk, Peter Zadravec in inž. Nikita Fajt o sajenju kakovostnih sadik kot osnovi za večji pridelek, mag. Boris Be-loglavec o možnostih našega vinogradništva v Evropski zvezi, inž. Tadeja Vodovnik o aromatičnih snoveh v moštu in vinu, v reviji pa je objavljen tudi članek o sadjarskem slovarju, ki je izšel pri Biotehnični fakulteti v Ljubljani.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Močno sneženje je ta ponedeljek zadržalo doma še tiste najbolj vztrajne prodajalce, ki le redko manjkajo na tržnici. Za sicer skromno ponudbo so veljale naslednje cene: jajca po 22 - 30 tolarjev, redkev, koleraba in koren 150, sirček 250, smetana 600, sadjevec 500, kozarec ocvirkov 450 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so banane 140, hruške 184, pomaranče 100, limone 200, mandarine 137, korenček 124, kumare 400, zelena 295, česen 231, čebula 63, špinača 368, paprika 368, motovilec 1000 in grozdje 488 tolarjev. Pri Dela-diniju so banane 150, limone 200, pomaranče 150, jabolka 100, mandarine 150, hruške 150, grozdje 500, orehi 900, fižol 300, solata 180, radič 250, zelje 90, cvetača 250, koren 90 in krompir 60 tolarjev.
NOVO MESTO - To, kar Dolenjska zdaj počne s svojim cvičkom, je neodgovorno zapravljanje pomembnega dela narodnega bogastva in edine dolenjske blagovne znamke, ki v svetu nima konkurence. Zdaj, ko v Sloveniji pripravljamo nov vinski zakon in ko se poraba rdečih vin spet povečuje, je velika in morda celo zadnja priložnost, da se zgodi preobrat in da vinogradniki od tarnanja preidejo k načrtnemu prizadevanju in k skupnim akcijam za zaščito in ponoven vzpon pridelovanja cvička, ob teranu edinega avtohtonega slovenskega vina.
Tako bi lahko strnili množico alkohola ob vseh drugih koristnih
misli, izrečenih na pomembnem, morda celo odločilnem vsedolenj-skem posvetovanju, ki ga je 1. februarja v Srednji kmetijski šoli Grm priredil Kmetijski inštitut Slovenije oz. njegov Tehnološki center za vinogradništvo in vinarstvo, ki ga vodi dr. Julij Nemanič. On in dr. Dušan Terčelj sta zbranim obrazložila, kako sta v Italiji in Avstriji zakonsko zaščiteni podobni vini, cctllio in šilher (Schilcher), ki sta državni vinski posebnosti in ki prinašata vinogradnikom lepe dobičke. Šilher je ta čas najdražje avstrijsko vino, čeprav sorta wild-bacher, iz katere ga pridobivajo, sploh ni vrhunska. Visoko ceno daje zaščitena in kontrolirana vinska posebnost - podobno bi lahko dosegli s cvičkom - čeprav bi bilo nekaj več težav zaradi njegove večsortne sestave.
Ob podpori kmetijskega ministrstva in s pomočjo projektne naloge (Imago) je bilo nekaj dela za zaščito cvička že opravljenega. Strokovno je bilo utemeljeno, da je pridelovalno območje cvička le Dolenjska, ne pa bizeljske, vir-štajnske ali še kake druge gorice. Zato se sme samo Dolenjska ponašati s to blagovno znamko in s tem vinom, ki sicer ne bo nikoli dosegalo kakovosti vrhunskih predikatnih vin, ima pa zato lastnost, kije druga vina nimajo - najmanj zdravstveno vprašljivega
BREŽICE - Na sobotnem tedenskem prašičjem sejmu so imeli naprodig 270 prašičev, starih do 3 mesece, in 40 starejših. Mlajše so prodajali po 260 do 300 kilogram žive teže, starejše po 220 do 240 kilo žive teže. Mlajših so prodali 175, starejših 25.
DOLENJSKI UST
vaš četrtkov prijatelj
SARDONE VINO FEBRUARJA
PTUJ - Vino meseca februarja je šardone pozna trgatev 1993 iz kleti Jeruzalem-Or-mož, sporoča Veritasov vinski nakupovalni vodnik. Izmed 22 vinskih polnitev ga je izbrala komisija pod predsedstvom staroste slovenskih enologov dr. Dušana Terčelja. V svoji analizi je komisija ugotovila, da je negativni vpliv plutastih zamaškov na vino iz prodajne mreže bolj poguben, kot se običajno misli. Navidezna malenkost lahko izniči trudapolno vinogradnikovo delo, zato Veritas opozarja pridelovalce in kletarje, naj več skrbi posvetijo pravilnemu kletarjenju in izbiri dobrih zamaškov.
kmetijski nasveti
Prva sudanska trava in sirk
V
Izid poskusov s krmnimi dosevki na Dolenjskem
3.	Po dosedanjih izkušnjah je 4-5 kg/ha krmne ogrščice v mešanici z 30 kg/ha ozimne grašicc primerna gostota setve. Pridelki zelene krme so bili od 27 t/ha do 57 t/ha. Ta strniščni krmni dosevek lahko pospravljamo tudi še pozno v jeseni, ker je odporen na mraz. S tem se podaljša jeseni krmljenje s svežo krmo. Lahko pa ga siliramo s koruzo. Zaradi visoke vsebnosti sur. beljakovin v krmni mešanici (3) bi se beljakovinsko razmerje silažne koruze izboljšale.
4.	Strniščna posevka sudanske trave in krmnega sirka sta po pridelku na vrhu. Višje poletne temperature jima zelo ugajajo. Lahko dosežejo do tudi 2 m višine. Zaradi kvalitete in boljše ješčnosti je ugodnejše, da posevek pospravimo predčasno, ko doseže do približno 1 m višine. V takem primeru imamo lahko celo dva odkosa. Pri starejših rastlinah se poveča olesenelost, ki Zmanjša ješčnost in prebavljivost krme. Po vsebnosti surovin beljakovin sta ta dva krmna dosevka slabša, vendar je glede na velik pridelek zelene krme pridelek sur. beljakovin enak ali višji kot pri drugih strniščnih krmnih mešanicah. Pridelki zelene krme so bili od 491 do 74 t/ha, vsebnost sur. beljakovin je bila 10% - 11%. Pri krmnih mešanicah z metuljnicami je bila vsebnost sur. beljakovin od 19 do 22%, v krmni mešanici s koruzo pa od 12 do 13 %.
Prezimni krmni dosevki ozimna grašica v mešanici z ržjo ali ihnogocvetno ljuljko so dosegli po pridelku od 42 t do 53 t/ha zelene krme. Krmna mešanica z ržjo daje nekoliko boljši pridelek, posevek je tudi odpornejši proti mrazu, po kvaliteti pa zaostaja Za mešanico ozimne grašicc z mnogoevetno ljuljko. Kljub dobri kvaliteti je prezimna krmna mešanica z mnogoevetno ljuljko zaradi slabše odpornosti na nizke temperature manj priporočljiva tam, kjer je pričakovati ostrejše zimske razmere.	.
Vsebnost sur. beljakovin v prezimnih krmnih mešanicah je v mejah od 18 do 21%.
Mag KATARINA KASTELIC Dr. TATJANA ŠTUPICA
vinskih sestavinah. Žal sedanja 20-točkovna Buxbaumova lestvica oz. OlV-sistem ocenjevanja kakovosti vina ne upošteva merila, ki bi prinašal kakovostne točke cvičku - to je pitkosti vina, s katero se cviček še posebej odlikuje.
Če bodo dolenjski vinogradniki hoteli slediti avstrijskemu zgledu, bodo morali opustiti sedanje samozadovoljstvo, ko gre zavoljo velikega povpraševanja v prodajo skorajda vsak cviček. Potrebno bo bolj misliti na prihodnost, zaščititi in poenotiti pridelavo, izboljšati kakovost ter posodobiti nastop na trgu. Tega pa ne more biti brez
• NEKAJ MNENJ - Inž. Darko Marjetič: Zdaj je izjemna priložnost priti do enotne dolenjske znamke. Vinko Štemberger: Sedanja gostinska vinska ponudba Dolenjske je sramotna. Inž. Janez Bratkovič: Cviček je treba zaščititi pred samim seboj! Mag. Neva Žibrik: Ime cviček je intelektualna lastnina, ki jo je treba zaščititi, tudi mednarodno. Peter Brcar: Potrebna nam je vizija. Tone Pezdirc: V odprtem stanju cvička ni mogoče zaščititi. Tone Hrovat: Cviček skriva v sebi velike možnosti za samozaposlitev dolenjske mladine.
stekleničenja cvička, kar nekateri redki naprednejši vinogradniki že s pridom delajo. Steklenica (in s tem povezana enotna vinska klet) je rešitev za cviček, ki je zaradi manjše vsebnosti alkohola še bolj izpostavljen kvaru. Kot odprto
ZA ČIM BOLJŠE KMETOVANJE
STRAŽA - Kmetijska svetovalna služba Straža vabi v ponedeljek, 12. februarja, ob 19.30 na predavanje v prostore osnovne šole Vav-ta vas, kjer bo mag. Tanja Strniša iz Kmetijskega zavoda predavala o tem, kako izboljšati dohodek
Ne več od litra mleka, temveč od glave goveda
Premije po novem • Kdaj višja odkupna cena?
LJUBLJANA - Iz državnega proračuna je za letos zagotovljene več denarne pomoči v obliki premij, regresov, subvencij in izvoznih spodbud kot lani, kar je za kmetijstvo gotovo spodbudno in razveseljivo. Zelo pomembno je tudi, da se je spremenil način plačevanja spodbud pri pridobivanju mleka, ki po novem ne bo več odvisen od količine mleka, temveč od glav goveje živine. Na ta način naj bi povečali stalež živine, ki je zadnja leta precej padel, direktno plačilo na glavo goveda pa naj bi spodbudilo prirejo mesa na račun mleka, ki ga je zdaj v Sloveniji skoraj za tretjino preveč.
Za zdaj pa še nič ne kaže, da se bo povečala odkupna cena mleka, kar tako vztrajno zahteva sindikat Slovenske kmečke zveze. Čeprav se že vrsto mesecev ta cena ni povečala, vlada predloga noče niti obravnavati, dokler ministrstvo ne pripravi tržnega reda za mleko, to pa je odvisno od popravljene kalkulacije proizvodne cene in spremenjenega pravilnika za odkup mleka, ki je še v razpravi, kar vse pomeni, da z novo odkupno ceno še nekaj časa ne bo nič - kljub vse večjemu negodovanju in nezadovoljstvu kmetov.
- n
vino naj bi ostal samo za potrebe domače porabe, kmečkega turizma in vinskih cest. Narediti ta koreniti preobrat je velika naloga celotne Dolenjske, ne le njenih vinogradnikov, torej tudi oblasti in drugih panog gospodarstva, predvsem pa turizma, ki ne sme izpustiti iz rok svojih priložnosti.
MARJAN LEGAN
STROŽJE PRI PRODAJI ZAŠČITNIH SREDSTEV
LJUBLJANA - Iz ekoloških razlogov je spisek pri nas dovoljenih bolj ali manj strupenih kemičnih pripravkov za varstvo rastlin in živali zdaj tako okleščen, da obsega le še 460 pripravkov, kar je precej manj kot doslej. Zelo učinkoviti, hkrati pa zaradi večletnega ostajanja v zemlji problematični herbicid atrazin, ki ga naši kmetje uporabljajo za zatiranje plevela v koruzi, naši daleč najpomembnejši poljščini, je še v strokovni razpravi in je njegova usoda še negotova. Vsekakor pa je obveljalo določilo novega zakona, po katerem mora biti prodaja zaščitnih sredstev pod nadzorom agronomov, torej usposobljenih strokovnjakov in ne le trgovcev; temu pogoju pa mora zadostiti vsaka prodajalna, če hoče dobiti od ministrstva dovoljenje za obratovanje.
PRIDELOVALCEM
VRTNIN!
ŠENTJERNEJ - Mercator KZ Krka ZE Polje Šentjernej in Poslovno združenje prehrane Slovenije vabita pridelovalce vrtnin in kisarje zelja ter repe na srečanje, ki bo v četrtek, 15. februarja, v osnovni šoli Šentjernej. Ob 10. uri bo pozdravni govor gostitelja, ob 1230 pa ocenjevanje vzorcev kisle repe in zelja. Vzorce je potrebno dostaviti do 9.45.
EN
HRIBČEK BOM
> KUPIL


■ a a
Zaščita cvička
V Sloveniji poznamo zaščitno znamko slovenski vin, ki je, kot je znano, odigrala pomembno vlogo pri zaščiti slovenskih vin pred nelojalno konkurenco jugoslovanskih vin v nekaj več kot 25-ih letih tovrstne zaščite.
Ta zaščitna znamka (ZZSV) je imela težak začetek, ko se je pojavila na trgu leta 1967 na steklenicah sauvignona iz ptujske kleti. Ker pa v kritičnih trenutkih v Sloveniji le zmaga sloga, so se kar zapovrstjo odločale za to znamko vse zadružne in kombinatske kleti in pristala na pravila igre, ki jih je narekoval pravilnik. Kontrola kakovosti vina se je v kleteh povečala, poleg kontrole, ki je tekla po veljavnih zahtevah Zakona o vinu, se je pojavila dodatna kontrola, ki jo je vpeljala Poslovna skupnost (PSVV) Slovenije. Takoj po trgatvi je bilo potrebno prijaviti količine vin po posameznih sortah ali tipih vin, kijih je želela vinska klet zaščititi. Kletarska evidenca, ki jo je morala klet obvezno voditi že po Zakonu o vinu, je omogočala kontrolorju PSVV, da je lahko spremljal premike vin iz posode v posodo. Po rezanju vin, ki se ponavadi opravi po prvem pretoku, so nastali že dokončni tipi sortnih ali mešanih vin. Vzorce teh vin je vzel kontolor PSVV v kemično analizo in degustacijsko oceno in ti podatki so kot izhodiščni služili za spremljanje ob stekleničenju posameznih serij oziroma za kontrolo istovetnosti kakovsti vina na vinskem trgu.
Na hitro je videti ta postopek kompliciran in zahteven, toda v
Ureja: dr. Julij Nemanič
praksi teče enostavno in ne pomeni velikega bremena za kletarja, če noče nič podtakniti. Ta postopek zagotavlja PSVV tudi pregled nad količino vin, ki so še na zalogi, saj preko števila sproti odobravanih znamk hitro izračuna, koliko vina je že bilo iz-kletenega. Takoj bi bilo za kontrolorja PSVV sumljivo, če bi pridelovalec zahteval večje število znamk za določeno serijo vina, kot ga je bilo po prvem pretoku. To bi se zgodilo, če bi klet kasneje med letom kupila na trgu vino. To bi bil prekršek, saj kupljeno vino ni bilo v evidenci in tudi kakovost ni bila pod kontrolo. V takem primeru bi po pravilih o zaščitni znamki vinska klet izgubila pravico do znamke, kar bi se tudi javno objavilo.
Zakaj je zaščita pred dobrimi dvajsetimi leti prepričala vse slovenske tako imenovane “družbene kleti”, da so sprejela ta pravila igre? Prepričal jih je ekonomski interes. Kupci so zaupali tej zaščiti in so kupovali s to znamko označene steklenice, čeprav so bile dražje. To je bila zmaga složnih slovenskih vinarjev pred vini sumljivih kakovosti, ki so prihajala iz ostalih jugoslovanskih republik v Slovenijo.
Sedaj ko so na našem trgu nove razmere, pričakujemo vinsko zakonodajo in “približevanje Evropi” se zahteva večji red tudi v vinogradništvu in vinarstvu. Kmetijski institut Slovenije se je odločil, da kot prvo ponudi zaščito vina cviček v Dolenjskem vinorodnem okolišu.
(Nadaljevanje prihodnjič) dr. JULIJ NEMANIČ
V
Živali ne bodo nič prikrajšane
V belokranjski veterinarski službi je glede na novo zakonodajo prišlo do sprememb - Le še štirje veterinarji, a delo bolje organizirano - Prostorska stiska v Metliki
ČRNOMELJ, METLIKA - V okviru črnomaljske delovne enote Do- dostopna ves dan, sicer pa bomo lenjsko-posavskega veterinarskega zavoda Novo mesto delujeta dve kmalu imeli prav vsi veterinarji v ambulanti, in sicer v Črnomlju in v Metliki. Po novem veterinarskem avtomobilih tudi mobitele. Naj-zakonu Slovenije je v belokranjski veterinarski službi prišlo do spre- pomebneje pri našem delu pa je, memb, zlasti do racionalizacije, kar pomeni, da so veterinarske storitve da za nas ni občinskih meja in da cenejše, a kljub temu nič manj kvalitetne.
Namesto prejšnjih šestih veteri-	K spremembam spada tudi or-
narjev in veterinarskega tehnika ganiziranje predavanj o proble-opravijo delo v vsej Beli krajini mih v ovčereji in o moderni govedoreji, ne nazadnje pa tudi obve-
sedaj le štirje veterinarji. Po žago tovilih vodje delovne enote Tasa Bednarška ne živali ne njihovi lastniki niso prav nič prikrajšani, le
ščanje veterinarjev o problemih na terenu. Ugotovili so namreč, da obveščanje preko posrednikov ni bilo najbolj uspešno, zato bo te dni začel delovati avtomatski odzivnik (tel. 51-184), na katerem bodo lahko ljudje 24 ur na dan dobili informacije o dežurnem veterinarju. “Tako bo naša dežurna služba
vsi štirje delamo po vsej Beli krajini,” pravi zadovoljno Bednaršek.
V okviru belokranjske veterinarske enote se po zaslugi veterinarke Jerneje Fabjan vse bolj razvija tudi ambulanta za male živali, upajo pa, da jo bodo s pomočjo sponzorjev uredili v moderno ambulanto za hišne ljubljence. Vendar pri belokranjskih veterinarjih ne gre jx>vsem brez težav. Največje probleme imajo s prostorsko stisko v metliški ambulanti.
M. BEZEK-JAKŠE
Taso Bednaršek
delo veterinarjev je bolje organizirano. “Pri svojem delu smo morali med drugim upoštevati, da je po slovenski osamosvojitvi postala mlečna proizvodnja v Beli krajini intenzivnejša, tisti, ki temu niso mogli slediti, to pa so bili zlasti polkmetje in rejci s kravo ali dvema, pa so rejo krav opustili. Tako sc je število krav zelo zmanjšalo. močno pa se je povečalo število plemenskih svinj in ovac. Slednjih je že okrog 2.000. Vsemu temu se je morala prilagajati tudi veterinaska služba,” pravi Bednaršek.
helena mrzukar gospodinjski kotiček
Našemu srcu prijazna hrana
Z uravnoteženo zdravo prehrano in pravilnim načinom prehranjevanja lahko zmanjšamo vpliv vseh dejavnikov, ki slabo vplivajo na bolezni srca in ožilja.
Glavna značilnost srcu prijazne hrane je, da vsebuje zelo malo živalske maščobe, belega sladkorja, soli in alkohola. Zmerna naj bo tudi količina beljakovinskih živil, kot so meso klavnih živali in slane prekajene mesnine, mastna perutnina, jajca, polnomastno mleko in slani siri. Na jedilniku naj bo večkrat meso rib, domačega zajca, piščanca in purana brez kože. Četudi vključujemo v prehrano le izbrana živila, pogosto pozabljamo na skrite količine maščob in soli, ki jih živila že po naravi vsebujejo. Srcu manj nevarne so rastlinske beljakovine, ki jih použijemo s sojo, fižolom, gra-hom, lečo itd., in rastlinske maščobe v olivnem olju, ckstra sončničnem in repičnem olju.
Dnevne potrebe po energiji pokrivamo z ogljikohidratno hrano, kot so izdelki iz polnovrednih žit, kaš, zdroba in nepoliranega riža. Priporočilo za varovalno prehrano je predvsem v omejevanju dodajanja soli, skupna količina na dan ne sme presegati 6 g.
Mnogi ljudje imajo navado, da servirano hrano še dosoljujejo, kar je za ohranjanje zdravega ^ srca in ožilja nesprejemljivo. 1 Ira-ni lahko okusnost povečamo s svežimi zelišči in blagimi začimbami. Pri varovalnem načinu prehrane je prav, da se odrečemo sladkim desertom po obedu in sežemo raje po sočnem sadju. Tudi odžejali se bomo najbolje z razredčenimi sadnimi sokovi, vodo in čaji. Pri pripravljanju hrane se držimo kuhanja v vodi, vodni kopeli, sopari ali foliji, dušenja v lastnem soku ali z malo maščobe in vode ter pečenja v ponvi z malo ali nič maščobe.
St. 6 (2426), 9. februarja 1996
DOLENJSKI LIST
mm

Sevnica ob prazniku
Pester kulturni program
SEVNICA - Ob slovenskem kulturnem prazniku je ZKO Sevnica pripravila naslednje prireditve. V ponedeljek, 5. februarja, je v občinski knjižnici svoj gledališki in literarni opus predstavila igralka Mila Kačič, v četrtek, 8. februarja, je bila v galeriji na sevniškem gradu otvoritev razstave mlade domače likovnice Ncne Bedek, ki se je tokrat predstavila prvič. V kulturnem programu je na harmoniko igral Slavko Žnidaršič, recitiral pa Pavel Ocepek. Danes, 9. februarja, bo ob 18. uri v dvorani Svobode Krmelj koncert Mihe Dolžana in Jožice Kališnik. V sodelovanju s KS Boštanj bosta oba glasbenika nastopila še v nedeljo, 11. februarja, ob 16. uri v dvorani Partizana Boštanj.
V soboto, 10. februarja, bo ob 19. uri v dvorani Partizna Boštanj koncert ansambla Šukar, ki je izdal novo zgoščenko in jo predstavlja po Sloveniji. Predprodaja vstopnic bo v občinski knjižnici in uro pred koncertom. ZKO Sevnica je v ponedeljek in torek, 5. in 6. februarja, na
nekaterih osnovnih šolah organizirala gostovanja mladinske igre Plešoči osliček v izvedbi Gledališča Toneta Čufarja z Jesenic.
JELICA KUPEC IN JOŽICA ŠKOF RAZSTAVLJATA V DOL. TOPLICAH
Kulturni praznik so počastili tudi v zdravilišču Dolenjske Toplice. V sredo zvečer so v podhodu med obema hoteloma odprli razstavo 14 akvarelov avtoric Jelice Kupec in Jožice Škof. Kratek kulturni spored je izvedel Dušan Pav-lenč s kitaro. Razstava bo odprta 14 dni.
Kapljica morja tudi v Novem mestu
Z ladijskimi modeli se na razstavi predstavljata splitska Slovenca R. Šibila in J. Kamenšek - Povezovanje novomeške in splitske občine - Na ogled do 15. februarja
NOVO MESTO - V mali dvorani Doma kulture je od četrtka, 1. februarja, na ogled razstava 18 ladijskih modelov dveh splitskih Slovencev, Roberta Šibile in Jožefa Kamenška. Razstavo je pripravilo Hrvaško kulturno združenje Novo mesto, kulturni program, v katerem so nastopili pevci okteta Adoramus pod vodstvom brata Marjana Cvitka, pa je povezovala Staša Vovk. Sponzor razstave je Mestna občina Novo mesto, zato je razstavo otvoril njen župan Franci Koncilija.
Robert Šibila, ki se je rodil v jalec Jožef Kamenšek pa izhaja iz Žalcu, je sedaj pomorščak oz. ka- okolice Ptuja in je ravno tako
pitan v pokoju, stikov z morjem pa ni prekinil, kajti posvetil seje študiju in izdelavi modelov starih tipov ladij. Pri tem delu je izjemno uspešen in je dobil že številna priznanja in diplome, njegova posebnost pa so ladjice v steklenicah. Na otvoritvi je povedal, da razstava prikazuje razvoj in napredek ladjedelstva od 5. st. pr.n.št. naprej, in sicer rimsko, grško ladjevje, sredozemske trgovske odbojne ladje, tradicionalne ribiške dalmatinske ladje in druge. Na ogled je 18 modelov. Drugi ustvar-
pomorščak. Že v mladosti je rad obdeloval les in izdeloval razne okrasne predmete, tako da sedaj tudi on ustvarja vrhunske ladijske makete. Vsi modeli kažejo izjemno znanje, spretnost in veliko-potrpljenja in vztrajnosti izdelovalcev.
Poleg župana Koncilije, ki je povedal, da ta razstava pomeni začetek sodelovanja s slovensko manjšino v Splitu in da so tu vedno dobrodošli, je gostom iz Splita pozdravno dobrodošlico zaželel
KULTURA V ŠKOCJANU
ŠKOCJAN - V občini Škocjan je kulturna dejavnost sicer pestra, saj deluje kar nekaj pevskih zborov, Salezijanski mladinski center, na Bučki imajo kulturno društvo, vendar pa kulturno-umetniško društvo že nekaj časa ne deluje, zato ga bodo na občnem zboru kulturnih društev poskušali spet oživiti, prav tako pa si želijo, da bi ponovno deloval moški pevski zbor. V letošnjem letu bo v občini kar nekaj že napovedanih prireditev: na materinski dan bodo proslave kar v nekaj krajih, spomladi bo občinska revija pevskih zborov, za katero si v občini želijo, da bi postala tradicionalna.
PREDSTAVITEV
SLOVENSKE KRONIKE
20. STOLETJA
NOVO MESTO - V četrtek, 15. februarja, bo ob 19. uri v prostorih KC Janeza Trdine predstavitev Slovenske kronike 20. stoletja. Program bosta vodila dramski igralec Roman Končar in glavni urednik Kronike dr. Marjan Drnovšek. Kot gosta bosta sodelovala Filip Robar - Dorin in Jure Šterk, v glasbenem delu pa bodo nastopili glasbeniki Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta.
IGRE Z BARVAMI
NOVO MESTO - V avli Tovarne zdravil Krka je do 20. februarja na ogled razstava otroških likovnih del vrtca Najdihojca z Malega Slatnika. Naslov razstave je Igre z barvami, otroci pa so ustvarjali ob mentorstvu dveh vzgojiteljic in dveh varuhinj.
Jadrankin paralelni svet
Predstavitev pesniške zbirke Paralelni glas novomeške pesnice Jadranke Matič Zupančič, ki pesni v dveh jezikih
NOVO MESTO - V nabito polni rokopisni čitalnici Knjižnice Mirana Jarca so prejšnji četrtek, 1. februarja, zvečer predstavili pesniško zbirko Paralelni glas novomeške pesnice Jadranke Matič Zupančič. Avtorico, ki dela kot bibliotekarka v tej knjižnici, je predstavila Nataša Petrov, z njo se je pogovorila Silva Gomišček, obzorja njene poezije pa je očrtal znani slovenski pesnik Boris A. Novak. Pesmi sta brali avtorica in Staša Vovk. Nekaj ne prav spodbudnih besed o izdajanju pesniških zbirk na Dolenjskem je povedal Franci Šali, urednik Dolenjske založbe, kjer so Paralelni glasovi izšli. Sicer pa je prijeten in kulturno bogat večer z igranjem na kitaro popestril Dušan Pavlenič.
Posebnost druge pesniške zbirke Jadranke Matič Zupančič in sploh njenega pesništva G v dvojezičnosti, od tod tudi naslov zbirke. Jadrankin materni jezik je namreč hrvaščina, četudi je njena mati po rodu
Slovenka. Vendar je pesnica otroštvo in mladost preživela v Karlovcu, kjer je naredila prve korake v literarno ustvarjanje. S prevajanjem in pisanjem pesmi v hrvaščini je nadaljevala tudi, ko se je preselila v Novo mesto, ki je postal njen novi dom. V njeno pesniško govorico se je spontano začel seliti slovenski jezik in tako so nastale njene slovenske pesmi, ki skupaj s hrvaškimi (prevedla jih je Nataša Petrov, medtem ko je slovenske v hrvaščino prevedla avtorica sama) tvorijo pesniški svet Paralelnih glasov. To je estetsko zanimiv, četudiv konkretni sporočilnosti nekoliko odmaknjen, vendar ne povsem zabrisan svet. V njem najdemo poleg jezikov-n. še drugo paralelnost: življe-ijsko izkustvo in njegovo pesniško preobrazbo oziroma nadgradnjo. Poezija Jadranke Matiš Zupančič zahteva poglobljeno in skrbno branje, pozornost pa nagrajuje z bogatim pesniškim doživetjem. m. MARKELJ
PREDSTAVITEV
TRILOGIJE
NOVO MESTO - V sredo, 14. februarja, bo ob 18. uri v mali dvorani Doma kulture Hrvaško kulturno združenje pripravilo predstavitev najnovejše knjižne uspešnice Trilogija za mlade, ki jo je napisal eden najbolj branih mladinskih pisateljev na Hrvaškem Dubravko Jelačič Bužimski. Predstavitve se bo udeležil tudi avtor. Obisk predstavitve lahko povežete z ogledom razstave ladijskih modelov, ki bo ta dan še odprta.
dr. Emil Lučev, predsednik Hrvaškega kulturnega združenja Novo mesto. Iz slovenskega društva “Triglav” iz Splita pa prišel njegov predsednik Boštjan Matjaž Kordiš, ki je predstavil društvo in povedal, da je Novo mesto zibelka mnogih članov njihovega društva. Razstava ladijskih modelov v Novem mestu je torej za vse, ki ljubijo morje - morje kot pot v svet in vžiVjenje.	L. MURN
GOSTJE IZ SPLITA - 5 takimi in podobnimi ladijskimi modeli, kot je tale na sliki, se na razstavi predstavljata ustvarjalca Robert Šibila (pr\’i t desne) in Jožef Kamenšek (v sredini), piri z leve pa je Boštjan Matjaž Kordiš. (Foto: L. Murn)
RAZSTAVLJA JOŽE MARINČ
ŠENTJERNEJ - Danes, v petek, 9. februarja, ste ob 18. uri vabljeni na otvoritev razstave slik Jožeta Marinča, samostojnega umetnika iz Kostanjevice na Krki. Otvoritev razstave bo v prostorih Dolenjske banke, ekspozitura Šentjernej. Pokrovitelji razstave so Občina Šentjernej, Cene Štem-berger in OŠ Šentjernej.
“STOZIVKA IN STOZER”
V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - V Mladinskem kulturnem klubu Bela krajina bo jutri, v petek, 9. februarja, ob 21. uri nastopila gledališka skupina Gledališče Artikulator z avtorsko predstavo. Stoživka in stožer. Skupina je del že uveljavljenega Teatra Gromki, v katerem na duhovit način svoj talent združujejo trije boemi mlajše generacije: Andrej Morovič, Matjaž Javšnik in Viktor Gotovič.
KONCERT MIE ŽNIDARIČ - V mesecu kulture je na povabilo kulturno-umetniškega društva Krka v dvorani hotela Krka v Novem mestu v petek, 2. februarja, nastopila Mia Žnidarič, po mnenju mnogih najpopularnejši pevka jazza v Sloveniji. Na koncertu, ki je privabil številne ljubitelje te glasbene zvrsti, je Mio spremljal ameriški pianist Steve Klink, predstavila pl sta Miino zadnjo, četrto zgoščenko, ki je izšla lani oktobra. S petjem, polnim čustvene predanosti, je Mia ponovno pokazala, da pesmi ne le interpretira, ampak živi in da je petje moč, ki jo drži pokonci. (Foto: L. Murn)
Naloge in cilji so že zastavljeni
Pregled dela pokazal, da so pri ZKO Novo mesto lani program s 37 prireditvami v j osnovi uresničili, čeprav so za to morali več kot polovico sredstev zbrati sami
NOVO MESTO - Čeprav je bilo v letu 1995 ljubiteljski kulturi v Novem mestu namenjenih bistveno premalo sredstev - tri milijone tristo tolarjev, so v osnovi program uresničili. Izpeljali so 33 prireditev in še štiri Novomeške poletne večere, vendar pa so morali več kot 50 odstotkov sredstev za program zbrati sami preko sponzorjev. Kako bo letos, še ni čisto jasno, verjetno pa, vsaj kar se denarja tiče, ne bo dosti bolje, je med drugim povedala Staša Vovk, tajnica ZKO Novo mesto.
VEČER V SPOMIN PRIMČEVI JULIJ! - V torek, 2. februarja, je minilo 132 let od smrti Primčeve Julije, Prešernove neuslišane ljubezni. Ob tej priložnosti je bila v okviru Rudijevih večerov v galeriji Krona otvoritev priložnostne razstave gradiva o Juliji, ki je pokopana na pokopališču r Šmihelu. Rudi Škof (prvi z desne) je pozdravil goste in se vsem sodelujočim pri razstavi (Knjižnica Mirana Jarca, Frančiškanska knjižnica, Župnija Šmihel...) lepo zahvalil za trud in dobro voljo. Nekaj besed sta spregovorila tudi Alojz Zupančič, podpredsednik Mestne občine Novo mesto, in Robert Judež, sekretar na Sekretariatu za šport, kulturo in mladino, ki je odprl razstavo. Za kulturni program so z recitalom poskrbeli mladi novomeški ustvarjalci in poustvarjalci: v vlogi Julije Vesna Bučar, Prešerna Smiljan Trobiš, Prešernov notranji glas je prispeval Tomaž Koncilija, na citre pa je igral Rudi Mlinarič. (Foto: L. Murn)
“Problem je v tem, ker občina ne daje denarja za redne dejavnosti društev ZKO, ki bi najbolje vedela, kateremu društvu kaj, koliko in zakaj dati. Tako ZKO deli denar le za skupne programe, seveda po strokovnih kriterijih,” je dejala Vovkova. Letos se bo potrebno več ukvarjati s samo organizacijo, kajti sprejet je že zakon o skladu za ljubiteljsko kulturo, ki bo obsegal delo v območnih enotah. Sicer pa naloge ZKO ostajajo več ali manj iste kot lani. Med splošne spada ohranjanje rednih stikov s kulturnimi društvi in samostojnimi skupinami (spremljanje njihovega dela, nudenje kakršnekoli pomoči), še posebno skrb pa posvečajo kvalitetnejšim skupinam, ki prestopajo lokalne okvire, kot je na primer mešani pevski zbor Pomlad in pihalni orkester Krke Zdravilišč. Letos bo 20 let delovanja praznovalo folklorno društvo Kres.
Pomemben del programa predstavlja izobraževanje: ta mesec bosta v Novem mestu dva seminarja za zborovodje, in kasneje še drugi s pomočjo organizacije ZKO Slovenija. Oblika izobraževanja je
tudi strokovno spremljanje občinskih in medobčinskih revij pevskih zborov, redno nakupovanje strokovne literature in gradiva. Še naprej bodo skrbeli za skupne prireditve: revije pevskih zborov, razstava del likovne delavnice, plesna predstavitev Terpsihore in folklornega društva Kres, regijsko srečanje plesnih skupin, predstavitev dejavnosti gledališke skupine Poprčki, lutkovno gledališče Pika Nogavička pripravlja dve novi igrici,... Letos bo tudi mednarodno srečanje pihalnih orkestrov v Straži in Novem mestu.
ZKO bo sodelovala še pri drugih pomemnih dogodkih v Novem
KOTAR RAZSTAVLJA V PORTOROŽU
PORTOROŽ - V galeriji tukajšnjega Casina so v soboto, 3. februarja, zvečer odprli razstavo slik znanega novomeškega slikarja Jožeta Kotarja, ki se obalnim ljubiteljem likovne umetnosti predstavlja s svojimi novejšimi deli, narejenimi v akrilni tehniki, za katere je značilno v zdajšnjem slikarjevem slogu abstraktnejšega slikanja spajanje elementov resničnosti in fantazije.
“VSE JE MOGOČE”
NOVO MESTO - V sredo, 14. februarja, bo ob 18. uri v rokopisni čitalnici knjižnice Mirana Jarca predstavitev slovenske novitete Mirjam Potrč Vse je mogoče. Spremni program bosta prispevala igralec Miha Baloh in Borut Kantušer - kontrabas solo.
PESNIŠKA KNJIŽNA NOVOST - Na predstavitvi pesniške zbirke Paralelni glas so poleg ostalih sodelovali (na slike z leve) tudi avtorica Jadranka Matič Zupančič, voditeljica pogovora Silva Gomišček, pesnik Boris A. Novak in Nataša Petrov. (Foto: MiM)
NA OGLED “MIŠELOVKA”
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine vabi v sredo, 14. februarja, ob 19.30 na ogled kriminalke Aga-the Cristie Mišelovka. Predstava, kije izven abonmaja in jo bo predstavil Loški oder Škofja Loka, bo na sporedu v Domu kulture.
NEPOZABNO ROHNENJE V PICERIJI
NOVO MESTO - Koncert skupine Interceptor iz Žalca, enega od najbolj razvpitih
:g£	...
bendov v Sloveniji, ki je bil v petek, 2. februarja, v Piceriji, je bil nepozaben in je po in-
tenzivnosti presegel vsa pri-Odprla ga je sku-
čakovanja. pina Nevcrmind iz Novega mesta, ki je izvajala poleg starih tudi nekatere nove skladbe. Toda to je bilo le ogrevanje pred nastopom In-tcrceptorja. Bend je takoj vzpostavil stik s publiko, ki sc jc razvnela, razvnel se je tudi pevec Gregor Čulk in vse je šlo kot po magični spirali navzgor do vrelišča. Ob koncu večera so bili vsi izčrpani, vendar zadovoljni. Tudi člani Interccptorja so bili nad koncertom navdušeni, celo presenečeni nad fantastičnim odzivom publike. In čeprav Novo mesto še vedno nima “kluba”, se vseeno lahko pohvali, da je novomeško koncertno dogajanje, ki ga organizira DNŠ, trenutno med najbogatejšimi
VtlrŽaVi'	J. GORENC
mestu, ki jih bo letos kar nekaj: grafični bienale, mladinsko ptven-stvo v kolesarstvu, 250 let Gimnazije, skrbelo pa bo tudi za regijske povezave. Poletje v dolenjski metropoli bodo popestrili z Novo-1 meškimi poletnimi večeri, skratka, j program je pester in obsežen-i Staša Vovk je povedala, da skupen izračun za program predvideva skoraj 20 milijonov tolarjev. To pa pomeni, da se bo ZKO morala znajti spet sama - z nabiranjem sponzorskih sredstev, kajti proračunskega denarja bo premalo.
L. MURN
KULTURNI VEČER V STOPIČAH
STOPIČE - Danes, 9. februar; ja, bo društvo Podgorski zvonov1 ob 19. uri v prostorih Družbenega doma pripravilo kulturni večer v počatilev slovenskega kulturnega praznika. Nastopila bosta pesnik Smiljan Trobiš in violinistka Petra Gašnik.
POTA IN ST#
T<P
U
©
H
>
dežurni poročaj o
S KONJI ČEZ MEJO - 30-letni B. M. je 30. januarja ob 19. uri v družbi dveh neznancev vodil 4 konje preko Sotle iz Hrvaške v Slovenijo. Pot je nadaljeval proti regionalni cesti Čatež - Bizeljsko. Za njimi je šla še druga skupina štirih neznancev, ki so vodili več konj. To je opazila policijska patrulja in jih poskušala ustaviti, vendar so se vsi razen Martina B. razbežali proti Sotli in odšli neznano kam. Policisti so izsledili štiri konje in eno žrebe.
OB RADIO IN ZVOČNIKE -V noči na 28. januar je neznanec v Gradcu vlomil v parkiran osebni avtomobil in iz njega odnesel avtoradio in zvočnike. S tem je lastnika S. F. iz Lipovca oškodoval za okoli 23 tisočakov.
DENARJA NI VRNIL - M. M. iz Metlike je utemeljeno osumljen goljufije, ker si je novembra leta 1994 sposodil 2.000 nemških mark pri M. B. z Malega Slatnika in mu obljubil, da mu bo denar vrnil v enem letu, česar ni storil.
PRETEP V ŠKOCJANU - 27. januarja ob 19. uri je prišlo do pretepa v stanovanjski hiši na Kleno-viku v škocjanski občini. V pretepu je P. S. s Klenovika huje poškodoval H. B. Zoper osumljenega bo dana kazenska ovadba.
VLOMILI V TRGOVINO - V noči na 27. januarje neznanec vlomil v trgovino Mercator KZ Črnomelj v Dragatušu in iz notranjosti odnesel večjo količino mesnih izdelkov, sira, cigaret, kave in nekaj garderobe v skupni vrednosti okoli 400 tisočakov.
ODŠČIPNILO KONICO PRSTA - 1. februarja dopoldne je prišlo do nezgode pri delu, v kateri se je poškodovala 36-letna K. S. iz Krškega, ki je delala na pnevmatskem aparatu za ugotavljanje trdnosti papirja. Pri delu ji je aparat odščipnil konico kazalca leve roke.
VLOMILI V HIŠO - Med 17. januarjem in 3. februarjem je neznanec vlomil v hišo v Podgorju, ki je last M. B. Odnesel je radiokasetofon z zvočniki, videorekorder, telefona, daljnogled, inter-fon in sesalec.
SENOVSKE TRGOVINE TARČA TATOV
SENOVO - V noči na 30. januar je bilo vlomljeno kar v tri trgovine na Senovem. Neznanec, ki je vlomil v trgovino Mercator Preskrba Železnina Senovo na Titovi cesti 103, je odnesel tehnično robo v vrednosti okoli 300 tisočakov. Vlomljeno je bilo tudi v trgovino STG Rudar, od koder je zmanjkala večja količina cigaret v vrednosti 75 tisočakov. Iz trgovine Mercator Preskrba Poslovalnica 29 pa je neznanec odnesel gotovino, dva računalnika, tiskalnik in večjo količino cigaret ter kave v skupni vrednosti okoli 755 tisoč tolarjev.
Prometna varnost vzbuja skrb
Lani manj kaznivih dejanj kot leto prej ■ Kar dve tretjini več izrečenih mandatnih kazni - Lani na območju UNZ Krško 24 mrtvih, leto prej “le” 16, letos že 4 žrtve
KRŠKO - Čeprav je bilo število prometnih nesreč na območju UNZ Krško v lanskem letu le za 1 odstotek večje kot leto prej, pa so posle-' dice hujše: v primerjavi z letom prej je na posavskih cestah lani umrlo kar 8 oseb več, čeprav je bilo število smrtnih žrtev v Sloveniji precej manjše. Lani je izgubilo življenje 24 oseb, leto prej 16, hudo pa se je poškodovalo 232 oseb, kar je za 30 več kot leto prej.
Hujše posledice prometnih nesreč so presenetljive tudi zaradi poostrenega dela policistov pri preganjanju vinjenih, hitrih in neprivezanih voznikov. Tako so lani so izrekli kar za dve tretjini več mandatnih kazni (kaznovanih je bilo več kot 20.000 voznikov), sodniku za prekrške pa so predlagali 7.700 udeležencev v prometu, kar je tretjina več kot leto prej.
Boljše podatke so policisti zabeležili pri kaznivih dejanjih; teh je bilo lani za 6,7 odst. manj kot leto
Rajmund Veber, načelnik Uprave za notranje zadeve Krško
prej, pa tudi raziskanost je za 6 odst. boljša, tako da se UNZ Krško s 73-odstotno raziskanostjo uvršča na četrto mesto v državi. Prekrškov je bilo lani za petino več kot leto prej, največ zaradi meje; tujcev in kršenja zakona o orožju: kršitev slednjega je bilo lani kar dvakrat toliko kot leto prej. Krimi-
V LOKALU S PIŠTOLO
METLIKA -13. januarja okrog 18.30 sta se v gostinskem lokalu “Pri treh farah” v Rosalnicah pri Metliki prepirala Zvonko P. iz Čuril in Ivan P z Boldraža. Med prepiranjem je Ivan najprej udaril Zvonka po glavi, nato pa je ta potegnil pištolo in jo nameril v Ivana. Ko mu je Ivan pištolo zbil iz rok, je Zvonko potegnil iz žepa lovsko britev, Ivan pa je nameril vanj pištolo. Ko je ugotovil, da je prazna, je zabežal iz lokala. Zoper Zvonka bo dana kazenska ovadba na državno tožilstvo.
GD RUDNIK PRENEHALO DELOVATI
KOČEVJE - Posvet gasilske zveze s predstavniki GD Rudnik in Šalka vas je odločil prenehanje delovanja GD Rudnik, ki so ga leta 1925 ustanovili rudarji in vodstvo kočevskega rudnika rjavega premoga, ter da se premoženje v nepremičninah prepusti GD Šalka vas. Pred leti je bilo zelo uspešno, saj je leta 1980 štelo 59 članov in 10 mladincev. Leta 1990, ob uvedbi stečaja Itasa, pa je upravitelj obe stavbi, s katerima so razpolagali gasilci, prodal zasebnemu podjetju. Gasilcem je priznal desetletno uporabo. Pri ureditvi gasilskega doma so člani društva opravili preko 5000 prostovoljnih ur, vrednost svojega premoženja pa ocenjujejo na okrog 10 milijonov tolarjev, čeprav jim je stečajni upravitelj priznal pri osnutku prve in glavne razdelilne stečajne mase 299.738,00 tolarjev.
DOPOLNILO
Vest o pretepu in streljanju pred lokalom v Bircni vasi, objavljeno prejšnji leden v rubriki Dežurni poročajo, dopolnjujemo z navedbo, da se je dogodek zgodil pred lokalom Bistro Petra, in ne pred lokalom Vinski hram Žagar, ki ga tudi premore Birčna vas.
Uredništvo DL
K IR 0 11 K E 1 IR E C
MOTORIST IZSILIL PREDNOST - 2. februarja ob 8.30 je 58* letni T. J. vozil motorno kolo po Ulici mladinskih delovnih brigad it Velike vasi proti Krškemu. Ko je Pripeljal do stop znaka na križišču s Cesto krških žrtev, je sicer us-favil, a ko je neznan voznik zapeljal v križišče, je to storil tudi T. F. v trenutku, ko je iz krške smeri *avil tovornjak, ki ga je vozil 45-| letni F. F. Ta kljub zaviranju trčenja hi mogel preprečiti, voznik mo-
tornega kolesa pa se je pri tem hudo poškodoval.
ZBIL PEŠAKINJO - V sredo, 31. januarja, ob 5.55 je P. R. iz Trebč vozil po regionalni cesti z Malega Kamna proti Brestanici. Na Senovem je dohitel 16-letno H. S. s Senovega, ki je hodila ob desnem robu vozišča proti Brestanici. Ker je P. R. vozil preblizu, jo je zadel. Z glavo je udarila v steklo in padla je na cesto, kjer je obležala hudo poškodovana.
nalna dejanja, povezana z mamili, so se podvojila, narašča pa tudi mladoletniški kriminal.
Lani je državno mejo s Hrvaško na območju UNZ prešlo 12 odst. potnikov manj, kljub zmanjšanju števila vozil pa se je tovorni promet povečal za 13 odst., kar kaže, da se tranzitne poti tovornega prometa vračajo. Podobna slika je tudi pri železniškem prometu: če se je število prehodov potniških vlakov zmanjšalo, se je število tovornih vlakov povečalo.
Lani je bilo na meji zavrnjenih več kot 10.000 oseb, ker je za tretjino več kot leto prej, število ilegalnih prehodov pa je manjše, vendar je opazna sprememba strukture
KAR PRECEJ KRŠITEV
KRŠKO - V četrtek, 1. februarja, med 9. in 14. uro so policisti postaje prometne policije Krško izvedli poostreno kontrolo prometa na magistralni cesti Ljubljana -Obrežje. Kljub redkemu prometu so ugotovili 48 kršitev cestnoprometnih predpisov, od tega je 19 voznikov prekoračilo dovoljeno hitrost.
GROZIL S SMRTJO
TREBNJE - B. E. iz Hudej pri Trebnjem je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, ker je prišel 22. januarja popoldne vinjen v trgovino Tomi na Račjem selu in grozil lastniku, da ga bo ubil, zaklal z nožem ali vrgel bombo. Te grožnje B. E. ponavlja že dalj časa, zato je zoper njega vložena kazenska ovadba na državno tožilstvo.
GROZIL DOMAČIM IN POLICISTOM
GABRIJELE - 4. februarja zvečer je 38-letni P. M. iz Gabrijel doma vpil, razbijal po vratih in grozil domačim, da bo vse pobil. Ko so prišli policisti, je P. M. udaril P. Z., ker pa se ob opozorilih policistov ni pomiril, so ga s Fizično silo in sredstvi za vezanje ter vklepanje odpeljali na policijsko postajo Sevnica. Zmerjanje, grožnje in žalitve sta policista poslušala tudi med potjo v Sevnico.
ČRPALKA V KOSTANJEVICI HO! - Kljub negotovostim in ugibanjem, kakšna bo usoda črpalke v Kostanjevici, je sedaj znano: črpalka v Kostanjevici bo. Inšpekcijske službe so podaljšale obratovanje sedanje črpalke (na sliki), ki obratuje v okviru prodajalne s tekstilnim blagom, do konca tega leta, v tem času pa bo verjetno znana tudi usoda nove črpalke. Petrol je že kupil zemljo pri Iskri na koncu Kostanjevice, podjetje pa je pripravljeno vložiti polovico denarja za gradnjo nove črpalke, katere skupna predračunska vrednost je milijon nemških mark. Polovico mora zagotoviti lokalna skupnost, ko pa bo znan ta vir financiranja, bo takoj stekla gradnja, ki bi bila lahko zaključena v nekaj mesecih, če bi bilo vreme naklonjeno, celo v dveh.
ilegalcev: letos je več oseb iz vzhodnoevropskih držav. Povečalo se je tudi število pritožb zoper delo policije, a od 94 pritožb je bilo le
• Očitno je, da se bo promet na mejnih prehodih s Hrvaško povečal, to se kaže že pri tovornem prometu, vendar se letos očitno delovni pogoji za policiste in carinike na naši strani ne bodo izboljšali in bodo morali še naprej vztrajati v kontejnerjih, medtem ko bodo Hrvati verjetno še letos širili mejni prehod Bregana.
8 utemeljenih, največ zaradi netaktnosti postopka.
T. GAZVODA
ZGORELO
GOSPODARSKO
POSLOPJE
BREŽICE - 3. februarja ob 21.05 je zagorelo na gospodarskem poslopju, ki je last T. F. iz Brvi. Požarje izbruhnil v prostoru, kjer sta bili svinji z mladiči, zato je bila ves čas prižgana luč, nameščena 5 cm pod lesenim stropom. Do požara je prišlo zaradi pregretja lesa, ogenj pa se je razširil na celo ostrešje, strop in meso, ki se je sušilo na podstrešju. Živino so pravočasno umaknili, zaradi vročine pa je počilo tudi okno na hiši zraven gospodarskega poslopja. Požar so pogasili gasilci iz Pirošice in Cerkelj, škode pa je za 300 tisočakov.
Kočevska stranpota
SPRL Z NATAKARICO - 26. januarja, nekaj pred 17. uro, se je A.S. iz Kočevja v gostišču Tri zvezde sprl z natakarico. Ker je hotel z njo tudi fizično obračunati, je skočil čez točilni pult in pri tem razbil nekaj kozarcev. Zoper pijanega A. S. bodo policisti vložili predlog pri sodniku za prekrške.
ZAVIRAL NA MOKRI CESTI - 26. januarja ob 20.50, se je na novomeški cesti proti Mali Gori pripetila prometna nesreča, do katere je prišlo zaradi prehitre vožnje po mokrem cestišču. L. P. iz Kočevja je vozil osebni avto Renault 19 iz smeri Kočevja proti Staremu Logu. V desnem ovinku je začel zavirati, zaradi česar ga je začelo na spolzki cesti zanašati. Zapeljal je izven cestišča, tam pa se je avtomobil prevrnil na streho. Voznik ni bil poškodovan, policisti pa ga bodo predlagali sodniku za prekrške.
ZAPELJALA S CESTE - Podobna nesreča kot na novomeški cesti seje zgodila dan kasneje tudi na odseku magistralne ceste med Ložinami in Mrtvicami. D. D. iz Stare Cerkve je zaradi neprimerne hitrosti zapeljala izven cestišča, kjer se je avtomobil, ki ga je vozila, najprej prevrnil na bok in nato še na streho. Voznica ni bila poškodovana.
NAMESTO DRV POŠKODBE
KRŠKO - 40-letni K. D. je odšel 1. februarja okoli 15. ure v bližino Zalok, da nabere nekaj suhih drv. Kuje avto parkiral ob cesti, sta se za njim pripeljala 33-letni H. M. iz Straže pri Raki in 16-letni J. G. H. M. je takoj odšel do K. D. in ga izvlekel iz avta, nato pa sta ga J. G. in H. M. hudo poškodovala, saj sta mu zlomila rebra, dobil pa je tudi udarnine po telesu.
POŽAROV LANI NA SREČO NI BILO - Če na območju Bučke in okolice v preteklem letu na srečo ni bilo požarov, pa je leto minilo v znamenju prestopa gasilskega društva Bučka iz Gasilske zveze Sevnica v Gasilsko zvezo Novo mesto. Prav zaradi tega ni bilo pravega finančnega dotoka, kar naj bi se letos uredilo. Kot je povedal predsednik Gasilske zveze Novo mesto Andrej Poljšak, pa obstaja tudi možnost organiziranja gasilske zveze na nivoju občine. Kot je na občnem zboru društva povedal predsednik Tone Avsec, se je društvo v preteklem letu lahko bolj posvetilo vajam, izpopolnjevanju, tekmovanjem in pomoči pri prireditvah, za kar sta se na občnem zboru zahvalili tudi predstavnici Kulturnega društva in Društva izgnancev. Ker je prihodnje leto 70-letnica društva, bodo gasilci letos več pozornosti namenili ureditvi doma in okolice, v jubilejnem letu pa želijo zamenjati orodno vozilo. Zbora so se udeležili tudi (od desne proti levi): poveljnik GZ Sevnica Milan Kajič, član upravnega odbora zveze Martin Žnidaršič, škocjanski župan Janez Povšič in predsednik Tone Avsec. (Foto: T. Gazvoda)
Jože Lenarčič
Novih kot da ni
Sprenevedavo obnašanje GZS po ustanovitvi Gasilske zveze Dobrepolje * v
DOBREPOLJE- Gasilsko zvezo občine Dobrepolje so ustanovili 30. junija lani. Združuje 7 prostovoljnih gasilskih društev (Hočevje, Kompolje, Ponikve, Struge, Videm, Zagorica in Zdenska vas). Njen predsednik je Jože Lenarčič, ki je o delu lani, načrtih in drugem povedal:
Prejšnja leta je bilo naše območje pri finansiranju vedno zapostavljeno. Lani smo dobili nekoliko več denarja, nekaj pa so si ga društva pridobila s prodajo gasilskega koledarja, združeno z nabiralno akcijo. Nabrani oz. dobljeni denar smo porabili za redno dejavnost društev in zveze, sofinansirali smo nakup motorne brizgalne za PGD Struge in gasilskega avtomobila za PGD Zagorica, del pa smo namenili za dograjevanje gasilskega centra na Vidmu.
Že v februarju bomo začeli s tečajem za izprašane gasilce in občnimi zbori društev. Ena glavnih letošnjih nalog bo vključevanje žensk in mladine
v gasilstvo.
Pokritizirati moram Gasilsko zvezo Slovenije, ki smo jo o ustanovitvi naše gasilske zveze obvestili in ji poslali potrebne dokumente, a do danes od njih še nismo dobili odgovora niti obvestila, da vedo za našo ustanovitev. GZS ne bi smela vztrajati na stari organizacijski shemi gasilstva in se obnašati, kot da novih občinskih gasilskih zvez sploh ni, saj to ne bo delovalo vzpodbudno na nas in ne bo naredila dovolj za razvoj gasilstva. Novim občinam niso dovolj le občinska gasilska poveljstva, ampak je treba urediti tudi finansiranje novih občinskih zvez.
Ko na parkirišču poškodujejo avto
Zavarovanje vozil za poškodbe, ki jih povzroči neznan storilec, je zelo občutljiva zadeva - JP Komunala pripravlja zavarovanje parkirišč v parkirni hiši
NOVO MESTO - Kaj lahko se zgodi, da smo močno presenečeni, ko se vrnemo k parkiranemu vozilu in ugotovimo, da je poškodovano, bodisi daje v naši odsotnosti dobilo vdrtino, mogoče ie prusko ali kaj podobnega. Če smo avto parkirali na prostoru, kjer nam ni bilo potrebno plačati parkirnine, zadevo lažje prebolimo, kot če seje to zgodilo tam, kjer smo morali za prostor odšteti nekaj deset tolarjev.
Nesrečo tudi lažje prenesemo, če imamo avto kasko zavarovan ali če smo se odločili za zavarovanje za nezgode na parkirišču, težje pa je, če tega nimamo. V Novem mestu lahko avto pustite na katerem od 92 parkirnih mest na Glavnem trgu ali od lani tudi na Novem trgu, kjer je prostora za 51 vozil, ali pa na enem od 345 parkirnih mest v parkirni hiši. Vsa omenjena parkirišča so v upravljanju Javnega podjetja Komunala, ki še nima urejenega zavarovanja za možno poškodovanje vozil na parkiriščih. Prav izkušnje na tem področju v Sloveniji niso nič kaj dobre, pa tudi za poškodbe je težko dokazljivo, da so se zgodile ravno na parkirišču. Lažje je, če pride do poškodbe
vozila med manevriranjem oziroma pri vključevanju v promet, saj v teh primerih priskoči na pomoč prometna policija.
V parkirnih hišah je kontrola lažja in večja, saj so ponekod nameščene video kamere, število zaposlenih je večje, notranji promet pa je bolj urejen, ima tudi s signalizacijo in drugo opremo, zato je tudi zavarovanje vozil lažje. Ponavadi so zavarovane tudi poškodbe vozil od neznanega storilca, kraja avtomobilskih delov in tudi vlomi.
Komunala je sedaj začasni upravitelj parkirne hiše, ravno sedaj pa je v podpisu pogodba o stalnem upravljanju in vzdrževanju. Zavarovanja trenutno še nima sklenjenega, tečejo pa pogovori o možnostih zavarova-
nja z zavarovalnicami, tako da lahko v kratkem, mogoče že v enem mesecu, pričakujemo zavarovanje parkirišč, s tem pa lahko pričakujemo tudi delno povišanje sicer nizkih cen parkiranja v parkirni hiši.
T. GAZVODA
NA PARKIRIŠČU VEDNO OBSTAJA MOŽNOST POŠKODBE A VTA - Za zavarovanje bo v parkirni hiši kmalu pokrbljeno, medlem ko boste avtomobile na Glavnem trgu in Novem trgu parkirali na lastno odgovornost.
Trebanjci pogumno na Kodeljevem
Akripol v Ljubljani presenetil rokometaše AM Cosmosa Slovana - Nesrečna poraza Dobove s poprečnim Slovenjgrajčanom in Krškega z zadnjeuvrščenim Fructalom
OBETAJO SI USPEH
MIRNA - Badmintonski klub Tom Mirna bo v nedeljo, 11. februarja, v športni dvorani v Trebnjem z začetkom ob 9. uri pripravil drugi mladinski turnir, ki bo štel tudi za državno računalniško lestvico. Dobre uvrstitve si obetajo tudi domači igralci.
TREBNJE, KRŠKO, DOBOVA - Rokometaši trebanjskega Akripola so na Kodeljevem na tekmi proti slovitemu AM Cosmosu Slovanu, najuspešnejši ekipi v zgodovini slovenskega rokometa, dosegli prvovrstno presenečenje: ne le da so bili Ljubljančanom povsem enakovredni, ampak so se morali v zaključnem delu tekme 15. kroga prve slovenske rokometne lige celo srdito bojevati za eno samo točko. Dobovčani in Krčani so žal izgubili srečanji z vrstama, ki sta na lestvici bistveno nižje od Posavcev.
Trebanjci so odlično igrali že na začetku, ko so vodili s 3:0 in proti sredini prvega polčasa s 6:2, vendar so v nadaljevanju domačini ujeli svoj ritem in tekma je bila do konca prvega dela izenačena. Kljub temu da sta
sodnika minuto pred koncem prvega polčasa izključila Karla Špende-ta, so Trebanjci z dobrp igro nadaljevali tudi v drugem polčasu, ko so vodstvo domačinov s 13:10 obrnili v svojo korist in po izenačeni igri osvo-
jili dragoceno točko, na katero niso računali in jim bo poleg moralne spodbude tudi drugače precej pripomogla v boju za obstanek v družbi najboljših.
Če so s 15. krogom Trebanjci zadovoljni, pa bi kaj takega težko rekli za oba posavska prvoligaša. Krčani so v Ajdovščini tekmo izgubili v prvem polčasu, ko so domačini vodili že z 8:1, in jih Posavci do odmora niso mogli ujeti. V drugem polčasu so Krčani zaigrali bolje, vendar jim kaj več kot izenačiti na 18:18 ni uspelo. V razburljivem zaključku
Državna rekorda Božiča in Tomiča
Tomaž Božič še naprej izboljšuje državne rekorde in je vse bliže normi za evropsko prvenstvo - Tomič za 4 sekunde popravil mladinski rekord na 800 m
NOVO MESTO - Atleti Krke so prejšnji konec tedna spet nastopili na dvoranskem atletskem mitingu na Dunaju. Tomaž Božič je zmagal v teku na 200m in z 21,64 za dve desetinki izboljšal svoj prejšnji državni rekord. Du norme za nastop na EP v dvorani mu zdaj manjka le 14 stotink sekunde. V teku na 60m je bil s časom 6,87 drugi.
Drugi novomeški zmagovalec je bil starejši mladinec Aleš Tomič, ki je s časom 1:54,50 v teku na 800m za cele štiri sekunde izboljšal državni dvoranski mladinski rekord, svojemu osebnemu na prostem pa se je približal na 46 stotink sekunde.
Katka Jankovič je bila na ženskih ovirah s svojim drugim najboljšim časom doslej (8,66) četrta, vendar so jo od zmagovalke ločile le štiri stotinke sekunde.
Z dolenjskim dvoranskim rekordom v teku na 3000m se je odrezal Tomičev trener Borut Retelj. V drugi skupini je zmagal s časom 8:44,17 in s prednostjo 20 sekund; v skupni razvrstitvi je bil 7. Dvoranski dolenjski rekord v teku na 400m je dosegel še en njegov varovanec, Dejan Gra-dišar. S časom 51,66 je bil 9., v teku na 200m pa je dosegel čas 24,16. Mladinec Ravbar je bil v teku na 3000m z 9:26,22 petnajsti.
Konec tega tedna bo v Ljubljani dvoransko državno prvenstvo, kjer
bo Božič nastopil v teku na 60m, novomeški tekači na srednje proge pa bodo spet odpotovali na miting na Dunaj. Tomič bo tam nastopil v teku na 1500m in se poskušal uvrstiti v državno seniorsko reprezentanco, ki bo teden dni pozneje, tudi na Dunaju, nastopila na šesteroboju Anglije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Slovenije. To tekmovanje bo naslednja Božičeva priložnost, da izpolni normo za dvoransko EP (21,50) v teku na 200m.
V Ljubljani je bil konec tedna velik dvoranski atletski miting, na katerem so poleg slovenskih nastopili številni hrvaški atleti. AK Krka je v dvorano v Šiški poslal predvsem mlade tekmovalce. Dosegli so naslednje rezultate:
TREBNJE - Posamično državno prvenstvo osnovnošolcev v badmintonu, ki so ga prejšnjo nedeljo v trebanjski športni dvorani pripravili člani mirnskega kluba Tom, je pokazalo, da se z mladimi badmintonisti najbolje dela na dvojezični osnovni šoli v Lendavi in na osnovni šoli Mir-
na, od koder se z mladimi talenti napajata badmintonska kluba Mladost in Tom. Tako za Mirno kot tudi za Ljutomer velja, da je povezanost med kluboma in šolama izjemna, in le taka pot je prava.
Med fanti je sta prvi dve mesti pripadli Lendavčanoma Mihi Horvatu in Danielu Novaku, za njima pa so se uvrstili kar trije Mirnčani - Žiga Strmole, Miha Trdina in Uroš Skerbiš, medtem ko je bil Blaž Strmole sedmi in Bojan Kolenc osmi. Med dekleti so se na prvih osem mest uvrstile igralke iz osmih različnih os-
Udovčeva je že v Evropi
Športnica Novega mesta atletinja Mateja Udovč se je izkazala na pokalu evropskih prvakov v krosu
NOVO MESTO - Članica Atletskega kluba Krka Novo mesto, 25-letna ekonomistka, zaposlena v Krkinih zdraviliščih, Mateja Udovč, je prejšnji konec tedna na 15. pokalu evropskih prvakov v krosu, ki je bil v kraju Lanciano pri Pescari, med 101 tekmovalko iz 13 evropskih držav osvojila 28. mesto.
Mateja je kot gostja nastopila v ekipi državnih prvakinj v krosu, ekipi Trgohlada iz Šentjurja, in je tako sredi zime dobila priložnost tekmovati z izvrstnimi evropskimi tekačicami krosa, Portugalkami, Špankami, Italijankami, Britankami, Norvežankami in drugimi. Z 28. mestom je bila najboljša Slovenka, njene kolegice iz ekipe pa so se uvrstile takole: 58. Števanec, 72. Živko, 82. Kampuš.
Po tekmi je Mateja dejala: “5800 m dolga proga je bila speljana po drobnem in mehkem pesku
mestnega hipodroma. Na sicer ravni stezi so postavili umeten klanec, na katerem sem v vsakem krogu polovila nekaj tekmic. Temperatura je bila idealna, med 15 in 18 stopinjami, vreme pa sončno. Prvih 800 m sem tekla okrog 45. mesta, nekoliko zadržano, da si ne bi odbrusila ostrine v zaključku teka, kot se mi je zgodilo na evropskem pokalu v Angliji. Vsak naslednji kilometer sem prehitela nekaj tekmovalk, posebej pa sem pospešila v zadnjih dveh, ker sem se bala, da bi me tekmice v ciljni ravnini prehitevale. Zadnjih 200 m sem šprintala, a me je kljub temu prehitela ena od domačink. Z 28. mestom med 102 tekmovalkami sem zadovoljna.” Kako bi ne bila, saj je prehitela za dva avtobusa Britank, Rusinj, Švedinj, Dank, Norvežank in drugih evropskih tekmic!
J. PENCA
samo v kv.), Kočevar 8,45, Fink 8,57, Ašič, 8,88 Murn 8,94; 60 ov., ml. mladinci: 1. Murn 8,53, Kastelic 9,22; 60 ov., st. mladinci: Durič 8,45; 60 ov., pionirji: Bukovec 9,30, Lukež 9,58, Pust 10,18; 60 ov., ženske: Fink 10,38; daljina, pionirji: Podkrižnik 614, Lukež 534; daljina ml. mladinci: Rovan 667; dalj., moški: Kastelic 628; dalj., pionirke: Bukovec 468; ženske: Ašič 494, Fink 493; troskok, ženske: 3. Blatnik 12,09; višina, moški: Murn 185.
srečanja pa so bili spet boljši Ajdovci, ki so se z zmago otresli zadnjega mesta na lestvici ter Krčanom preprečili, da bi se po točkah priključili tretjeuvrščenemu Goranju in četrto-uvrščenemu AMC Slovanu.
Tudi AFP Dobova je s porazom v Slovenj Gradcu pomagala tamkajšnjemu Preventu, daje napredoval na lestvici in se rešil uvrstitve na dnu. Slovenjgrajčani so bili boljši že v prvem polčasu, ko so nekaj časa vodili s 4 zadetki prednosti, pa tudi v drugem delu srečanja so ponovili enako vodstvo. Dobova se jim je 10 minut pred koncem približala na 22:21, vendar je bila točka za kljub porazu še vedno drugouvrščeno moštvo tokrat previsoko. V soboto se bodo Dobovčani doma pomerili s Primorskimi novicami in vse razen zmage in novih točk za domačine bi bilo veliko presenečenje.
I. V.
Krka je precej slabo začela
Namiznoteniški igralci Krke so kljub okrepitvi izgubili v Murski Soboti - Hribarje začel trdo trenirati
60m pionirji: Pust 7,70, Bukovec 7,95, Žagar 8,01, Vidiček 8,05, Žitnik 8,83; 60m pionirke: Zajc 8,55, Salopek 8,60; 60m mladinci: Rovan 7,41, Durič 7,51, Tasič 7,54, Murn 7,57, Kastelic 7,59, Tomažin 7,67; 60m ženske: Klemenčič 8,34 (nastopila
Eep uspeh mimskih šolarjev
Mirnski badmintonisti so uspešno pripravili osnovnošolsko prvenstvo - Uspeli so tudi na igrišču
novnih šol. Zmagala je učenka OŠ Kette - Murn iz Ljubljane Maja Koritnik, Maja Klemenčič iz Trebnjega je bila šesta in Maja Bahor iz Črnomlja osma. Zanimivo je tudi to, da je bilo med najboljšimi osmimi kar petim deklicam ime Maja.
NOVO MESTO, KOČEVJE -Novomeški namiznoteniški igralci so bili z jesenskim izkupičkom, ko so z enakim številom točk, kot jih je imel kočevski Melamin, zasedli 3. mesto, lahko zelo zadovoljni, še več kot od jeseni pa so pričakovali od nadaljevanja prvenstva, saj je iz Murske Šobote, ki ji letos ne gre ravno najbolje, k Novomeščanom pristopil odlični Borut Benko.
Žreb je odločil, da so se tako okre-pljeni Novomeščani že v prvem krogu nadaljevanja prvenstva v prvi slovenski namiznoteniški ligi srečali s Sobočani. Proti pričakovanjem so doživeli hud poraz, ki pa ob boljšem nadaljevanju ne bi smel imeti resnejših posledic, saj bodo o uvrstitvah na prva štiri mesta odločali predvsem medsebojni dvoboji Krke z Vesno, Melaminom in Preserjem.
Tokratno srečanje se je začelo po načrtih, saj je po Kraljevem porazu z Ungerjem Benko z zmago nad obetavnim Solarjem izid izenačil. Potem pa je Hribar, ki je po dveh letih lažje vadbe in rutinske igre spet začel trdo trenirati, po katastrofalni igri izgubil s Horvatom, pa tudi v paru z Benkom sta morala priznati premoč Horvata in Ungerja.
Po vodstvu domačinQv s 3:1 so Novomeščani obupali in do konca srečanja niso osvojili niti niza več. Kljub temu da tak poraz boli, ne kaže obupati, saj je Benko že tokrat igral bolje, kot je igral, ko je bil še v Murski Šoboti. Slej ko prej se bodo pokazali rezultati Hribarjevega treninga, celotna ekipa pa naj bi prišla v dobro formo takrat, ko bo najpomembneje - namreč v končnici.
I. V.
mm iiiiUD mmn
ROKOMET
1. SRL, moški, 15. krog: PREVENT : AFP DOBOVA 25:24, (13:11); AFP DOBOVA: Kostevc, Dapo 2, Begovič, Mijačinovič 10, Ocvirk 2, Glaser 4, Medved 3, Stojakovič 3, Voglar, Žibert, Denič, Levec;
FRUCTAL : KRŠKO 24:22 (15:9); KRŠKO: Imperl, Iskra 3, Dragar, Bogovič 3, Kekič 2, Urbanč, Kukavica 1, Sirčo 7, Mašič 1, Cvijič 5, Bašič;
AM COSMOS SLOVAN : AKRIPOL 20:20 (11:10); AKRIPOL: Torlo, Bregant 3, Počervina 5, Šavrič 1, Vešligaj 5, Dvornik 3, Špende 3,Zarabec, Zbašnik, Longar, Novak, Ojsteršek; GORENJE : INŽENIRING ŠARBEK 36:18 (18:7); INŽENIRING ŠARBEK: Jere, Papež 1, Bilbija 1, Zupan 1, Kogovšek 5, Gradišek 3, Lubej 1, Sotenšek, Mandelj 3, Privšek 2, Dobravec 1, Doblekar.
LESTVICA: 1. Pivovarna Laško, 27 ( + 106), 2. AFP Dobova 19 ( + 52)... 5. Krško 15 ( + 12), 10. Akripol 11 (-14)... 12. Inženiring Šarbek 9 (-50), itd. V naslednjem krogu bo v soboto ob 20. uri Akripol doma igral z Gorenjem, Krško doma z AM Cosmosom Slovanom, Inženiring Šarbek doma z Rudisom Rudarjem in AFP Dobova prav tako doma s Primorskimi novicami Promom makom.
dom Branikom.
Za uvrstitev od 5. do 8. mesta: LIK TILIA: NOVA GORICA 3:1 (11, -4, 12, 10); LESTVICA: 1. Celje 22, 2. Zgornja Savinjska 10, 3. Lik Tilia 6,4. Nova Gorica 2. V soboto se ber Lik Tilia doma pomerila s Celjem.
2.	DOL, moški, 14. krog: GRANIT PRESKRBA : ŽUŽEMBERK 2:3 (-13, 5, 9, -13, 9); PAN KOVINAR : SALONIT II 3:0 (6,
3,	5); LESTVICA: 1. Granit Pre-, skrba 24,2. Žužemberk 24, 3. Termo Lubnik Škofja Loka 20... 6. Pan Kovinar 14 itd. V soboto bo Žužemberk igral doma s predzad-njeuvrščenim BCI Oscardom, Pan Kovinar pa doma z osmouvršče-rtim Mariborom Intesom.
3. DOL, moški, zahod, 14. krog: MOKRONOG : PLAMEN 3:0;
PAN KOVINAR II : ASTEC TRIGLAV KRANJ 0:3 (-3, -7, -10); LESTVICA: 1. Astec Triglav Kranj 28... 6. Mokronog 14... 11. Pan Kovinar II 8 itd. V nasled-gral v
njem krogu bo Mokronog igr gosteh s tretjeuvrščenimi Cr čarni II, Pan Kovinar II pa doma z drugouvrščenim Bledom II.
3. DOL, ženske, zahod 14. krog: LANGO ŠENČUR : LIK TILIA
II 3:0 (7, 2, 12); LESTVICA: 1. Bled II 24... 11. Lik Tilia II 6 itd. V naslednjem krogu bo Lik Tilia II igrala doma s Cimosom III.
2. SRLV moški, 13. krog, vzhod: RADEČE PAPIR : LISCA SEV-
NAMIZNI TENIS
NICA 28:26 (14:9), POLET : BREŽICE 36:20;
LESTVICA: 1. Radeče papir 24... 3. Lisca 16... 11. Brežice 6 itd. zahod: ŠEŠIR : ČRNOMELJ 31:15 (15:8), INLES RIBNICA : NOVA GORICA 25:21 (16:7); LESTVICA: 1. Inles 23... 8. Črnomelj 10 itd.
ODBOJKA
1A. DOL, moški, 17. krog: MARIBOR MARLES : KRKA 3:0 (10, 5,6)
KRKA: Babnik, Povšič, R. Mohorčič, G. Mohorčič, Žunič, Krevs, Goleš;
LESTVICA: 1. Maribor Marles, 34,2. Olimpija 22.3. Minolta Bled 14, 4. Krka 12, 5. Ljutomer 10, 6. Kamnik 10. V soboto bo Krka ob 20. uri doma igrala z Olimpijo. 1A. DOL, ženske, 17. krog, za prvaka: BANK AUSTRIA BLED : TPV NOVO MESTO 3:2 (-11,6, 12, - 10, 11); TPV NOVO MESTO: Ostroveršnik, J. Vcrnig, K. Vernig, Volkova; Orešina, Koncilija, Zupančič, Glavan, Podolski, Florjančič.
LESTVICA: 1. Infond Branik 32, 2. Cimos 24,3. Bank Austria Bled 22 4. TPV Novo mesto 18. V soboto bo TPV Novo mesto ob 18. uri igral doma z vodilnim Infon-
1. SNTL, moški, 10. krog: MORAVSKE TOPLICE SOBOTA : KRKA 6:1; (Unger: Kralj 2:0, Solar : Benko 0:2, Horvat : Hribar 2:0, Unger in Horvat : Benko in Hribar 2:0, Unger : Benko 2:1, Horvat : Kralj 2:0, Solar, Hribar 2:1).
MELAMIN : MM OLIMPIJA 3:4; (Komac : Reflak 2:0, Murn : Lasan 0:2, Špelič : Kastelic 0:2, Komac in Špelič: Reflak in Kastelic 2:0, Komac : Lasan 2:0, Špelič : Reflak 0:2, Murn : Kastelic 0:2). LESTVICA: 1. Maximarket Olimpija 20,2. Maribor 18,3. Krka 12, 4. Melamin 12 itd. V soboto bo Krka ob 15. uri doma igrala s Kajuhom Slovanom, Melamin pa v gosteh z Radljami.
KOŠARKA
Zaradi prireditev ob dnevu slovenske košarke ligaških tekem prejšnji teden ni bilo. V drugem delu prvenstva, ki se bo začel jutrišnjem (v soboto), se bo Inte-rier Krško v 1. krogu lige skupine za razvrstitev od 1. do 8. mesta v državi pomeril doma z Basvario Wolltexom. V skupini za uvrstitev od 9. do 16. mesta bo v prvem krogu litijska Iskra Litus igrala doma s Cometom, novomeška Krka pa v gosteh s Kraškim zidarjem.
s/
Suhokranjci presenetili vodilne
TRI ZMAGE SJEVNIŠKIH ATLETOV v ZA POKAL ADIDAS
V finalu ekipnega državnega prvenstva v badmintonu za srednješolce v Ljubljani sta se srečali gimnazija Šentvid in STZŠ Novo mesto, ekipi, ki sta bili v predhodnem tekmovanju razred zase in sta zlahka opravili z vsemi tekmeci. Končni obračun je bil trd in izenačen, nekoliko več znanja in sreče pa so imeli Šentvičani, ki so zmagali s 3:2. V ekipi STZŠ Novo mesto so nastopili Aleš Murn in Katja Kolenc, ki sta sicer člana mirnskega Toma, ter Boris Bele in Aleksandra Pirc.
I. V.
Oba novomeška odbojkarska prvoligaša izgubila tekmi v gosteh - Novomeščanke so bile blizu zmagi, a so se vmešali sodniki - Zužemberčani na poti v prvo ligo
NOVO MESTO, ŽUŽEMBERK - Odbojkarji novomeške Krke na zmago v 17. kolu 1.A niso upali, saj brez poškodovanega Mariča in Petkoviča proti ob Salonitu, ki igra v Interligi in se bo ostalini pridružil šele v končnici, najmočnejšemu slovenskemu odbojkarskemu moštvu pač ne morejo biti enakovredni.
Kljub temu so Novomeški odbojkarji pogumno začeli in v prvem nizu vodili s 6:2, Mariborčani so jih ujeli šele pri 10:10 ter niz na koncu dobili s 15:10. V nadaljevanju srečanja so na igrišču prevladovali domačini, čeprav v njihovem moštvu tokrat ni bilo nekaterih najboljših igralcev, ki jih je trener Baltič pustil počivati za sredino srečanje evropskega pokala v Parizu. Več možnosti kot v Mariboru bodo imeli Krkini odbojkarji to soboto, ko se bodo doma pomerili z drugouvrščeno Olimpijo. Čeprav so Ljubljančani glede na trenutno stanje novomeškega prvoligaša favoriti, pa presenečenje ni povsem izključeno.
Precej bolj enakovredno je bilo srečanje na Bledu, kjer so se Novomeščanke srečale z neposrednimi tekmicami za tretje mesto v ligi, odbojkaricami blejske Bank Austrie, ki pa imajo s to zmago še vedno nekaj možnosti, da na drugem mestu zamenjajo koprski Cimos. Novomeščanke so srečanje izvrstno začele in v prvem nizu povsem nadigrale domače odbojkarice, ki so se prebudile šele proti koncu niza. Sledil je preobrat in drugi niz so brez večjih težav dobile domačinke. Že v tretjem nizu so se Novomeščanke spet zbrale in zaigrale, kot znajo, a vseeno izgubile. Spet pa jim je uspelo v četrtem nizu in o zmagovalcu srečanja je odločal skrajšani peti niz, v katerem so imele več sreče domačinke; žal pa sta prav v odločilnih trenutkih srečanja zatajila sodnika. Sicer sta oškodovala obe ekipi, vendar zmaga
domačink zaradi njiju le ut povsem čista. V soboto se bodoiNovome-ščanke v domači dvorarvi zoperstavile ekipi, s katero so se zadnje čase največkrat srečale, to je mariborski Infond Branik. Že vsak osvojeni niz bo lep uspeh.
Svojevrstno presenečenje so pripravili Žužemberčani, ki so v gosteh premagali vodilno moštvo druge lige Granit Preskrbo, s katerim so jeseni doma gladko izgubili. Povrhu tega so se Bistričani pred kratki okrepili z nekdanjim jugoslovanskim repre-
naslednjih dveh nizih so Suhokranjci popustili in v tretjem nizu po vodstvu z 12:2 pustili domačinom le da izenačijo na 12:12, z dobro igro pa so nadaljevali tudi v petem skrajšanem nizu, v katerem seje v odločilnih trenutkih izkazal Ferdinand Mestnik, nekdanji odbojkar novomeškega Pionirja, katerega korenine so v Žužemberku.	V,DMAR
• Za prihodnost dolenjske odbojke se ni bati. Lep dokaz za to je nedeljski obračun med kadetskima vrstama domačega Žužemberka in novomeške Krke. Izredno izenačeno in kakovostno srečanje so tokrat dobili suhokranjski odbojkarski naraščajniki, ki so se po zgledu starejših sokrajanov v skrajšanem petem nizu znašli bolje od nasprotnikov. Med Novomeščani sta se še posebej izkazala Šmalc in Tičar, med domačini pa Blaž Repar, Rok Pucelj in Sebastjan Perko.
VELESLALOM NA JAVOROVICI
ŠF.NTJERNEJ - Smučarsko društvo Šentjernej organizira v nedeljo,
11.	februarja, s Startom ob 13. uri prvenstvo občine Šentjernej v veleslalomu na Javorovici za vse kategorije. Prijavite se lahko v Mercatorju Obutev v Šentjerneju do sobote do
12.	ure.
MURSKA SOBOTA - Na mednarodnem krosu za pokal Adidas v Murski Soboti je med 134 tekmovalci iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije zelo uspešno nastopila tudi večina izmed 11 atletov sevniškega atletskega kluba, saj so Sevničani zabeležili kar tri zmage. Pri dekletih (letnik 1983 in mlajša) je zmagala Polona Martič, 3' mesto pa je osvojila Andreja Pinoza-V tej starostni kategoriji pri fantih je bil Gregor Vodenik 7., Domen Kralj pa 9. Borut Veber je zmagal v kategoriji letnik 1981 in 1982, Robin Papež pa je bil 5. V tej kategoriji j6 pri dekletih zmagala ena najobetavnejših slovenskih atletinj Petra Radišek.
Šuštaršič v Zabrdju
10. tekmovanje v smučarskih j skokih za prvenstvo Dolenjske
NAVIJAČI V SEŽANO
NOVO MESTO - Košarkarski klub Krka bo tudi za tekmo v Sežani za navijače organiziral brezplačen prevoz. Vsi, ki bi radi pomagali novomeškim košarkarjem na pomembni tekmi, se lahko prijavijo v bifeju Rezelj. Odhod avtobusa iz Novega mesta bo v soboto ob 16.30. Vstopnice za tekmo si bodo za razliko od srečanja v Kopru morali navijači plačati sami, saj klub žal ne zmore pokriti vseh stroškov.
zentantom Imširovičem, medtem ko je pri Žužemberčanih zaradi poškodbe manjkal njihov nekdanji reprezentančni tovariš Bojan Brulce. V prvem nizu je z odličnimi začetnimi udarci blestel Gregor Novak, ki je bil najzaslužnejši za vodstvo 1:0. V
SEMIČANI ODLIČNO
SEMIČ - V 7. krogu 3. strelske lige so strelci semiške Iskre v gosteh premagali do tedaj še nepremagani Kamnik s 1673:1660. Semičani so tako kot še edina neporažena ekipa v ligi
ZABRDJE - Vrli domači organizatorji so se za jubilejno, 10. tek; movanje v smučarskih skokih v tej dolenjski Planici skrbno pripravili’ saj so navkljub muhastemu, pretoplemu vremenu sobotno tekmo spravili pod streho brez spodrsljajev-Zlasti je tisočglavi množici ugajala nočna tekma 58 skakalcev in pa seveda gostoljubnost Zabrdčanov, ki S® poskrbeli, da nihče ni bil lačen, šl’ manj pa žejen.
Na 30-metrski skakalnici seje najdlje pognal Dušan Šuštaršič (SK H*' rija), ki je pri članih prepričljivo ugnal Grego Podržaja in Jožeta Brdaj" sa (oba SK Račna Avtoservis Bizilj)' Pri dečkih se je najbolje odrezal Grega Vrbajs, pred Nejcem Bičkom (oh11 SK Račna) in domačinom Damjanom Vtičem. Pri velcreanih pa se zlasti Tone Debevc iz Borovnice' domačin Stane Martinjak in Kosta" njevičan Martin Princ dokazali, da V zdaleč niso za “v staro železo." p g
Dolenjski in novomeški hram kulture začenja živeti
Zmotno je mišljenje nekaterih, da v dolenjski metropoli vlada kulturno mrtvilo in da se “kaj” dogaja le v začetku meseca februarja, ob slovenskem kulturnem prazniku. Res, da je takrat najrazličnejših kulturnih prireditev več, toda tudi ostale dni v letu nikomur ne manjka kulturne hrane. O utripu kulturnega življenja v Novem mestu je pripovedovala Mira Maljuna, direktorica KC Janeza Trdine Novo mesto, ki je povedala, da je bilo v letu 1995 kar 1072 kulturnih prireditev. Koliko ste jih obiskali?
Kulturni center Janeza Trdine v Novem mestu je po zakonu o zavodih ustanovila Mestna občina Novo mesto, uradno pa deluje od 25. septembra 1995. Ime pisatelja Janeza Trdine je izbrala občina.
“Predvideno je bilo še ime Kulturno-informacijski center, vendar to ne bi bilo primerno, ker v tej stavbi ni informacijskih dejavnosti. Naš zavod, ki se je takrat imenoval še Dom kulture, je predlagal, da bi ostalo ime Dom kulture, ker so se nanj občani že navadili. Člani skupščine pa so menili, da to ni ustrezno in da bi že samo ime moralo kazati na nekaj novega in da bo v tej stavbi koncetracija vseh kulturnih dejavnosti, ne le naše prireditve. Tako je prišlo do imena Kulturni center Janeza Trdine Novo mesto in mislim, da so se nanj ljudje, vsaj tisti, ki obiskujejo kulturne prireditve, že navadili. Sicer pa si še pomagamo, da rečemo bivši dom JLA,” je razložila zgodbo o imenu Mira Maljuna, kije direktorica te ustanove osem let. Tako kot zavod pa se imenuje tudi stavba.
Le tri dni v letu ni filmskih predstav
Namen zavoda je organiziranje vseh vrst kulturnih prireditev, ki potekajo v dveh stavbah - v KC Janeza Trdine in v j Domu kulture. Zanje zadnje ime stavbe so obdržali zaradi lažjega in bolj razum-| Ijivega obveščanja ljudi. V Domu kulture praviloma poteka filmski in gledališki program ter nekaj glasbenega, dokler v KC še ni urejena velika dvorana. Za glasbene prireditve z večjimi instrumentalnimi in vokalnimi zasedbami pa uporabljajo tudi avlo KC, ki sprejme več ljudi kot dvorana Doma kulture in je tudi dokaj dobro akustična. Filme predvajajo vsak dan razen takrat, ko je predvideno čiščenje stavbe, 1. novembra in zadnji dan v letu. Sicer pa si obiskovalci vsak dan lahko ogledajo najmanj dve filmski predstavi, če pa so filmi primerni tudi za mlajše gledalce, so predstave še ob 16. uri. Zadnje čase imajo za konec tedna predstave tudi ob 22. uri, seveda so to filmi za zahtevnejšo publiko.
V letu 1995 je bilo v Domu kulture 944 filmskih predstav, ki si jih je ogledalo 83.216 obiskovalcev. Primerjava z letom nazaj pokaže porast tako števila predstav kot obiskovalcev, kar gre tudi na račun hitre dobave filmov. Ne vrtijo več zastarelih filmov in uspešnice se zadnje čase istočasno vrtijo tako v Evropi kot v Slo-
veniji. “Naše mesto ima razmeroma dober obisk, zato smo se uvrstili v prvi krog prikazovalcev skupaj z Ljubljano, Mariborom, Celjem in Novo Gorico,” je dejala Maljunova. Že nekaj časa je ustaljeno, da so premiere ob četrtkih, kar je isto kot v ostalih krajih. Pogosto program kombinirajo, tako da ima publika več izbire.
Čarobni svet teatra
KC pripravlja gledališki program za gledalce vse starosti: tako za triletne otroke kot za odraslo publiko. Za slednje je namenjen abonmajski program, ki vključuje na sezono 6 uprizoritev, ker pa je gledalcev veliko, vsako predstavo ponudijo dvakrat. Letos je vpisanih 530 abonentov, dvorana pa ima 275 sedežev. V glavnem gre za individualne gledalce. Vsako sezono organizirajo še dve do štiri izvenabonmajske predstave in Maljunova pravi, da bi bila, če bi program pripravljali v enakomernih časovnih presledkih, od oktobra do maja vsake tri tedne na vrsti ena predstava. Lani so bile za odrasle tri izvenabonmajske predstave.
Dobro je poskrbljeno tudi za mlajše gledalce, saj KC Janeza Trdine nudi program za dijake srednjih šol. Običajno so to abonmajske predstave. Lani so zanje v dopoldanskem času imeli 9 uprizoritev na 12 predstavah. Organizirajo še poseben program za varovance vrtcev in učence osnovnih šol. Že nekaj sezon pripravljajo 7 uprizoritev za najmlajše, od 3. do 8. leta starosti, predstav za učence od 4. do 8. razreda pa je manj, tudi zato, ker ni primernih tekstov. Lani so imeli 11 uprizoritev na 29 predstavah. Otroški programje dramski in lutkovni. Sodelujejo z vsemi slovenskimi poklicnimi gledališči, včasih - glede na kvaliteto predstave - pa povabijo tudi kakšno ljubiteljsko. Največkrat pridejo v Novo mesto igralci ljubljanske Drame, Mestnega gledališča ljubljanskega, Prešernovega gledališča iz Kranja, Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja in Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Maljunova je dejala, da dobivajo tudi programe iz tržaškega gledališča, žal pa zaradi slabih finančnih in organizacijskih razlogov ne pride do sodelovanja.
Glasbeni program bo bogatejši
V Domu kulture poteka še glasbeni program in na razpolago je glasbeni abonma. Vsako sezono obsega 6 do 8 koncertov klasične glasbe, kombinirano z jaz-
zom ali črnsko duhovno glasbo. “Za kaj drugega ni prostorskih možnosti, na primer: pop koncert zaradi ozvočenja in publike zahteva veliko dvorano. Podobno je pri popevki. Omejitev pri gostovanju glasbenih zasedb pa je tudi njihovo število, kajti oder v Domu kulture je zelo majhen in več kot komorna zasedba ne gre. Žal torej velikost odra določa, katere predstave lahko vidimo v Novem mestu. Zato vsi komaj čakamo, kdaj bo velika dvorana v KC vendarle gotova in bomo lahko obogatili naš glasbeni program,” pravi direktorica KC Janeza Trdine. Vsako sezono publiko s posebnim avtobusom odpeljejo tudi na glasbene prireditve izven Novega mesta, seveda na take, ki so kvalitetne in jih pri nas ni mogoče slišati.Poleg skupaj 1.009 predstav v letu 1995 je bilo v Domu kulture in v avli KC lani še 63 drugih prireditev kulturnih društev in skupin iz naše občine, javnih prireditev drugih organizatorjev in internih prireditev.
KC J. TVdine še ni polno zaseden
V stavbi KC Janeza Trdine imajo svoje prostore tudi Zavod RS za šolstvo in šport Novo mesto in Razvojnoizobraže-valni center (RIC). Toda vsi prostori še vedno niso zasedeni. “Prazna je še bivša restavracija s kuhinjo, ki je v tretji gradbeni fazi. Mislim, da Mestna občina Novo mesto še vedno išče uporabnika,” je povedala Maljunova. Tukaj ima sedež tudi ZKO Novo mesto, s katero sodeluje novomeški KC, saj zanjo opravlja nekatera administrativna, računovodska in tehnična dela. Z novimi prostori so kulturna društva in skupine, ki delujejo v novomeški občini, pridobile nekaj več prostora za svoje delo. V večnamenski dvorani je vadbeni prostor za plesno društvo Ter-psihora, folklorno društvo Kres z vsemi skupinami, Pihalni orkester Krka Zdravilišča, lutkovno gledališče Pika nogavička, gledališko igralnico Poprčki, D’Ko-vače in druge. Potreb je več, kot je na razpolago prostorov in prostih terminov. Nekateri pevski zbori - mešani pevski zbor Društva upokojencev Novo mesto in Pomlad, občasno pevski zbor Dušan Jereb, tamburaški orkester Kres in Novomeška pihalna godba - še vedno vadijo v pevski sobi Doma kulture. V KC so prostori zasedeni vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, celo do 22. ure. Zelo je uporabna tudi avla in bo urejena kot razstavni prostor.
Velika dvorana še letos?
Boljše možnosti za glasbene prireditve bo nudila nova velika dvorana v KC Janeza Trdine, ki ne bo gledališka, ker oder ne bo imel primerne scenske opreme. Morda le pri scensko manj zahtevnih predstavah. V prvi vrsti bo to koncertna dvorana, za plesne prireditve, klasičnih baletnih predstav z orkestrom pa tu ne bo
m
Mira Maljuna
mogoče uprizoriti. Priložnostno (če bo v Domu kulture takrat potekal gledališki program) bodo v njej vrteli tudi filme ali pa, če bo šlo za posebne zaključene filmske programe, kot na primer Filmart fest ali teden hrvaškega filma. Maljunova upa, da bo dvorana do jeseni pripravljena, čeprav je potrebno še veliko sredstev za njeno dokončanje in ureditev okolice hiše, dostope do odra in izhode iz dvorane. Vseh sredstev ne bo mogoče dobiti iz občinskega proračuna, zato bodo verjetno poskušali dobiti del še pri izvajalcu.
“Z novo dvorano, ki bo imela 363 sedežev, bomo lahko nudili boljši in pestrejši (predvsem glasbeni) program, ki bo bolj privlačen tudi za publiko. Lahko bodo nastopile večje zasedbe klasične glasbe, v poštev pa bodo prišle tudi drugačne vrste glasbenih prireditev, na primer popevka, jazz, narodnozabavna glasba. Mislim, da si naši obiskovalci tega želijo. Možna bo tudi organizacija raznih posvetov in seminarjev. V načrtu je majhen bife, ki bi bil odprt nekaj časa pred in med prireditvami ter po njih, tako kot v ljubljanskem Cankarjevem domu,” je povedala sogovornica.
KC postaja pravo kulturno središče
Maljunova je dejala, da se trudijo, da bi KC Janeza Trdine postal center kulturnih dogajanj v Novem mestu in na Dolenjskem, čeprav verjetno za vse vrste prireditev najbrž ne. Tu ni prostorov za nastop opere, orkestra. “Potrebno bi bilo, da bi čez nekaj časa za kulturne prireditve pridobili še druge prostore v Novem mestu. Mislim namreč, da obstaja potreba po pravi gledališki in kino dvorani. Slej ko prej bo treba to urediti. Moja vizija je, da bi kino preselili v Narodni ali Sokolski dom. Možno bi bilo urediti dve dvorani: v mali bi vrteli filme za zahtevnejšo publiko, v večji pa bolj komercialne filme. Gledališka dvorana pa bi ostala v Domu kulture, ki bi ga bilo treba seveda primerno preurediti in dograditi,” je razlagala Maljunova. Tako bi bila možnost, da v Novem mestu po dolgih letih, po letu 1982 spet zaživi ljubiteljsko gledališče, ki je bilo včasih zelo močno.
Poleg kulturnih dogodkov, za katere skrbi KC Janeza Trdine, pa k pestremu kulturnemu utripu v Novem mestu prispeva še Dolenjski muzej s svojimi razstavami, manjše razstave so tudi v Krkinem in SDK - jevem razstavišču, potem je tu Knjižnica Mirana Jarca z literarnimi večeri, Frančiškanska knjižnica, Kapitelj, športna dvorana Marof, Pizzerija Tratnik in gostišče Pri slončku z glasbenimi koncerti in tako naprej. Skratka, kdor želi, z lahko na kulturnem programu Novega 2 mesta najde kaj tudi zase. Problem pa je j v tem, ker veliko ljudi (žal) te vrste lakoti te ne občuti.
S	LIDIJA MURN
Spomeniki se selijo
Še ena kost za glodanje je vržena v javnost. Gre za pobudo o odstranitvi oz. premestitvi spomenikov Kidriču in Kardelju iz bližine stavbe slovenskega parlamenta na kakšno drugo, seveda manj pomembno mesto. Za nekatere je to znak za množično selitev spomenikov revolucije in delavskega gibanja z javnih mest v muzejske in galerijske depoje ali morda kar na odpad. A predno se strasti razplamtijo in se začne vsepočezno grizenje, bi morali o stvari kar se da neobremenjeno razmisliti, saj nam še ena razprtija v že tako sprti očetnjavi res ni potrebna. Morda bi lahko razmišljali tudi tako:
Spomeniki so znamenja, ki v vidni obliki opozarjajo na pomembne stvari v življenju neke skupnosti. Največkrat gre za utelešenje vrednot, ki jih tudi na ta način vzpostavljamo in vzdržujemo v javni zavesti. Odstranjevanje ali rušenje takih spomenikov je zato vedno v bistvu rušenje vrednot, ki jih predstavljajo, v omenjenem konkretnem primem gre za vrednote komunistične revolucije. Z vsem, kar je že bilo znanega in kar je čas še naplavil v naše vedenje, so te vrednote postale vprašljive, za sedanji trenutek in bodočo usmeritev slovenske dmžbe so
morda celo odveč. Če je tako, potem imajo spomeniki revolucije lahko samo še umetniško ali zgodovinsko vrednost, zato je njihova premestitev z mest, kjer z okoljem niso bistveno zraščeni (v estetsko, arhitektonsko ali kakšno dmgo celoto), v galerijske in muzejske depoje ali parke nekaj naravnega in ne bi smelo razburjali duhov. Celo več, če so spomeniki danes v nasprotju z vrednotami, ki jih najširša skupnost priznava kot temeljne za človeštvo, potem je toliko manj razlogov za razburjanje. Ali se je v svetu sploh kdo razburjal, ko so pred nekaj leti odstranjevali z javnih mest spomenike Dzeržinskemu, Leninu ali Stalinu, da ne omenjamo popolnega spomeniškega mrka fašističnih diktatorjev?
Prestavljanje in mšenje spomenikov tudi pri nas ni nič novega. Povojni čas na Slovenskem je naravnost bogat s takimi primeri. Nič koliko spomenikov vseh vrst je šlo samo zaradi tega, ker so utelešali vrednote, ki so preko noči postale ne-vrednote. Pri vzpostavljanju novega reda, ki se je na bolj ali manj prikrito nasilen način gradil tudi s pranjem možganov, spreminjanjem zavesti in brisanjem zgodovinskega spomina, so bili samo motnje, ki jih je bilo treba odstraniti. Takrat ni nihče razmišljal o umetniški, zgodovinski, kulturni vrednosti teh spomenikov, padali so, ker je moral pasti sistem “preseženih ”, “odpisanih ” vrednot.
Ko se danes glasno kliče k ohranjevanju spomenikov revolucije v imenu umetniškosti, zgodovine ali kulture, torej v imenu tistih vrednot, ki jih je revolucija, ko je šlo za druge spomenike, brezobzirno poteptala, je v tem nekaj čudnega. Človeku se stvar nehote upira, nekaj se mu ne zdi prav. Človeku, ki je ohranil vsaj osnovni čut poštenosti - ta naj bi bila po prepričanju enega naših ve-likih znanstvenikov in mislecev dr. Antona Trstenjaka celo glavna sestavina slovenskega narodnega značaja - se seveda močno upira, ko se nasilnež sklicuje na človekove pravice, prekrščevalec na svobodo osebnega prepričanja, tat nu nedotakljivost lastnine ali morilec na svetost življenja. Vendar pa - predvsem to si velja zapomniti - zaradi tega teh vrednot samih ne bo zanikal.
Tako je najbrž tudi s spomeniki revolucije. Naj bodo še taki pričevalci (ne)vrednot, je treba ravnati z njimi z vso potrebno skrbnostjo in premišljenostjo. Dobro je treba pretehtati, kaj in kako z njimi, ali niso morda ob vsem pričevalci tudi vrednot, ki so še žive in so pomembne za našo narodno identiteto, da se ne bi v prihodnjih časih, ki bodo, upajmo, vrednostno jasnejši, sramovali lastnih početij in prepozno ugotavljali, da se iz napak v preteklosti nismo prav nič naučili.
MILAN MARKEU

SO LET ŽVEČILNEGA GUMIJA

J1
Gumijevo maso najprej razrežejo, nato oblikujejo kroglice, kocke, zlatnike, sadeže in palčke, v dražimih bobnih pa dobijo žvečilke sladko zunanjost.
Od brezove smole do Wrigleyjevih žvečilk
Začetek je sladak, a ko stvar žvečiš in žvečiš, se sladkoba izgublja. Pa nič zato, odviješ še enega, siga zatlačiš v usta in spet žvečiš. Potem pride tisto najlepše, tisto, kar so nam mame že ničkolikokrat prepovedale. Pokažemo zmogljivost pljuč, močno pihnemo in oblikujemo balon. Nato: pok! Neprijazno se nam nalepi na lica. Otroški prsti ga lepo posnamejo z obraza in spet potisnejo v usta. Morda ga celo vzamejo v roke in raztegujejo pa potlej spet v usta. Brrrr! Naj ga imamo radi ali ne, žvečilni gumi je osvojil svet in svoje priljubljenosti niti po več kot poldrugem stoletju nikakor ne izgublja.
Žvečilni gumi so počasi začeli izdelovati iz primernega nadomestka - polivinilklori-
Raziskovalci človekove preteklosti so ugotovili, da so ljudje čutili potrebo po žvečenju že v prastarih časih. Tako so odkrili, da so ob Bodenskem jezeru že pred 6.000 leti uporabljali v te namene destilirano brezovo smolo. Podobne najdbe so odkrili tudi v Franciji, na Norveškem in v Švici. O zgodovini žvečenja govori podatek, da so Maji s polotoka Yucatan poznali smolo drevesa sapotil že pred 1.000 leti. Ravno ta zgoščeni mleček, ki je zelo primeren za gnetenje, je postal osnovna sestavina žvečilnega gumija, ki so mu začeli dodajati še koruzni škrob, dišave in mehčalo.
Žvečilni gumi, kakršnega poznamo danes, je star 150 let. Toliko je preteklo od tedaj, ko so ljudje začeli trgovati z njim. Seveda so stvar v promet spravili Američani. Leta 1845 je John Curtis iz Portlanda začel kupčevati z maso iz smrekove smole in čebeljega voska. Mislimo si lahko, da takratni žvečilni gumi ni bil preveč dobrega okusa in arome, a to Američanov očitno ni preveč motilo. Še več, svoje čudovito odkritje so razkrili še prebivalcem drugih predelov našega planeta.
Wrigleyjev imperij
Omenjeni John sije s svojo podjetnostjo in žvečilnim gumijem lepo opomogel. Še večjo zgodbo o uspehu, ki se nadaljuje vse do današnjih dni, pa je z žvečilnim gumijem ustvaril William Wrigley mlajši. Resje, ravno tisti Wrigley, katerega posodobljene žvečilke veselo prežvekuje še danes mlado in staro. Neka zgodba, ki bi ji lahko rekli ameriška zgodba o uspehu, pravi, daje Wil-liam leta 1891 prišel v Chicago, štel je 29 let, in v žepu imel samo 32 dolarjev. Z močno podjetniško vnemo se je lotil prodajanja mila in pozneje pecilnega praška.
Zanj in za njegov bodoči imperij je bilo usodnega pomena, da se je s prave strani lotil propagandnih sredstev. Nekega dne se je namreč domislil, da bi med dve vrečici pecilnega praška vtaknil ploščico žvečilnega gumija, da bi gospodinje raje posegale po njegovem blagu. Zgodilo pa se je, da so Američani kmalu začeli pecilni prašek kupovati samo zato, da bi prišli do Wri-gleyjeve žvečilke. Podjetni William je oblikoval lastno blagovno znamko Wrigley’s Chevving Gum in z njo premagal vse dotedanje tekmece v proizvodnji žvečilnega gumija, ki jih v Ameriki že takrat ni bilo malo.
Družinsko tradicijo proizvodnje žvečilnega gumija je nadaljeval VVilliamov sin Philip Wrigley, ki je med drugo svetovno vojno zelo izdatno opremljal ameriške vojake z žvečilkami različnih okusov (spear-mint, juicy fruit, doublemint) ter tako razvado Američanov razširil po vsem svetu. V tem času je imel Wrigley hude težave z dobavo dovolj velikih količin surovin, zato se je znašel z nadomestki.
vasto raztopino oblivajo sladke izdelke. To je precej dolgotrajen proces, ki lahko traja 3 do 16 ur. Pri tem namreč izdelke oblivajo in sušijo vedno znova, najpogosteje to ponovijo 40- do 80-krat, da dobijo sladko
in trdo barvasto površino. Nato mora vse skupaj še nekaj časa odležati, da se površina dokončno utrdi, nakar izdelke polijejo še s polirnim voskom, da se privlačno svetijo. Sledi pakiranje v različno emalažo, pogosto s priloženo igračko, ki nato v trgovinah zapelje naše malčke, da izdelek vzamejo s police in trmasto vztrajajo, da jih kupimo.
V osmih urah napolnijo 10.000 zavojčkov žvečilk v obliki cigaret, sicer pa sta izdelava in pakiranje toliko različnih oblik zamudna in zato draga. Potrebna bi bila avtomatizacija, ki bi pocenila proizvodnjo in omogočala, da bi tudi naši proizvajalci uspešno konkurirali tujim. A zato, da bi se c postavili ob bok velikim proizvajalcem, ki izdelujejo le eno ali nekaj oblik žvečilke v izjemno velikih količinah in obvladujejo velika tržišča, naši žvečilkaiji nimajo veliko možnosti. Zato se za zdaj, vsaj v Krškem, kjer imajo zastarelo opremo, oklepajo programov, ki zahtevajo veliko ročnega dela, in izdelkov, ki nimajo toliko konkurence.
Žvečilni gumi je torej lani slavil 150. rojstni dan. Vsa ta dolga leta je živel in se razvijal, bil priljubljen, zaželen in za nekatere kar nepogrešljiv. Največji ljubitelji žvečenja, ki je danes razširjeno po vsem svetu, so menda še vedno Američani, v Evropi pa ga največ pokupijo Nemci, takoj za njimi so Francozi in Belgijci. V poldrugem stoletju se je popularnost žvečilk ne samo obdržala, temveč celo povečala, saj povpraševanje po njih in s tem tudi proizvodnja še kar na-
rašča. Po eni strani zato, ker je po vojni odkrivala in osvajala vedno nove dežele in nova ljudstva, ki so v svojo kulturo začela vnašati žvečenje. Na drugi strani se je po- j vpraševanje povečalo, ker so proizvajalci žvečilnega gumija ustregli tudi odraslim. Že sladki žvečilni gumi z okusom spearmin-ta je lepo osvežil dah, po letu 1950 pa so se na trgu vse pogosteje začele pojavljati žvečilke brez sladkorja.
Stomatologi ga priporočajo
Vse bolj priljubljeni žvečilni gumiji brez sladkorja se ne prodajajo več kot slaščice, ampak kot sredstvo za osvežitev ustne votline, čiščenje zob in celo preprečevanje zobne gnilobe. “Stomatologi ga priporočamo!” pravi ena bolj udarnih reklam, ki nas uči, da naj po vsakem obroku požvečimo Orbit. Tako je v zadnjem času proizvodnja žvečilnih gumijev vse večja predvsem na račun izdelkov brez sladkorja, izdelkov, katerih največji potrošniki niso otroci, temveč odrasli in mladina.
Še ena stvar je, zaradi katere ljudje segajo po žvečilnih gumijih. Strokovnjaki pravijo, da žvečenje sprošča mišice, povečuje koncentracijo, ohranja budnost človeka, mu pomaga premagovati strah in ga nekako poteši. “Dojenčkom prsi, otrokom dudke in odraslim žvečilnega,” bi lahko rekli. Vsekakor bolje kot cigarete!
BREDA DUŠIČ GORNIK
da, ki mu dodajajo sladkor in aromo. Tudi danes Wrigley še vedno vodi med proizvajalci žvečilk, ta svetovni prvak pa obvladuje tudi 80 odstotkov slovenskega trga. 15 odstotkov trga ima znamka Stimorol, skupno pa se v Sloveniji letno proda 600 do 700 ton žvečilnega gumija.
Prve naše žvečilke
Slovenci smo domače žvečilke dobili prvič v 60-ih letih. Takrat so npr. v krškem podjetju za izdelavo čokolade Imperial začeli mesiti prve mase za domače žvečilne gumije. Delo je bilo še zelo primitivno, saj so maso mešali ročno, jo valjali na deskah in rezali, v teh poskusih pa so letno naredili 100 do 200 ton mehke žvečilne mase, ki je vse bolj dobivala domovinsko pravico tudi pri nas. Leta 1967 je Imperial začel z redno in nekoliko bolj posodobljeno proizvodnjo žvečilk v obliki cigaret, ki jo je ohranil vse do danes. Približno isti čas je s proizvodnjo začela tudi ljubljanska Kolinska.
V močni konkurenci velikih mednarodnih proizvajalcev žvečilk se je krški Imperial oprijel sladkih, barvastih in po obliki pestrih izdelkov, namenjenih manjšim otrokom. Danes dela največ gumijev tuje znamke Hitshler, vendar v podjetju upajo, da se bodo po izgubi jugoslovanskega tržišča spet postavili na lastne noge in uspeli tudi z lastnimi izdelki.
Iz česa je “čikgumi”
Osnovne sestavine današnjih žvečilk so poleg gumijeve baze še: mleti sladkor, škrobni sirup, arome, barve in dodatki za vzdrževanje vlage v masi. Za vse, ki še nikoli niso vstopili v kakšen obrat, kjer se mesijo žvečilke, se bomo malo sprehodili po proizvodnji. Ta se začne v prostoru, kjer na manjše kose režejo gumijevo maso, ki kmalu nato konča v gnetilcih mase, po domače bi rekli mešalcih, v katere je mogoče naenkrat spraviti do 150 ton mase. Gnetilci gnetejo gumijevo maso in drobno zmleti sladkor pri temperaturi 50 stopinj, zaradi česar je vse skupaj mehkejše. Ko je masa zgnetena, sledi ohlajevanje, da jo potem lahko oblikujejo na različnih linijah. Na enih se iz strojčkov vlečejo dolge gliste, ki jih razrežejo v cigarete, drugod po tekočem traku poskakujejo drobne kroglice pa kvadratki, kovanci, miniaturni sadeži in še kaj. Andrej Cimerman, tehnični vodja Imperiala, nam je povedal, da delajo okrog 30 osnovnih oblik, sicer pa imajo 160 različnih končnih izdelkov za izvoz in še okrog 30 za domače kupce.
Pri oblikovanju je masa še topla, ko pa iz nje dobijo želene oblike, jih močno ohladijo, da se ne izmaličijo. Naslednja postaja v proizvodnji je dražirnica, prostor, v katerem v posebnih dražimih bobnih z bar-
ČRNOMALJSKI ŠPORTNI JUBILEJ
70 nogometnih let
V okoljih, kjer je nogomet le igra zaradi igre ali samo borba za rezultate, prestiž in denar, se nogomet ne more trajno obdržati. Tam, kjer je nogomet sprejela mladina za svojo igro in zanjo pridobila in navdušila tudi ostalo prebivalstvo, pa je drugače. Nogomet kot ljubiteljska igra postane v takih okoljih sestavni del športno-družabnega življenja in nepogrešljiva tradicija kraja. Tako je tudi z nogometom v Črnomlju, kjer letos proslavljajo 70-letnico obstoja in delovanja nogometnega kluba Bela krajina Črnomelj.
zgledu drugih mest ustanovili klub in ga imenovli Športni klub Bela krajina (SKB). Uradno so ga registrirali šele leta 1931.
V prvih letih igranja so si oskrbeli nogometno opremo, niso pa imeli kopačk, ampak so namesto njih uporabljali kar navadne visoke čevlje. Najprej so igrali tekme med seboj, že v naslednjih letih pa so nastopali doma in v gosteh s klubi iz sosednjih mest.
Do pravega vala navdušenja nad nogometom je v Črnomlju prišlo leta 1932, ko so na Kaplanici (sedaj osnovna šola in rokometno igrišče) zgradili pravo nogometno igrišče. Tu so v naslednjih letih odigrali številne nogometne tekme s slovenskimi športnimi klubi Elan, Kočevje, Rapid in Metlika ter s hrvaškimi klubi. Enkrat letno je SKB priredil tudi športni dan. Čeprav je bil klub registriran tudi za druge vrste športa, se niso obnesle - ostal je edinole nogomet.
Devet let sta izmenoma bila predsednika kluba dva domača zdravnika: dr. Boris Malerič in dr. Štefan Šobar. Kljub takratni političi razdvojenosti mesta na klerikalni in liberalni del se to ni odražalo na tekmah -vsi so navijali za SK Bela krajina. Nogomet so v Črnomlju takrat podpirali številni obrtniki. Klub je prenehal delovati septembra 1941. Skoraj vsi člani prvega moštva so kmalu nato odšli v partizane, ostali pa so se vključili v OF in jim sledili kasneje.
Povojni vzpon
Tudi takoj po osvoboditvi so nogomet igrali priložnostno in največkrat pod ime-
Bilo je lita 1926. Takratni Črnomelj je bil majhno podeželsko mesto, ki je štelo okrog 1.400 prebivalcev. V mestu je bil sedež sreza, občine in župnije. Imel je osem-razredno osnovno šolo. V kraju je bila tudi železniška postaja. Ni pa bilo nobene industrije, le nekaj uradov, žag in mlinov, več trgovin, precej obrtnikov in nad dvajset kmečkih gostiln. Bilo je malo zaposlenih, od teh največ uradnikov in obrtnih delavcev. V mestu je delovalo nekaj društev, med njimi gasilci in godba na pihala. Najbolj delavni sta bili sokolska in orlovska organizacija, ki sta predvsem skrbeli za telovadbo. Drugih športov takrat v mestu ni bilo tudi zato, ker so jim šola, Cerkev in obe telovadni organizaciji nasprotovali.
Igrali so v navadnih čevljih
Po večjih slovenskih mestih je bil takrat nogomet že razvit. Na Dolenjskem sta delovala SK Svoboda v Kočevju od leta 1920 in od leta 1922 SK Elan Novo mesto. V Črnomelj je nogomet prišel razmeroma pozno, šele leta 1926, ko so v omenjenih dolenjskih mestih že nekaj let igrali nogomet. Nogometno žogo je prvi prinesel v Črnomelj Milan Možina, nato pa še dijaki domačini, ki so hodili v novomeško gimnazijo. Ti so tudi prvi začeli nabijati žogo, največkrat v Žlebu. Pogosto so se jim pridružili še obrtniški pomočniki. Nogometna igraje hitro osvojila mladino, tako da so morali nasprotniki te igre v mestu drug za drugim popuščati. Kmalu nato so v Črnomlju po

S K Bela krajina na igrišču na Kaplanici leta 1932
nom TVD Partizan. Ker pa nogomet ni mogel zaživeti kot pred vojno, so kanižarski rudarji leta 1947 ustanovili nogometni klub Rudar Črnomelj, ki je nato deloval do leta 1953. Igral je le prijateljske tekme s klubi iz sosednih slovenskih in hrvaških mest.
Za celotno nogometno obdobje 1926-1955 v Črnomlju je značilno, da nobeno takratno moštvo ni tekmovalo v ligaških tekmovanjih. Šele po letu 1955, ko je bil zgrajen stadion v Loki in ustanovljen nogomet- j ni klub Bela krajina, je nogomet v Črnomlju ponovno doživel vzpon. Od takrat Črnomaljci že 41. leto neprekinjeno tekmujejo v raznih slovenskih nogometnih ligah in pokalnih tekmovanjih. V začetku s člani, nato tudi z mladinci in zadnji dve desetletji še s pionirji. Zanimivo je, da so bili v ekipah pogosto bratje. Omenimo naj samo najštevilnejše: med vojno so igrali štirje bratje Fabjan, po vojni pa je bilo kar sedem bratov Weiss. Res pravi družinski nogomet!
Člani so bili v nekaterih sezonah celo na pragu slovenske lige, kamor bi tudi sodili, vendar niso imeli sreče pa tudi pomanjkanje denarja jim je to preprečilo. Klub ne bi bil tako uspešen, če ne bi imel številnih ljubiteljev in zvestih obiskovalcev tekem. V najboljših časih jih je bilo tudi čez osemsto na tekmi, kar je lep dokaz priljubljenosti nogometa v Črnomlju. Takega obiska ne poznajo drugi klubi na Dolenjskem in je glede na razmere celo večji kot v Ljubljani. Veliko so klubu pomagali tudi domači delovni kolektivi in obrtniki.
Čeprav klub ni odigraval vidnejše vloge v slovenskem nogometu, pa so Črnomaljci lahko ponosni na predvojnega nogometaša SKB Branka Pantiča, kije bil dolgo let član izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije, in na nekdanjega mladinca Roberta Englara, ki že dalj časa igra za NK Olimpija in je redni član državne reprezentance. Ob tem je vsem edino žal, da kaj takega ni zmogel doseči Vinko Wciss, nedvomno najboljši nogometaš črnomaljskega nogometa.
Klub je prejel številna športna in družbena priznanja. Najbolj pa so nogometaši in ljubitelji nogometa v Črnomlju ponosni, da so leta 1976 kot prvi nogometni klub v Sloveniji prejeli Bloudkovo plaketo. Leta 1985 so organizirali obsežno klubsko razstavo, imajo klubski prapor, spomenik na stadionu in tudi svojo klubsko pesem, glasbeno prirejeno po predvojni. Še posebej pa so ponos-ni na knjigo Nogomet v Beli krajini, ki jo jc napisal domačin in nekdanji nogometaš Slavko Grahek. Gre za nogometno puhli" kacijo, kakršne drugje nimajo. V knjigi je med drugim objavljeno 120 poimensko dokumentiranih skupinskih fotografij, 43 osebnih fotografij vseh funkcionarjev in kapetanov moštev ter seznam 233 nogometa-ševin ljubiteljev kluba v obdobju 1926-1992.
Za bodočnost nogometa v Črnomlju s« ni bati. Prav zdaj si prizadevajo za okrepitev kluba s tehničnim kadrom pa tudi za večj0 denarno pomoč. Upamo in želimo, da bo tu novemu vodstvu kluba, ki ga kot predstavnik vodi Jože Ovniček, tudi uspelo.
O. K


I-
Odličnost kot vizija in pot
Pisatelj Andre Maurois je v enem od svojih del zapisal: “Če bi ljudje bolj razumeli, kakšna nevarnost se skriva v uporabi nekaterih besed, bi imeli slovarji v izložbah knjigam rdeč opozorilni trak z napisom: Eksplozivno, ravnati pravilno!” Misel je seveda mogoče razumeti tudi v pozitivnem pomenu, da so besede, ki imajo v sebi nakopičeno ogromno energije, ki se da koristno uporabiti.
Za dr. Janeza Gabrijelčiča, ekonomista iz Novega mesta in člana Računskega sodišča Republike Slovenije, je ena takšnih besed “odličnost”. Vzel jo je za osrednji pojem, srčiko svoje knjige Od kakovosti k odličnosti po poti organizacijskega razvoja, s katero je Sloveniji ponudil svojevrstno vizijo in nakazal poti k njeni uresničitvi. Prav tega, vizije, nam v tem trenutku morda od vsega najbolj manjka, saj je videti, kot da se je z državno osamosvojitvijo slovenski zgodovinski zagon upehal. Dr. Gabrijelčič vidi v stremljenju k odličnosti našo veliko šanso, da se ne bomo utopili v Evropi, ampak bomo v nji kot Slovenci razpoznavni. Četudi spada njegova knjiga po svoji stroki na področje ekonomske znanosti, pa so njeni izsledki uporabni tako na osebnem kot najširšem nivoju.
•	Vaša knjiga je plod dolgoletnega študija, raziskav, razmišljanj. Kako bi na kratko strnili njeno osnovno in najširši javnosti namenjeno sporočilo? “Osnovno sporočilo knjige je, da Slovenci nikakor ne smemo biti pasivni v teh resnično pomembnih in izzivalnih časih. Dobili smo svojo državo, zdaj pa je na vseh nas, da naredimo to državo uspešno, in to ne samo na ekonomskem, ampak na vseh področjih. Knjiga je nastala kot sredstvo za motivacijo, je motivacijska, ker želi dati ljudem vizijo, da je lahko vsakdo odličen, posameznik, podjetje, skupnost, narod, seveda tudi majhen narod, kot je slovenski. Vendar narod ne more biti odličen, če nima odličnih posameznikov. Odlične ljudi smo Slovenci že imeli, od Gallusa in Trubarja do Prešerna in generala Maistra. Prenekatera slovenska mati, ki je v slovenski poštenosti vzgojila številne otroke, je tudi bila odlična. Naša zgodovina je polna primerov odličnih ljudi. Zdaj je čas, da postane odličnost riaš skupni cilj.”
•	Odličnost je sploh ključna beseda vaše knjige. Kaj pravzaprav pomeni?
“Če razčlenimo besedo, vidimo, da je v njeni zasnovi izraz “od lika”, torej označuje nekaj, kar je od lika, se pravi več kot lik. Podobno beseda izvrsten označuje nekaj, kar je “iz vrste”, zunaj običajnega, normalnega. Odličnost torej pomeni izjemnost, nekaj, kar ima veliko vrednost, nekaj vrhunskega, najvišjo kakovost, vendar ne v smislu popolnosti. Lahko bi rekel, daje popolnost božja, odličnost pa človeška. Človek ne more biti popoln, je pa lahko odličen: odličen učitelj, gospodarstvenik, strokovnjak, oče ali mati, brat ali sestra, hči ali sin. Seveda pa odličnost ne pride sama, zanjo se je treba truditi, vzgajati."
•	Ob odličnosti se nekako kar sam ponuja pojem kakovosti. V knjigi ste zapisali, da je sedaj v Sloveniji zaznati pravo poplavo besed o kakovosti. Vendar to še ni odličnost?
“Kakovost je potrebna, ni pa zadostna
kategorija. To je izhodišče, cilj za resničen uspeh pa mora biti odličnost. Zamisel o kakovosti seje v Sloveniji dobro prijela, ljudje se trudijo zanjo. Gotovo je hvalevredno, da sc približujemo evropski kakovosti, žal pa so jo ponekod vzeli kot končni cilj. V
nekaterih podjetjih denimo menijo, da so s pridobitvijo ISO standardov kakovosti skočili na konja in da jim kaj več ni treba. Kaj bi z odličnostjo, pravijo. Kako napačno mišljenje! Samozadovoljnost vodi v stagnacijo. Morali bi se dobro zavedati, da se bomo-Slovenci zgolj s posnemanjem Evrope, utopili v evropski lik. A tudi v združeni Evropi moramo ostati Slovenci, se pravi, da moramo nadgraditi, preseči evropsko kakovost s svojo posebnostjo, odličnostjo.”
•	Najbrž bi bil tudi odnos tujcev do nas drugačen, če bi bili, kot zastavljate v svoji viziji, odlični?
“Če bo tujec prišel v odlično okolje, bo moral biti drugačen, kot če bi prišel v okolje, ki ga ne bo imel vsaj za enakega. Če bo prišel denimo v podjetje, ki ima program odličnosti, bo to zanj znak, da se bo drugače obnašal. Slovenci moramo torej v tem smislu razmišljati po svoje. To pa ni ošabost. Odličnost govori o tem, da se moramo razlikovati, ne v smislu ošabnosti ali izključevanja. Gre v bistvu za spoštovanju drugega, a tudi svoje tradicije. Bati se je, da tuji kapital, ki prihaja in bo še prihajal k nam, prinaša samo logiko profita. Temu pa ni mar, denimo, varovanje našega okolja. Kot država z nacionalno strategijo varovanja naravnih virov bomo prisilili tujca, da bo prišel k nam z razvito ekološko zavestjo. Vendar jo moramo najprej imeti mi sami, mi moramo razviti odličnost v odnosu do okolja.”
•	Vaša knjiga ne podaja le vizije odličnosti, ampak tudi načine in poti do njene uresničitve. Kateri so, denimo, pripomočki, ki pomagajo na poti uresničevanja odličnosti?
“Sama vizija ni dovolj. Ključno je, da vizijo spraviš v akcijo. V moji knjigi res ne gre samo za vizijo odličnosti, ampak tudi za podajanje načinov, kako jo doseči. Izhodišče in pogoj odličnosti so aktivnosti, ki temelje na znanju in razumevanju in verovanju v vse tisto, kar smo si zastavili in kar izvajamo, ?elo pomembno pa je tudi medsebojno sodelovanje. Eno od orodij na poti odličnosti je tako imenovana filozofija in-in, s pomočjo katere se izognemo enostranskosti in ozkosti. V knjigi jo razlagam z uporabo pregovorov. Vzemimo za primer pregovor Miti počasi in pregovor Kar moreš storiti danes, ne odlašaj na jutri. Po načelih filozofije in-in moramo poznati in razumeti oba ter ju primerno uporabljati glede na razmere. Temeljna zapoved na poti k odličnosti pa je uveljavljanje načela sožitja različnosti. Zaznati, spoznati in razumeti moramo vse nasprotne sestavine določene problematike, nasprotja pa povezovati, prilagajati in usklajevati. Nasprotja nam velikokrat lahko dajo primerno širino za učinkovite in uspešne rešitve. Model razmišljanja, ki ga imenujem etsinko po latinski besedi et (in), grški sin ter latinski ko, ki obe nastopata v besednih zvezah, ki označujejo sodelovanje, tudi pomaga na poti h kakovostnemu preseganju obstoječega, torej k odličnosti.”
•	Tako filozofija in-in kot koncept mišljenja etsinko zahtevata povezovanje tudi nasprotujočih .ve stvari. Ali ni v tem nevarnost nastanka konfliktov?
“Organizacijski razvoj in ideja odličnosti ne zavirata konfliktov, ampak jih jemljeta kot dobro izhodišče za porajanje še boljših rešitev. Vztrajam, da je pluralizem mnenj izhodišče za razvoj. Ne gre za uničenje nasprotnika, ampak za nadgrajevanje obstoječih odnosov. V prizadevanjih po odličnosti nikoli ne sme medsebojno sodelovanje potekati v smeri uničenja nasprotnika, nasprotnik namreč ne pomeni že sovražnika. Žal se na Slovenskem pogosto dogaja prav to, da nasprotja jemljemo izločevalno. Tako je pač, da imamo ob dobrih lastnostih tudi napake. Zavedati se je treba, da imamo napake in da živimo v nekaterih zmotah. A največja napaka bi bila, če jih ne bi spoznali in poskušali preseči. Moramo torej vedeti ne samo, kaj je dobro, ampak tudi, ^ kaj je slabo. Tako bomo lahko slabo odprav-b ljali oziroma negativno spreminjali v pozi-jp tivno. V tem je novost teorije o odličnosti, da določene vrednote ne samo pospešuje, ampak nekatere tudi zavira. V glavnem poznamo teorije, ki pospešujejo in poveličujejo nekatere ideje, v konceptu etsinko pa je, da moramo nekatere ideje zavirati. Gre namreč vedno za celovit pristop.”
• Ena od ključnih stvari pri doseganju odličnosti je tudi učenje. Govorite o stalnem, nenehnem nabiranju in plemenitenju znanja.
“Učenje in mišljenje sta ključna stvar. V hitrih spremembah, ki so značilne za današnji čas, moramo sprejeti vzorce potenciranega izobraževanje, to pomeni doživlje-njsko, stalno izobraževanja. Tu bi morale naše šole odigrati nadvse pomembno vlogo, seveda pa tudi delovne organizacije, družina in starši. Ljudi bi bilo treba vzgajati v smeri
odličnosti in jim odpirati nove vrednote. Mlade bi morali učiti ne samo vedenj, ampak tudi poguma, upanja, zaupanja. Slovenci imamo v tem pogledu čudovito literaturo, ki jo je dal dr. Anton Trstenjak; to je izvirna, strokovna literatura, ki našim ljudem lahko zelo veliko da. Srečni bi morali biti, da imamo takega človeka. Mislim, da zelo drži ugotovitev, daje človek po svoji naravi učeče se bitje. Učenje pa pomeni, da se človek ves čas gradi in presega. Francoski personalistični filozof Emmanuel Mounier pravi, daje človek rojen zato, da se preseže. To bi morali v naših šolah in organizacijah ljudem omogočati.”
• K odličnosti si posameznik prizadeva na osebnem nivoju, v delovnih organizacijah pa ima verjetno v doseganju odličnosti najpommebnejšo vlogo tisti, ki jo vodi. O današnjih ma-nagerjih ne gre ravno glas, da bi bili ljudje zelo širokega mišljenja. Kako vidite njihovo vlogo?
“V knjigi je veliko napisanega o tem, kako sodelavati, kako ustvariti v organizacijah in delovnih skupnostih pravo vzdušje, ki naj spodbuja prizadevanja k odličnosti. Mislim, da je zelo pomembno, da so s tem seznanjeni vodje organizacij. Ključnega pomena je, da se tega navzame vodstvo podjetje. Srednje ali nižje vodstvo je lahko še tako prav naravnano - če vizije odličnosti ne sprejme tudi najvišje vodstvo, se te usmeritve lahko uduše. V dolenjskem gospodarstvu smo imeli primere, ko so v nekaterih delovnih organizacijah imeli zelo dobre programe, ki so uživali podporo celo na republiški ravni, a so vodstva težila drugam, niso jih podprla. Ozki interesi vodstva so žal pre-
vladali. Danes je vodstveni delavec še v močnejši poziciji, kot je bil prej, zato je še toliko bolj potrebno, da zamisel odličnosti pride v meso in kri managerjev. Manager ne sme samo razumsko upravljati, ampak mora voditi v najširšem pomenu te besede. Poznati in imeti mora širši smoter. Lahko bi rekel tudi tako: ni dovolj, da je vodstveni delavec manager, ampak mora biti tudi leader, voditelj z vizijami, novimi koncepti, resnični borec za nove zamisli. To pa zahteva od njega, da je tudi sam odličen.”
• V vaši knjigi je še obilo tem, vrednih razmisleka in pogovora, vendar bi vas za konec pogovora prosil, če poveste nekaj besed o smotrni porabi časa oziroma o spodbudi, ki jo predstavlja bližajoči se konec tisočletja.
“Ko se srečujemo z vprašanjem, kako uresničevati vizije, kakršna je denimo vizija odličnosti, je pomembno načelo, ki nas vodi v praksi, smotrno ravnanje s časom. Kaj to pomeni? Vzemimo ta primer: do leta 2000 imamo še toliko in toliko dni. Če vsak dan nekaj naredimo za vizijo, ki si jo 'zadamo uresničiti, je to ogromna potencialna energija, ki lahko pripelje do velikih dosežkov. Kdor ne zna ravnati s časom, ne zna ravnati z ničimer. Prelom tisočletja je časovna točka, ki ima izjemno motivacijsko moč. Dajmo nekaj narediti do leta 2000! Vzemimo ta izziv ne samo v poslovnem pomenu, ampak tudi čisto v osebnem. Zadajmo si cilj, da denimo odpravimo slabe navade, da bomo poskrbeli za svoje zdravje, da bomo prenehali kaditi, pijančevati, da bomo povečali svoj fond znanja. Zastavimo si cilje na osebni in družinski ravni, v podjetju, širšem okolju in ne nazadnje v celi državi. A po načelu smotrnega ravnanja s časom to pomeni, da je treba delovati dan na dan, ne odlašati na jutri. Začnimo z uresničevanjem svojih vizij že danes!”
MILAN MARKELJ
ŽRTVE PROMETNIH NESREČ
Trenutek, ki je usodno zaznamoval življenje
Le trenutek, droben hipec je bil dovolj, da je voznik, ki je mestno cesto zamenjal za dirkališče, povsem spremenil življenje mlade Žugljeve družine iz Slanine vasi pri Metliki. Mama Antonija je nesrečo, v kateri se je v njeno stoenko z veliko hitrostjo zaletel jugo, preživela, ostala pa je stoodstotna invalidka.
V skopih časopisnih poročilih ničkoli-kokrat preberemo vesti o prometnih nesrečah, ki so se za udeležence končale s hudimi telesnimi poškodbami. Rečemo: “Hvala bogu, samo da ni mrtvih!” Ne pomislimo pa, skozi kakšno trpljenje morajo hudo poškodovani, ki povrh vsega niso prav nič krivi za nesrečo. A kalvarija teh ljudi ostane navadno našim očem skrita za zidovi bolnišnic, rehabilitacijskih centrov, njihovih domov. V Angliji so pred zadnjimi novoletnimi prazniki namesto dokumentarnih filmov o smrtnih žrtvah na cestah prikazovali filme o ljudeh, ki so preživeli hude prometne nesreče in ostali za vse življenje odvisni od svojih bližnjih. S takšnimi oddajami so dosegli namen: število prometnih nesreč se je okrog praznikov zelo zmanjšalo. Če bi pri nas tistim, ki iz objestnosti, “junaštev”,'v pijanosti povzročijo hude prometne nesreče in z divjanjem po cestah ne prenehajo, vsaj enkrat na mesec pokazali posledice njihovega početja, bi po tej terapiji, če le imajo kaj srca, začeli razmišljati o svoji prometni kulturi. Žal je še vedno tako, da se mnogi po masakru, ki so ga povzročili na cesti, sploh ne zmenijo za nedolžne žrtve.
Ena takšnih žrtev je bila Antonija Žugelj. Ko se je septembra 1994 vračala iz trgovine, je ostala ukleščena v svojem avtomobilu v enem od novomeških križišč. Domov se je vrnila šele po devetih mesecih. “Ko sem videla, da drvi avto proti meni, sem lahko le še zavzdihnila. Potem me je zagrnila tema. Kot so mi povedali, je moj avto letel po zraku kar dvajset metrov, udarec pa je bil tako močan, da je iz avta odneslo vse, kar je bilo v njem: televizor, otroški stolček, igrače.” Antonija se je po treh tednih zbudila v Kliničnem centru v Ljubljani. Ostala je brez vranice, zašili so ji jetra, poškodovana je imela pljuča, zlomljeno rebro in strašne bolečine, a bila je vesela, daje preživela. Šele štiri mesece po nesreči, ko je bila na Zavodu za rehabilitacijo Soča v Ljubljani, se je eni od zaposlenih zareklo, in takrat je zvedela, da ima tako poškodovano hrbtenico, da ne bo nikoli več hodila. “Priznam, da je bil to zame šok. Pri triindvajsetih, pa na invalidskem vozičku! Toda tudi takrat mi niso
povsem zagotovili, da zares ne bom mogla nikoli več hoditi. Tolažili so me, da sem še mlada in da se lahko zgodi čudež. Če bom zares lahko še kdaj hodila, me ne bo prav nič motilo, če bodo to poimenovali čudež,” se nasmehne Antonija dobrih šestnajst mesecev po nesreči.
Prav neverjetno je, kakšno vedrino in optimizem trosi okrog sebe kljub vsemu, kar je prestala. Njen recept je preprost: pravi, da pozabi, da je na vozičku. “To bi bilo veliko težje, če ne bi imela ljubezni in razumevanja svojih bližnjih, moža Antona, prikupnega sinka Tonija, ki je decembra dopolnil dve leti, mame, tašče pa prijateljice Mateje in njene mame Metke Wachter. Žahvala gre tudi dr. Blažu Mlačku, Jožici Kočevar in patronažni službi iz metliškega zdravstvenega doma, medtem ko meje socialna služba razočarala," našteva Antonija. Ko se je vrnila domov, sta z možem vedela predvsem to, da bo življenje njune mlade družine odslej drugačno, da pa jih ta drugačnost ne sme obremenjevati, ampak jo morata čim bolj prilagoditi vsakdanjiku ter seveda temu, kar zmore narediti Antonija. Najprej so morali v stari hišici Antonovega očeta, kamor sta se iz Novega mesta preselila že nekaj let pred nesrečo, razširiti vrata, daje šel
skoznje invalidski voziček, ter podreti stopnice proti kopalnici. Tudi sicer je v hiši vse prilagojeno Antonijinemu vozičku in le malo kotičkov je, kamor ne more. A zanje dobro ve Toni, kajti ko kaj ušpiči, se_ skrije tja, kjer ga mamica ne more ujeti. Čeprav je še majhen, pa kar nekako razume, da njegova mamica pač ne more hoditi tako kot ostali ljudje, in ji rad pomaga. Sam poje, se obleče in odnese pleničko v smeti. “Šicer pa z možem vstajava ob štirih zjutraj. Anton pred odhodom v službo v novomeški Revoz, kjer so mu šli na roko, da je dobil delo za nedoločen čas in samo v dopoldanski izmeni, pripravi vse, kar s Tonijem potrebujeva, ko sva sama. Ko pa se vrne iz službe, zopet postori gospodinjska dela, ki jim sama nisem kos,” pravi zadovoljno Antonija, ki sama kuha, peče kruh, štrudelj.
Žugljeva se zavedata, da imata pred sabo še vse življenje, in načrtujeta ga naprej, kot daje bil tisti usodni septembrski dan kot vsi ostali. Tako kot pred nesrečo ali pa še bolj imata v mislih gradnjo hiše, v kateri bi bilo vse prilagojeno Antoniji. Zavedata se, da pri tem ne bo šlo brez pomoči, pokonci pa ju drži zavest, da jima je bližnji in sovaščani ne bodo odrekli. To vesta iz izkušenj. In če bi se Antoniji še pred nesrečo zdelo življenje, kakršnega živi danes, nemogoče, sedaj pravi, da je, če je človek optimist, v življenju vse mogoče. “Verjamem, da mi je celo lepše kot komu, ki ima zdrave roke in noge, a v glavi črne misli,” je prepričana.
MIRJAM BEZEK-JAKSE
Mlada Žugljeva družina: Antonija, Toni in Anton
Pust ponikovsko krivih ust
Pustovanje v Ponikvah je ljudski običaj, ki doslej še ni bil nikjer javno objavljen, saj so ga domačini skrbno varovali in se je prav zato ohranil v vsej svoji izvirnosti. Domačini nočejo, da bi njihovo pustovanje pre-rastlo v komercialni karneval.
V Ponikvah pri Dobrepolju se gotovo že na veliko pripravljajo na letošnje pustovanje, vendar pa o pripravah javnosti ni nič znanega, saj tradicija predpisuje zelo stroga pravila. Maske za “mačkare” izdelujejo v veliki tajnosti v običajno neznani (lahko vsako leto v drugi) hiši v Ponikvah. Pri izdelavi mask in kasneje v mačkarah lahko nastopajo le moški, in še to ne vsi. V to druščino so po posebnem postopku sprejeti fantje, ko dopolnijo 17 let starosti, članstvo v druščini pa preneha, ko se fant poroči in nima več pravice sodelovati v mačkarah.
Predpisi so tudi tako strogi, da nihče izmed mačkar ne sme v mačkare v kak drug kraj z masko, izdelano v Ponikvah. Če se kdo pregreši, ga lahko izključijo iz druščine. Zgodilo pa se je tudi, da so v opomin ostalim zažgali vse maske, izdelane tisto leto. Razen tega o mačkarah iz Ponikev doslej ni bilo še nikjer nič javno objavljenega, ker domačini o tem tujcem še do pred nekaj leti niso govorili. Zato v knjigi pokojnega dr. Nika Kureta Praznično leto Slovencev - Pomlad, kije izšla je leta 1965 s podnaslovom Starosvetne šege in navade od pomladi do zime, nikjer niso omenjene mačkare iz Ponikev, medtem ko je mačkaram iz Dobrepolja namenjenega kar nekaj prostora.
Tudi jaz sem že od začetka decembra zamam povpraševal o “pustni komandi” v Ponikvah. Pravega odgovora nisem dobil. Imel sem že vtis, da se mi izmikajo oz. nočejo nič povedati. Končno pa sem povsem slučajno le naletel na človeka, ki je bil pripravljen o tem govoriti. Vnaprej pa mi je povedal, da je za pogovor potrebno najmanj dve uri časa, in prav je imel.
Opozorim naj še, da so nekateri izrazi, napisani v narečju, se pravi tako, kot jih izgovarjajo domačini.
Zelene postane član ZPP, ko je na pustni torek opolnoči krščen. Zelenci so v glavnem “delovna sila”, ki mora delati, kar jim zapove predsednik ali stari člani.
FANTJE so tisti, ki so bili že lani ali pred leti sprejeti v ZPP, zato jim pravijo tudi STARI ČLANI. Tudi zanje je določeno plačevanje članarine, in sicer v litrih vina ali denarnih prispevkih (za vino ali za material, ki ga potrebujejo pri izdelavi pustnih rekvizitov). Tudi fantje so razdeljeni v dve skupini. Tako morajo mlajši člani delati v glavnem isto kot zelenci, starejši člani pa ukazujejo njim in zelencem ter kontrolirajo njihovo delo. To delo je predvsem izdelava mask in drugih pustnih rekvizitov.
Maske izdelujejo že od okoli novega leta v veliki tajnosti v neki hiši v vasi. Delajo jih zelenci in mlajši člani. Starejši člani jih kontrolirajo, sestavljajo program za osrednjo pustno prireditev in debatirajo o tem. Staro pravilo je, da morajo biti maske izdelane ročno, se pravi doma, in ne kupljene v trgovini.
Pustni cajteng - pustni časopis izide že v nedeljo pred pustom in takrat ga zelenci raznašajo po hišah.
Zveza ponikovskih prijateljev
Pustovanje pripravlja Zveza ponikovskih prijateljev (ZPP), ki nima voljenega predsednika. Predseduje ji najstarejši član - fant in ta tudi odloča o vsem. Po svoji presoji lahko v ožje vodstvo izbere člane iz svoje generacije, se pravi starejše fante, predvsem pa zagnane, delavne in sposobne, ki imajo dobre zamisli o pustni prireditvi.
ZELENC (tudi GUŠTER, po vzoru na mlade vojake v bivši JLA) je pripravnik za vstop v ZPP. Ko dopolni 17 let, ga sprejmejo med fante in je kandidat za člana ZPP in tako rekoč včlanjen v nekakšno pustno društvo. To je za fanta posebna čast. Plačati mora fantovščino, se pravi določeno število litrov vina, v bifeju Stopar. Dekleta in žene ne morejo biti članice ZPP in nimajo pravice, da bi se oblačilc v MAČKARE, lahko pa članom pomagajo pri šivanju in izdelavi mask oz. oblačil, oblačenju in izvedbi pustne prireditve. Isto velja tudi za fante, mlajše od 17 let, in tiste moške, ki so se že poročili.
Maske za mačkare
PETELIN in KOŠUTA sta mačkari, ki sodita med PODIVCE (FURMANE, špičaste kape). Na glavi imajo špičasto kapo, v rokah pa gajžlo (bič), da strašijo otroke. Po vasi krožijo nekateri podivci že dva do tri tedne pred pustom.
TASTAR in TASTARA sta par mačkar, ki gresta po vasi prvič že na debeli četrtek (četrtek pred pustom). Tastar je oblečen v narobe obrnjen kožuh in obut v gumijaste škornje. Na glavi ima velik klobuk iz ličkanja ali slame, v roki ima gorjačo (lesen, velik kol). Tastara ima starinsko črno obleko in veliko ruto. V roki nosi procko (pleteno košaro), ki je obložena s slamo. Vanjo spravlja jajca, klobase, krofe, poha(n)je in druge dobrote, ki jih dobita po hišah.
AGENT je visok, postaven moški. Ta čast pripada fantu, ki je tisto leto prvi prišel iz vojske, zato je fant lahko taka mačkara največ enkrat v življenju. To je častna dolžnost. Agent je oblečen v frak, židano srajco z metuljčkom za vratom in zeleno-bele hlače (na eni hlačnici je zelena barva blaga spredaj in bela zadaj, na drugi hlačnici pa prav obratno), ob straneh hlač pa sta pozlačeni črti. Na glavi ima cilinder, obut pa je v visoke škornje. V roki ima krevko (krivačko, zakrivljeno palico), na katero se opira, ker ima trdo nogo in šepa (to dosežejo tako, da mu za nogo privežejo letve - lajšte).
TALEJPI PAR sta najlepši mačkari. Talejpi fant ima kapo z dvema grebenoma (za razliko od podivccv, ki imajo kape z enim grebenom oz. špičaste). Oblečen je v hlače z rdečo belo kombinacijo hlačnic. Okoli pasu ima šarpo. Ramena ima
Tastar in tastara predvsem nabirata darove za mačkare, zato ima tastara košaro.
ogrnjena z ruto s franžami (resicami). Talejpa punca (tudi v punco je oblečen fant) ima lasuljo s kitkama, lepo kiklo (krilo) in srajco. Oba sta res najlepši par. Nič ne delata, ampak se le sprehajata in razkazujeta po vasi.
POLICAJ je oblečen v plavo-belo kombinacijo hlač oz. hlačnic. Na glavi ima plavo staro čelado z grebenom. Na zgornjem delu uniforme ima naramne našitke s franžami. Obut je v škornje do podko-len. Prepasan je z opasačem, v rokah pa ima staro sabljo.MESKONTAR je fant, ki mora znati igrati na harmoniko. Če takega fanta ni med domačini, si ga izposodijo iz sosednih vasi. Posebnost je, da mora znati zaigrati koračnico, ki je nekakšna ponikvarska himna. Že pred 100 leti jo je zaigral ali morda priredil možakar iz hiše, ki so ji rekli “Pri glaču”. Ta himna oz. koračnica je podobna eni izmed Slakovih skladb, od nje se razlikuje tako, da je koračnica, in prav zaradi te podobnosti jo znajo danes le redki prav zaigrati.
DVA KOJNA se imenujeta tako, ker ti mačkari privlečeta na vas voz. Imata tudi špičaste kape. Opravljena sta v pla-vo-belo uniformo, ob nogah pa imata privezane zvončke, ki zvonijo, ko ju po vasi goni podiuc - furman.
ŠTRAME so ostale maske, pod katerimi igrajo fantje like, za katere so določeni. To so zdravniki, Šuštarji (čevljarji), malaiji, urarji, peki, rudarji, zotlarji (izdelovalci komatov), glinarji, Ribenčan in še kdo.
Pustni program
Prave pustne norčije se začno v Ponikvah že navsezgodaj na pustni torek in trajajo vse do polnoči.
Dopoldanski program se začne že ob 6. uri zjutraj, ko podivci (špičaste kape), se pravi petelin, košuta in furman, ki krožijo po vasi, skušajo z bičem in drugim ošvrkniti otroke ali jih vsaj oplašiti. Okoli sedme ure, ko se zdani, gre ven tudi agent. Nato se jim pridružijo še tastar in tastara in druge mačkare (razni obrtniki itd). Mačkare hodijo po vasi od hiše do hiše ter nabirajo denar in robo (prispevke v jedilih in drugem). Za pustni torek so vsi ljudje doma, tudi tisti, ki so v službah v Ljubljani in drugod. Po možnosti vzamejo na ta dan dopust, če ga ne dobe pa gredo na bolniško. Vse hiše so mačkaram odprte in povsod dobe darila, jajca, klobase, krofe in tudi denar. Če koga iz opravičljivih vzrokov ni doma, da darilo mačkaram že vnaprej. Velika sramota za hišo pa je, če je ob prihodu mačkar zaklenjena kljub temu daje kdo doma. Dopoldanski program se konča okoli 13. ure.
Popoldanski program se začne okoli > 15. do 16. ure na vasi (vaškem trgu) in je glavni skupni program, ki se ga ogleda ogromno ljudi iz Ponikev in od drugod. Posamezne skupine mačkar igrajo, za kar so določene, kot na primer polet na Luno, klanje prašiča, izbira lepotice, sojenje itd. Ob tej priložnosti opravijo tudi obračun leta, se pravi, da pretehtajo, kaj je vaška skupnost, krajevna skupnost, občina ali država obljubila in kaj je v resnici naredila. Neizpolnjene obljube izpolnijo mačkare. V stari Jugoslaviji so hodili po vasi in poljih še orači, ki so z oranjem oznanjali, da je prišla pomlad in da je treba začeti s kmečkimi deli.
Večerni program se začne takoj po popoldanskem. To je najlepši del pustnega programa. Vse mora biti “spucano” (čisto), “speglano” (zlikano), skratka lepo, in v njem sodelujejo vsi, ki “so še kulkr tulk trejzni”. Fantje se lepo opravijo, pri čemer jim pomagajo dekleta in druge ženske. Ta program je takorekoč zahvala za ves pustni dan, darilo in konec pusta.
Sprevod gre nato po vasi od hiše do hiše. Nekaj deset metrov pred vsako hišo meskontar zaigra na harmoniko koračnico oz. himno, da domači vedo, da pri-| hajajo mačkare. V hišo vstopi najprej po-licaj in se postavi s potegnjeno sabljo kam v kot ali za vrata, da ne ovira ostalih, a straži nastop mačkar. Meskontar zaigra v hiši polko in nato še valček. Mačkare plešejo. Zdaj že preoblečen talejpi par
(fant ima zdaj špičasto kapo ter črne rokavice, talejpa punca pa bele rokavice, oba imata zdaj tudi maske, medtem ko je dopoldne imela punca pajčolan preko obraza) zapleše, in sicer fant z gospodarico, punca pa z gospodarjem. To je posebna čast za domače. Zaplešejo tudi drugi domači in gostje od vsepovsod. Pred odhodom mačkar iz hiše, se tastar in tastara premetavata in povaljata po hiši, ker sta že res “alkoholno cepljena” ali pa se delata, da sta. Od tistih, ki jih ves dan ni bilo doma, pobereta še jajca, krofe ali denar, kar pač kdo da. Pri vstopu v hišo in odhodu se mačkare priklonijo, ob odhodu pa meskontar zaigra koračnico. Nato nadaljujejo po istem programu obhod po ostalih hišah.
Opolnoči krst zelencev
Kar so mačkare ves dan zaslužile, nato pojedo in zapijejo v vaški gostilni skupaj z ostalimi sovaščani. Tega zaključka se udeleži predvsem mlajša in srednja generacija domačinov. Če je bil pustni program dober, je zelo veselo in polna gostilna, če pa je bilo podnevi preveč pijače, pa ni tako lepo, povedo domačini.
Krst zelencev je opolnoči. Vsak zelenec ima botra. Pred sprejemom v ZPP mora zelenec odgovoriti na nekaj vprašanj stroge komisije. Če odgovora ne ve, lahko odgovarja namesto njega boter. Vprašanja so seveda zabavna, kot: kdaj je ženski toplo pri srcu? Pravilni odgovor, ki ga običajno zelenci ne vedo, je, da takrat, “ko ji levi jošk v župo pade”. Zelenca nato krstijo tako, da ga polijejo z vinom po glavi. Zdaj je šele sprejet v fantovsko

družbo in v Zvezo ponikovskih prijateijev.| Postal je torej tudi “pravno” član ZPP in ima vse pravice in dolžnosti člana. Medj dolžnosti sodi predvsem plačevanje čla-j narine in delo za pusta oz. mačkare, med pravice pa, da fantuje in se udeležuje “tolarjev”. Kdor se bo namreč oženil, moral dati fantom denar za fantovščino in temu rečejo v Ponikvah tolarji. Torej: fant je s krstom sprejet med fante, vse pravice pa izgubi, ko mu fantje postavijo pred poroko mlaje. Od takrat dalje nima več pravice “maske gor dat ter vplivati, predlagati in odločati o mačkarah”. Odslej so tudi zanj - kot za vse ostale - največja tajnost vse priprave na mačkare, saj vaščani zvedo, kakšne bodo mačkare, šele ko jih vidijo na pustni torek.
Ko je krst zelencev opravljen, pride žalostno obvestilo, daje umrl kurent. Zabave je konec in začne se post.
Pokop kurenta
Na pepelnico pokopljejo mrtvega kurenta (pust je namreč na pustni torek, kurent pa naslednji dan, na pepelnično sredo). Kurenta naredijo zelenci tako, da kakšne stare hlače in bundo (vetrovko) natlačijo s slamo. Na tragah (nosilih) ali kar na lojtrah ga nato nesejo po vasi in postavijo pred gostilno. Ob njem prižgejo sveče. Ljudje ga prihajajo kropit, mu govorijo v zadnje slovo (Nikoli te ne bomo pozabili) in ga kropijo z vinom. Mnogi občuteno jokajo, ker kurenta ni več, ker ga je zvila pijača, kot tudi marsikatero mačkaro, saj so nekateri v tej smeri delovali že 14 dni.
Okoli 15. ure pospremijo domačini (brez mask) kurenta na zadnjo pot v središče vasi. Spet je veliko jokanja, šaljivih govorov in joka. Končno kurenta zažgejo in pustne norčije v Ponikvah so za
st
P.
T
N
C
K
A
V
J<
2
S
S
t
leto dni končane.
JOŽE PRIMC
ZABAVNA GLASBA
Grosupeljska skupina Dicky B. Hardy
Kdo kriči?
Kdo pravi, da je dobremu staremu rock’n 'rollu odklenkalo? Kljub eksploziji vsakovrstnih glasbenih smernic je še vedno veliko skupin, ki zvesto prisegajo na zvrst, ki je v 60-ih in 70-ih letih dobesedno obnorela ameriško in evropsko mladež. Nekaj je takšnih, ki strašijo po sceni že krepkih dvajset let, drugi so privekali v svet šele pred kratkim, toda kakorkoli zguljene in klišejske so že melodije, ki jih igrajo, za surovi in brezkompromisni r’n 'r se vedno najdejo tako navdušeni glasbeniki kot poslušalci. In dežela na sončni strani Alp ni izjema.
Zadnji izdelek te vrste prihaja od skupine Dickv IL Hardy iz Grosupljega. Zgoščenka nosi naslov Why Aren’t You Screaming? (Zakaj ne kričite?), izdala pa jo je založba FV iz. Ljubljane. Gre za zelo mlado skupino, saj so njeni člani z delovanjem začeli šele konec leta 1994, prvi koncert pa so imeli januarja naslednje leto. Odziv na njihov nastop je bil izjemno velik, saj so po krstni predstavi začeli dobivati ponudbe iz cele Slovenije. Višek turneje je bil zagotovo nastop na festivalu Novi rock septembra lani. Uvrstiti se v končni izbor te pomembne prireditve je
gotovo velik uspeh za bend, ki je na sceni šele dobrih devet mesecev. Toda s tem sc njihova pot ni končala. Najprej sc je na kompilaciji Smeri razvoja pojavila ena izmed njihovih skladb, posnetih v živo v Ilirski Bistrici, jeseni pa so odpotovali na Nizozemsko posnet material za pričujoči album. V mestu Tegelcn, kjer je snemalni studio, so odigrali svoj prvi evropski koncert in navdušili publiko.
Pri poslušanju skupine Dicky B. Har-dy ne moremo prezreti vzornikov, kot so npr. The Stoogcs, New York Dolls, UK Subs, ki so v njihovem glasbenem izrazu še kako prisotni. Takšno podstat pa plemenitijo s novim valom rocka 90-ih let, začinjenim z lastno inovativnostjo in svežino. Surovost njihovega zvoka še poudarja ostro igranje kitar, hiter in dinamičen ritem, predvsem pa energičen vokal. Di-cky B. Hardy je skupina, ki ne premore le primarnega izbruha energije, saj nam poleg stoodstotnega drvečega punk’n’rolla prinaša tudi mehkejše komade, ki zaradi specifične produkcije delujejo izjemno sveže, poslušalcu pa nudijo bogato zvočno sliko razgibane in raznovrstne rockovske vsebine.
Izidu albuma sledi še obširna slovenska in tudi evropska turneja. Upati je, da se bodo člani skupine znali spopasti z novimi izzivi, ki jih bo čas gotovo prinesel, in da se ne bodo prehitro naveličali ter odšli vsak svojo pot. To se v Sloveniji žal še prevečkrat dogodi s skupinami, ki izdajo album ali pa nastopijo na odru Novega rocka.	JANEZ GORENC



NAGRADI V DRASICE IN CELJE
Žreb je izmed reševalcev 2. nagradne križanke izbral Anico Nemanič iz Drašičev in T. Sodjo iz Celja. Nemaničeva bo prejela 6.000 tolarjev denarne nagrade, Sodja pa knjižno nagrado. Nagrajenkima čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 19. februarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 3. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 2. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 2. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PAS, SKIRA, ECO, RABAR, TELETNICA, ETOS, OSIR, CLINTON,
na, vail, epitet, rabin, arara,
OTON, UKAZ, URI, MASELJC, KI ROV, KIN, ANIMACIJA, ARI, RAJA, ASEN.
PRGIŠČE MISLI
Vsaka revolucija ima v sebi klice tistega, kar je smrtno pokosila.	j
Življenje ubira zahtevne poti do preprostega cilja.	i VOLARIČ
Srednje poti ni, in kdor jo vendarle išče, ne pride nikamor.
IZIDOR CANKAR
Čudno je, da se izgubljamo tako drug mimo drugega in mimo dnevov in mimo življenja, vsak s svojo in vendarle isto bridkostjo, vsak s svojim trpkim veseljem.
IZIDOR CANKAR
NAGRADNA KRIŽANKA 3
VSAK PETEK NOVI UGANKAR
BROMOVA
SOL
OBRAT, V KATEREM DELAJO LIVARJI
NEKDANJI
UGANDSKI
DIKTATOR
(IDI)
KRAJ PRI POREČU
TALISOVA
ORANŽADA
RAZMOČENA
ZEMLJA
SLAB
PESNIK
BIKOBORSKI
VZKLIK
KRIŽANKO JE IZDELAL SALAMONOV
UGANKAR
AVTOR:
RUDI
MURN
ŽENSKA, KI UKAZUJE, ZAPOVEDUJE
ZNAČIL-
NOST
ZOŽENEGA
OHOLOST.
OBJEST-
NOST
OTOK V JADRANU
LIRSKA
PESEM
SODOBNIK
KELTOV
PRIPADNIK STARAREGA INDIJAN PLEMENA V J. AMERIKI
REDKA
JEKLENO
SIVA
KOVINA (ZR)
MESTO V PIEMONTU (ITALIJA)
OKUSNA
MORSKA
RIBA
TUJA
DREVESNA
VRSTA
JANEŽ (LAT.)
IGRANJE Z ŽOGO
ŽIVAL. KI RIJE V ZEMLJI
EDVARD
GRIEG
VOJVODI-
NEC
DRŽAVNA
BLAGAJNA
PIVSKI
VZKLIK
NOGOMETAŠ
AMERŠEK
IMETEK, DOBLJEN Z OPOROKO
KANADSKA PROVINCA (GL MESTO TORONTO)
ALOJZ
REBULA
HRVAŠKI
■PETROL*
GLAVNO
MESTO
ESTONIJE
URADNA
OBLEKA
DUHOVNI-
KOV
OPERNI
SPEV
JADRALNO PADALSTVO
W
\/
Novomeščan nad puščavo
Novomeščan Marjan Grah, eden izmed najboljših slovenskih jadralnih padalcev tudi to zimo ni zdržal na ta čas mrzli severni polobli. Medtem ko je lani s padalom obiskal Avstralijo, je tokrat del zime preživel v Južni Afriki, kjer je s še petimi najboljšimi slovenskimi jadralnimi padalci poskušal doseči svetovni rekord, ki je takrat znašal 283,3 km, že tri leta pa si ga je lastil Južnoafričan Alex Luow.
Za rekorden polet morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, predvsem je pomemben ugoden vzgonski veter pa čas vzleta in seveda sposobnosti pilota, kakor pravijo jadralnim padalcem. Marjan Grah je skupaj z Bojanom Marčičem, Juretom Kurnikom, Nalom Kraljem in Markom Novakom v Južno Afriko priletel (z letalom, seveda) 2. decembra.
Slovenci o Južni Afriki oziroma Južnoafriški republiki ne vemo prav veliko -ne le da je to precej oddaljena dežela, temveč je bila naša nekdanja država med tistimi, ki so najbolj dosledno upoštevale bojkot, ki so ga do te države zaradi njene politike apartheida zahtevali Združeni narodi. Če je embargo močno popuščal predvsem na gospodarskem področju, kjer se svetovne gospodarske velesile niso mogle odreči južnoafriškim rudnim bogastvom, zlatu, diamantom, uranu, platini, železu in kmetijskim pridelkom, pa so bojkot zelo dosledno spoštovali športniki, saj je tistim, ki bi si upali pomeriti s sicer odličnimi južnoafriškimi športniki ali celo nastopiti na tekmovanjih v njihovi državi, grozila ostra kazen Mednarodnega olimpijskega komiteja.
V zadnjih štirih letih sc je v Južni Afriki marsikaj spremenilo. Na referendumu 17. marca 1992 je 68 odstotkov belih volilcev glasovalo proti apartheidu in podprlo demokratični ustavni sistem in reforme predsednika Frederika de Klcr-ka. Demokracija je z vsemi dobrimi in slabimi stranmi v Južnoafriško republiko vstopila skozi velika vrata. V tem času je mednarodna skupnost Južno Afriko sprejela medse kot enakopravno članico in tudi izobčenja južnoafriških športnikov danes ni več, kljub temu pa so Južno Afriko do sedaj obiskali le redki športniki. Poleg igralcev tenisa in kolesarjev je tako
Marjan med prvimi Slovenci, ki so obiskali eno izmed najbogatejših afriških držav.
Namesto sonca in ugodnega vetra je fante povsem na jugu črne celine čakalo slabo vreme, tako da so od skupno 23 dni, kolikor so jih prebili tem, za dobre in dolge polete s padali izkoristili le en teden. Zgodilo se je, da so poleteli tudi petkrat na dan.
Jadranje s padali se v Južni Afriki, kjer vsako zimo naskakuje svetovni rekord kopica jadralcev iz vsega sveta, precej razlikuje od načina, kakršnega poznamo pri nas. Medtem ko v Evropi jadralni padalec poišče primerno vzpetino, s padalom za hrbtom steče po travniku in že jadra, v Južni Afriki pa za vzlet uporabljajo manjša športna letališča. Padalca s posebno vrvjo pripnejo na avtomobil z vitlom, ki zdrvi po letališki stezi, in ko padalec doseže pravšnjo višino, se sam odpne in polet se začne. Čeprav je na tleh okoli 40 stopinj C, se jadralci oblečeni podobno kot smučarji, saj je na višini, na katero se dvignejo med uspešnim poletom, temperatura okoli ničle.
Slovenci so si izbrali letališče Kuru-man na obrobju puščave Kalahari, kjer naj bi bile razmere za tisto, kar so si zastavili, najboljše. Ko se je vreme popravilo, so začeli leteti in Marjanu je šlo kar dobro in štiri dni pred koncem odprave je ujel pravi občutek in poletel 204 km daleč, kar sicer niti ni blizu svetovnega rekorda,
je pa polet, ki sodi med 20 najdaljših v zgodovini.
Dva dni kasneje se je napravil dan, kakršnega so si fantje le želeli, vendar so v želji, da bi jim za naskok na rekord ostalo čim več dneva, štartali prezgodaj. Marjanu Grahu je vzlet uspel najbolje, in medtem ko so ostali pristali takoj za letališčem, je njega odneslo predaleč, da bi se lahko pravočasno vrnil na štart. Za-
nje je bil dan izgubljen, medtem ko je priložnost najbolje izkoristil Bojan Marčič, ki je z enim poletom dosegel dva svetovna rekorda - 337 km v prostem letu in 280 km v letu na določen cilj.
Marjan, ki so mu tokrat priskočili na pomoč Krka, Malkom, GG Novo mesto, OZ Hrast, Dolenjska banka, VGP Novo mesto, Renova, urar Novak in Foto Asja, si želi odpravo v Južno Afriko ponoviti prihodnje leto, saj bi s sedanjimi izkušnjami lahko dosegel precej več, kot je, in upa, da bo imel prihodnjič več sreče.
IGOR VIDMAR
Po pristanku na robu puščave Kala-hari so Marjanu priskočili na pomoč prijazni domačini, ki so se z njim tudi z veseljem fotografirali.
ZDRAVNIK RAZLAGA
Prim. mr. sc. TATJANA GAZVODA, dr. med.
Sladkorna bolezen (14)
Vsaka telesna aktivnost pomeni delo, za kar je potrebna energija. V človeškem organizmu so motor mišice, poleg njih pa je vrsta organov - porabnikov, ki uravnavajo delovanje organizma kot celote. Gorivo je hrana, ki se v črevesju razgradi v osnovne sestavine, te pa se vsrkajo v krvni obtok. Manjši del hrane se porabi za energijske potrebe takoj, večji del se je vskladišči v rezervoarjih (maščevju, jetrih in mišicah). Čim večji je vnos hrane in čim manjša je poraba energije, tem večja je količina rezervnega goriva. To pa vodi v debelost.
Pri vsakem fizičnem naporu se kot gorivo porabljajo glukoza in maščobne kisline, ki se sproščajo iz maščevja. V zgodnjih fazah napora oz. pri kratkih intenzivnih naporih se porablja v mišicah predvsem glukoza iz mišičnega glikogena (iz krvi in jeter). Tvorba in sproščanje glukoze iz jeter je zelo pomebno, saj bi sicer velika poraba v mišicah nevarno znižala nivo glukoze v krvi in privedla do hipoglikemije.
Zaloge obstoječe glukoze so v organizmu zelo majhne in bi zadoščale le za kratek čas. Pri dolgotrajnih naporih se poveča predvsem razgradnja maščob v maščevju. Sočasno s povečanjem porabe maščobnih kislin upada poraba glukoze v mišicah in se tako ohranja za druge življenske funkcije (na primer delovanje možganov).
Povečana poraba goriv v mišicah pa je možna le ob povečanem dovodu kisika v mišice, kije potreben za izgorevanje goriv in ob povečanem pretoku krvi, ki služi kot transportni sistem za kisik in gorivo. S telesno aktivnostjo se poveča delovanje srca in izboljša prekrvavitev mišic. S tem pa se izboljša tudi fizična zmogljivost organizma. To velja za zdrave ljudi in tudi za sladkorne bolnike. Omenjeno izboljšanje zmogljivosti dosežemo predvsem s srednje intenzivnim in daljšim naporom. Povsem neprimerni pa so občasni, kratki in intenzivni napori.
Redna telesna aktivnost
Z redno telesno aktivnostjo lahko znižamo povprečne vrednosti krvnega sladkorja, poveča se izraba maščob iz maščevja, kar ima za posledico hujšanje ter zmanjšanje količine holesterola v krvi (zmanjšanje nevarnosti poapnenja ožilja). Pri tem se izboljša tudi občutljivost tkiv za lastni ali vbrizgani insulin (boljša presnova ob manjši porabi insulina), kar velja zlasti za debele bolnike (in ti so v večini!).
Redna telesna aktivnost izboljša presnovo in s tem prepreči nastanek kroničnih zapletov sladkorne bolezni. Tudi počutje diabetikov je boljše. Seveda pa vse dosežene spremembe kaj hitro minejo, če bolnik opusti redno vadbo.
Hipoglikemija pri naporu
Povečana fizična aktivnost in običajna doza insulina lahko privedeta do hipoglikemije. Telesni napor poveča porabo glukoze v mišicah in s tem zniža krvni sladkor, kar je seveda zaželjeno.	(gt. nadaljuje)
f praktični	K
praktični KRIŽ praktični
V praktični ~Z_ J
Zdravje
"□Rej'	v mleku
Pregovor pravi: eno jabolko na dan odžene zdravnika stran. V Angliji pa so zdravniki odkrili, da ima zelo zdravilne učinke tudi mleko. Raziskave so pokazale, da imajo deklice, ki pijejo veliko mleka, v starosti trdnejše kosti in so bolj zavarovane pred osteoporozo kot tiste, ki niso marale mleka. Pokazalo se je, da je za trdnost kosti najbolj koristno mleko, ki ga ženske popijejo do 25. leta starosti, ko organizem najbolj koristno uporabi kalcij iz mleka za utrjevanje kosti. Seveda pa mleko blagodejno učinkuje tudi na zdravje starejših ljudi, saj ohranja kosti trdne, res pa je, da delovanje takrat ni več tako učinkovito kot v mladih letih. Zato britanski zdravniki svetujejo vsem na dan po dva kozarca mleka, ki zagotavljata zdravje in dobro počutje.
Krapki z rozinami
Potrebujemo: 500 g moke, 1/2 žličke soli, 1 žlico sladkorja, 20 g kvasa, 80 g masla, 2 jajci, 1 rumenjak, 1/81 mlačnega mleka, 40 g rozin, 1 kozarček ruma, 3 jajca in 1 žličko sladkorja v prahu, maščobo za cvrenje, sladkor v prahu za potresa-nje. Rozine namočimo v rumu, da se napnejo. V mlačnem mleku raztopimo kvas in žličko sladkorja, primešamo tudi žlico moke, pustimo, da vzhaja pol ure. V skledo damo moko, stopljeno maslo, rozine, jajci, rumenjak in sol. Prilijemo kvaseč in zamesimo vse skupaj v gladko, svilnato testo. Testo pokrijemo s krpo, pustimo ga na toplem vzhajati pol ure. Na pomokani delovni površini oblikujemo vzhajano testo v klobaso. To klobaso narežemo na 1 cm debele rezine, iz rezin pa oblikujemo okrogle krapke. Pokrijemo jih na pomokani deski, da vzhajajo še 20 minut. Segrejemo maščobo. Krapke cvremo z vsake strani 3 do 4 minute. Poberemo jih iz maščobe. V skledi razžvrkljamo 3 jajca in žličko sladkorja v prahu. Skozi jajčno zmes povlečemo krapke, damo jih nazaj v maščobo in jih ocvremo do konca. Očedimo jih, še vroče potresemo s sladkorjem.
Privabimo ptice na vrt
Kdo se ne bi raznežil, ko v svojem vrtu jeseni, potem ko se osuje listje z vej, odkrije ptičje gnezdo v drevesni rogovili ali živi meji. Ptice v vrtu, to je res nekaj čudovitega, pa tudi koristnega, zlasti še, če želimo vrtnariti sonaravno, to je brez odvečnih strupenih pesticidov. Toda ptice potrebujejo svoj prostor, zavetišče, skrivno mesto, kamor se zatečejo v nevarnosti in kjer gnezdijo, potrebujejo pa tudi hrano zase in za svoj zarod. Grmovnice in žive meje so že zavoljo tega dobrodošle na vsakem bivalnem vrtu. Pri izbiri posameznih vrst je dobro upoštevati tudi, kako je z njihovimi plodovi in če teknejo tako željenim pernatim gostom v vrtu. Nekatere imajo ptice še posebej rade, to so plodovi ognjenega trna ali pirakante, šipka, maklena, jerebike, češmina, drena, trdo-leske, bezga, kaline, bodike, kosteničevja, brogovite, panešplje, brina, gloga, gabra, robinije, octovca, kleka idr. Možnosti več kot dovolj!
J	Kurjenje
LaJ na trda goriva (1)
Znak dobrega izgorevanja je barva dima na izstopu iz dimnika, Bolj ko je oblak dima neviden, boljše je izgorevanje. Neposredno na izstopu iz dimnika dima ne smemo videti. Dimnikar vam bo na podlagi videza notranje površine kotla in dimnika povedal, ali pravilno kurite. Stene kurišča, ki so obložene z 1 mm debelo plastjo, imajo za približno 6 odst. slabši prestop toplote. Zaradi tega se poviša temperatura dimnih plinov in občutno poslabša letni izkoristek naprave za ogrevanje. Več in obširnejše informacije ter brezplačne nasvete za racionalno rabo energije v vašem domu lahko dobite v energetski svetovalni pisarni v Brežicah, tel. 0608/62-050, int. 202; v Črnomlju, tel. 068/52-040, in v Novem mestu, tel. 068/28 -866.
: T. J
Pepca s hčerko Jožico na levi in Boženo na desni strani
V
Življenje se vrti v krogu
Ljudi, ki bi lahko iz lastnih izkušenj pripovedovali o Kočevju na začetku tega stoletja, je pri nas gotovo malo. Ne samo zato, ker je to že dolgo tega, ampak tudi zaradi precej nenavadne zgodovine tega mesta, ki je gotovo v precej večji meri kot ostala naša mesta pred drugo polovico tega stoletja spremenilo sestavo prebivalstva. Malo je torej pri nas tistih, ki so svojo mladost in mladost tega stoletja preživeli v tem mestu, pa vendarle so.
Kako je bilo takrat v Kočevju, ve povedati Pepca Rosenberg, ki je luč sveta zagledala prav tu. Bilo je to leta 1905 in Pepca je bila zadnja v vrsti dvanajstih Falknerjevih otrok. Šest dečkov in šest deklic se je rodilo slugi na kočevskem glavarstvu, ki je sem prišel iz Novega mesta, in njegovi ženi, po rodu Cvelbarjevi iz Volčkove vasi pri Šentjerneju. Polovica otrok je pomrla že v rani mladosti, šest pa jih je odraslo. Med njimi je bila tudi Pepca. Odrasti tisti čas pa ni bilo tako enostavno. Državna plača, ki jo je prejemal Pepcin oče, je bila preskromna za preživljanje tako velike družine, zato se je bilo treba marsičemu odreči. Le dobre volje v družini ni manjkalo, se spominja Pepca. Slovenska pesem seje pogosto razlegala po dvorišču. “Kako lepo se imajo Falknerjevi!” so govorili ljudje in še slutili niso, da pesem skriva revščino.
Kočevje je imelo tedaj močno nemško obeležje, saj je tu živelo precej Kočevarjev. Govorilo se je v večini nemško in tak je bil tudi pouk v šoli. Po eno uro na dan pa so se učili slovenščine, in to vsi, slovenski in nemški otroci. Sicer pa, se tistih časov spominja Pepca, je bilo medsebojno vzdušje dobro. Slovenci so se naučili nemško, Kočevarji slovensko in lepo so se razumeli med sabo. Šele Hitlerje s svojo nestrpnostjo podrl sožitje, takrat pa Pepce že ni bilo več v Kočevju.
Saj ne, da bi si tako želela iz Kočevja, a za mlado dekle tukaj ni bilo dosti možnosti. Naučila se je šivati in gospodinjskih opravil, pa tudi fanta, s katerim je bila pripravljena deliti dobro in hudo, je že jmela. A vse le ni bilo tako preprosto. Pepcin izbranec je bil Ervin Rosenberg, rojen v Banja Loki, a ker mu je oče kmalu po rojstvu odšel v Ameriko, mati pa mu je umrla, je odrasel pri stricu v Ložu. A to ni bilo za mladi par nobena ovira. Bolj nerodno je bilo to, da je bil Ervin po poklicu orožnik, za varuhe reda in miru pa so tedaj veljala posebna pravila, ki naj bi zagotavljala njihovo zvestobo državi. Tako naj bi določen čas opravljal službo, predno bi si omislil družino, večkrat pa naj bi tudi menjal kraj službovanja, kar naj bi preprečilo tesnejšo navezanost na okolje.
Vse to je zahtevalo od mladega para veliko. Že na to, da sta prišla pred oltar, sta morala čakati kar osem let. Težko bi danes našli dekle, ki bi bilo toliko časa pripravljeno čakati svojega
izbranca. Potem pa so se pričele selitve. Prva postaja mlade družine je bila Boštanj. Tja je Pepco in Ervina že spremljala hčerka Jožica. Iz Boštanja je pot vodila v Kamenico, kjer je bila orožniška podoficirska šola. Tudi tja je Ervina spremljala vsa družina, sedaj spet nekaj večja, kajti v Boštanju se je rodila še Božena.
Kamenici je sledila Popovača v bližini Zagreba, ker pa si je družina želela nazaj v Slovenijo, je Ervin malo pred začetkom druge svetovne vojno le dobil premestitev. Njegovo naslednje delovno mesto so bile Brusnice pod Gorjanci. Tu je družina dobila stanovanje v izpraznjeni Krevsovi trgovini nasproti Gorenjčeve gostilne, Jožica in Božena pa sta obiskovali tamkajšnjo osnovno šolo. Kar lepo bi lahko bilo, če ne bi prišla druga svetovna vojna. Ta je tudi pri Rosenbergerjevih svet spremenila v pekel.
Začelo pa se je takole: prišli so Italijani in iz brusniške osnovne šole naredili svojo postojanko. Ervin Rosen-berger je bil domoljub in ni hotel delati za italijanske fašiste. Raje je ostal doma. Verjetno so ga prav zaradi tega imeli Italijani na piki. A mu dolgo niso mogli do živega, čeprav je imel dobre zveze s partizani. Vse do tistega usodnega dne maja leta 1942. Tistega jutra so Rosenbergerjevi posadili krompir. Ko so prišli domov, je oče odšel na obisk k Marinču, šolskemu ravnatelju, s katerim sta bila dobra prijatelja, nato pa si je na rame nadel grablje in odšel v gozd nad vaškim pokopališčem. V gozdu je ostal kako uro, ko pa seje vračal, so ga obkolili Italijani in ga odpeljali v svojo postojanko. Tam so ga zasliševali in pretepali. Pepca je vzela deklici s sabo in odšla v šolo prosit Italijane, naj ga spustijo domov. Obljubili so, da bo zvečer doma.
Res se je proti večeru iz šole odpravila skupina Italijanov z Ervinom v sredini. Štopala je skozi vas, mimo doma, kjer je na očeta čakala družinica, in se napotila v hrib nad pokopališčem. Tam gori, prav na poti, po kateri je dopoldne Ervin prišel iz gozda, so zaropotali streli. Zla slutnja je obšla Pepco, ko je objela hčerki. “Sem zdaj ostala sama z njima?” se je vprašala. Ni bilo treba dolgo čakati na potrditev.
Ervin je tako končal svoje romanje na brusniškem pokopališču, mati s hčerkama pa je še ostala v Brusnicah, ki so jih medtem Italijani močno razdejali. Po vojni so se vse tri preselile na Mali Slatnik, nato pa v Novo mesto, od koder je svojčas Pepcin oče odšel v službo v Kočevsko mesto. Tako je krog spet sklenjen. Tu zdaj stanuje v Lebanovi ulici pri hčerki Boženi, poročeni Pogorelc, s katero sta z majhnimi prekinitvami skupaj že vse od njenega rojstva. Tudi druga hčerka Jožica stanuje nedaleč stran. Loči jih pravzaprav le Težka voda. Seveda ima Pepca tudi dva vnuka in eno pravnukinjo.
TONE JAKŠE
Srečna sem, da lahko *
govorim slovensko
l
Že nekaj tednov se v Sloveniji, točneje na Dolenjskem, mudi skupina 19 učiteljev in vzgojiteljev iz Argentine in Avstralije, da bi pri nas izpopolnili znanje slovenskega jezika. Doma se namreč trudijo, da bi slovenščino ohranili tudi naslednji rodovi. V glavnem so vsi potomci slovenskih staršev, ki so se iz najrazličnejših razlogov odločili za bivanje zunaj domovine. Prvo, kar človek opazi pri njih, je izredna odprtost, radost in veselje do življenja, po vseh teh lastnostih pa se odlikuje tudi simpatična gospa iz Argentine - Marija Ines Fink Grintal, s katero je bilo več kot prijetno in zanimivo klepetati. To pa tudi zato, ker njene korenine izvirajo prav z dolenjskega konca.
Njen oče je doma iz Litije, mama pa iz Novega mesta, kjer je živela do 10. leta. Toda tu sta preživela le svoje otroštvo in sta kasneje oba živela v Ljubljani, kjer sta se tudi našla. V Argentino sta odšla po drugi svetovni vojni, pa ne sama, še drugi člani družine. “V to sta bila prisiljena, kajti nista se strinjala z vladajočim režimom in oče je bil domobranec. Poročila sta se v Italiji, kjer se jima je rodil prvi otrok, v Argentini pa sem se prva rodila jaz in kasneje še brat in tri sestre. Šest nas je, ja,” obuja spomine gospa Marija. Njen oče se je tam kar hitro znašel v službi, ker je imel univerzitetno izobrazbo s področja prave, mama pa je bila vseskozi doma, saj ji dela pri šestih otrokih ni manjkalo.
Glede na to, da sta Marijina starša dolgo živela v Sloveniji, je bilo v njuni družini lahko ohranjati slovenski jezik in kulturo. In za to so se trudili. “Vedno smo se doma pogovarjali v slovenščini in spominjam se, da ko sem šla s šestimi leti v prvi razred argen-
janstva ipd.” Obiskala je še Maribor, Ljubljano, kjer ima sorodnike, in tako spoznala delček naše dežele, kar si je po pripovedovanju staršev vedno želela. In kako, da je bila izbrana za seminar slovenskega jezika v Sloveniji? Točno, pravi Marija, da še sama ne ve, kajti to pripravlja organizacija v Buenos Airesu, Zedinjena Slovenija, ki jo je na tečaj povabila že dvakrat. Tokrat sta iz Men-doze dve učiteljici. “Imamo se krasno, čeprav je program zelo natrpan in naporen. Na našo željo smo si že prvi dan ogledali Kočevski Rog, kjer smo na hitrico pripravili kratko prireditev. To mi veliko pomeni, saj je tam umrl tudi moj stric. Na povabilo društva Slovenija v svetu smo lep sprejem doživeli v Ljubljani, organizatorji - Ministrstvo za šolstvo in šport RS - pa so nas popeljali po Dolenjski. Videli smo Otočec, Novo mesto - kapiteljsko cerkev, samostansko knjiž-
nico, v živo smo si ogledali delo lončarja Pungerčarja, pa tudi Bela krajina nam ni več tuja, skratka Slovenija je res lepa”, navdušeno zaključi Marija in pravi, da so podobnega mnenja tudi ostali udeleženci tečaja. Teden dni bivanja na Dolenjskem so vsi imeli hospitacije na različnih šolah, škoda pa je, da ni bilo več časa za kasnejši razgovor tako z našimi učitelji kot učenci.
Marija se veseli, da si bo po zaključku seminarja skupaj z ostalimi ogledala še Primorsko, Beneško Slovenijo, Gorenjsko, Štajersko, Prekmurje. Vse to je trajalo do L februarja, ko je šel vsak za teden dni k svojim sorodnikom. “Jaz bom pri sestri v Ljubljani, ki skupaj z bratom že nekaj let živi tukaj. Oba sta se namreč posvetila glasbi, in ker so tu večje možnosti za napredek, sta se preselila. Sestra poje v ljubljanski Operi, brat pa tudi prepeva in ravno včeraj sem ga čisto slučajno tukaj gledala po televiziji, “ se nasmehne sogovornica.
Čeprav ima doma številno družino s štirimi otroki: Matjaža, Magdaleno, Marjano in Marto, Marija odkritosrčno pravi, da nima niti časa za kakšno domotožje. Rada bi čimveč spoznala in se naučila in najbolj je vesela tega, da lahko vsepovsod govori slovensko. V Sloveniji je sicer drugič, pa upa, da ne zadnjič in da bo naslednjič lahko s sabo pripeljala tudi svoje najbližje.
LIDIJA MURN
bi<
na
ra
i*
šp
dc
dc
m
m
tinske šole, nisem znala dobro govoriti španski jezik. Pa sem se hitro naučila”, pove gospa Marija. Od 6. do 11. leta je hodila v slovenski osnovnošolski tečaj Antona Martina Slomška, obiskovala pa je tudi srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka, ki pa je v Buenos Airesu le eden. Marija si je izbrala poklic učiteljice in gaje opravljala 9 let, končala pa je tudi študij psihopedago-gike. Sedaj že nekaj časa ne živi več v Buenos Airesu, kajti njen mož Janez je doma iz Mendoze (1.100 kilometrov iz rodnega mesta) in je tudi sin slovenskih staršev. Že 20 let dela na klasični gimnaziji kot šolska in poklicna svetovalka. S predavanji sodeluje na tečaju za srednješolce v slovenski skupnosti v Mendozi, in sicer v slovenščini poučuje predmet oblikovanje osebnosti. “Pomagam skupini mladostnikov pri spoznavanju samega sebe, drugih, v spoštovanju različnosti idej, čustev, načina življenja in izražanja tega. Spodbujam jih tudi k slovenstvu in nasploh odprtemu obzorju duha s krščanskimi vrednotami. Dobimo se po enkrat na mesec za uro in pol. Slovenski jezik, slovenico, interpretacijo, pa se mladi učijo vsak teden,” vneto razlaga. Ne zdi se ji čudno, da ona in njeni ostali sodelavci to delajo zastonj, iz čistega veselja. Kako drugače kot pri nas!
Velika družina
- danes veselje
Slovenija je res lepa
V	Mendozi živi približno 100 Slovencev in pogosto se dobivajo. Vsako nedeljo imajo slovensko mašo, poleg prireditev verskega značaja pa organizirajo tudi veliko kulturnih prireditev, razna predavanja, gledališke predstave, proslave, na primer ob materinskem dnevu, ki ga tam imenujejo dan mamic in očkov.
V	Sloveniji tokrat ni prvič, saj jo je delno, v tednu dni spoznala pred 9 leti. Bila je
na Koroškem in pravi, kako nepozabni so bili občutki ob ogledu 'Gosposvetskega pol-
ja. “Videla sem začetke slovenstva, vse to, kar sem se učila v šoli, in res me je takrat preveval poseben občutek ponosa, dosto-
Marija Ines Fink Grintal
Življenje Marije Judež iz Pristave pri Mokrem Polju je bilo večji del zaznamovano s trpljenjem, a kljub temu je danes pri 75-ih letih zdrava in vedno polna dobre volje. Zadnjo soboto v januarju, dan pred jubilejem, se je najprej pri maši na Mokrem Polju nato pa v njenem domu zbrala njena velika družina, ki poleg 12 otrok šteje še 25 vnukov in 9 pravnukov.
Mama Marija je že od rojstva navajena velike družine: na njenem domu se je poleg nje kot najstarejše rodilo še 12 < otrok. Dva sta šc majhna umrla, en brat § je izgubil življenje v vojni, danes pa živi še n 9 bratov in sester. Marija se je takoj po ° drugi svetovni vojni poročila na malo 5 večjo kmetijo v isti vasi. S poroko je po- o stala druga mama trem majhnim otro-kom, ki jim je prava mama umrla. “Bili so tako kot moji otroci,” pripoveduje Marija. Poleg vzgoje sta morala z možem počasi obnavljati šc med vojno opuščen in oropan dom ter hlev, v njem so ostali le ena krava in dva prašiča.
Njuna družina je hitro rasla. Marija je rodila 10 otrok, eden je umrl pri porodu, skrb za številno družino pa ji je jemala veliko časa in moči. “Komaj je eden prišel iz plenic, že se je rodil drugi, med najstarejšim in najmlajšim otrokom je namreč le 18 let razlike,” sc spominja Marija, ki se ob tem danes sicer nasmeji, hkrati pa ne more pozabiti časov, ki so bili tako drugačni od današnjih: plenice in drugo obleko je morala prati v bližnjem potoku ne glede na letni čas, hrana je bila skromna, tako številna družina je desetletja živela v majhni hiši, kije imela dve sobi, kuhinjo in kamro, dela pa nikoli ni zmanjkalo, če sta jo hotela z možem preživeti. Pred 20 leti je izgubila tOdi njega, takrat je ostala sama z dvema šoloobveznima otrokoma, tretji pa je moral v vojsko dan po očetovi smrti.
Danes so si njeni otroci že uredili domove in družine, večina je na Dolenjskem, k mami, ki živi v skoraj novi hiši s sinom Ivanom z družino, pa se radi vračajo. Mariji danes čas hitro mineva. Šc vedno se loti vsakega dela kot nekoč, tako doma v kuhinji kot na njivi ali v vinogradu, le težjih stvari raje ne prenaša, saj pravi, da jo noge včasih malo težje nesejo. Sicer pa tudi danes tako kot nekoč
P<
st
ki
ni
m
vi
d;
bi
*
&
Zl
Ko smo obiskali Marijo Judež, smo jo kljub njenim 75 letom našli pri delu.
večino hrane pridelajo doma, čeprav se današnji jedilnik od tistega nekoč precej razlikuje. Domačo preprosto hrano ima rada, le koruzni žganci ji ne teknejo najbolj - teh se je namreč najedla v mladosti.
Še vedno rada kaj speče v krušni peči - tudulomača moka je pri hiši - svoje dobrote pa občasno pokaže na kateri od razstav (na primer na Jernejevo ali na kmetijskem sejmu), saj je še vedno aktivna članica Aktiva kmečkih žena. Družbo
najde šc pri društvu upokojencev in v društvu osamljenih, Sončku. “Povsod je luštno, ampak pri Sončku je najlepše. Nobenega srečanja z osamljenimi ne zamudim. Tam se najbolj nasmejim,” pravi Marija, za kar ima po njenem mnenju največ zaslug pobudnica Sončka in Marijina prijateljica Tinca Kuhelj. Z omenjenimi društvi gre na vse izlete: “Če si nisem mogla privoščiti potovanj v mladosti, sijih pa sedaj in sc tako sprostim ter poveselim.”
In veselo je bilo tudi zadnji januarski vikend. V domu v Pristavi sc je zbrala vsa njena družina, zaradi slabih cest je manjkal le sin z družino, ki živi na Štajerskem. Če je včasih tako veliko število otrok prineslo veliko gorja in neprespanih noči, danes mama Marija ne skriva veselja nad tem, da ima tako številno družino. Da je le zdravje ne bi pustilo na cedilu!
TANJA GAZVODA
Priloga Dolenjskega lista
« -------- . .	. -v X.

»Kulturno slabovidni vodnik po dolenjski metropoli
Novo mesto je prvo med slovenskimi mesti, ki je dočakalo svojo multi-rja Medijsko predstavitev na računalniški zgoščenki. Po zaslugi mladih ■eč Navdušencev, ki delajo v T media, malem novomeškem podjetju za lu- računalniški inženiring, je kopica tekstovnih, slikovnih, video in drugih lb‘ [nformacij o Novem mestu, njegovi zgodovini, kulturi, znamenitostih, Jjjj športu, gospodarstvu in drugih dejavnostih, hitro dostopnih za pregleda dovanje in prikazovanje na računalnikih. Sodoben in v svetu ter pri nas o- R bolj priljubljen način predstavitve so fantje iz T medije opravili zelo dobro, žal pa se jim je zalomilo z vsebino, ki na nekaterih področjih močno šepa, zaradi česar zgoščenka ni tisto, kar bi lahko bila oziroma morala biti.
Tudi na računalnikih po domovih in službah v Sloveniji je vse več vgrajenih Pogonov za cd-rome, ki postajajo del standardne opreme osebnih računalnikov, saj omogočajo uporabo računalniških oziroma bralnih zgoščenk (cd-ro-njov), to p.a so mediji, ki so doživeli silovit razmah v zadnjih nekaj letih. Dandanes je na teh zgoščenkah mogoče dobiti dejansko prav vse, kar si človek lahko Omisli, od najrazličnejših igric in ostale-8a, kar je namenjenega čisti zabavi, do Zelo koristnih in uporabnih priročnikov, Enciklopedij, slovarjev, atlasov, katalo-ž°v, telefonskih imenikov, knjig itd. Naj-Večji čar računalniških zgoščenk je več-Predstavnost, kar pomeni, da si ob besedila lahko ogledamo še ilustrativno slikovno Žfadivo, si zavrtimo video posnetek ali si °gledamo animirano ponazoritev ter pristnemu govoru ali glasbi. Od tod tudi sam naziv multimedijski prikaz oziroma I večpredstavnost, kot temu rečemo po slo-vensko. Večpredstavno mikavnost izvrstno dopolnjuje velika uporabnost, ki je Predvsem v tem, da je mogoče iz gradiva na zgoščenki zelo hitro poiskati tisto, kar nas zanima, hkrati ko tako imenovana hipertekstnost omogoča, da s pritiskom na miškin gumb dobimo takojšnje razlage nli podrobnejše opise izbrane besede ali j Pojma. Lahko bi rekli, da so računalniške zgoščenke v naše domove prinesle cele knjižnice, videoteke in filmoteke ter nam ! to olajšale iskanje informacij.
V Sloveniji so se računalniške zgoščenke hitro prijele. Najprej so seveda Prišle na trg zgoščenke tujih podjetij, denimo slovita serija Microsoftovih izdelkov, kot so Encarta, Bookshelf, Cine-niania, Wine Guide idr., kaj kmalu pa so
pojavile tudi domače zgoščenke. Če odmislimo zgoščenke s preskusnimi in 1 lavnimi programi, sta bila med prvimi Telefonski imenik Slovenije in Evropski j slovar, ki pa še nista bila večpredstavna.
I Lani smo dobili tudi nekaj zanimivih pra-vih večpredstavnih zgoščenk, na primer I Zgoščenko o ljubljanskem potresu leta I 1895 in o denarju na Slovenskem. Novo Desto 95 pa je kot prvo zaoralo brazdo v | ntultimedijski predstavitvi slovenskih
niest.
Dobrim prvim vtisom...
Za to so zaslužni: študent ekonomije j Tilen Dominko, študent arhitekture Ru-| pert Gole, strojni tehnik in računalničar | Tomi Malenšek ter študent računalništva | in programer Uroš Mesojedec. Lani so . Ustanovili podjetje T media in njihov prvi večji projekt je bila prav izdelava zgoščenke Novo mesto. Tehnološka hrbteni-| Ca projekta je, kot pravijo, izvirni univerzalni večpredstavni pregledovalnik As->rum, ki so ga razvili sami. Z njim je mogoče, kot pove že ime, na lahek način povezano pregledovati in brkljati po sli-! kovnih, zvočnih in tekstovnih skladiščih j Podatkov. Orodje so torej imeli in lahko I So se lotili pripravljanja gradiva. Za sodelavce projekta so pridobili Mestno občino | Novo mesto, Agencijo za šport, Dolenjsko turistično zvezo, Območno gospodarsko zbornico, Dolenjski muzej, Zavod za I Varstvo naravne in kulturne dediščine, j Zvezo kulturnih organizacij, Knjižnico Mirana Jarca, TV Vaš kanal, od posameznikov Mitjo Pelka, Marka Peršino in Damijana Šinigoja ter podjetje Enigma. Domnevamo lahko, da so jim pomagali predvsem pri zbiranju gradiva.
Na zgoščenki je za 600 MB podatkov, preko 600 slik, 40 filmskih odlomkov in £
iskati ulice in pomembnejše stavbe, dodana pa je tudi možnost pregledovanja in ustvarjanja lastnih predstavitev iz gradiva, ki je na voljo na zgoščenki. Torej kup koristnih stvari.
Prvi vtis je vsekakor zelo dober. Uvodni del in razporeditev sicer močno spominjata na znano večpredstavno enciklopedijo Encarto, kar pa ni nič slabega, saj bo vsak, kdor ima doma kakšno od podobnih računalniških zgoščenk, v Novem mestu 95 takoj doma ter se bo z veseljem podal na pot po bogati zgodovini in sedanjosti Novega mesta z upanjem, da bo obogatil svoje vedenje o dolenjski prestolnici, o njeni zgodovini, kulturi, športu, gospodarstvu, skratka o vsem tistem, kar nekemu mestu daje identiteto in na kar so njegovi prebivalci lahko ponosni.
... sledi razočaranje
Tako nekako sem se počutil, ko sem začel pregledovati zgoščenko. Zal se je v nekaj urah veselje, da imamo Novome-ščani nekaj takega, sprevrglo v nelagodje in razočaranje. Kakšna škoda, da tako zanimiv projekt zaznamujejo tudi pomanjkljivosti, nedorečenosti in zmedenost kriterijev.
Nekoliko podrobneje sem pregledal predvsem področje kulture, ker me to področje pač zanima in ker sem prepričan, da bogata kultura daje mestu najglobljo in najčvrstejšo identiteto. Ko sem brskal po podatkih, sem vse bolj presenečen odkrival številne pomanjkljivosti. Novo mesto, kot ga bodo z zgoščenke spoznavali po širni Sloveniji in še kje, je denimo prava tiskarska crkovina, saj ne premore ne časopisa, ne založbe in ne revije. Kje potem že desetletja izhaja Dolenjski list, od kod prihajajo knjige Dolenjske založbe in kje izdajajo revijo Rast, ki vsi nedvomno nekaj prispevajo h kulturni podobi dolenjske prestolnice? Maf nismo imeli v Novem mestu tudi tiskarja Janeza Krajca, ki je za ponatis Valvasorjeve Slave prejel svetovno priznanje?
Novo mesto tudi ne premore kaj prida literatov, saj nam zgoščenka za več kot pol stoletja dolgo obdobje govori le o enem samem, mladem žanrskem pisatelju Damijanu Šinigoju. Mar so Severin Šali, Janez Kolenc, Ivan Zoran; Marjanca Kočevar, Franc Šali, Ivanka Mestnik, Smiljan Trobiš, Jandranka Matič Zupančič in še bi jih lahko naštevali, živeli in pisali oziroma živijo in pišejo svoje knjige na Luni?
O gledališki dejavnosti v Novem mestu iz prejšnjih in zdajšnjih časov ne boste na zgoščenki zvedeli prav nič, pod tem geslom boste s klikom na miškin gumb lahko gledali le odlomek iz neke lutkovne

igrice. Ker se ve, koliko prostora požre digitaliziran video posnetek, se človeku mora žalostno storiti, da ga avtorji zgoščenke niso porabili raje za predstavitev takih podatkov, s katerimi se Novo mesto lahko pohvali. Denimo, da je bila prav tu prva uprizoritev Linhartove komedije Veseli dan ali Matiček se ženi, če že ni vredno omeniti bogate amaterske gledališke dejavnosti pred vojno in po njej vključno z obdobjem, ko je bilo novomeško amatersko gledališče med najboljšimi v nekdanji Jugoslaviji.
O likovnih ustvarjalcih je na zgoščenki kar precej podatkov, čeprav tudi tu pogrešamo nekatera znana imena iz zgodovine, saj bi se ob slikarja Josipa Germa spodobilo uvrstiti še Janeza Kocha, Valvasorjevega ilustratorja, medaljerja in slikarja Franca Andreja Šego, slikarja Otona Ško-lo in Ivana Vavpotiča, če se omejimo le na nekaj najbolj znanih osebnosti iz novomeške preteklosti. Kratke zabeležke o njih sem odkril kasneje, ko sem si ogledoval novomeške ulice. A kdo bo šel gledat v seznam ulic, če ga zanimajo likovni ustvarjalci v Novem mestu?
Očitno so od vseh omenjenih pogrešanih kulturnikov pomembnejši junaki novomeške zabavnoglasbene scene. Ansamblom, delujočim in že usahlim, je posvečeno izredno veliko pozornosti, predstavljeni so z besedili, slikami, portreti in z zvočnimi ter tudi video posnetki, za kar je šlo veliko prostora na zgoščenki. A tudi tu ni razpoznavnih kriterijev, zakaj so nekateri omenjeni in predstavljeni, drugi pa ne. Gotovo bi pod narodnozabavnimi skupinami ob Šlaku in Rubinih lahko dodali vsaj še Henčka in Fante z vseh vetrov. Če si že lahko ogledamo video posnetek s koncerta in portrete vseh članov težkometalne skupine C.O.M.A., ki je kulturno življenje Novega mesta bogatila celih nekaj mesecev, potem pa razpadla, bi najbrž lahko vsaj omenili denimo Tatjano Gros, ki je bila svoj čas v vrhu slovenske popevke in nastopala na festivalih.
Ali lahko ob vsem tem sploh še čudi, če ne bomo nikjer našli niti besedice o pevskem zboru Dušan Jereb, čeprav ima za seboj že pol stoletja delovanja, ali pa, da pod geslom filmski delavci oziroma filmska umetnost zvemo, v katerih oddajah vse lokalne televizije je nastopal neki Saša Djukič, nič pa o v Novem mestu rojenem filmskem režiserju in scenaristu Dušanu Povhu, čigar športni filmi so prejemali domače in mednarodne nagrade.
Naj bo dovolj! Gotovo bo kdo, ki bo brskal po zgoščenki Novo mesto 95, našel še kaj takega, kar ji ni v čast. Že bežen pogled v druga področja, denimo gospodarstvo, pokaže isto sliko: podatki so zbrani brez razvidnih kriterijev, nekaj je, nečesa ni, kot pač je kaj vem komu kanilo na misel. Vendar bi bilo napačno, če bi zaradi tega projekt ocenili kot slabega. Zamisel je odlična, velja jo pozdraviti in podpreti, žal pa je bila izpeljava preveč pomanjkljiva. Vse to se da popraviti in upamo lahko, da bo za popravljeno računalniško zgoščenko Novo mesto mogoče napisati to, česar si za to ne upam: nabavite si jo!
MILAN MARKELJ
video posnetkov, veliko zvočnih posnetkov, zemljevid mesta, s katerim je mogoče
Mladi zanesenjaki iz T medic, ki so pripravili prvo večpredstavno računalniško zgoščeno o Novem mestu.
ti KNJIŽNA POLICA
vrilo angela
V knjižni zbirki Sledi, ki že nekaj časa izhaja pri Mladinski knjigi, je doslej izšlo nekaj prav zanimivih spominskih zapisov in med zanimivejše zanesljivo lahko uvrstimo tudi najnovejšo knjigo v tej zbirki KRILO ANGELA. Napisal jo je zdravnik akademik prof. dr. Marjan Kordaš. V nji je zapisal spomine na otroštvo in mladost, ki ju je zvečine preživel v Kamniku in kot študent v Ljubljani. Od ostalih knjig se Kordaševa loči po tem, da njen pisec ni pisatelj in se prej nikoli ni ukvarjal z literarnim delom, zato njegova knjiga ni nastala iz literarnih nagibov, ampak je bila sprva le sporočilo pri- * jatelju.
Kljub vsemu omenjenemu je dr. Kordaš ustvaril samosvoje literarno delo, osebno kroniko, ki ji zgodovinski in krajevni okvir daje Kamnik v začetu štiridesetih let, med drugo svetovno vojno in kmalu po njej. Odlika njegove pripovedi je odkritosrčnost, ki ji ne bi zlahka našli para v slovenski spominski literaturi. Jasen, mestoma skorajda kar preveč stvaren slog pisanja daje avtorjevi intimni izpovedi še večjo verodostojnost, saj je bralcu že po nekaj straneh branja jasno, da se avtor ne poigrava samovšečno s spomini, ampak jih zapisuje kar se le da zvesto po resnici. Ob zunanjih dogodkih se izrisuje pot avtorjevega odkrivanja sveta in človeka. Fantiču in najstniku se ob različnih dogodkih, srečanjih z ljudmi, s knjigami in razmerami razkrivajo življenjske skrivnosti ter odpirajo moralni in bivanjski problemi. Še posebej ga privlači, bega in muči tisto, kar najstnike sploh privlači - spolnost. Kot razmišljajoč in moralno občutljiv fant presenetljivo zgodaj začne ločevati med žensko kot predmetom spolnega poželenja in žensko kot človekom, prijateljem. Vojna in povojni čas odmevata v njem na zelo človeški ravni, neobremenjen je z ideološkim razmišljanjem, zato vidi dogajanja in ljudi bolj skozi moralno optiko. Kroniki je dodan Epilog, ki je pravzaprav kratek filozofski esej s strnjeno avtorjevo življenjsko filozofijo.
Gre torej za zapis, skozi katerega presevata čas in razmere s prepričljivostjo osebnega doživetja in videnja. Sprva suhoparne, brez literarne ambicije napisane besede v bralcu od strani do strani zvenijo vse bolj polno.
MILAN MARKELJ
Dvojna življenja
Knjige, ki jih Mladinska knjiga izdaja v zbirki Premiki, naj bi razkrivale ozadja in skrite mehanizme političnega dogajanja. Doslej so se v zbirki pojavljali le slovenski avtorji, ki so pisali o političnih dogajanjih pri nas, najnovejša knjiga v tej zbirki, Stephena Kocha DVOJNA ŽIVLJENJA, pa pomeni preskok v tujo literaturo in v svetovne razmere. A s tem premikom Premiki po zasnovi ostajajo to, kar so bili, saj Kocho-va knjiga analizira tista svetovna politična dogajanja, v katera smo bili vsaj posredno zajeti tudi Slovenci, in je zato za nas zelo poučna. Marsikomu pa bo branje te knjige pustilo grenak okus.
Ameriški kulturni kritik, zgodovinar in romanopisec Stephen Koch se je v knjigi Dvojna življenja lotil raziskave delovanja Willija Miinzcnberga, pri nas in tudi v svetu malo poznanega človeka, ki pa je s svojim izjemnim talentom za propagando močno vplival na politično dogajanje med obema vojnama. Na Zahodu je ta mož po Leninovem in kasneje Stalinovem naročilu organizacijsko in vsebinsko spletel mrežo, v katero je ujel prenekatero znano osebnost (omenimo le nekaj najbolj slavnih: E. He-mingway, J. Dos Passos, A. Malraux, R. Rolland, A. Gide) ter jih pridobil, da so hote ali nehote delovali v prid Stalinove politike. To, da so se ti veliki duhovi ujeli v propagandne zanke in bili vsaj nekaj časa lutke v rokah zločinskih diktatorjev, je tisto, kar daje branju Kochove knjige trpek okus, saj ruši zaupanje v inteligenco, ki naj bi bila zagotovilo svobodne in kritične presoje.
Koch je knjigo napisal na podlagi dokumentov in obsežnega arhivskega gradiva, ki ga je obdelal tudi v Moskvi, ko so po političnih spremembah v Sovjetski zvezi omogočili ogled osrednjih partijskih arhivov in še posebej arhiva z letopisi Kominterne, preko katere je bil Munzenberg povezan. Avtorju je uspelo dokazati, da sta številne Muenzbergove dejavnosti v celoti nadzorovala Stalinov aparat in njegova diktatura. Vse, česar se je lotil, od kampanje v zadevi Sacco-Vanzetti do mirovnega gibanja in do
propagande za špansko državljansko vojno, je bilo strogo usklajeno s sovjetskim režimom in z delom sovjetskih tajnih služb. Kako je to potekalo, pa Koch na zanimiv način prikaže v več konkretnih primerih.
Gre za knjigo, ki jo je vredno prebrati, kar kljub njenemu precejšnjemu obsegu ne bo težko, saj je poleg vsega dobro napisana; avtor je pač tudi romanopisec.
MILAN MARKELJ
Zapeljevanje
Pri Cankaijevi založbi v Ljubljani je izšla nova, že tretja pesniška zbirka Novice Novakoviča, predstavnika mladega slovenskega pesniškega rodu. Gre za knjigo ZAPELJEVANJE, za pesmi, napisane v prozi, s tem pa tudi za delo, ki uveljavlja nov slog pisanja tega avtorja. Spomnimo se: Novakovič je svoji prvi dve knjigi napolnil z besedili, ki so imela veliko več skupnega s tradicionalno pojmovanimi pesmimi, verzi pa melodičnejši glas. Če je vsega tega v pričujoči zbirki manj, to seveda še ne pomeni, da so pesmi v prozi slabše. Pomembnejše od vsega je, ali imajo te pesmi zadosten in dovolj močan naboj, ali izžarevajo vse tisto, kar je značilno za pravo poezijo. Če se sprašujemo po tem in tako, je odgovor lahko le da.
Zbirko Zapeljevanje sestavlja 48 besedil, razdeljenih v osem ciklov. Dejstvo, da so cikli enako dolgi (v vsakem je šest pesmi), pa opozarja, da pomeni novi slog tudi podrejenost pesniške snovi nekemu strogemu redu, disciplini. To oboje, namreč na eni strani razpuščenost verza v prozni obliki in na drugi strani kar pretiravanje z oblikovanjem ciklov, pa ustvarja paradoks, ki je vse prej kot posledica naključnega, nedomišljenega ravnanja. Ali pa takšnega paradoksa sploh ni in je vse skupaj le še ena več od številnih kombinacij v presenetljivih miselnih in estetskih povezavah, ki običajno ali celo nezanimivo prozo dvignejo na raven pesniškega.
Pesem v prozi ni slovenski in včerajšnji izum, zato je tudi Novakovič lahko le uporabil to že mnogo prej in pred njim v slovensko poezijo presajeno pesniško obliko. Ali so ga k temu “zapeljali” Alojz Ihan, Uroš Zupančič in še nekateri od mlajših, vendar že uveljavljenih poetov, ali pa se je kar sam, niti ni pomembno. In četudi gre le za novo potrditev že potrjenega, povejmo, daje Novakovič to storil na njemu lasten in morebiti za druge zapeljiv način.
IVAN ZORAN
iskanja
Silva Terška večina pozna predvsem kot voditelja oddaj na Valu 202 Radia Slovenija, od konca lanskega leta pa je znan tudi kot pisec. Pri ČZD Kmečki glas je namreč izšla njegova prva, 343 strani obsežna knjiga ISKANJA, v kateri je 120 portretov, napisanih po srečanjih s 1.600 gosti sobotnih radijskih popoldnevov.
Terškove oddaje slavijo kot zelo dobre, zato je še toliko bolj razveseljivo, da si vsaj 120 pogovorov z znanimi in manj znanimi ljudmi lahko preberemo v knjigi. Kot je rekel sam avtor, je bil izbor, katere iz množice sogovornikov uvrstiti v knjigo, zelo mučen, tako daje najprej vse še enkrat poslušal in “tiste, ki so mu takrat zazveneli, napisal”.
Dušica Jurman, ki je knjigi napisala predgovor, pravi, da je čutiti, da je Teršek naklonjen naravno bistrim ljudem in modrosti starih. Dopušča, da iz njih kar teče pripoved življenjskih izkušenj. Tako lahko v Terškovih Iskanjih bralec poišče marsikakšen medijsko poznan in nepoznan obraz najrazličnejših poklicev, na primer dramatika Bratka Krefta, pesnico Nežo Maurer, politika Jožeta Smoleta, igralca Borisa Cavazzo, klošarja Braneta, televizijsko voditeljico Mišo Molk, nekdanjega pleterskega priorja Janeza Drolca in še mnoge druge. V Terškovih portretih je namreč kljub njihovi “kratkosti” - dve do tri strani - možno začutiti celega človeka. Avtor knjige je več kot zgolj zapisovalec, je ustvarjalec zgodb, v katerih nastopajo ljudje s pravimi imeni.
Odločitev za pripravo in objavo magnetofonskih zapisov v knjižni obliki je bila za Silva Terška prav gotovo pogumno in tudi pametno dejanje. Iskanja so knjiga, ki je človek ne more (sme) prebrati naenkrat, čeprav se mu zdi zanimiva. Ob vsakem portretirancu in izseku iz njegovega življenja se je treba ustaviti, razmisliti in najti nekaj zase. In menda dokaj visoka cena knjige -4.500 tolarjev - ne bo razlog, da je ne bi kupili ali vsaj prebrali.
LIDIJA MURN
BRUMA NA HRASTU - Belokranjci so v začetku meseca postali bogatejši za nov vulkanizerski center, ki ga je ob glavni cesti poleg Brunskoletove gostilne odprl Matija Bntnskole. Poleg vulkanizerskih storitev na najsodobnejših strojih prodajajo tudi aluminijasta platišča in gume priznanih znamk, kot so Michelin, Good year, Pirelli, Dun-lop, Nokia, Barum, Sava, in sicer za vse vrste osebnih vozil. Ker je to na oni strani Gorjancev pred Metliko edino vulkanizerstvo, se bo med kupci gotovo dobro prijelo, še posebej zaradi kvalitetnih storitev in konkurenčnih cen. (Majda Luzar, EPS)
' GIMNAZIJA NOVO MESTO ' Seidlova 9 Novo mesto Tel./fax.: (068) 321-212
Ob letošnji 250-letnici Gimnazije Novo mesto uredništvo šolskega glasila STEZICE
poziva
vse umetnike, javne delavce, znanstvenike in publiciste, ki so obiskovali novomeško Gimnazijo, k sodelovanju v jubilejni spominski izdaji STEZIC.
Tekste, fotografije in likovne izdelke pošljite na gornji naslov do 15. marca 1996.
\________________________________s
104.5
07.3 \l y y \l 107.5
- -
91.2
OGNJIŠČE
JAVNO PODJETJE
KOMUNALA NOVO MESTO
Predmet: takse za obremenjevanje vode
OBVESTILO
Na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 32/93) je vlada RS v preteklem letu sprejela uredbo o taksi za obremenjevanje vode (Uradni list RS št. 41 /95). S tem je podana osnova za nov način obračunavanja obremenjevanja vode z odvajanjem odpadnih vod, ki upošteva načelo »onesnaževalec plača«. Taksa se plačuje za odvajanje ali odtekanje tehnoloških, padavinskih in komunalnih vod.
Glede na način plačila takse za obremenjevanje vode v republiški proračun obstajata dve skupini zavezancev:
1 Neposredni zavezanci, ki takso za obremenjevanje vode plačujejo neposredno v republiški proračun, ki jih na osnovi podatkov o porabi vode določa pristojna služba Ministrstva za okolje in prostor.
2. Posredni zavezanci so vsi ostali uporabniki storitev javne službe vodooskrbe, za katere pobira in za tem plačuje v republiški proračun takso za obremenjevanja vode izvajalec javne službe, to je Javno podjetje Komunala, d.o.o., Novo mesto.
Na osnovi navedenega Javno podjetje Komunala, d.o.o., Novo mesto zaračunava plačilo za takso za komunalno in padavinsko odpadno vodo tistim uporabnikom na območju Mestne občine Novo mesto ter občin Šentjernej in Škocjan, ki so priključeni na kanalizacijsko omrežje ali imajo greznice in niso dolžni izvajati obratovalnega monitoringa (niso neposredni zavezanci).
Osnova za obračun mesečne akontacije takse za obremenjevanje vode je število enot obremenitve ter cena za enoto obremenitve, ki jo določa vlada RS.
Število enot obremenitve je odvisno od tega:
•	ali se odpadne komunalne vode odvajajo v kanalizacijo, ki nima čistilne naprave
•	ali se odpadne komunalne vode odvajajo v kanalizacijo z javno čistilno napravo
•	ali se odpadne komunalne vode odvajajo v greznice,
kar seveda vpliva na višino takse za obremenjevanje vode.
Plačilo za takso za obremenjevanje vode se obračunava od 1.1. 1996 dalje. Obračun za opravljene komunalne storitve za mesec januar bo torej že dopolnjen z obračunom mesečne akontacije za obremenjevanje odpadne vode, prikazan pa bo pod nazivom taksa.
Za kakršnekoli podrobnejše informacije nas pokličite na tel. 321-277.
Pri kateri sestavljenki

dobite rešitev že pri prvem
kostim?
I
Ford Svmmit motors ram v sodelovanja x Banko Crodltanstalt d.d. nudi ugodne kredite za vsa nova vozila Ford na področju celotne Slovenije. Ob tem vam nudi še izjemne popuste za nekatere modele Ford Cscert
1.500 DEM	2.000 DEM
La CREDfTANSTALT
Cene s popustom: ESCORT Champion 1.3i 3 vrata, samo 22.499 DEM, ESCORT CL 1.4i 3 vrata, samo 23.499 DEM, ESCORT CL 1.41 karavan, samo 24 999 DEM, ESCORT CLX 1.6i 16V KAT 5 vrat, samo 27.999 DEM, ESCORT CLX 1.6i 16V karavan, samo 28.499 DEM.
Pooblaščeni trgovci in serviserji	KET Internet: http://www.k2.net/-ford
SKUPIM 061 in 0M1: AvtohiSa Kaposi (061/52-275) Servis Trzin (061 721 720) JMK Avlo (061/1312-028) Avlo Mobil (061/1681-434) Avloprom (061 855-I . Hnbdr (0601-64 .lili ..'i, Bi."1, li.i	SKUPINA 062 in 0602: Avlo SeiDi/nk .0- 656 i:u Avlo Suni S': p;,(62 811 394) Avlo S Ka[.M
Avtomarket Rebernik (0602/66 265) F-Avlo Center (062/303-400) SKUPKU 063: Avlo Celje (063/31 919) Avlo Cei|e-Žalec (063/712-116) Avto Celje Senliuf (063/741 292) Avlo Celie Velenje (063/851 060) Avto Ahlik (063 461 193) Avlo EDO (063/824-298) KavCič Andrej (063 754-091) Servis Krbavac 15 2)8) SKUPINA 004: AvtohiSa Kaposi (064/241 358) Mustang (064/718-566) Avlo M (064/53 334) Servis Trilar (064/332-711) SKUPIM 005: CMM Trade (065/21-185) Avlocenler Baic (065/61 236) AvtodomGVS(065/73-135) AvtoservisGorenSCek (065 85 128) SKUPINA066 In0»7: Nova (06631-525) AutomoDii Sejana (067 32-110) SKUPINA 06S in000S:PSCPai( (0608/61 450) PSCSlepan (068/52 407) AT8.R (0608 41 360) Servis Groznik (068/44 -701) Skupina069: SOS Companv(069.-23 507i AvloRa|6(069 81 5b0) Tnotehna(069, /5 074)_____________________
URADNI ZASTOPNIK PROGRAMA FORD ZA SLOVENIJO: Summit motors Ljubljana d.o.o.
Spoštovani gospod urednik
Pred kratkim sem osupel opazil nekaj mladih ljudi (tudi okoli tridesetega) za volanom novega avtomobila, poznanega pod imenom Almera.
Obveščen sem, da je ta avtomobil izjemna kombinacija udobja in prijetne vožnje, kar omogoča 16-ventilski motor, nova večtočkovno vpeta zadnja prema in podobne moderne novosti.
Nikakor si ne znam pojasniti, zakaj so ljudje take starosti in porekla prepričani, da zaslužijo tak avto. Lahko le ugibam, da je to rezultat pretirano razvajene vzgoje.
Zaključil bi z ugotovitvijo, da je ta avtomobil enostavno predober za njih, in bi moral biti namenjen takim, kot smo mi.
Lep pozdrav,
AVTOMOBIL,
KI VAM GA BODO ZAVIDALI.
dr. Silvo Y. Rozman P. S.
Ta avtomobil je izredno prostoren.
Ponaša se z izjemno lego na cesti, katero omogoča večtočkovna zadnja prema.
Karoserija je ojačana in avto je nasploh zelo varen.
Opremljen je tudi z najsodobnejšim zaščitnikom pred tatovi - imobilizatorjem.
Kakovost vozila pa je takšna, kot jo poznajo le lastniki Nissanov.
ALMERA

Mi


ALMERA
Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana, (061) 301 355
Pooblaščeni trgovci in serviserji za področje Slovenije:
•	AVTONISS, Ljubljana, tel.: (061)1597331 • KRULC, Moravče, tel,: (061)731143
•	MORATTO, Tolmin, tel.: (065)81659 • VIDRIH, Otočec-Novo mesto, tel.: (068)75180
•	ZIERER, Sevnica, tel.: (0608)81389 • LES, Ptuj, tel.: (062)771161
•	KOS, Polzela, tel.: (063)702230 • AVTOHIŠA. Murska Sobota, tel.: (069)32209
•	MG, Muta, tel.: (0602)61760 • BISCOMMERCE, Koper, tel.: (066)37250
•	AVTOSERVIS Fabjan, Branik, tel.: (065)57012 • AVTOSERVIS Pižem, Domžale, tel.: (061)372333 • AVTOSERVIS Trunk, Ljubljana-Ježica, tel.: (061)342692
•	AVTOSALON Kovinarska Vrhnika, tel.: (061)753842
•	BARLOG Trebnje, tel.: (068)45700 • A&M FERK Maribor, tel.: (062)224478
•	AVTO Močnik, Kranj-Britof, tel.: (064)242277 • VAŠ AVTO, Celje, tel.: (063)441160
•	SALON NISSAN Upnik, Velenje, tel.: (063)894549
]
V
S
nt
ds
za
in
Pi
je:
in
ka
čl<
PC
gr
Pi
Pi
da
la
nt
£
praznujemo
delovno!
Ob peti obletnici samostojnega delovanja smo z odobritvijo Ministrstva za finance Republike Slovenije prevzeli zavarovanja Ljubljanske zavarovalnice. S tem nadaljujemo začrtano pot poslovne rasti, pozitivnih finančnih rezultatov in varnosti interesov naših zavarovalcev.
zavarovalnica tilia d.d.
novo mesto
HHHHHHHHHHHHHHi
Priloga Dolenjskega lista 20
Domači še premladi, Nina v finalu
Na državnem dvoranskem teniškem prvenstvu za igralce do 16. leta na Otočcu mladi Novomeščani brez možnosti • Nina Janžekovič je presenetila v Ljubljani
KEGLJAŠKE NOVICE
NOVO MESTO - V prvem krogu « državnega kegljaškega prvenstva je - Željko Goleš iz Črnomlja v Ljublja-I ni in v Medvodah podrl 1769 kegljev, I v Mariboru pa Milena Veber (Trebnje) 760 in Sonja Vidmar (Črnomelj) 759 kegljev. Vsi trije so izpadli iz nadaljnjega tekmovanja.
ČRNOMELJ - Po nastopih za mladinsko državno prvenstvo v Mariboru, Postojni in na Jesenicah so mladinci Črnomlja II s 7.495 podrtimi keglji na odličnem četrtem mestu, medtem ko vodi mariborski Konstruktor
OTOČEC - Teniški klub Novo mesto in teniški center Otočec sta prejšnji teden uspešno izvedla državno prvenstvo za igralce do 16. leta, torej za kategorijo, kjer domači klub nima igralcev, nastopili pa so 12-in 13-letniki, ki pa se starejšim tekmecem niso mogli postaviti po robu.
telesno precej močnejši Mariborčan
Za prvenstvo se je prijavilo 108 igralcev. Že v četrtek se jih je 64 v kvalifikacijah borilo za 8 mest na glavnem turnirju, na katerem sta med 32 mladimi tenisarji nastopila tudi Novomeščan Blaž Turk, ki je v prvem krogu z 2:1 premagal Ljubljančana Jureta Potočnika, in Bre-žičan Nikola Maljkovič, kije tako kot Turk izpadel v drugem krogu. Ostalih 7 novomeških igralcev se ni uvrstilo na glavni turnir.
Prejšnji ponedeljek sta se v finalu srečala lanski evropski prvak v kategoriji do 14. leta Gašper Martinjak iz ljubljanske Soče in Mariborčan Marko Doleček. Leto dni starejši in
je dobil prvi niz s 6:4, v drugem pa mu je Martinjak vrnil z enakim izidom, medtem ko je zadnji niz s 6:0 dobil Ljubljančan, ki je tako napovedal naskok na najvišja mesta tudi v kategoriji do 16. leta, kjer prave uspehe pričakuje šele naslednje leto.
Istočasno z državnim prvenstvom na Otočcu je bilo v Ljubljani dvoransko prvenstvo za igralke do 18. leta. Izjemno je presenetila Novomeščan-ka Nina Janžekovič, ki se je to sezono spet vrnila v novomeški klub. Nina se je z zelo dobro igro uvrstila v finale, kjer pa je bila Ana Škafar, članica ljubljanske Soče, le pre-
močna nasprotnica, izid 6:3 in 6:0 pa pove, da Nina vsaj v prvem nizu ni igrala povsem podrejene vloge. Na prvenstvu so od novomeških igralk nastopile še 14-letna Katja Zupančič, ki se je uvrstila v četrtfinale, kar je za mlado igralke lep uspeh, in Suzana Matoh ter Tjaša Blaznik, ki sta izpadli že v kvalifikacijah.
1. V.
Potapljači so lahko zadovoljni
S svojim inštruktorjem še več novih potapljačev - Podvodna reševalna služba * Denar služijo s podvodnimi deli - Nadaljevali bodo z ekološko akcijo Krka izvir - izliv
NOVO MESTO - Na rednem letnem občnem zboru so potapljači novomeškega kluba za podvodne aktivnosti z zadovoljstvom ugotovili, da so lansko leto naredili celo več, kot so načrtovali. Lansko sezono so tačeli z varovanjem skakalcev na novoletnih skokih v Krko v Soteski in potem skozi celo leto pripravili vrsto akcij, na katere so upravičeno Ponosni.
Tako so pripravili pomladanski in jesenski potapljaški tabor na Lošinju ■n na Krku, opravili vrsto tečajev, na katerih so dobili kar precej novih članov, tako da seje število aktivnih Potapljačev dvignilo preko 50. Ne gre spregledati, da je šolanje za Potapljaškega inštruktorja lani uspešno končal Egidij Šinkovec, tako da sedaj po nekaj letih Novomeščani lahko sami pripravljajo tečaje za nove potapljače.
Novomeški potapljači so lani uspešno nadaljevali predlani začeto ekološko čistilno akcijo Krka izvir -izliv, ki so jo razširili tudi na reko Kolpo, in z njo spet dosegli velik medijski odmev v celotnem slovenskem prostoru, kar pomeni dober temelj za zbiranje denarja za enako akcijo, ki jo bodo letos nadaljevali v reki Krki od Otočca naprej.
Pomagali so tudi plavalnemu maratoncu Martinu Strelu, da je po-
v
Šport iz Kočevja in Ribnice
KOČEVJE - Odbojkarice Lik Tilie so na pomembni tekmi za uvrstitev od 5. do 8. mesta v prvi državni ligi zasluženo osvojile točki proti zadnjcuvrščeni Novi Gorici. Kočevke so igrale borbeno in zavzeto, po besedah trenerja Saše Ivetiča najbolje vse od lanske končnice. Odločilen je bil tretji niz, v katerem so gostje vodile z 12:9, potem pa je nekdanja reprezentantka Katja Hočevar z natač-nimi servisi dosegla preobrat in niz so dobile Kočevke, ki so v nadaljevanju predvsem z odlično obrambo dobile še zadnji, četrti niz.
RIBNICA - Rokometaši Inlesa so brez težav premagali zadnje-uvrščeno Novo Gorico. Trener Janez Ilc je zaradi odsotnosti starejših igralcev, ki šc okrevajo zaradi poškodb ali bolezni, dal priložnost mladincem. Inles je vodil žc z 21:10, v nadaljevanju pa so igralci s klopi igrali nekoliko slabše, kar so Novogoričani kaznovali. Najboljši strelec tekme je bil Hudak s sedmimi zadetki. Ribničane čaka v soboto težko gostovanje v Besnici, saj mlada in neizkušena ekipa tekme ne sme izgubiti.
KOČEVJE - V namiznoteniškem klubu Melamin, ki ga pestijo hude denarne težave, so v prvem krogu nadaljevanja prven-
stva pričakovali hud poraz proti vodilni Olimpiji. Medtem ko je Komac redno treniral, sta sc mu Špelič in Murn pridružila šele na tekmi. Glavno vlogo v kočevski ekipi je igral Komac, ki je zmagal v obeh posamičnih igrah in še v dvojicah, vendar poraza ni mogel preprečiti. Najbolj je bilo zanimivo srečanje med Komacem in Reflakom, ki ga je Kočevec dobil šele po podaljšani igri. Zanimivo je, da so Kočevci vse igre izgubili z 0:2.
KOČEVJE - V drugem krogu druge kegljaške lige so kočevski člani premagali Litijo s 6:2 (5306:5123), članice pa Miroteks II tudi s 6:2 (2440:2330).
RIBNICA-V počastitev 40-let-niee rokometa v Ribnici je RK In-oterm pripravil prvi, v bodoče tradicionalni, turnir kadetskih ekip, na katerem so poleg Inotcr-ma nastopili še: Akropol iz Trebnjega, Spot Rudar iz Trbovelj, Primorske Novice iz Kozine, AM Cosmos iz Ljubljane in Jestivna iz Kopra. V finalu so Primorske Novice šele po streljanju sedemmetrovk premagale Spot Rudarja s 17:14, lnoterm je bil z zmago nad AM Cosmosom s 14:10 tretji, Trebanjci pa so bili na koncu peti. Ribničan Grega Ilc je bil najboljši strelec turnirja.
M. GLAVONJIČ
pravil rekord Veljka Rogošiča. Dokončno so oblikovali podvodno reševalno službo, ki dobro izurjena lahko priskoči na pomoč pri kakršnikoli nesreči v porečju Krke, Kolpe in delno tudi reke Save. V ekipi so sami izkušeni potapljači z višjimi kategorijami, v ekipo pa se ni ravno lahko uvrstiti.
Lani so se okrepili tudi, kar se tiče kakovostne potapljaške opreme, skoraj ves denar pa so zaslužili sami s podvodnimi deli, s katerimi bi letos radi zbrali denar za nov visokotlačni kompresor, podvodno video kamero, opremo velikega čolna, ki so ga kupili lani, zamenjati pa nameravajo tudi odsluženi motor enega izmed manjših čolnov. Ob koncu občnega zbora so izvolili nekoliko razširjeno vodstva kluba, na čelu katerega bo še naprej Toni Krevs.
Gašper Martinjak, zmagovalec Otočca.
NOGOMET NOC IN DAN
NOVO MESTO - Novomeška agencija za šport bo v soboto in nedeljo, 17. in 18. februarja, v športni dvorani Marof pripravila že tradicionalni turnir v malem nogometu za pokal Bifeja Rezelj. Prva tekma se bo začela v soboto ob 21.30, zadnja, finalna, pa v nedeljo okoli 20. ure. Število nastopajočih moštev je omejeno na 44, prednost pa bodo imeli tisti, ki se bodo prej prijavili. Najboljša štiri moštva čakajo bogate denarne nagrade, zmagovalci pa bodo s sabo odnesli 120 tisoč tolarjev. Prijavite in informirate se lahko po telefonu 322 267 ali 322 941 (dopoldne) in 22 149 (popoldne). Žrebanje bo v petek, 16. februarja, ob 19. uri v hotelu Krka v Novem
I. V. mestu.
Edini inštruktor potapljanja v novomeškem potapljaškem klubu, Egidij Šinkovec, in predsednik kluba Toni Krevs imata za letošnjo sezono veliko načrtov. Še večjo dejavnost članov kluba namerava upravni odbor spodbuditi z uvedbo obveznih delovnih akcij. Vsak član se mora udeležiti 4 akcij brezplačno, vsaka nadaljnja udeležba pa potapljaču prinese različne ugodnosti, od brezplačnega tečaja za višjo kategorijo do popusta pri plačilu stroškov udeležbe na potapljaškem taboru ali izletu. (Foto: /. V.)
15* KRKKZDRAVILIŠČPv
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
DRŽAVNA PRVENSTVA - Ne le rekreativni, pač pa tudi turnirji za državno dvoransko prvenstvo različnih starostnih kategorij sev teniškem centru Otočec kar vrstijo. Potem ko sta januarja lepo uspeli državni prvenstvi za fante in dekleta do 16. leta, seje včeraj na Otočcu s kvalifikacijskimi boji začelo državno prvenstvo za dečke do 14. leta, kjer imajo igralci domačega teniškega kluba (I'K Novo mesto), ki je v sodelovanju s teniškim centrom Otočec tudi
organizator tekmovanja, kar nekaj želez v ognju, saj imajo 4. in 8. nosilca, načrtujejo pa en polfinale in en četrtfinale.
ŽENSKI TENIŠKI TEČAJI, ki jih na Otočcu vodijo učitelji tenisa z mednarodno licenco, so razdeljeni na začetne, kjer se udeleženke seznanijo z ravnimi udarci in servisom, in nadaljevalne, kjer poleg tega osvojijo tudi vol-ley in sniash udarce. Skupine štejejo po 4 tečajnice, cena tečajev pa je 7.000 tolarjev.
PODGORJE, d.o.o.
Tovarna ploskovnega pohištva Trubarjeva cesta 24 Šentjernej
razpisuje na podlagi sklepa komisije za zbiranje ponudb podjetja
JAVNI RAZPIS
Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB ZA NAKUP NEPREMIČNINE
1.
Predmet prodaje je stanovanjska hiša s 124 m2 koristne površine, na pare. št. 402 k.o. Šentjernej, v izmeri 433 m2.
2.
Vrednost nepremičnine je ocenjena na 6.183.831,00 SIT, in sicer na dan 31.12.1995.
3.
Podrobnejše informacije ter dogovor o ogledu nepremičnine lahko dobite na sedežu podjetja (ga. Kranjc Majda),tel. 81-249 ali 81-208.
4.
Pisne ponudbe sprejemamo 15 dni od objave v sredstvih javnega obveščanja. Lastnik nepremičnine si pridržuje pravico, da izbere najugodnejšega ponudnika.
5.
Ponudniki naj svoje pisne ponudbe pošljejo na naslov Podgorje, d.o.o., Trubarjeva cesta 24,68310 Šentjernej, v zaprti kuverti s pripisom ZA RAZPISNO KOMISIJO.
6.
Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb.
7.
Z izbranim ponudnikom bomo sklenili kupoprodajno pogodbo ter se dogovorili o podrobnostih nakupa, kakor tudi o plačilnih pogojih.
PRIJATELJI ŠPORTA, POZOR!
IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT
V njej lahko med drugim preberete:
•	Intervju z Natašo Bokal: “Nihče mi ni v obraz rekel, da me ima poln kufer!”
•	Andrej Miklavc - slalomska senzacija iz Park Cityja.
•	Zakaj Polona Frelih in Robi Smrekar raje igrata namizni tenis v tujini?
•	Slovenski hokej rešujejo tuji igralci.
•	Sandi Valentinčič, odličen nogometaš HIT Gorice. “V Olimpiji mi je uprava onemogočila, da bi se izkazal!”
•	Velikani športa: Ali se spominjate alpske smučarke Christl Cranz?
•	Tomaž Domicelj svetuje mladim športnikom: “Čimprej pokasirajte, kolikor lahko!”
•	Baseball - najbolj priljubljen šport letošnjih olimpijskih iger.
•	Vreni Schneider: “Ne želim si več nazaj!”
•	Pete Sampras nadaljuje vojno za svetovni vrh.
•	Afrika postaja celina super nogometašev.
. Poslovnež: Boris Kristančič - premalo upoštevana eminenca slovenske košarke
Pomembno obvestilo za reševalce E-ŠPORT KRIŽANK: ne zamudite, v februarski številki revije so objavljena imena 80 nagrajencev!
Resistor Tovarna uporov, d.o.o.
68310 Šentjernej Trubarjeva 5
—	v stečaju
prodaja na podlagi sklepa stečajnega senata z dne
1.2.1996 naslednje nepremičnine kot celoto z zbiranjem ponudb v skupni vrednosti 105.700.000,00 SIT.
—	vi. št. 2329, k.o. Šentjernej, ki obsega pare. št. 396/6,poslovna stavba v izmeri 1704 m2 in pare. št. 400/2,dvorišče v izmeri 4848 m2
—	72/100 solastniškega deleža vi. št. 2330, k.o. Šentjernej, ki obsega pare. št. 396/7, poslovna stavba v izmeri 198 m2
—	3/10 solastniškega deleža vi. št. 2331, k.o. Šentjernej, ki obsega pare. št. 396/1, poslovna stavba v izmeri 366 m2, funkcionalni objekt v izmeri 97 m2 in dvorišče v izmeri 619 m2 in
—	3/5 solastniškega deleža vi. št. 2332, k.o. Šentjernej, ki obsega pare. št. 400/11, dvorišče v izmeri 3132 m2.
Vsi zainteresirani, ki imajo pravico do nakupa po sklepu sodišča, naj oddajo pisne ponudbe v roku 8 dni od objave na naslov:
Resistor, d.o.o., 68310 Šentjernej, Trubarjeva 5 — V STEČAJU,zapečatene v ovojnici z oznako »prodaja z zbiranjem ponudb RESISTOR, d.o.o., Šentjernej — v stečaju — NE ODPIRAJ«.
Vse informacije v zvezi s prodajo dobite na sedežu podjetja, tel. 068/81-220.
NOVO
d.o.o.
Novo mesto
068/324-400
TRGOVINA Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM IN ELEKTROINSTALACIJE
Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili na novo lokacijo:
ŽLEBEJ 7, Bršljin, Novo mesto (100 m mimo Pionirjeve upravne stavbe)
Priporočamo se za obisk!
(\) Avtohiša Berus ^220
SERVISNO PRODAJNI CENTER Audi
NOVO NOVO
•	POLO DIESEL že od 21.595 DEM DOLGI POLO
CADDY Kombi — Furgon SHARAN že od 37.110 DEM GOLF RABBIT II že od 22.996 DEM
•	ZELO UGODNO:
—	vozila iz zaloge:
AUDI A4 1,8 AUDI A6 2,0 AUDI A6 2,6 in 2,6 Q
—	testna vozila:
PASSAT VAR 1,6 GL 37.000 DEM AUDI A8 2,8 dodatna oprema
•	rabljena vozila:
ALFA 155, I. 1/94 JETTA 1,6 D. I. 8/89 GOLF CL 1,4 I. 6/95 OPEL KADETT, I. 91 ZASTAVA 128 SKALA, I. 88
telefon: 068 342 360, 25 098
Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9,
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Le promocija površnosti in neresnic
Dol list št. 5, 1. februarja
Suha krajina umira
Dol. list št. 5, 1. februarja
Priznam, g. Franci Koncilija, župan Mestne občine Novo mesto, da sem zavestno, in če hočete, tudi tendenčno napisal “izjemno zavajajoč in enostranski članek, kar je sploh značilnost pisanja v Dolenjskem listu”, kot pravite v svoji izjavi za javnost, objavljeni na tem mestu prejšnji teden. Priznam, da sem si dovolil napisati uvodnik, ne da bi poprej pri vas ali vaših službah iskal in preverjal podatke, kaj šele prosil za dovoljenje, da bi smel povedati svoje mnenje. Priznam pa tudi, da bi vdrugič napisal enako.
Naj pojasnim, zakaj.
V uvodniku z naslovom “Suha krajina umira”, za katerega sem dobil kar nekaj pohval poznavalcev, sem opozoril na stisko in brezizhodnost ljudi, ki so ostali brez dela, torej o brezposelnosti, ki se je v deželici ob zgornjem toku Krke v zadnjih letih izjemno povečala, ne da bi to oblast kaj pretirano vznemirjalo. O tem sem navedel nekaj najbolj značilnih in nespornih dejstev, ki jih g. župan v svojem odgovoru preprosto obide. Na vprašanje o jabolkih
sprenevedavo odgovarja o hruškah in do tolarja natančne
škah in do tolarja natančno navaja, koliko je država oz. občina lani namenila Suhi krajini. Resje tudi to nekaj, toda hvaliti se s 76 milijoni tolarjev letne denarne pomoči pokrajini, ki ima nekaj tisoč prebivalcev, je pa le malo prehuda. Ne le zato, ker gre za vrednost treh hiš, temveč tudi zato, ker je v omenjeni znesek, ki ga g. župan imenuje vlaganja v razvoj, všteto
vse, od vzdrževanja cest m poti do in f
obnvoe dotrajanih šolskih prostorov in financiranje športa. Kaj so Suhokranjci vzdrževano prebivalstvo in ne plačujejo nobenih davkov in drugih dajatev? Ali morajo biti še posebej hvaležni, če dobijo nekaj nazaj za normalno funkcioniranje javnih služb?
Ko podrobneje razčlenjuje omenjeni znesek, se g. župan čuti odgovornega, da “obvesti širšo javnost o resničnem stanju na področju vlaganj v Suho krajino”, ne čuti pa se odgovornega pojasniti, zakaj je tudi po zaslugi brezbrižnosti in nekompetentnosti občinskih oblasti Dolenjska in z njo Suha krajina izgubila toliko delpvnih mest. To je bila ost uvodnika, za katerega naj bi, ko sem ocenjeval razmere in si dovolil napisati “enostranski” komentar, predhodno preveril podatke pri g. županu, za katerega je tako in tako znano, da se mnogo raje ukvarja s čisto drugimi, negospodarskimi rečmi. Naj še dodam, da sem sam doma iz Suhe krajine, da poznam razmere in ljudi iz prve roke in da nisem odvisen od informacij (eno-jstran(kar)skih prišepetal-cev, kot je g. župan.
Na koncu pa še nekaj o zavajajočem in enostranskem pisanju, ki
da je tako značilno za pisanje v
"le "	" ' ' '
Z velikm veseljem sem vzel v roke knjigo Sledovi časa - Bela krajina na razglednicah v letih od 1895 do 1945. Zelo lepa knjiga je zagotovo mejnik za vsako Belo-kranjico in Belokranjca. Knjiga, ki jo je napisal in samozaložil Božidar Flajšman, na izredno zanimiv način prikazuje razvoj belokranjskih mest in vasi v času, o katerem govori naslov knjige. Besedilo dopolnjuje slikovno gradivo, ponatisnjeni zapisi treh avtorjev pa še dodatno lepo ilustrirajo čas na prelomu stoletij. Številnim pohvalam tako doma kot na tujem (kajti tudi potomci Belokranjcev v ZDA, na Švedskem in drugod so jo že prebrali) se pridružujem tudi jaz.
Seveda ima vsakdo pravico, da izjavi svoje mnenje o knjigi, tudi če je negativno. Zanesljivo pa drži, da je Flajšmanova knjiga bolj prijetno branje kot branje letakov nekega profesionalnega pisca - tako izgleda - ki s svojo preračunano natančnostjo in zmerljivim pretiravanjem želi nadomeščati Flajš-manovo knjigo, ki bi jo v resnici najraje sam napisal. Zato pa je res treba veliko dela, uma in zlasti srca, kakor je gospod sam že skrbno opazil...
FRANK VAN KREVEL Buč 3/A Laze v Tuhinju
Dolenjskem listu. Ta dokaj osam ljena trditev je žaljiva in krivična za uredništvo in njegove številne sodelavce zato, ker je posplošena, in bi si jo gnali k srcu, če je ne bi izrekel oz. zapisal užaljeni nosilec oblasti, ki težko prenaša breme javne izpostavljenosti in ki mu je očitno več do nekritičnega cenenega hvalisanja, frazarjenja in hinavskega prilizovanja kot do odkrite,
da tudi, da sestavljalki teksta dela težave razumevanje raznih prispevkov v medijih ali pa govorjenju na televiziji ne more dovolj hitro slediti. V televizijski oddaji sem govoril o petih avtohtonih slovenskih pasmah psov, kar je zagotovo hvale vredno s stališča dviga nacionalnega ponosa. In kadar se govori o tem, pač ni mogoče govoriti o drugem kakor o lepoti teh psov.
Živali nasploh, ne samo pse, pa imam zelo rad in s Polonco Dobrajc imava dva psa pa tudi dve mački, za katere zelo lepo skrbiva. S Polonco sva skupaj vložila tudi zakon o preprečevanju mučenja živali, kijev parlamentarni proceduri in_bo kmalu šel v drugo obravnavo. Zatika se le pri pripombah, ki jih imajo na zakon predvsem farmski gojitelji živine in tisti, ki se ukvarjajo z njenim transportom. Če želi gospa Melita Furlani izvedeti o tem kaj več, sem ji na razpolago v državnem zboru, vendar me ne bi čudilo, če o gospej ne bi več nič slišal, saj njen članek zelo močno diši po naročilu.
Glede pomoči tistim, ki se ukvarjajo s skrbjo za živali, pa naj Vas
pogumne in kritične novinarske besede. Naj g. župana spomnim na
nekaj potez s tega področja, ki mu niso v čast: na smešno spreminjajoče se izjave o strankarskih trobilih ob izidu Novega novomeškega medija, na prizadevanje za utišanje in zamenjavo Delove dopisnice ipd., kar vse kaže na to, da nima še čiste predstave o svobodi tiska.
spomnim le na eno dejstvo. Slovenska nacionalna stranka je že pred dvemi leti Društvu proti mučenju živali Ljubljana za potrebe društva podarila osebni avto Renault R-4, kar nedvomno kaže, koliko nam pomenijo živali. Zagotovo je vrednost avta bistveno
večja od denarnih prispevkov bi bdo zel
posameznikov, kjer bi bdo zelo zanimivo izvedeti kako je mogoče, da podatke o nakazilih uslužbenci celjske banke dajejo komurkoli. Gre namreč za kršenje zakona, si-
cer pa naj se s tem ukvarja direk-ba '
MARJAN LEGAN odgovorni urednik Dolenjskega lista
tor banke.
Za konec bi gospe Furlani svetoval le še to, naj ne piše o stvareh, ki jih ne pozna, še manj pa v primerih, ko ji tako pisanje naročijo.	ZMAGO JELINČIČ
Ur. AnaJla. cllJnA. xa./nvL-
Mr&fovtL. /VM.	.
Mu. poetuft /Vti./nuvt fOuinjtt. j&da A/na.d’Ma*2
PotAu* do- rživffmJčLmi., /HevL£o#*L tajjAl AhUri-;
* Mc ivu, /n*. /juCcfZmri,
ordnaui /utL AcAr&ru- f 4
Suha krajina
umira
Dol. list št. 5, 1. februarja
Le promocija površnosti in neresnic
Ker včeraj nisem mogel dobiti telefonske veze z rubriko Halo, tukaj Dolenjski list, prosim, da objavite tudi moje mnenje, in si-
Dol. list št. 5, 1. februarja
Naj župan Novega mesta kar v miru pusti Dolenjski list in njegovega urednika, saj bralci ugotavljamo, da je ravno ta časopis zelo nepristranski, gospod Legan pa pokončen mož, ki ne pljuva za vsako ceno v skledo prejšnjega sistema, iz katere so izdatno zajemali vsi, tudi gospod Koncilija. Da je Suha krajina v skrajno težkem položaju, je nedolgo tega pisal v Dnevniku tudi tajnik te krajevne skupnosti in navedel, da je edina tovarna v tem kraju pred stečajem. Tisto, kar je občina, po navedbah gospoda Koncilija dala tej pokrajini, pa je kaplja v morje in pripomoček za zavajanje javnosti.
BRANE D.
Novo mesto
Bralcem Dolenjskega lista, med katerimi je tudi največ kupcev moje knjige Sledovi časa, sem dolžan pojasnilo.
Vse od izida se zdi zgodovinar-
ju gospodu Cindriču ta knjiga ka
Jelinčič ■ ljubitelj
psov?
Dol. list št. 5, 1. februarja
Zopet se moram oglasiti na
članek v Vašem cenjenem časopisu, ki ste ga dne 1. februarja objavili na strani 16 pod naslovom “Jelinčič - ljubitelj psov”. Pravzaprav meje presenetilo enostransko in omejeno razmišljanje se-stavljalke teksta, ki z resničnimi dejstvi nima nobene zveze. Izgle-
težak kamen spotike. V njej je našel neizčrpno gradivo za svoja neskončna pisanja po časopisih. Kolikor vem, doslej še nobena od tisočev knjig, ki so bile natisnjene v zadnjih letih, ni bila deležna njegove pozornosti. Zato se postavlja vprašanje, kaj ga v bistvu muči. Trga jo povprek in po dolgem, počez in pošir in pisalni stroj se mu noče in noče pokvariti. Nekajkrat sem mu odgovoril, vendar so bili moji odgovori samo novo olje na ogenj.
Knjigo sem financiral sam, seveda ob pomoči vnaprejšnjih kupcev (ki sem jim pokazal gradivo) in ob pomoči tiskarne, ki seje zavezala, da bo en mesec po izdaji počakala na denar. Toliko, kar zadeva finance. Najvažnejša je pa moja volja, da sem zahtevni projekt tudi speljal. To pa je tisto, kar je za Cindriča najbolj boleče. On sam je zgodovinar, strokovnjak, tako rekoč izvedenec za razglednice,
vendar pa je s svojo knjigo o Beli krajini (videni skozi razglednice)
čakal le malo predolgo. In nekdo el! Pa ne zato, ker bi
ga je - prehitel! Pa i mu hotel odnesti primat. Pač, zgodilo se je.
Na pa imamo hudiča. Ne vem sicer, na kateri stopnji je priprava
njegove knjige: ali je še na začetku, ali nekje v sredi, ali pa bo nemara kmalu zagledala luč sveta. Nimam pojma. Želim pa gospodu Cindriču - garantirano iz vsega srca - da bi se to zgodilo res čimprej. Vsi Belokranjci že v bistvu kar nestrpno čakamo, da se bo priznani strokovnjak izkazal tudi s čim otipljivim, ne le z nakladanjem po časopisih in blatenjem dela drugih. Obvežem se, da bom prvi, ki bo kupil njegovo knjigo. In na moji polici bo zavzemala častno mesto. In ko jo bo hotel kdo odpreti, ga ne bom po prstih. Obljubim. Na-
sprotno, rekel bom: vzemi in po-file
1
glej!
Kar pa zadeva vzore, po katerih bi se jaz - po njegovem mnenju - moral zgledovati, lahko rečem naslednje: v knjigi Pozdravi iz slovenskih krajev, ki jo ima g. Cindrič za popolno, je ob razglednici črnomaljskega novega mosta (na strani 278), zgrajenega leta 1911, navedeno, daje natisnjena okoli leta 1910. Seveda, tudi tako je možno napisati. Saj se velikokrat ne da reči drugače kakor “okoli”, vendar pa sem bil jaz v svoji knjigi natančnejši.
Predvsem bi se pri kritiki vsake zadeve morali vprašati, kaj je bil avtorjev namen. Moj namen ni bil izdati nekaj strokovno dolgočasnega. Tudi večina tovrstnih knjig, po katerih sem se zgledoval, ni imela namena povedati čisto vsega, ampak so bile te knjige narejene predvsem z ljubeznijo do domačih krajev. Samo za to gre. Ob tem poudarjam, da so skoraj vsi podatki v moji knjigi dovolj natančni tudi po kriterijih zgodovinske stroke. Pri nekaterih razglednicah sem celo natančneje določil podatke, kakor pa sem jih našel v strokovnih inštitucijah in publikacijah. Zgodovinsko knjigo, opremljeno z vsemi mogočimi in zares potrebnimi detajli, podatki in prizidki ter komentarji pa, kot sem že rekel, nestrpno pričakujemo in zanjo že čuvamo mesto na naših policah. Gospodu Cindriču smo zanjo že vnaprej hvaležni!
V imenu nestrpnih Belokranjcev in z vsem spoštovanjem.
BOŽIDAR FLAJŠMAN
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Dol. list št. 5, 1. februarja
31.1.1995), v februarju letos pa bo pisno obvestila vse delnica
arje
drugega investicijskega sklada, sd
njegove
vložili svoje certifikate v PID DPB
„1
družinske člane, ki so
Vizijo 1, d.d.
V pritličju Zavarovalnice Tilia ima Vizija vpisno mesto. Glede na
na Vizija vpi: to, da je v Vizijo vložilo svoje certifikate že preko 11.000 delničar-
jev in da je informacij vedno pr malo, je Vizija na sedežu na N
re-
o-
vem trgu 5, v drugem nadstropju, v etaži D (kjer je tudi Dolenjska borznoposredniška družba) odprla pisarno, ki posreduje vse potrebne informacije in kjer prav tako lahko vpišete lastninski certifikat. Pokličete nas lahko tudi po telefonu na številko (068) 323-260
(avtomatskega odzivnika ni več). Kam in koliko lastninskih certi-
fikatov je Vizija že investirala, pa že ves mesec obveščamo delničarje pa tudi tiste, ki Še imajo ves ali del
lastninskega certifikata, v javnih občilih (Dolenjski list, Vaš kanal in drugih). Prav sedaj namreč poteka javna ponudba delnic druge emisije PID DPB Vizije, d.d. Do sedaj je Vizija zamenjala za delnice Lisce, Kometa, IGM Strešnika, Krke, Leka, Petrola, Interevrope in še nekaterih manjših uspešnih podjetij 45% zbranih lastninskih certifikatov prvega sklada.
Z g. Pirkovičem se strinjamo, da je odnos družbe oz. njene uprave do delničarjev izredno pomemben, zato se bomo v Viziji trudili, da bomo pomanjkljivosti, ki jih bomo opazili ali bili nanje opozorjeni, odpravili.
VIZIJA, DZU
Onemogočili nastanek KS Dvor
Dol. list št. 5, 1. februarja
V zadnji številki Dolenjskega lista je bralec g. Pirkovič iz Vrhpolja pri Šentjerneju v rubriki “Halo, tukaj je bralec Dolenjca” okaral Vizijo, v katero je vložil, skupaj z vso družino svoj lastninski certifikat. Bralcu želimo odgovoriti na njegova vprašanja, zato Vas prosimo za objavo naslednjega pojasnila:
Bojazen g. Pirkoviča za lastninske certifikate, ki so jih on in njegovi družinski člani vložili v Vizijo je odveč. Lastninske certifikate so g. Pirkovič in člani njegove družine vložili v PID DPB Vizijo 1, d.d. (drugi investicijski sklad, s katerim upravlja pooblaščena družba za upravljanje investicijskih skladov Vizija). Lastninske nakazanice so bile izpolnjene na enem izmed vpisnih mest na poštah PE PTT Novo mesto, v PID DPB Vizijo 1, d.d., pa so bile vpisane 6.6.1995 pod zaporednimi številkami od 619 do 622. Vizija je 12.6.1995 na osnovi vpisa izvedla rezervacijo sredstev na certifikatnih računih pri Ministrstvu za ekonomske odnose. Vizija je maja lani pisno obvestila o lastništvu delnic vse delničarje PID DPB Vizije, d.d., (prvega investicijskega sklada, ki je prenehal z vpisovanjem lastninskih certifikatov
O tujcih, čefurjih in še o čem
Dol. list št. 5, 1. februarja
Strinjam se s predsednikom (v parlamentu krepko okleščene) Slovenske nacionalne stranke g. Zmagom Jelinčičem, daje legitimno imeti različna mnenja o katerikoli stvari na tem svetu. Razumem njegovo težnjo po ponovnem
uveljavljanju, saj smo praktično že ‘obju.
v predvolilnem obdobju. (Glede na njegovo vlogo trojanskega konja, ki jo je - vemo, kdaj in kako -uspešno odigral, bo moral pri letošnjem nabiranju predvolilnih točk krepko spremeniti besednjak in celotni scenarij, predvsem pa si izmisliti nov trik. V luči vsesplošne histerične borbe za oblast, je njegovo početje mogoče razumeti, nikakor pa ne opravičiti.) Pri g. Jelinčiču me bolj moti nekaj drugega. Težko prenašam njegovo obsedenost po nenehnem poučevanju vseh, ki se mu upajo kakorkoli oporekati ali opozoriti. Upokojene učiteljice Darinke Tratar si je privoščil v svojem znanem slogu, brez vsakega spoštovanja do sodržavljanke, kar je za poslanca prav gotovo nespodobno.
Poslanec Jelinčič je pred kratkim v Dolenjskem listu pisal o
pomanjkanju narodnega ponosa m domovinske vzgoje, o šeni pa je
menil, da je ponosen Slovenec, ki pozna in ceni tritisočletno zgodovino avtohtonega slovenskega naroda. Njegova ocenjevanja in trditve pa izpadejo neresne in njegovemu položaju neprimerne v trenutku, ko si človek prikliče v spomin vsaj nekaj njegovih hudo
problematičnih početij. Človek, ki je npr. obiskoval slovenske sakra
je npr. obiskoval slovenske sakralne in kulturne objekte z drugačnimi nameni kot ostali verniki, po mojem mnenju ne more govoriti o
morali drugih, jim peti levite ali tlrueače so
jim kako drugače soliti pamet. Najprej naj pomete pred svojim pragom, šele potem naj bo ljudst-
vu učitelj. Da se razumemo: gospod Jelinčič in ostali poslanci imajo pravico početi vse, kar sodijo, da J je prav, toda v očeh ljudstva so poslančeva dejanja drugače ovred- j notena kot pri običajnih smrtnikih. * V parlamentu padajo odločitve, ki — so za ljudstvo lahko usodne, zato P so strokovne sposobnosti, pred- — vsem pa človeške vrline poslancev izrednega pomena. Tega bi se ki morali v parlamentu še kako zave- Iji dati.	st
Menim, da bo Jelinčičeva in še d: čigava svojevrstna dejavnost do- pi končno prepoznavna in ovred- 9 notena na letošnjih volitvah.	k
IVE A. STANIČ vs
■3
tc
•	Kdor molči, očitno soglaša i,.
(Bonifacij Vlil.)	cj
•	Položaj je pri nas sprevržen, na-
ravnost perverzen: ker pravna dna- Sp vrt ne deluje, kot bi morala, naj bi st bili mediji in novinarji v obliki “šibi |j, božje ” nekakšen nadomestek sodišč sr in sodnikov. (Hčer)
Želimo pojasniti nekatere netočnosti izjave za javnost, ki jo je podala ga. Vida Čadonič-Špelič v Dolenjskem listu o ustanavljanju nove KS Dvor. V njenem pisanju je navedeno, da je bila SNS proti “jasno" izraženi volji ljudi. Tu se nam poraja dvom, saj anketa opravljena, s strani ene stranke med peščico ljudi ne more biti merodajna za ustanovitev nove KS. Anketa je merodajna, če jo izvede za to pristojna institucija. Na seji sveta MO Novo mesto smo podprli predlog o tem, da se razpiše posvetovalni referendum za novo KS Dvor. V primeru pozitivnega izida referenduma, bi ustanovitev nove KS Dvor nemudoma podprli, saj bi bila to jasno izražena volja ljudi.
Nerazumljivo nam je dejanje SKD, ki je predlagal na seji MO Novo mesto dne 31.1.1996 posvetovalne referendume za ustanovitev štirih KS: Ajdovec, Šmihel pri Žužemberku, Žužemberk in Dvor. Na prejšnji seji sveta je bil govor samo o tem, ali naj bo posvetovalni referendum v KS Dvor ali ne. Sprašujemo se, ali želi SKD razbiti moč in vpliv velikih KS oziroma komu bi koristile majhne nemočne KS. Menimo, da skuša SKD s svojimi dejanji zmanipulirati ljudi, jih zavesti s svojimi pobudami in tako povečati vpliv na teh območjih. Mnenja smo, da bi to odločanje o novih KS prepustili sedanji KS Žužemberk oziroma bodoči Občini Žužemberk.
MARJAN ŠTUBLAR občinski svetnik SNS
Promocija Bele krajine po belokranjsko
V polemiko med Flajšma-nom in Cindričem, ki je že nekaj časa zasledujem v Književnih listih in Dolenjskem listu, se ne bi spušal, če me pred nekaj dnevi ne bi na ulici ustavil znanec in me vprašal: “Poslušaj, pa kaj je to med Flajš-manom in Cindričem? Oba sta Belokranjca, oba sta strastna zbiralca belokranjskih razglednic. Ali se nista morda dogovorila za polemiko o Flajšmanovi knjigi razglednic Sledovi časa samo zato, da bi se knjiga bolje prodajata?" Začuden sem ga pogledal. ‘Ali ne razumeš?” me je vprašal in me nejeverno gledal. “Vteh časih, ko se knjige tako težko prodajajo, posebno še, če jih izdaš v samozaložbi... Več ko se o knjigi piše, bolje gre v promet!"
Prešlo me je kot razodetje, priznam. Nikoli na kaj takega, kar je običajno v marketingu, nisem niti pomislil. Saj res, oba Belokranjca, tako rekoč sorodnika, pa da bi se po časopisju kregata? Ne, to ni mogoče. V trenutku se mi je “film "zavrtel nazaj, v čas, ko sem pred letom dni pri Dolenjski založbi v Novem mestu izdajal knjigo o belokranjskem vinogradništvu z naslovom Pij, kume moj dragi! Razen korektnega poročila novinarke Mirjam Bezek-Jak-še, tudi Belokranjice, ob predstavitvi knjige v metliški vinski kleti v Dolenjskem listu ni izšla kritična ocena mojega dela. Pa sem si jo želel, takole potiho. Da bi mi kdo drug povedal, kaj vsem sem izpustil, prenaredil ali pozabil napisati o belokranjskih vinogradnikih. Pa tudi, kaj sem povedal in odkril novega. Pa nič. Celo v založbi so mi tarnali, da se knjige slabo prodajajo, da naj grem kar sam med ljudi in ponujam svoje pisanje. Zdaj se sprašujem, zakaj sc ni oglasilo kakšno protialkoholno gibanje, ki bi mi očitalo, da že v naslovu knjige napeljujem ljudi k pijančevanju, torej jih peham v zasvojenost, bolezen, obenem pa bremenim sklad zdravstvenega zavarovanja in povečujem smrtnost Slovencev. Vsak bi segel po knjigi, ki bi jo polemike anatemizirale. Jaz bi postal slaven in založba bi mi ponudila, naj naslednjo knjigo zagotovo izdam pod njenim okriljem, ker je naklada pošla in tržišče nestrpno čaka na ponatis in novo uspešnico. Tako pa nič. Založbi delam samo zgubo in niti na misel jim ne pride, da bi me še povabili k sodelovanju.
Odkar sem srečal znanca, doživljam Flajšman - Cindriče-vo polemiko kot odlično promocijo "zapostavljene" Bele krajine. Pravijo, da gre dober glas v deveto vas, slab pa še desetkrat dlje. Torej, Belokranjci, na dan s slabimi glasovi o svojih rojakih, tudi če so ti dogovorjeni in zalili z litrom vina in kilogramom pečenega janj-ca pri Badovincu na Jugorju! Se bo vsaj slišalo o Beli krajini in njenih prebivalcih do Ljubljane, če že ne do Jesenic!
ANDREJ DULAR
P'
bi
ol
tu
sk
v«
je
lo
sk
št
va
ki
0(
vs
vs
m
st
je
st
ni
gl
ta
ai
ct
ve
vc
je
gl
vt
Pi
di
Vt
P,
ni
21
Vt
B
gl
n:
ni
žt
vi
n;
ie
s
0l
d,
l
V
V;
m
ni
di
A
C;
Pi
v
Odprto pismo našim poslancem in poslankam DZ
Predmet “Religije in etika”
Združena lista socialnih demokratov v Novem mestu je zelo pazljivo spremljala dosedanji potek sprejemanja nove šolske zakono-! daje. S pomočjo poslanske sku-
•	P>ne ZL je tudi pomagala uveljavi-
•	ti nekaj zelo pomembnih dopolnil k predloženim zakonom. Pred-
1 vsem smo se zavzemali za enake s možnosti vseh otrok do enako kvalitetnega vrtca in enako kvalitetnega šolanja, za šolski sistem, ki bo preprečeval poglabljanje socialnih razlik med otroki, za šolo, ki bo poleg drugih demokratičnih vrednot otrokom privzgajala tudi ; sprejemanje civilizacijske nujno-’ sti uveljavljanja enakih možnosti
•	ljudi obeh spolov. S temi predlogi *' smo vsaj deloma uspeli.
Za priloženo odprto pismo sem se odločila zato, ker tretje branje tega paketa zakonov omogoča, da Poslanci popravite nekaj zelo slabih odločitev, ki se nam sicer obetajo. Predvsem si želim, da bi tudi Vi podprli dopolnilo poslanske skupine ZL proti uvajanju ob-yezno-izbirnega predmeta “Religije in etika.” Tako bi preprečili ločevanje otrok po svetovnonazorski pripadnosti in dosledno spoštovali ustavno načelo ločitve cerkve in države.
Pričakujem tudi, da boste glasovali za dopolnilo poslanske skupine ZL, ki bi v ustreznem členu Zakona o vrtcih starše izrecno zavarovalo pred možnostjo, da bi ob krčenju socialnih pravic že s samo odločitvijo pristojnega ministra vse več staršev moralo plačevati Vse večji delež stroškov za svoje malčke v jaslih in vrtcih.
Poslanci ste po ustavi predstavniki vsega ljudstva in pri svojem delu niste vezani na nikakršna strankarska navodila. Obe dopolnili, za kateri Vam predlagamo, da glasujete v njihovo podporo, sta taki, da je bilo z javnomnenjskimi anketami neodvisnih raziskovalcev ugotovljeno, da jih podpira Velika večina ljudi v Sloveniji, ne glede na strankarsko pripadnost. Z glasovanjem proti uvajanju ob-yezno-izbirnega predmeta “Religije in etika” v javne šole in vašim glasom za največ 65-odst. obveznost staršev do kritja stroškov Programa javnega vrtca lahko dokažete, da ste vredni zaupanja Večine svojih volilk in volilcev. Potrudili se bomo obvestiti javnost, kako ste izvoljeni državnozborski poslanci in poslanke iz Volilnih okrajev na Dolenjskem, v Beli krajini, Posavju in Revirjih glasovali v zvezi s tema dvema ■tašima zahtevama.
Veliko uspeha pri delu v parlamentu Vam v imenu novomeškega ženskega kluba ZL želi
NATAŠA PETROV Za Iniciativa ženskega kluba ZLSD Novo mesto
Proglasitev KS Dvor politična?
Odločitev krajanov v svetu mestne občine Novo mesto ni dobila podpore
Svet mestne občine Novo mesto je na seji zadnji četrtek vjanu-arju odločal o ustanovitvi nove krajevne skupnosti Dvor. Po večurni burni razpravi je bilo za novo krajevno skupnost 18 svetnikov, proti 10, štirje pa so bili vzdržani. Tako ni bila dosežena potrebna dvetretjinska večina. Da gre za politično odločitev, je razvidno iz rezultata: za so glasovali svetniki SKD, SLS in SDSS, proti so bili svetniki LDS in ZLSD, vzdržali pa so se predstavniki SNŠ.
Na ta način ni bila upoštevana volja velike večine občanov 11 vasi, ki so se lani od julija do septembra odločali o ustanovitvi KS Dvor. Sklep o možnostih reorga-niziranja krajevne skupnosti je sprejela skupščina občine Novo
mesto. Določila je tudi rok, do katerega se lahko ljudje na zborih občanov ali na kak drug verodostojen način odločajo. Sklep so organi občinske skupčine predstavili občanom na Dvoru julija lani, na istem sestanku pa je bil izvoljen tudi odbor za proučitev možnosti osnovanja nove KS. V odbor so bili imenovani predstavniki skoraj vseh 11 vasi, to pa so ljudje, ki so že večkrat sestavljali ali celo vodili razne volilne ali referendumske komisije.
Prva naloga odbora je bila ugotoviti, ali so krajani za novo KS ali ne. Zaradi časa in denarja smo se odločili za poizvedovalni referendum - krajane smo obiskali po domovih. Od okoli 90 odst. volil-
KONČNO IMAJO SVOJO HIŠICO - Pobiralci parkirnine na Novem trgu v Novem mestu od srede prejšnjega tedna delajo v boljših razmerah. JP Komunala je namreč držal svojo obljubo in jim je končno priskrbel parkirno hišico, ki jo v tej hudi zimi, ko snega in mraza ne manjka, še kako potrebujejo. Tako pobiralci parkirnine ne stojijo več zunaj, ob klasični stojnici, pač pa se nahajajo v stekleno -plastični hišici, ki jo krasi napis “Dobrodošli", “Za urejeno mesto”. Pobiralci so torej na varnem in toplem, parkirnina pa še vedno ostaja ista. (Foto: L. Murn)
Grob poseg v naše pravice
Iz izjave predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije o kršenju ustavnih pravic upokojencev
Upokojenci Slovenije, povezani v Zvezo društev upokojencev Slovenije, smo pozorno spremljali aktivnosti vlade v pripravah za spremembe in dopolnitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S svojimi stališči smo seznanili ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, vlado ter vodje poslanskih skupin. Najbolj si želimo dogovora pri spoštovanju zakonskih norm in pravic, ki izhajajo iz naslova minulega dela.
Predsedstvo Zveze društev upokojencev izraža svoje ogorčenje in protest proti sprejetim določbam zakona, s katerimi se ukinja poračun pokojnin in s katerimi se na
obrtnikov in kmetov, ker je sedanje delno zavarovanje omogočalo špekulacije.
Res je, da upokojenci v usklajevalnih pogovorih nismo pristali na drugačne kriterije usklajevanja pokojnin, kot je gibanje plač, in nismo pristali na drugačne osnove izračuna povprečne pokojnine in da je kapitalski sklad v funkciji in upravljanju upokojencev. A vlada ni nič popustila razen usklajevanja pokojnin s plačami, ampak na drugačnih osnovah.
ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE
nih upravičencev (polnoletnih), kolikor jih je bilo doma, jih je 91,4 odst. oziroma 545 izrazilo željo, da živijo v novi krajevni skupnosti, ki bi obsegala 11 vasi in dva zaselka na dvorskem področju. Na osnovi takšne jasne slike je odbor lahko začel razmišljati o osnovanju in funkcioniranju nove upravne enote. Predvideli smo, da bi svet nove KS sestavljali predstavniki vseh vasi, ki bi ugotavljali, katera dela je v posameznih vaseh potrebno postoriti... Dvor, ki je bil v 19. stoletju s skoraj 800 zaposlenimi pomemben in ponosen industrijski kraj, zibelka slovenskega železarstva, je imel svojo občino vse do začetka 60-ih let tega stoletja, ko je prišlo do reorganizacije. Od tedaj dalje kraj le še životari. Danes je tu obrat tovarne Novoles, ribogojnica-, več obrtnikčv, pošta, podružnična šola, več trgovin, gostinskih obratov, bencinska črpalka, tu je pomembno križišče cest. Kraj je idealno središče krajevne skupnosti, saj so ostale vasi razporejene v koncentričnem krogu po okolici, razen Lašč oddaljene le kak kilometer ali dva.
V avgustu in septembru je krajevna skupnost Žužemberk organizirala zbore krajanov zaradi reorganizacije KS v različnih vaseh. Na Dvoru je bil zbor 2. septembra ob prisotnosti najvišjih predstavnikov občine, potekal je korektno in zakonito. Glasovanje je samo potrdilo že prej doseženi rezultat: 88,8 odst. občanov je bilo za, 9,6 odst. proti, vzdržanih pa je bilo 1,58 odst. Vodilni funkcionarji KS Žužemberk so bili odločno proti ustanovitvi KS na Ajdovcu in na Dvoru. Ne le v uvodnem delu zbora, v katerem so na široko razlagali, kaj se je v zadnjem letu v KS Žužemberk naredilo (v resnici se je precej naredilo, vendar je za investicijami stala občina Novo mesto s skoraj 900 tisoč markami podpore), pač pa je bilo tudi v nadaljevanju razprave očitno, da se bodo krčevito upirali vsaki spremembi obstoječega stanja.
Na Ajdovcu je bila na primer že izglasovana krajevna skupnost, a so izsilili novo glasovanje. V prvem glasovanju sta bila dva glasova več za KS Ajdovec, v drugem pa eden premalo. Kasneje se je izkazalo, da je bilo prvo glasovanje popolnoma regularno, torej bi morala biti priznana KS Ajdovec ali pa vsaj izveden nov poizvedovali referendum. Na Dvoru prepričljivemu rezultatu ni mogel nihče ugovarjati.
Ne želimo se postavljati na eno ali drugo strankarsko stran, želimo le, da se do prebivalcev 11 vasi v dvorskem okolišu pošteno obnašate in priznate voljo večine obča-
Odbor za proučitev možnosti za osnovanje KS Dvor
Sentjemejski večer fttS
v______________________ pravice, ki
novi osnovi določa povprečna za polno delovno dobo. b je grob poseg v naše materialne
V Brusnicah počastili slovenski kulturni praznik
BRUSNICE - Vodstvo osnovne Sole iz Brusnic je v petek, 2. februarja, povabilo v goste člane Kulturnega društva Šentjefnej in tako Omogočilo prijeten večer v počastitev Prešernovega dne - slovenskega kulturnega praznika. Šent-jernejčani, že dolga leta ljubitelji lepega petja, so gledalcem v polni šolski telovadnici ponudili delček tistega, kar človeka razveseli, mu Popestri vsakdan in ga obogati.
V bogatem programu je najprej OastopiTpihalni orkester, ki ravno letos praznuje 85-letnico delovanja. Pod vodstvom mladega domačega dirigenta Sandija Franka je Orkester kvalitetno zelo napredoval in se predstavil z izborom Najrazličnejših glasbenih zvrsti, »entjernejski oktet pod vodstvom Milana Pavliča, ki že 35 let prepeva širom po naši domovini, je z ^branostjo in glasovno čistostjo Oavdušil polno dvorano. Že 14 let deluje tudi mešani pevski zbor Ajda, ki ga sestavljajo Šentjernej-čani in Orehovičani, vodi pa jih Prav tako Milan Pavlič. Nežne in v srce segajoče zvoke je iz citer Privabil citrar Darko Duh. Poseb-| to doživetje je bil nastop mlade-8a pevca Benjamina Kovačiča, dfenca 2. razreda osnovne šole Šentjernej, in mladih plesalk, tudi | Učenk iste šole.
MATEVŽ FRANKO
• Kdor ne zna tujih jezikov, ne več nič o svojem. (Goethe)
pravice, ki sta jih poslanski skupini LDS in SKD vzeli upokojencem v letu 1996, kar pomeni 50 do 75 odst. mesečne pokojnine. Sprašujemo se, zakaj je bilo treba sklepe državnega zbora na drugem branju tako usodno spremeniti. Ali bo s prihranki na škodo upokojencev res zaživelo naše gospodarstvo? Zgodba o uspehu LDS je dokaz, da se na hrbtih upokojencev stabilizira gospodarstvo, nc ukrepa pa se, ko gre za razsipno trošenje državnega proračuna. Upokojenci smo imeli pri usklajevanju z vlado korekten odnos. Sprejeli smo besedilo, s katerim bi se pokojnine usklajevale z gibanjem plač, torej smo pristali tudi na negativni proračun. Upokojencem, ki so se v določenem času leta 1991 in 1992 upokojili, se bo pokojnina zmanjšala za 10,43 oziroma 7,61 odst., čeprav so upokojenci upokojeni na osnovi zakona, ki ga je sprejelo najvišje zakonodajno telo, zato vlada ne bi smela posegati v te pravice. Podprli smo vlado, da se v novem zakonu zagotovi celovito zavarovanje podjetnikov.
KAJ JE KULTURA?
•	Nastopi v glasbeni šoli
•	Spoštovanje do starejših ljudi
•	Da nismo nevoščljivi
•	Lep sprejem obiskov
•	Da se ne skregamo
•	Lepe besede
•	Lepe misli
•	Dobro razumevanje v družini
•	Upoštevanje šolskih pravil
DARJA MOHORIČ, 3.r. OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
“Darilo” Prešernove družbe
Zgodbe o Medvedjeku, Verdunu, Otoku, Mihovem, Sajevcah in drugih pomembnih arheoloških najdiščih
“Naše zgodbe ne govore o arheologiji ali zgodovinski izpovedi arheoloških spomenikov. O tem naj spregovori kdaj drugič bolj poklicano pero. Naše zgodbe govore predvsem o varstvu spomenikov in o ljudeh, ki si prizadevajo določeno vrsto spomenikov ohraniti znanosti in zanamcem. Govorim o nepremičninah, terenskih delih, dasiravno se vse varovanje arheoloških spomenikov še zdaleč ne opravlja le tako. A praksa pri nas je določila tako področje dejavnosti zavodov za varstvo dediščine in pritegnila k temu delu muzeje...” govori v uvodnem odstavku knjige Sto zgodb arheoloških spomenikov v Sloveniji avtorica dr. Iva Curk. Delo je dragocena obogatitev niza “Sto slovenskih...”, ki jih že vrsto let daje na domači knjižni trg vsakoletna Prešernova koledarska zbirka.
Sto"zgodb - sto zanimivih in vznemirljivih pričevaj o naši daljni preteklosti, ki se nehote dotaknejo “zakladov” v fantaziji ljudi. Toda iskanje zakladov, tistih pravih zakladov, ki imajo še mnogo drugih pravljičnih pojmov, v resničnem življenju to neprijetno lastnost, da so veliko bolj maloštevilni kot njihovi iskalci, sta zlasti razum časteči 18. in 19. stoletje spremenili v znanost in raziskovalno dejavnost”. Tako nas dr. Iva Curk vešče uvede v razmišljanje o arheoloških spomenikih.
Listanje po razgibano in prikupno napisani knjigi je hvaležno branje morda še posebej za Dolenjce, saj se bralec v njej srečuje z mnogimi znanimi imeni. Avtorica je uporabila tudi neposredne prispevke in terenske izkušnje arheologov, ki smo jih v naših krajih že srečevali in brali njihove ugotovitve. To so dr. Peter Patru, Danilo Breščak, Borut Križ, dr. Vinko Šribar, dr. Phil Mason pa seveda pok. Tone Knez iz Dolenjskega muzeja in še kdo. Kratke zgodbe -vsaki je namenjena samo stran besedila z eno ali dvema fotografijama - vzbudijo v nas vznemirjenje in zanimanje. Ob branju zapisov se bralec nehote vpraša, ali res ve najpomembnejše o tem, kaj za našo preteklost pomenijo Stična, Vače, Vranje pri Sevnici, Medvedjek in Benečija pri Trebnjem, Mokronog, Slepšek in Ostrožnik pa Marof in novomeške Mestne njive, Cvinger ter Globodol, Verdun Otočec, Zloganje, Šentjernej in druga najdišča, ki so Slovenijo in še posebej Dolenjsko uvrstila med dragocena in svetovno znana evropska arheološka pričevanja.
Knjiga Sto zgodb arheoloških spomenikov v Sloveniji priznane strokovnjakinje dr. Ive Curk je zgoščen leksikalni priročnik in ena izmed potrditev, da je slovenska arheologija v drugi polovici tega stoletja dosegla izreden napredek.
TONE GOŠNIK
I
Hotelska zmeda z imenom
Malomarnost je Kočevju “podarila” še en hotel
V	publikaciji “Slovenija, turistični vodnik”, ki je bila izdana leta 1995, sta v seznamu hotelov dve imeni za hotel Pugled, ki je bil pred leti preimenovan v Valentina. Navedeno je, da se oba nahajata na Trgu zbora odposlancev 64. Tudi telefonski imenik za leto 1995/96 ima navedena dva hotela, čeravno gre samo za enega.
V	uvodu turističnega vodnika je med ostalim navedeno, da turizem uresničujejo turistično osveščeni ljudje, pri tem pa so za to dejavnost izjemnega pomena objektivne informacije. V tem primeru pa ni tako. Tisti, ki ne pozna razmer, je s takimi informacijami popolnoma zaveden. Ob spremembi imena hotela
Pugled v Valentin bi morali poskrbeti, da se v registru na sodišču izbriše ime Pugled, če je to mogoče, enostavno, kot se je spremenilo ime Pugled v Valentin.
Hotel Pugled je po drugi svetovni vojni dobil ime po naselju Pugled pri Starem logu, kjer je bilo v času NOB pomembno zatočišče aktivistov in borcev v boju proti okupatorju. V juniju 1942 je bilo tu nameščeno vrhovno politično in vojaško vodstvo, ki je vodilo slovensko ljudstvo v boju proti okupatorju. Konec aprila 1943 so se tu srečali aktivisti OF, ki so ocenili delo in sprejeli okvirni program dela do končne osvoboditve.
V. DRAGOŠ
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 10. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
■ Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market Ragovska od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma-23 od 6.30 do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Sentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela. od 6.30 do 17. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Glavni Irg
od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17, ure: Mercator-KZ Krka, Vrelec
•	Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 11. februarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg 22, Samopostrežba Mačkovec, Marke! Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni
center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotnavas od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma 23 od 8, do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8, do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg
od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
•	Žužemberk: od 8. do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
•	Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak
•	Semič: od 7.30 do 10.30: Market
•	Metlika: od 7. do 21. ure: Prima
_______________________________________________J
^Nekdaj je bilo na Kameniškem potoku 6 mlinov
Zlatoporočenca Bebar s Cerovca pri Šentjanžu
CEROVEC - Konec preteklega tedna je bilo na domačiji Bebarjevih na Cerovcu veselo kot le malokdaj. Hvaležni otroci so presenetili svoja skromnega življenja vajena starša ob njuni zlati poroki, čeprav onadva nista načrtovala ob visokem jubileju kakšnega posebnega slavja. Pač, šentjanškemu župniku sta obljubila, da se bosta v drugi polovici maja udeležila srečanja zakoncev z visokimi okroglimi obletnicami, ki jih prireja župnik (prihodnje leto naj bi praznovali celo biserno poroko!), zato je dušni pastir kar presenečno pogledal, ko je opazil pri maši skoraj celotno sorodstvo Bebarjevih. Bebarjev ata in mama se nista premislila,
kar zadeva obljube župniku, saj vsi, ki ju poznajo, vedo, da je njuni besedi mogoče verjeti bolj kot marsikomu, ki jih zapiše in desetkrat požigosa. Poštenja in trdega dela pri Bebarjevih ni nikoli manjkalo, niti takrat, ko so se vrnili iz izgnanstva v Nemčiji in so leta 1949 tako rekoč z golimi rokami namesto požganega kozolca zgradili novo gospodarsko poslopje. Zemlje je 14 ha, 4 ha obdelovalne, redili so po nekaj glav živine, ne ravno zanemarljiv vir dohodka pa je bil mlin na Kameniškem potoku. Kar šest mlinov je do začetka 60. let imelo dosti dela, se spominjata Franc in Pavla. Leta 1964, ko je velika povodenj ogrožala celo Zagreb, je Bebar-jevim odneslo jez “po Savi na Hrvaško”.
Doma, na Cerovcu 5, je sin Franci (zaposlen kot kontrolor v Trimu) postavil novo hišo. Hči Anica je poročena v Ljubljani, Pavla v Podborštu, Marko pa je inženir pri SCT, pristojen za gradnjo avtoceste na Štajcr-
ZLATOPOROČENCA PAVl-A IN FRANC HEBAR S CEROVCA PRI ŠENTJANŽU - Jubilanta se spominjata, da se pred 50 leti poročilo še 6 parov, a ni več nobenega teh zakoncev med živimi. “Ne vem, kako sva midva vse to zdržala, pa sva fejst garala, "pravi Pavla Bebar. (Foto: P. Perc)
M
Očala nujno zlo?
Ne, že dolgo časa ne. Ne le da pripomorejo k našemu intelektualnemu videzu, skrbno izbrana lahko celo presenetljivo izboljšajo zunanjo podobo. Danes vam strokovnjaki ponujajo nove oblike, tehnološke spremembe in prestižno oblikovanje. Pri izbiri morate biti pozorni na naslednje:
1.	Skupaj s strokovnjakom preučite obliko svojega obraza. Na obraz kvadratne oblike pristojijo očala z ovalnimi ali okroglimi okviri; okroglastim tipom obrazov najbolj pristojijo oglati okviri, “mačje oči”, pravokotne ali druge strožje oblike; če imate trikotni obraz, izberite pravokotna očala v temnih barvah ali pa žične okvire v črnih ali rdečih tonih; ovalen obraz ima najpravilnej-šo obliko, zato mu pristoji večina očal.
Če so okviri očal v liniji z vašimi ličnimi kostmi, vrhovi z obrvmi in stranice s senci, imate očala, ki vam popolnoma pristojijo.
2.	Predstavnice nežnejšega spola morate nekaj pozornosti posvetiti tudi ličenju. Okvir in leče spremenijo videz obraza kol tudi optično velikost oči. S poudarjenimi usti pa lahko dosežete, da očala ne bodo najopaznejši del vašega obraza.
Lahki akrilni materiali na plastični osnovi, iz katerih izdelujejo leče, omogočajo novo udobje.
Upam, da bo odločitev lažja. Pa prijeten izbor!
JERCA LEGAN
APLAVZ NI OBVEZEN
Lahko pozdravim?
Radijske postaje, razen nacionalne, živijo od malih oglasov: osmrtnic, obvestil, reklamnih sporočil, čestitk in pozdravov. Toda vedno več je poslušalcev, ki bi radi čestitali in pozdravljali zastonj. Za to izrabljajo oddaje, kot so Vi izbirate narodno-zabavno glasbo, Vi izbirate zabavno glasbo in druge. Pokličejo po telefonu, si izberejo pesem, nato pa vedno vprašajo: “A lahko pozdravim?" Moderator programa iz vljudnosti (z malce stisnjenimi zobmi) odgovori: “Seveda, kar pozdravite. ” In nato pozdravljajo: mame, ki imajo rojstne dneve, hčerke, ki godujejo, strice, ki so na lovu pihnili jelena, tete, ki imajo uspešne koline, može, ki so dočakali petdeset in več let, in podobno, nazadnje pa še vse tiste, ki jih poznajo.
Za cvenk odgovorni na radijskih postajah pa si pulijo lase. Postavljeni so pred vprašanje: biti prijazen s poslušalci in ostali brez denarja ali jim povedali, da je treba čestitko plačati in zaradi “neprijaznosti” izgubiti kakšnega poslušalca, ki se morda niti ne zaveda, kako nespodobno in hkrati ponižujoče je takšno brezplačno izražanje najboljših želja ob praznikih in jubilejih najbližjih.
To je približno tako, kot bi slavljencu podarili ukradeno rožo ali v trgovini izmaknjeno verižico. Če nismo pripravljeni razveseliti znancev, prijateljev, sorodnikov s čestitko in pesmijo v oddajah, ki so temu namenjene, bodimo raje tiho. Izberimo si melodijo za svojo dušo, uživajmo ob njej. Zavoljo lega nas ne bo imel nihče za sebičneža, bo pa kdo na to pomislil, če se bomo šli kukavičje gnezdo: se pravi, če bomo podtikali stvari tja, kamor ne sodijo. Varčnost je lepa lastnost, toda varčevati na račun drugega, že ne sodi k odlikam človekovega značaja.
TONI GAŠPERIČ
Ko rojstna hiša postane spomenik
Ana Žunič iz Žuničev, zadnja lastnica dvora, ki ga je občina Črnomelj proglasila za spomenik, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto pa ga je odkupil
ŽUNIČI - Območje od Otoka nad Vinico do Fučkovcev pod Adlešiči naj bi proglasili za krajinski park Kolpa, v katerem bi varovali in ohranjali naravno in kulturno dediščino. Glavna naravna znamenitost parka je čista in topla Kolpa, med pomembnimi značilnostmi pa tudi arhitektura, zlasti dvori. Enega takšnih dvorov je v Žuničih št. 2 kupil novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, v njem pa namerava urediti sedež uprave parka, vendar bo - čeprav v druge namene - ohranil etnološke značilnosti domačije.
Omenjeni kmečki dvor že sedaj pri obiskovalcih zbuja veliko zanimanja, čeprav novomeški zavod čakajo še velika obnovitvena dela. Malokdo pa ve, kdo je bil zadnji lastnik domačije, ki jo je črnoma-> še enim dvo-
ljska občina skupaj s še enim d rom v Žuničih lani proglasila kulturni spomenik. To je 81-le
Nova poslovna stavba Elektra
v
v Šentjerneju
Obrtna cona nastaja
ŠENTJERNEJ - V Šentjerneju je bila od ustanovitve nove občine med prednostnimi nalogami obrtna cona, ki je začela nastajati ob sejmišču na Turopolju v Šentjerneju. V četrtek, 25. januarja, ima obrtna cona tudi uradno odprto prvo poslovno stavbo - Javno podjetje Elektro je namreč ob prisotnosti direktorja Elektra Ljubljana Ludvika Sotoška, direktorja PE Elektra Novo mesto Franca Krašovca in državnega sekretarja za energetiko Borisa Soviča odprlo elektronadzorni objekt. Ta je bil zgrajen v šestih mesecih, stal pa je okoli 800 tisoč nemških mark. Kot
je povedal vodja Nadzorništva Šentjernej /'
Šentjernej Alojz Mencin, so se s tem močno izboljšale delovne razmere za 15 zaposlenih, saj so bili več desetletij v stari in pretesni stavbi, pridobitev pa bo pripomogla tudi k lažjemu delu pri zmanjšanju motenj v preskrbi z električno energijo v šentjernejski in škocjanski občini ter delu novomeške, krške in sevniške občine, ki jih ti delavci pokrivajo. Tako obrtna cona že dobiva nove obrise, vse, ki računajo na svoj prostor v njej, pa bo gotovo razveselil podatek, da bo do konca marca urejena dokumentacija, ko naj bi bil objavljen tudi razpis oddaje stavbnega zemljišča v uporabo.
Takoj ko bo vreme ugodnejše, bo dobila tudi cesta v obrtni coni asfaltno prevleko, prav vreme pa je onemogočilo asfaltiranje ceste Šentjernej - Zamcško, kar bo mogoče ob otoplitvi. Sedaj pa že poteka zamenjava dotrajanih vodovodnih cevi ob cesti Šentjernej - Dobravica, v mrliški vežici so začeli z zidarskimi deli znotraj
NOVO NADZORNIŠTVO ELEKTRA - Nova poslovno-nadzorna stavba Elektra v nastajajoči obrtni coni bo delavcem zagotavljala lažje posredovanje v šentjernejski in škocjanski občini ter delu novomeške, krške in sevniške občine.
objekta, s podjetjem Topos pa je že podpisana pogodba za izdelavo sprememb in dopolnitev planskih aktov in prostorskih ureditvenih pogojev občine. Osnutek prostorskih sestavin planskih dokumentov naj bi bil izdelan do konca marca, ko bo tudi javna razgrnitev.
T. G.
tja pa smo shranjevali tudi kmetijske stroje. Potem pa so prišli z novomeškega zavoda vprašat, če bi dvor prodala. Videla sem, da ga ne bom mogla več vzdrževati in da je to edini način, da se ohrani. Po meni bi propadel, kot bom tudi jaz kmalu propadla,” pove po domače Ana, ki sicer še zelo dobro kljubuje svojim letom.
Čeprav je ponosna, da je njena rojstna hiša postala kulturni spomenik, ne taji, dajo stisne pri srcu,
la za
kulturni spomenik. To je 81-letna Ana Žunič, ki še vedno živi v Žuničih, v hiši, h kateri se je primožila pred 64 leti. “V Žuničih št. 2 je zadnja živela moja mama Ana Vipavec, ki je umrla pred 21 leti. Takrat je ostala domačija prazna, vendar smo jo vedno vsaj toliko vzdrževali, da ni preveč propadala. Še vedno smo imeli v skednju koruzo in pšenico, v kleti vino,
Ana Žunič
MIMOGREDE
50 let potem
Kadarkoli korakam po Kastelčevi ulici, kar nekam s strahom pogledujem na Bergerjevo hišo. Vedno se bojim, da bo kdo, ki bo pozabil, da je bilo Novo mesto pred petdesetimi leti bombardirano, odprl vrata na fasadi in omahnil v globino na prostor, kjer so pravzaprav tudi ruševine iz druge svetovne vojne. Pa tudi na koncu ulice, ko postojim pred Video centrom Dolenjske, imam občutek, da se nahajam na nekem zakotnem dvorišču slabo vzdrževane predmestne hiše, ne pa v samem strogem centru Dolenjske metropole.
Nerazumljivo mi je, da občinskim možem v več ko pol stoletja ni uspelo sanirati teh škrbin tako, kot bi se za mesto spodobilo. Ali pa so bili bolj jasnovidni kot si mislim. Kajti če bo res tako, kot se sedaj govori, da bodo nekoč zagotovljena sredstva za povračilo vojne škode, potem bomo edino mesto v državi, ki bo imelo to prednost, da bomo vojno škodo lahko ugotavljali kar na terenu samem.
MARKO POLENŠEK
ODPRTO PISMO DR. DRNOVŠKU
Začela bom s stihom Simona Gregorčiča: “Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili.” Veliko poguma ste imeli, dr. Drnovšek, da ste opeharili uboge upokojence. Menda ne mislite priti do denarja tako, da boste prikrajšali stare, bolne ljudi, saj nekateri nimajo niti za kruh. Ali sploh veste, kakšno je življenje upokojenca v mestu? Edini dohodek mu je pokojnina, ki jo željno pričakuje ob koncu meseca. Samo ta dan v njego-
vo dušo posije sonce. Kaj v ni mar teh starih ljudi? U
vam
kojenci ne prosijo za milost, saj so ta denar zaslužili. Toliko v razmislek.
Pa še to. Ko ob večerih vzamem v roke priljubljeni Dolenjski list, vedno najdem kaj zanimivega. Ne prezrem nobene novice, sajje to časopis našega kraja. Zelo me je razveselilo, kakor še verjetno
rje
veliko žensk, da se je Jerca J lo
Legan pogumno odločila in uredila mali modni kotiček. Zdi se mi, da je prav to manjkalo našemu časopisu. Tako je naš “Dolenje” se bolj popoln. Hvala in še veliko takih člankov.
EMILIJA LAUŠEVIČ Šentjernej
ko gre mimo in ve, da je hiša pro-dana. Pa še sosedje so jo neprestano spraševali, zakaj je prodala. A je hkrati potolažena, ker vidi, da bodo novi lastniki hišo vzdrževali, in prav vesela bo, pravi, če bo s pomočjo te hiše življenje v vasi nekoliko oživelo. Seveda pa se Žuničeva rada spominja svojih mladih let, ko so bile skoraj vse domačije v vasi kmečki dvori. Tudi ta, h kateri se je primožila, le da so jo potem dozidavah in prezidava-li, čeprav je še vedno čutiti za Žuniče tako značilno arhitekturo. “Kmečki dvori so bili zelo praktični. Stari ljudje so že vedeli, kaj je dobro. Mnoge pa zanima, zakaj so bili zaprti. Ne zato, da bi se ljudje skrivali pred sosedi, ampak da ni ušla živina, ko smo jo napajali,” se spominja Ana, ki danes sama živi na velikem preurejenem dvo-
•	Dvor je štiristranično zaprta domačija, ki jo sestavljajo stanovanjska hiša, skedenj, hlev in na sredi dvorišče in velja za tipično domačijo, značilno za ta predel Slovenije ob Kolpi. Prvi dvori so nastajali v začetku stoletja, ko je prišel večji val izseljencev iz Amerike. Dvor v Žuničih št. 2 - po domače pravijo hiši pri Šokčevih
•	je eden novejših. Na srečo je, kljub temu daje bil prazen, dobro ohranjen, saj je bil narejen zelo kvalitetno.
ru. Pravi, da ji je pozimi, ko so kratki dnevi, sicer nekoliko dolg čas, poleti pa nikakor ne, saj ima dela več kot dovolj.
M. BEZEK-JAKŠE
Zgodovinski drobnogled (3.)
Novomeški glasbeniki so vedno radi obujali spomine; tako se vam 16. februarja v novomeški pizzeriji obeta revival Bacilov, benda, ki je leta 1983 suvereno zakoračil na novi rock in se prebil v medije širom po Sloveniji. Leta 1988 so bili fantje v podobni krizi in za zelo soliden honorar smo jih postavili na oder v Vavti vasi. Zvezdniki so nam privabili okoli 200gledalcev, nastopila sta dva Branetova benda, Free 48 in Frakcija FM in Sky Blue, ki se v zgodovino zapisujejo le zato, ker sem pri njih udarjal po klaviaturah z eno roko. Koncert je ozvočil Drago Vovk, izvajalec tehničnih del je bil ČerčK vso stvar je na video posnel g. Žlajpah najstarejši.
V Novem mestu se hodi v Metropol, sicer diskotečno zastavljen, tu in tam pa se noter predstavijo različne zasedbe domačih godbenikov, ki nikoli ne presežejo preigravanja tujih komadov in nekako v tistem času se začne sistematično navajanje publike na nekreativno igranje. Seveda ne smem pozabiti človeka, ki si je že tedaj umišljal, da je Brazilec, s svojo glasbo pa ostal kar na domačem pragu in še bolj domačem studiu.
Studio je spravil v pogon tudi Drago Vovk, kar je bil vzrok. Posledica je bila ustanovitev nekaj bendov, ki so se potem tam izražali. Tako so spet delovali General Lojze, nastala je Županova torta, na kaseti Prva sraka priletela pa so svoje izdelke predstavili še Galea, belokranjski La Grande Britanya in Zdene, ki ga je v tistem času zapustila punca, on
pa si je nadel umetniško ime Kockar in napisal nekaj besedil, ki so zelo neposredno in duhovito obdelali gnilobo Novega mesta. Na nastopih so ga spremljali Marjan Pirnar kot glavni glas bot-1 vorec in ostali del zasedbe Župa- *
nova torta. Drago Vovk je poskr- jp bel tudi za ustrezno medijsko
odmevnost, kaseto so recenzirali , v vseh glasbenih časopisih, koma- " di so se vrteli na radijskih posta- 9. jah, TV Slovenija pa posname M skoraj enourno oddajo o bendih. M Smo se počutili pomembne, Dolenjci namreč, ko smo videli naše fante na nacionalki.
Preden v naslednjem nadaljevanju obdelam zadnjo petletko in zaključim z drobnogledom, še tole: leta 1990 v konjušnici na Bajnofu pri minus stopinjah Celzija, prepihu v dvorani in s peskom pod nogami ter s podporo ostankov ZSMS organiziramo koncert Polske malce in seveda Free 48, s
čimer nakažemo, da nam ni vse- T
eno, kako se bo krojila politika mladinske kulture v Novem mestu. Dogodek je imel več zgodovinskih pik: prvi video dokumentarni posnetek, ekološko neoporečen dim, ki se je vali! po dvorani in je bil posledica topotanja nog po ^ pesku, predvidenem za konje, j: oder, ki ni imel trdnih opornih točk 4 na taistem pesku... Skratka, iz nemogočih razmer za delo smo S organizirali koncert, ki pomeni 9 eno od kretnic v nadaljnjem raz- p, voju koncertnih dogodkov v No- si vem metu in okolici.	C
(Se bo nadaljevalo in naslednjič n končalo\ a BORIS O. PETKOVIČ P
T
Za razvoj Dolenjega Polja
ZEMLJIŠČA ODDAJAJO*
Kljub napredku še potrebujejo pomoč
Vasica Dolenje Polje, ki spada v KS Dolenjske Toplice, je v zadnjih desetletjih zelo napredovala. Šteje nekaj več kot 20 gospodinjstev in ima vinorodne gorice, ki se raztezajo pod hribovjem Kulovih sel. Od pomladi do jeseni je ob hišah
veliko rož. Obiskovalec takoj opazi, da tu živijo delavni ljudje, ki
veliko dajo na zunanji videz kraja. S prizadevnostjo vaščanov imajo skoraj vso infrastrukturo: vsaka hiša ima vodovod, skoraj vsaka telefon, skozi vas imajo asfaltirano cesto, želijo pa si, da bi asfaltirali še del ceste, ki pelje proti gozdu, saj bi bilo tako spravilo lesa varnejše. Tudi ureditev kanalizacije bo slej ko prej morala priti na vrsto. V vasi imajo znamenito staro Grbeževo hišo, ki spominja na
prve priseljence izpred mnogih stoletij. Če bi jo lastnik želel restavrirati, bi mu bilo treba pomagati. Vas se ponaša tudi z več kot stoletno tradicijo mizarstva, ki se iz roda v rod prenaša pri Pečjakovih. Ko je šlo pri Markovičevih v zaton kolarstvo, so tudi oni odprli obrt drobnih mizarskih storitev. Pri Bradačevih pa imajo obrt avto-elektrike in avtovleke.
Veliko je idej, kaj bi se dalo storiti, toda za njihovo uresničitev je potreben denar. Mnogi se spra-
VZAKUP I
RAJHENAV - V tej vasi je pre< 1 drugo svetovno vojno bivalo okol c 130 prebivalcev. Sedaj je že nek2" časa nenaseljena. Po ocenah Skl»" da kmetijskih zemljišč in gozde republike Slovenije je to okoli 1$' ha kmetijskih zemljišč, ki jih želi * jo oddati v zakup. Glede stanova j njskih in gospodarskih poslopij p1 j se bo bodoči zakupnik kmetijski!? zemljišč dogovarjal z ministrstvo!*; za obrambo Slovenije, katereg11 last so ti objekti, s katerimi je prt upravljala bivša JLA. Vsi tisti, 1 1 želijo ta zemljišča pridobiti v za 1 kup, se bodo morali zglasiti pri V 1
šujejo, kako je sedaj z dejavnostjo KS Dol ' ~ "	'
postavi sklada v Kočevju.
ŽELIM POJASNILO O DRGANČEVJU!
Drgančevje Novonteščani po-
> Dolenjske Toplice, ker v javnosti o njej ni veliko slišati. Se bo še našel kdo in tem krajanom ponudil roko v pomoč? Naj bo ta ali ona stranka, samo da bo kaj več kot le ime na papirju. Saj ljudje na podeželju ne politizirajo radi pa tudi za strankarske zdrahe niso.
T. VIRANT Soteska
V. P
znajo bolj po bivših vojaških objektih, le malokdo ve, kdo jih se
do jih sedaj uporablja, v kakšne namene, in ali se tam gradi z dovoljenji ali brez njih. Po zakonu je gradbeno do-
HVALA ZA POMOČ PRI “VESELEM DECEMBRU”
voljenje potrebno za vsa razen za vzdrževala
lna dela. Pristojne službe prosim za naslednja pojasnila: Ali taka dovoljenja v primeru Drgančevje obstajajo; Kaj ima občina glede Drgančevja v planskih dokumentih? Kakšna uporabna dovoljenja so bila izdana?
METLIKA - V metliški občini že nekaj let zapored pripravljan Veseli december,
R. A.
ŠOLARJI IZ ŠMARJETE V KRANJSKI GORI
smo se
V nedeljo, 28. januarja, s učenci petih razredov OS Šmarjete
i pe
odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo imeli sedemdnevno zimsko šolo v naravi. Naselili smo se v Porentovem domu. V ponedeljek smo odšli na smučišče, spoznali svoje učitelje smučanja Jerneja, Mitja in Zdenka in začeli šolo smučanja. Tekmovanje ob končuje pokazalo, da smo se veliko naučili in postali dobri smučarji. V popoldanskem času smo hodili na sprehode in spoznavali
amo
program za Veseli december, za katerega je vsako leto večje zanimanje, vse večja pa je tudi podpora. V lanskem decembru je bilo samo v šolah in za odrasle okrog 20 različnih predstav, nekatere ovezane tudi raviin predsedstva občinske zveze prijateljev mladine, številni posamezniki in ustanove, zlasti pa Ljudska knjižnica, otroški vrtec, osnovne šole Metlika, Podzemelj in Suhor, Glasbena šola Metlika, SKD in železniška postaja Metlika. Za obveščanje o našem programu pa so poskrbele radijske postaje, televizija Vaš kanal Novo mesto in Dolenjski list. Po 15. decembru so
poleg že objavljenih darovalcev za Veseli decembei
značilnosti alpskega sveta. Ogledali smo si jezero Jasna, smučišče Podko-
ren, izvir Save Dolinke, Planino.
Opazovali in občudovali smo skoke mlai
iladih tekmovalcev. Pri pouku (bil je precej drugače od tistega v šoli)
smo pisali dnevnik, pesmi, uprizaija-li dramske prizore, obiskali farmo psov idr. Tako je teden prehitro
minil. Brez vsake poškodbe smo se srečni in zadovoljni vrnili domov. V tem tednu bomo izdali posebno številko glasila o šoli v naravi.
Hvala staršem in šoli, da so nam omogočili toliko lepega.
Otroci OŠ Šmarjeta, 5. razred
/eseli december prispevali v materialu ali denarju še občina Metlika, Komunala Metlika, zavarovalnica Tilia, Krka Novo mesto, Dom počitka Metlika, Mercator Metlika, Petrol Brežice, Center za socialno delo Metlika, zavarovalnica Triglav, zdravstveni dom Metlika, GTM Metlika, Franc Nemanič z Lokvice, ITC G. Lokvica, MTM Metlika, Vinko Štrucelj iz Gradca , Danilo Orlič. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala ter prijazno in uspešno 1996. leto!
VLADKA ŠKOF Predsednica OZPM Metlika
DOLENJSKI LIST
BILO JE PRED STO LETI
Uničeno trtje
Iz Dolenjskih novic izbral Miloš Likar
Lahko bi rekli, da je Bela krajina danes domovina bivših vinogradov. Metliški sodni okraj s farama Metlika, Radoviča in Suhorje popolnoma uničen, če izvzamemo male ostanke na posameznih parcelah kakor spomin, da so v teh krajih nekdaj bili cvetoči vinogradi. V črnomaljskem sodnem okraju je nekoliko bolje, je pa tudi tam dobra polovica vinogradov opustošena in v par letih tamošnji kmetje ne bodo imeli več trtja.
Poročilo deželnega odbora se glasi za leto 1894 in pravi: “Smatrati se more, da je v političnem okraju črnomaljskem od skupnih vinogradov v obsegu 2189 hektarov le še 83 hektarov, katerih trtna uš še ni napadla ”.
Če pa pomislimo, kako ra-pidno se širi trtna uš, lahko rečemo, da danes po preteku jed-nega leta stvar tako stoji, da so najbrž redke one parcele, ki bi bile popolnoma zdrave.
Prišla je trtna uš, ž njo pa tudi revščina. Dokler smo imeli trtje, imeli smo vina in kruha. Vina smo nekoliko prodali in kupili kruha. Zdaj nimamo vina, gre pa tudi trda za kruh-S končanim Irtjem je zginil tudi denar. Vino smo prodali, denar dobili, ž njim plačali davke, obresti in pokrivali druge potrebne troške, katerih je pri hiši zmiraj dosti, saj pravi pregovor, da je hiša jama, v katero vedno mečeš pa ni nikdar pol-
Dolenjske novice, februar 1896
Televizija si pridržuje pravico d« morebitnih sprememb sporedov!
PETER, 9. II.
SLOVENIJA 1
9-*5- 0.30 TELETEKST e 10.00 VIDEO STRANI i. W.30 OTROŠKI PROGRAM i- ZIMA V DOLINI RIBNIKOV e 10.50 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz., 18/26
. 11-10 POLICAJ V VRTCU, ponov. amer. filma g 1300 POROČILA e '3.05 KOLO SREČE, ponov.
'4.15 SVET NARAVE, angl. poljudnoznanslv. i serija, 5/10
’ '5 20 SLOVENSKA KLAVIRSKA GLASBA, 6/9 n '5.50 ZVOKI GODAL, 6/6 ‘ '0.15 KAM VODIJO NAŠE STEZICE, odda-1 ja tv Koper 5 '7.00 DNEVNIK l
*	ILlO UHKIN NOG NAOKROG, 3. oddaja 3 10.00 IZZIVALCI, franc, naniz., l/52
-	'3.30 HUGO-TV IGRICA
-	|H.l0 RISANKA
•- j'0.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT n 20.05 GRADE NA UDARU, amer. naniz., 23/26 e 20.30 PODARIM, DOBIM
0	20.40 POGLEJ IN ZADENI
. 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT £ 22.50 UDARI PO SPAKI, NA PRVI STRANI, z italij. film
3 SLOVENIJA 2
1	«00 Euronews - 9.15 Tedenski izbor: Svetovni ‘ I Novni utrip; 9.45 Znanost od blizu, kan. znan-
jstv. nadalj., 1/20; 10.10 Podoba podobe; 12.45 Unevi filma, islandski film -14.10 Biatlon, pos-
*	#£tek -15.25 Moški ženske -16.35 Grace na l |Waru, ponov. -16.55 Znanje za znanje -18.00
-_j ^Sloveniji -18.45 Poglej me! -19.25 Risanka -__; 20.05 V žarišču - 20.20 Forum - 20.35 In morje
Izpovedalo, amer. nadalj., 2/4 - 21.25 Studio . Cily - 22.25 TV avtomagazin - 22.55 Novice iz Ji) sveta razvedrila - 23.20 Nor na reklame, 6/15
kanala
re< 2.00 CNN poroča - 8.00 Dobro jutro - 8.05 Novi-koltt• 8.15 Obalna straža (ponov. 17. dela amer. :ki "sdalj.) -10.00 Družina Adams (ponov. 29. dela) lila' 10.25 Večni krog (ponov.) -11.20 Video strani -do112.00 Novice-16.00 Novice-16.40 Pot flamingov l6f (ponov. 5. dela) -17.45 Obalna straža (lš. dela ;eli ^M. nadalj.) -19.00 Pika na A -19.30 Družina ,v»Kdams (30. del amer. risane serije) - 20.00 : ptdežurna lekarna (63. del Špan. naniz.) - 20.35 jjl devetdeseta (oddaja o stilu) - 21.05 Umazanih Lj.dvanajst dobi novo nalogo (amer. film) - 22.45 „1 dost pike na A - 23.00 Novice - 23.05 Močna, hi-^ 'e* in lepa (ponov. amer. filma) -1.00 CNN poroča
’ k HTV 1
A 'JO TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Bar-i il dara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -n 10-05 Izobraževalni program -11.30 Program za ’ , ^roke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Ljube-’ sen (serija) -12.45 “Tulsa" (amer. film) -14.35 y ; Cfogram za otroke in mladino -16.45 Hrvaška 1 | danes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija, 54/120) y ■ 18.10 Kolo sreče -18.50 Pol ure za kulturo -19.30
*	dnevnik, vreme, šport - 20.10 Javna stvar - 20.45
-	Glasbena oddaja - 21.45 Beli golob nad Usorom ' ' (dok. oddaja) - 22.15 Poročila - 22.35 S sliko na
sliko - 23.05 Terra X (dok. film) - 23.55 Poročila
_ HTV2
a 12.20 TV koledar -17.30 Triler -18.30 Hrvaške Španije -19.00 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, 'Pon - 20.10 Kavarna “Na zdravje" (hum. serija) - 20.40 Clara’s Heart (amer. film) - 22.30 Latinica - 23.40 Ameriški film
2. tek, 12.55 (m); Kulm: Smučaski poleti 11.50 in 13.50
8.00	Euronesvs -11.00 Koncert -14.50 Podarim dobim, ponov. -15.00 Iskalca, amer. film -16.55 Košarka -18.30 Karaoke -19.30 Na vrtu - 20.05 Najboljša javna hiša v Teksasu, amer. film - 21.55 Sobotna noč
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.05 TV prodaja - 8.30 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) - 9.30 Risani film -10.25 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -11.00 Čikaške zgodbe (ponov.) -12.15 Večni krog (ponov.) - 12.45 Dance sesion (ponov.) -13.40 Video strani -17.00 Šolska košarkarska liga -17.50 Magnetoskop (kont. glasbena oddaja) -19.00 Risana serija -19.30 Devetdeseta (ponov.) - 20.00 Čikaške zgodbe (amer. film, 6. del) - 21.15 Bančni ropar (amer. film) - 23.00 Umazanih dvanajst dobi novo nalogo (ponov. amer. filma) - 0.35 Ljubezenski vodič, 8. del-1.30 CNN poroča
HTV 1
8.40	TV spored - 8.55 Poročila - 9.00 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Prizma -13.20 Risani film -13.30 Briljanten -
14.20	Svetovni reporterji-15.10 Poročila-15.15 Sinovi Nevihte -16.45 Televizija o televiziji -
18.30	Kdo prihaja na večerjo -19.14 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme -
20.10	Crossing Delancey (amer. film) - 21.45 Dok. film - 22.35 Dnevnik - 22.55 S sliko na sliko
-	23.25 Nočna premiera: Wild Palms, 1. del
HTV 2
11.40	TV koledar - 11.50 Smučarki skoki (prenos) -16.15 Morje -17.30 Policisti s srcem (12/26) -18.15 Samuel Becket (dok. serija) -
19.30	Dnevnik, vreme šport - 20.10 Dok. oddaja
-	20.45 Vidikon - 21.30 Z jadri okoli sveta - 22.05 Šport - 22.20 Hr top 20
sobota, 10. n.
Slovenija i
M5-0.20 TELETEKST
7.00	VIDEOSTRANI 7-30 TEDENSKI IZBOR:
RADOVEDNI TAČEK 7.45 KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 5/25 8.00 POD KLOBUKOM 8.50 ZGODBE IZ ŠKOUKE 9.25 UČIMO SE TUJIH JEZIKOV, angleščina, 6/11
1.50	VODN ARČEK - POJOČI PES, nem. film >1.25 ZNANJE ZA ZNANJE, ponov.
12.25 POPULARNE PESMI
13.00	POROČILA >3.05 HUGO, ponov.
U.00 SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 6/10
14.50	TEDNIK, ponov.
15.40	CHRISTY, amer. nadalj., 1/21
>6.25 STARODAVNI VOJŠČAKI, amer. dok.
serija, 12/13 >7.00 TV DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM RAZJARNIKOV1V PROMETU, tv na-
I dalj., 3/10 17.55 SLOVENSKI MAGAZIN >8.25 OZARE •8.30 HUGO-TV IGRICA >9.10 RISANKA
19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 EUROSONG '96, slovenska popevka za Evrovizijo
21.45 TURISTIČNA ODDAJA
22.10	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.40	AMERIKA, češki film
Slovenija 2
Opomba: Hintcrsloder: Veleslalom, 1 tek, 9.55,
NEDELJA, 11. II.
SLOVENIJA 1
7.45	-0.30 TELETEKST
8.00	VIDEOSTRANI
8.30	OTROŠKI PROGRAM VODNARČEK, POJOČI PES, izrael. naniz.j 4/4
9.00 ŽIVŽAV 9.45 RISANKA
10.10	PLES STOLETJA, 1/5
11.00	AMERIŠKA KNJIŽEVNOST, amer. dok. serija, 6/10
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	NAŠA PESEM, 14. oddaja
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR HUGO, tv igrica
13.35 KARAOKE, ponov.
15.00	NEDELJSKA REPORTAŽA
15.30	MIGOTANJE ASFALTA, nem. film
17.00	DNEVNIKI
17.10	PO DOMAČE
18.45	ZA TV KAMERO
19.10	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.51 ZRCALO TEDNA
20.05	NEDELJSKIH 60
21.10	POLETJE 1945, nizozem. nadalj., 2/8
22.10	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.30	VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER, sloven. film
SLOVENIJA 2
Opomba: Ruhpolding: Biatlon 4 x 7,5 km 10.25 (m); Kulm: Smučarski poleti 12.00; Košarka
19.00	(posnetek); Siera Nevada: SP v alpskih disciplinah 23.25 (posnetek otvoritve)
8.00	Euronews - 9.35 Angleška glasb, lestvica -
14.30	Tedenski izbor: Videošpon; 15.15 V vrtincu; 16.00 Tok, tok; 16.45 Poglej me!; 17.25 Lahkih nog naokrog -18.05 Na vrtu -18.40 Športna nedelja - 20.05 Razgaljeni mediji (angl. dok. serija, 4/4) - 20.55 Intervju - 21.55 Mali koncert - 22.05 Ropot, švic. drama - 0.30 Košarka
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.05 Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) - 10.00 Muppct shovv (23. del) -10.30 Magnetoskop (ponov.) -
11.15	Duša in telo (ponov. 5. dela amer. nadalj.) -12.10 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) -13.55 Replika (ponov.) -15.05 Karma (ponov.) -16.15 Šolska košarkarska liga (ponov.) -17.00 Muppct shovv (ponov.) -17.30 Mala morska deklica (sinhronizirana risanka) -18.00 Skrivnost nekega ribnika (amer. mladinski film, 1. del) -19.00 Risana serija -19.30 Siam (oddaja o košarki) - 20.00 Duša in telo (amer. nadalj., 6. del) - 20.55 Kino, kino, kino, oddaja o filmu -
21.30	Jeleni z zahoda (15. del amer. nadalj.) -22.20 Siam (ponov.) - 22.50 Bančni ropar (ponov. amer. filma) -0.40 CNN poroča
14.05	ZRCALO TEDNA
14.20	ZA TV KAMERO
14.35	FORUM
14.50	NEDELJSKA REPORTAŽA
15.20	INTERVJU
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	DNEVNIKI
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.25	TV OKO, angl. dok. serija, 3/13
18.05	SIMPSONOVI, amer. naniz., 19/48
18.30	LINGO, TV IGRICA
19.05	RISANKA
19.15	ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	NORO ZALJUBLJENA, amer. naniz., 19/22
20.30	OMIZJE
21.20	CLIVE JAMES, dok. serija, 4/4
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	UMORI, angl. nadalj., 19/20
SLOVENIJA 2
Opomba: Siera Nevada: Superveleslalom 11.20 (ž)
8.00	Euronevvs - 8.25 Tedenski izbor: Učimo se tujih jezikov, angleščina, 6/11; 8.50 Ljudje in zemlja; 9.20 V žarišču; 9.35 Policist s srcem, av-stral. naniz.; 10.20 Studio City; 12.40 Eurosong ’96, slov. popevka za Evrovizijo; 14.15 Sobotna noč; 15.15 Športni pregled -15.15 Noro zaljubljena, ponov. 18. dela -16.10 Učitelj, franc, nadalj., 17/24 - 17.00 Siera Nevada ’96 -18.00 Po Sloveniji -18.45 Izobraževalna oddaja -19.15 Ameriška glasb, lestvica - 20.10 Osmi dan - 20.40 Športna informativna oddaja - 21.00 Urar iz st. Paula, franc, film - 22.45 Brane Rončel izza odra
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.00 Dobro jutro - 8.15 Obalna straža (ponov. 18. dela) -10.00 Družina Adams (ponov.) -10.25 Jeleni z zahoda (ponov. 15. dela) -11.15 Žametne vrtnice (ponov.) -12.45
• Video strani -16.00 Novice -17.15 Siam (ponov.) -17.45 Obalna straža (19. del amer. nadalj,) -
19.00	Pika na A -19.30 Družina Adams (amer. naniz., 31. del) - 20.00 Zlata dekleta (amer. hum. naniz.) - 20.30 Obiskovalci iz vesolja (amer. film) - 22.10 Rodeo (kont. glas. oddaja) - 23.00 Novice - 23.05 Gost pike na A - 0.00 CNN poroča
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
13.30	ZGODBE IZ ŠKOUKE
15.35	SVET NA ZASLONU, ponov.
16.25 SLOVENSKI UTRINKI, oddaja madžarske tv
17.00	DNEVNIK 1
17.10	MALE SIVE CELICE, kviz
18.00	IZZIVALCIJranc. naniz., 3/52
18.30	KOLO SREČE-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	DOSJE J. K., domača serija, 1/3 20.55 DESET NOŽEV V SRCU, Šved. film
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.05	COSBYJEVI PRIMERI, amer. naniz., 1/13 23.50 GLAVNI OSUMUENEC, angl. naniz., 1/6
SLOVENIJA 2
9.00	Euronevvs -12.25 Tedenski izbor: Prisluhnimo tišini; 12.55 V žarišču; 13.25 (Ne)znani oder; 14.15 Somrak stoletja; 15.45 Migotanje asfalta, nem. film; 17.05 In morje bo povedalo, ponov. -18.00 Po Šloveniji-18.45 Izobraževalna oddaja -19.15 V vrtincu - 20.05 V žarišču - 20.35 Športna sreda - 22.30 Koncert
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.00 Dobro jutro - 8.05 Novice - 8.15 Obalna straža (ponov. 20. dela) -10.00 Družina Adams (ponov. 32. dela) -10.30 Tvegani podviti (ponov.) -11.00 Caught in The Acet (ponov.) -12.00 Novice -12.30 Video strani -
16.00	Novice -16.45 Živeti danes (ponov.) -17.15 Državnik novega kova (ponov. 23. dela) -17.45 Obalna straža (21. del amer. nadalj.) -
19.00	Pika na A -19.30 Družina Adams (33. del amer. risanke) - 20.00 Sirene (23. del amer. naniz.) - 20.50 Replika (kont.-kontliktna oddaja) -
22.00	Dance session (oddaja o plesu) - 22.30 Gost pike na A - 22.45 Burleska - 23.00 Novice -
23.35	Video strani - 0.00 CNN poroča
PONEDELJEK, 12. II.
SLOVENIJA 1
9.45-0.25 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI 10.25 OTROŠKI PROGRAM
ZVEZDICA ZASPANKA, lutkovna igri-
10.50 PRITLIKAVČKI, angl. nadalj., 9/12 11.15 VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER, ponov.
13.00	POROČILA
1305 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 13.50 TEDENSKI IZBOR UTRIP
(j DOLENJSKE fl BELE KRAJINE |j			
■	e		■
			
		|Jo3.0 MHZ JI	


TOREK, 13. II.
SLOVENIJA 1
9.45-0.05 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.30	OTROŠKI PROGRAM
DREJČEK IN TRIJE MARSOVČK1,8/10
10.50	PESNIKI O OTROCIH 11.15' KRALJ VETRA, angl. film
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
14.30	TEDENSKI IZBOR AMERIŠKA KNJIŽEVNOST, amer. dok. serija, 6/10
15.00	OBZORJE DUHA
15.30	ROPOT, švic. drama
16.20	MOSTOVI
17.00	DNEVNIKI
17.10	OTROŠKI PROGRAM KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 6/25
17.25	ANETA, češka nadalj., 1/6
18.05	IZZIVALCI, franc, naniz., 2/52
18.35	KOLO SREČE-TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	KO SE SRCA VNAMEJO, amer. naniz, 18/20
20.30	SVET NA ZASLONU
21.20	ROKA ROCKA
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 POSLOVNA BORZA
23.00	UMORI, amer. naniz, 20/20
SLOVENIJA 2
Opomba: Siera Nevada: Superveleslalom 11.20(m)
9.00	Euronews - 9.20 Tedenski izbor: Osmi dan;
9.50	Starodavni vojščaki, amer. dok. serija; 10.20 Slovenski magazin; 11.50 Tv avtomagazin; 12.40 Nedeljskih 60; 13.40 Objem (ponov.); 14.35 Balet -15.15 Shingalana, avstral. dok. nadalj, II 4 -16.30 Ko se srca vnamejo, ponov. 17. dela -
16.05	Okus po zločinu, ponov. 6. dela -17.00 Siera Nevada '96 -18.00 Po Sloveniji -18.45 Prisluhnimo tišini -19.15 Videošpon - 20.05 V žarišču - 20.35 Učitelj, franc, nadalj, 18/24 -
21.35	(Ne)znani oder - 22.25 Somrak stoletja
KANALA
7.00	CNN poroča - 8.00 Dobro jutro - 8.25 Obalna straža (ponov. 19. dela) -10.00 Družina Adams (ponov.) -10.25 Dežurna lekarna (ponov. 63. dela) -11.25 Video strani -16.00 Novice -16.30 Rodeo (ponov.) -17.15 Risana serija -17.45 Obalna straža (20. del amer. nadalj.) -19.00 Pika na A - 19.30 Družina Adams (32. del. amer. risane serije) - 20.00 Hermanova glava (amer. naniz.) - 20.30 Državnik novega kova (angl. naniz.) - 21.00 Živeti danes (dok. oddaja) - 21.30 Tvegani podvigi (dok. oddaja) - 22.00 Caught in The Act (dok. oddaja o glas. skupini) - 23.05 Gost pike na A - 0.00 CNN poroča
DELIMEX, d.o.o.
vam nudi naslednje storitve:
—	Prevoz blaga doma in v tujini do 2300 kg ter 16 m3 volumna.
—	V nujnih primerih pošiljko pripeljemo do 2000 km oddaljenih krajev v 24-tih urah.
—	Sposojamo tovorno prikolico, primerno za vleko z osebnim vozilom.
—	Iščemo razvoz vašega blaga po Sloveniji in po Hrvaški.
Telefon: 068/27937, tel./fax: 068/20557 MOBITEL: 0609/638598
KVARTET ŠUŠTARJI - Šuštarji, ki jih je večinoma mogoče slišati le v okolici Bizeljskega, so po sestavi zelo zanimiv ansambel. Posebno navdušenje med poslušalci požanjejo na račun najmlajšega člana, tretješolca Grega Mihelina (desno), ki igra bariton, sicer pa zna razpotegniti tudi meh harmonike. Z mladim ansamblom nastopa tudi veteran na področju brežiške narodnozabavne glasbe, klarinetist Franc Požar. Gonilna sila v ansamblu je starejši Mihelinov fant Robi (levo), ki je še kot osnovnošolec uspešno nastopal v šolskem ansamblu Fru-fru, zdaj pa skupaj s sošolcem iz Škofje Loke (s harmoniko) nadaljuje v glasbi s svojim ansamblom. (Foto: B. D. G.)
ČETRTEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -11.00 Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje -13.30 Vreme in mi
-	4.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček -
18.20	Kronika - 19.30 - 24.00 Kinetoskop, Altcrgodba
PETEK
4.30	- 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved
-	12.00 BBC, osmrtnice-12.15 -13.00 NZ želje -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30
-	24.00 Večerni program
SOBOTA
6.00	Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev -12.00 BBC, osmrtnice -
12.15	- 13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke -
14.00	-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki i n odmevi -17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program
NEDELJA
6.00	Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel -8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi - 12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program (ob 21.30 Dce Jay Time)
DIGITAL STUDIO ALOJZIJ SLAK - Sin bolj znanega očeta je v sredo v domači hiši na Gunceljski 14 v Ljubljani odprl moderno opremljen video-studio. Digitalna montaža bo še kako prav prišla ansamblom pri izdelavi njihovih videospotov, naprave pa omogočajo prenekatere možnosti izdelave reklamnih posnetkov, na voljo je preko 400 digitalnih efektov, snemanje animacij in podobno. Gostje na otvoritvi so bili številni ugledni televizijski delavci, vodje ansamblov m drugi. Med njimi tudi urednik Studia D Jože Musa ih režiser Jože KloboveS, ha sliki v pogovoru z novopečenim podjetnikom Alojzijem Slakom. (Foto: J. Pavlin)
NOVA KASETA SKUPINE OBJEM - Skupina Objem je na Dolenjskem dobro znana, saj ima za sabo že kar nekaj let delovanja. V tem času je skupina sicer preživela precej kadrovskih sprememb, zadnja leta pa je zajadrala v pop vode. Pred kratkim je izšla druga kaseta v tem žanru, ki nosi naslov “Odšel bom Avtor večine skladb na kaseti je vodja skupine, nadvse prizadevni Tugomir Androja, brez njega pa si današnjega Objema ne bi mogli predstavljati. Kaseto odlikujeta prijetna glasba ter specifičen in razpoznaven zvok Tugomirja Androje. Skupina Objem je pred kratkim gostovala v oddaji Poglej in zadeni, v živo pa lahko slišite zvoke plesne glasbe skupine Objem in se ob njih zavrtite vsak petek in soboto v restavraciji Tango na Otočcu.
SREDA, 14. II.
SLOVENIJA 1
9.45 - 0.55 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.10	TEDENSKI PROGRAM OČETOVE BARVE
10.25	SKOK MED ZVEZDE, novoze-land. naniz, 6/14
10.50	ROKA ROCKA
11.40	RAZGAUENI MEDIJI, angl. dok. serija, 4/4
12.30	NAŠA PESEM, 14. oddaja
PETEK, 9.2.
5.30	Domača glasba - 7.00, 9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -
12.30	Mali oglasi - 13.00 Glasbene želje -
15.00	Poročila - 15.30 Grmski vulkan -
17.00	Srakin TV izbor - 18.00 Poročila -
18.10	Ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Evergrccni - 22.00 Kviz z cvcrgrccni - 24.00 Nočni skok
SOBOTA, 10.2.
5.30	Dobro jutro - 7.00 in 9.00 Poročila -
9.15	Praktični kotiček - 10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja -
11.00	Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice -13.00 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Sraka ima dolgi rep -18.00 Poročila -18.10 Obisk -21.00 Sobotna super veselica -1.00 Polke, valčki in popevke
NEDELJA, 11.2.
8.00	Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja -10.00 Mali ogiasi -11.00 Poročila -11.10 Vinogradniška oddaja -
12.00	Javljanje z Bizeljskega - 12.30 Čestitke, mali oglasi in domača glasba - 15.00 in 18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca -
22.30	Ves ta jazz
PONEDLJEK, 12.2.
5.30	Domača glasba - 7.00 in 9.00 Poročila
-	9.30 Športni pregled - 11.00 Poročila -
12.00	Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -15.30 Popevka tedna - 16.00 Sračje gnezdo - 17.00 Aktualna oddaja - 18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 19.00 Rockovnik - 22.00 Koncert
-	23.00 Romantika

DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Jožefi Majdič iz Dolenje vasi. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1 (3) Ne lažem - ANS. MIRO KLINC 2(1) Snežni valček - ANS. RUBIN
3	(2) Planinska - ANS. BISTRIŠKI ODMEV
4	(6) Slovenskim družinam - ANS. VINKA CVERLETA
5	(8) Mama - ANS. STOPAR
6	(4) Na božič nihče ni sam - ANS. NAGELJ
7	(9) Ti ne veš - NAS. TONIJA HERVOLA
8	(5) Potepuh - ANS. LOJZETA SLAKA
9	(-) Ostanimo Slovenci - ANS. CVET
10	(7) Sreča - ANS. MESEČNIKI
Predlog za prihodnji teden: Gorski kralj - FANTJE IZPOD ROGLE
H-----------------------------------------------------H
KUPON ŠT. 6
Glasujem za:___________________________________________
Moj naslov: _________________________________________
. Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto ^
Q\__________________________
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO___________
Gozdno gospodarstvo Novo mesto, n.sub.o. Novo mesto, Gubčeva 15 Delavski svet
razpisuje
prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili
- direktorja delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Novo mesto
Kandidat mora poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje:
visoko strokovno izobrazbo,
najmanj 7 let delovnih izkušenj na odgovornih položajih v gospodarstvu,
strokovne in organizacijske sposobnosti.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov:
Gozdno gospodarstvo Novo mesto, n.sub.o., Gubčeva 15, 68000 Novo mesto, z oznako “za razpisno komisijo”.
Kandidate bomo o izidu obvestili v 8 dneh po sklepu o izbiri.

P.E
Ljubljanska 27 -Tel.: 068 / 323 000 ,™
y//
mm
Pooblaščen zastopnik za svetovanje, montažo in servis mobitel.
Podjetje za izdelavo raznovrstnih kovinskih izdelkov K0VIN0PLAST, p.o., Jesenice na Dolenjskem * v stečaju
68262 Jesenice na Dolenjskem
objavlja
na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. St 15/94 z dne 31.1.1996 prodajo nepremičnega premoženja z javno dražbo, ki bo dne 23.2.1996 ob 10. uri v prostorih Okrajnega sodišča v Krškem, Cesta krških žrtev 14, soba št. 19:
1.	Objekt: poslovno proizvodni objekt skupne površine 1.481 m2, varilnica površine 35 m2 in vratarnica, vsi stoječi na parcelnih številkah 305, 288/3 in 288/46, pripisanih k vi. št. 1107 k.o. Velika Dolina, in pare. št. 288/55, 288/56, 288/57, 288/58, pripisanih k vi. št. 2004 k.o. Velika Dolina, skupaj s pravico uporabe navedenih parcel.
2.	Izklicna cena: 555.000 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
3.	Pogoji za sodelovanje, sklenitev pogodbe in ostalo:
3.1.	Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki plačajo dva dni pred dnevom dražbe varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun pri APP Brežice št. 51620-690-86494, ali v enakem roku predložijo stečajnemu dolžniku nepreklicno bančno garancijo prvorazredne domače ali tuje banke na prvi poziv in brez ugovora v višini zneska varščine.
3.2.	Pred začetkom dražbe morajo dražitelji predložiti dokaz o plačilu varščine, fizične osebe potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, pravne osebe izpisek iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da dražitelj ni tuja pravna oseba, ter pooblastilo za zastopanje dražitelja.
3.3.	Najuspešnejši dražitelj mora skleniti pogodbo o nakupu v 8 dneh po dražbi in v celoti plačati kupnino najpozneje v treh mesecih po sklenitvi pogodbe, Če ne sklene pogodbe ali ne plača celotne kupnine v določenem roku, se dražba in prodaja razveljavita, varščina pa obdrži. Varščina se obdrži tudi v primeru, če od nakupa odstopi morebitni edini dražitelj.
3-4.Ce kupec plača kupnino v roku, ki je daljši od 15 dni, je dolžan plačilo kupnine pred sklenitvijo prodajne pogodbe zavarovati s predložitvijo nepreklicne bančne garancije na prvi poziv na izliciti-rani znesek kupnine, zmanjšan za varščino. Garancija mora biti izdana ali potrjena s strani slovenske ali tuje prvorazredne banke in veljavna še 30 dni po izteku roka za plačilo kupnine.
3.5.	Varščina se kupcu po odbitku stroškov prodaje vračuna v kupnino, drugim dražiteljem pa se vrne v 3 delovnih dneh po dražbi, brez obresti.
3.6.	Prometni davek in vse morebitne druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva in vpisom v zemljiško knjigo plača kupec.
3.7.	Nepremičnina se prodaja po načelu “videno - kupljeno", kasnejših reklamacij glede stvarnih napak se ne upošteva. Nepremičnino lahko kupec vzame v posest, ko je kupnina v celoti plačana. Stečajni dolžnik si pridržuje pravico obdržati del prostorov v brezplačnem najemu za potrebe končanja stečajnega postopka in za arhiviranje poslovne dokumentacije.
Nepremičnina je deloma oddana v zakup (proizvodna hala A4) in ima zakupnik na tem delu predkupno pravico v primeru morebitne prihodnje prodaje po delih. Zakup preneha s sklenitvijo prodajne pogodbe za nepremičnino.
3.8.	Vse dodatne informacije je mogoče dobiti pri stečajnem upravitelju Bojanu Klakočarju na tel. (0608) 22-432, ogled nepremičnine pa je za resne dražitelje možen po predhodnem dogo-
voru	Stečajni upravitelj
Bojan Klakočar
fime/i&vzna on na^/oai^M, x&a/cJ mvz&atZe,	i<n i»e/ičone on
fennva/ne /oofee/o; medocini/ct^, /caJc/Mnecpa ielde ... iode/onjec naZiJi zdvantno/ocni-izama/va. G-4/c^ ie rjena /o/<z^ocljna meč doČaJcme teedč : cddncomo- dencjczco/i/evmjAtm o/ou&o^n. c$Ce dto/eja ncom xcoujicjo.
PREPUSTIMO SE PRIJETNEMU OBČUTKU TOPLOTE
Za Vaše zdravje in oddih smo pripravili osnovne hotelske programe, ki vsebujejo:
-polni penzion za eno osebo v dvoposteljni sobi.
-jutranjo telovadbo pod strokovnim vodstvom, kopanje v termalni vodi v bazenih ali kabinah.
-vsak petek in soboto nočno kopanje do 22. ure.
-vodene sprehode v okolico Dobrne.
-družabni in kulturni program.
-v pet- in večdnevnih programih je vključen tudi posvet z zdravnikom.
T
G
CENIK do 03. marca 1996
TOPLICE DOBRNA, 63204 DOBRNA tel. 063/778 110, 778 023, fax 063/778 034
HURA, POCrmiCE!
rrr"1 brapl°en°hnmm snio
Štw:
objekt	5 dni	7 dni	10 dni	14 dni
HOTEL DOBRNA****	34.700	47.460	66.360	90.930
HOTEL DOBRNA**** manjša dvoposteljno soba	31.230	42.714	59.720	81.830
VILA HIGIEA ****	38.400	52.640	73.620	100.856
HOTEL ŠVICARIJA***	30.700	42.210	58.900	80.668
ZDRAVILIŠKI DOM**	20.160	27.601	38.660	52.976
KROJAŠKO PODJETJE, TREBNJE tel./fax: 068/44-080 GUBČEVA CESTA 28, TREBNJE
razpisuje prosto delovno mesto
vodja računovodsko-finančne službe
Od kandidatov pričakujemo:
—	višjo ali srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri
—	obvladovanje dela z računalnikom
—	10 let delovnih izkušenj, od tega 5 let na enakem delovnem mestu.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidate prosimo, da pošljejo prijavo z dokazili o strokovni izobrazbi, življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj na gornji naslov.
Rok prijave je 8 dni po objavi razpisa.
Direktor delniške družbe PIONIR STANDARD, družba za gradnjo in inženiring, d.d., Novo mesto vabi k sodelovanju mlajše strokovnjake z višjo in visoko strokovno izobrazbo, ki so pripravljeni prevzeti odgovorne naloge na področju vodenja komerciale, financ, računovodstva oz. prevzeti naloge vodenja projektov na področju gradbene operative doma in v tujini.
Družba je zaključila proces privatizacije in je v preteklem poslovnem letu dosegla spodbudne poslovne rezultate. V družbi je zaposleno 490 delavcev.
Temelji poslovne in razvojne strategije družbe so:
*	kvaliteta storitev,
*	doseganje odločnosti v poslovanju,
*	spodbujanje inovativnosti in samostojnosti zaposlenih. Vse potrebne informacije o podjetju in razpisanih prostih delovnih mestih lahko kandidati dobijo osebno pri direktorju družbe ali na telefon (068) 321-712.
Prijave kandidatov sprejema do 1.3.1996.
$ SUZUKI
POSEBNA PONUDBA
SWIFT 1.3 GX
airbag, bočne ojačitve vrat, cen. zakl., el. ogledala
SAMO 15.990 DEM
SVVIFT BALENO SAMURAI LX VITARA LX VITARA 5
že za 14.990 DEM že za 18.990 DEM 22.990 DEM 31.490 DEM 36.700 DEM
Najugodnejši krediti že od TOM + 6% Leasing
m
AAARUTIM
Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov
PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791
Turistična pristojbina: 130 SIT dnevno za osebo.
UPOKOJENCEM podarjamo še dodatni 15% popust.
V Hotelu Švicarija imajo vsi gostja 25% popusta, kar je zgornja meja. Dodatno še ugodnosti za otroke. Možnost plačila z zamikom-
BDEJB
Seidlova 4 Tel./fax: 068/22 903
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
onnn
fi
| BRAVO & BRAVA J
že za 22.300 DEM
V ceni je vključeno: AIR BAG, blokada vžiga, proti požarni sistem, avtoradio, tonirana stelda, po višini nastavljiv voz. sedež, tretja zavorna luč...

PUNTO že od 16.500 DEM TEMPRA 1.6SX že za 24.500 DEM popust pri gotovinskem plačilu
•	UGODNI KREDITI ŽE OD j
•	VOZILA NA ZALOGI
•	MENJAVA STARO ZA NOVO
G.P.B. d.o.o.Brežice,Poslovalnica Novo mesto.Seidlova 4
naoiiu
£
ELEKTROTEHNA SET
Novi trg Novo mesto
*	ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIAL
*	GOSPODINJSKI APARATI
*	MALI GOSPODINJSKI APARATI
*	AKUSTIKA
UGODNO
OD 5. do 25. FEBRUARJA 1996
TV aparat 51 cm TTX Goldstar	49.900 SIT
Glasbeni stolp 101 Goldstar	47.900 SIT
Klaviature GEK 525 Goldstar	65'000 SIT
Vabimo vas na novo lokacijo trgovine Elektrotehna na Novem trgu. Veseli bomo vašega obiska!
AVTOHISA
Servisno prodajni center Nov« mesto d.d.
PESTRA PONUDBA RABLJENIH VOZIL PO | ZNIŽANIH CENAH
R 5 C/3V PLUS, met. siva R 5 C/3V, TS, bela barva FIAT TEMPRA 1.6 SX, rdeča met.
R 19 RT 1.8/5V, bela barva R - SAFRANE RT 2.2 Si, met. rdeča CITROEN AX 1.1/5V, bela b. CITROEN AX 11 /5V. bela b.
GOLF JXD, plava barva
L. 93, 55000 km L. 93, 49000 km L. 92,144000 km L. 94,21000 km L. 95, 39000 km L. 89, 96000 km L. 89, 93000 km L. 89,89000 km
9.230 DEM
9.450	DEM 12.660 DEM 26.050 DEM 40.900 DEM
7.370 DEM
6.450	DEM 10.400 DEM
Vsa zgoraj navedena vozila si je možno ogledati vsak dan od 7. do 17. ure, v soboto od 7. do 12. ure.
Ugoden kredit na eno, dve, tri in štiri leta!
I NTARA
BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA, D.D.
mnogi so preko nas že
VNOVČILI SVOJ CERTIFIKAT.
TO LAHKO STORITE TUDI VI!
*	Trgovanje z delnicami Kolinske
*	Prenos lastništva delnic
Mercatorja
*	Informacije o privatizacijskih delnicah
*	Upravljanje premoženja strank
INTARA - PRAVA IZBIRA
Tel.:(061) 137-73-73,137-74-74, 137-75-75, 173-44-44
Fax:(061) 173-44-80
§StS»LUKY
DO LADE BREZ DENARJA
Ne razmetavajte denarja Vprašajte pri nas, kjer dobite LADO na gotovo najugodnejši kredit!
Nudimo tudi kredite in leasing za rabljena vozila.
Tel. 068/24-612
VIZIJA POSTALA DELNIČAR KRKE
Vizija je v javnih prodajah za gotovino kupila delnice Krke, tovarne zdravil iz Novega mesta, Leka in Petrola iz Ljubljane
V dosedanjem poteku privatizacije je na dveh javnih dražbah, kjer je sodelovala, kupila deleže devetih podjetij, med katerimi so najpomembnejši nakupi paketov delnic podjetij Interevrope iz Kopra, Lisce iz Sevnice, Konfekcije Komet iz Metlike in IGM Strešnik iz Dobruške vasi.
Poleg sodelovanja na javnih dražbah je DPB Vizija, pooblaščena investicijska družba, v okviru javnih prodaj za gotovino kupila tudi delnice uspešnih podjetij, kot so Krka, tovarna zdravil iz Novega mesta, Lek, tovarna farmacevtskih izdelkov, d.d., Ljubljana, in Slovenska naftna družba Petrol iz Ljubljane. Navedeni nakupi delnic predstavljajo majhen delež v strukturi nalceb DPB Vizije, je pa iz tega razvidno, da Vizija uresničuje zastavljeno nalcžbeno politiko -
vlaganje v najuspešnejša podjetja.
Z VIZIJO POSTANITE DELNIČAR KRKE, LEKA, PETROLA, INTEREVROPE...
Izjava:
Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijo, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto.
Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe
Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika.
POOBLASTILO

Kako vložiti certifikat v VIZIJO za delnice II. emisije
Spoštovani lastniki certifikatov!
Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov za delnice II. emisije, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju.
Postopek vpisa je preprost:
1.	Izpolnite in podpišite pooblastilo.
2.	Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 68000 Novo mesto:
•	izpolnjeno in podpisano pooblastilo,
•	certifikat (obvestilo SDK).
3.	Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti.
IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami)
NASLOV IMETNIKA
EMŠO
Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT
DAN MESEC LETO
KRAJ
PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA
KREKOVA BANKA d.d.
PONUDBA ZA OBČANE
KREDITNA PONUDBA
a) gotovinski krc d M z odplačilno dobo do 3 let po sledečih obrestnih merah:
doba	komitenti	nekomltentf
• od 3 mes.do 1 leta	TOM + 9.5 %	TOM + 11.5 %
• od 1 do 2 let	TOM +12%	TOM + 14%
• od 2 do 3 let	TOM + 13%	TOM + 15%
b) namenski krediti ( nakup avtomobila, pohištva, bele tehnike, napeljave centralnega ogrevanja,...) z odplačilno dobo do 4 let po obrestnih merah
od TOM+ 6% dalje.
Banka za pridobitev kreditov ne pogoju|e vezave depozitov In poslovnega sodelovanja z banko
TOLARSKO VARČEVANJE
Obrestna mera
Vpogledna sredstva Vezana sredstva
•	depoziti od 31 dni do 90 dni
•	depoziti od 91 dni do 180 dni
•	depoziti od 181 dni do 1 leta
•	depoziti nad I letom
2 % letno TOM + 4,5%
TOM + 5%	D + 4,25 %
TOM + 5,5 %	D + 4,75 %
TOM + 6.5 %	D + 6 %
Pri vezavi depozitov nad 200.000 SIT se obrestna mera poveča glede na višino zneska depozita-, nad 200 000 do 1.000 000 SIT	0.25 %
nad 1.000.000 SIT	0.5 %
nad 10,000.000 SIT	1%
devizno varčevanj
Vpogledna sredstva Vezana sredstva
•	depoziti od 31 dni do 90 dni
•	depoziti od 91 dni do 180 dni
•	depoziti od 181 dni do I leta
•	depoziti nad I letom
Valuta (letna obrestna mera v %)
DEM	ATS	ITL	FRF	USD	CHF
2.8	2.8	6.8	3.0	1.6	1.1
3.2	3.2	8.8	3.5	2.5	1,4
3.05	3.05	8.8	3,55	3.0	1.4
3.05	3.05	8.5	3.5	3.0	1.4
3.6	3.6	10			1.5
Obrestna mera do 90 dni je fiksna, nad 90 dni pa spremenljiva.
Pričakujemo Vas na telefonskih številkah:
068 / 322-190 In 068 / 322-191
ZAHVALA
V 61. letu nas je po dolgi bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
Pod Cvingerjem 20, Dolenjske Toplice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
JOŽEFA AŠ
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustila draga teta
ANTONIJA
KASTELIC
roj. Vidmar
z Vinjega Vrha 14 pri Semiču
ali osebno v enoti banke od ponedel|ka do petka v času: od 8.00- 12.00 In 13 00 15.30
Veselimo se sodelovanja z Vami v skupni želji:
“DA BO DENAJt V SLUŽBI ČLOVEKA I”
ZAHVALA
Ljubil si življenje, naravo, ljubil si svoj dom in delo, a v težkem trpljenju odSel si v prerani večni dom.
V 70. letu nas je po zahrbtni bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče, praded in stric
ALOJZ REMAR
V	z Velikega Cirnika 25
tl
tl Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga obiskovali v času J bolezni na njegovem domu in mu pomagali, zdravstvenemu vi ! osebju, gasilcem, rudarjem, govornikoma za poslovilne be-vf sede, pevcem za zapete žalostinke ter g. župniku in kaplanu j za lepo opravljen obred. Zahvala vsem, ki ste pokojnemu j) darovali cvetje, sveče in za sv. maše, ga pospremili na zadnji poti in nam kakorkoli pomagali. Se enkrat vsem lepa hvala!
Žalujoči: žena Marica, hči Ani, sin Alojz, hči Mari in sin Zdravko z družinami
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter g. župniku za lepo opravljeapogreb. Vsem iskrena ,	hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 20. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi
BORIS KRALJ
iz Močvirja pri Bučki
Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, pokojnemu podarili cvetje in sveče ter ga spremili na zadnji poti. Posebej hvala za pomoč KZ v Metliki in enoti v Ljubljani, zdravnikom in osebju Infekcijskega oddelka v Novem mestu za lajšanje bolečin v zadnjih dneh. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga
SLAVKA
roj. Drenik
gostilničarka v Trebnjem
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebju Internega oddelka za vso skrb in g. župniku za lep obred slovesa. Posebna zahvala gospem Mimici, Angeli in Marici za vso skrb in nego v času njenega bivanja v Novem mestu.
Vsi njeni
Novo mesto, februar 1996
ŠPRINGER
V SPOMIN
11. februarja mineva leto žalosti, bolečine in trpljenja, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče,brat, stric, dedek in tast
JANEZ DURINI
iz Novega mesta
Ne solze ne čas nas ne morejo potolažiti, saj se vedno znova sprašujemo, zakaj. Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in prinašate cvetje, prisrčna hvala!
Vsi, ki ga imamo radi Novo mesto, Črnomelj, Kočevje, Ljubljana
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA POLJANEC
z Bučke
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in dali za sv. maše ter jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Lepa hvala tudi g. župniku za opravljeno poslednje slovo ter cerkvenemu zboru za lepo zapete žalostinke. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
SREDNJA ŠOLA ŽE PRIHODNJE LETO
LITIJA - Prebivalci Litije že nekaj let razmišljajo o ponovni oživitvi srednje šole. Svojo naklonjenost so pokazali tudi na ministrstvu za šolstvo in šport ter na republiškem zavodu za šolstvo. Dogovorili so se, da lahko kmetijski center z dvema oddelkoma zaživi že v šolskem letu 1977/78.
Prostori so zagotovljeni v OŠ Gradec, pa tudi z osebjem ne bo težav. Pobuda o ustanovitvi srednje šole v Litiji bo ugodno sprejeta tudi v javnosti, saj dijakom iz Litije šolanje v Ljubljani vzame veliko časa in denarja.
M. Š.
• Človek je rojen za to, da se preseže. (Mounier)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
ALOJZIJA SLAVKA BUKOVCA
z Uršnih sel, Vaška cesta 71
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in mu izkazali spoštovanje. Hvala vsem za izraze sožalja in upoštevanje želje, da namesto cvetja sredstva nakažete Skladu za drage medicinske instrumente pri OO RK Novo mesto. Posebej se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Uršna sela, govornikoma in pevcem.
Žalujoči: žena Pavla, sin Slavko z družino, hčerka Branka, sestra Milena z družino in brat Bruno z družino
fr

\ ' 1 >
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi moža in očeta, brata, sina in zeta
FRANCA
ROZMANA
iz Prečne 41
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena iskrena sožalja, za vse podarjeno prelepo cvetje in sveče ter svete maše. Posebno se zahvaljujemo družinam Muhič, Mrvar, Senica ter Tkanini, TD Straža, Tovarni Intertob Novo mesto za finančno pomoč, trobentaču za zaigrano Tišino, g. župniku iz Prečne za opravljene molitve in lepo opravljen obred. Vsem in vsakomur, ki je imel našega Francija rad, iskrena hvala za spremstvo k njegovemu preranemu zadnjemu domu.
Žalujoči: žena Nada, sinova Matjaž in Marko v imenu vsega sorodstva
ZAHVALA
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki tako boli.
V 37. letu nas je zapustil naš dragi mož, očka, sin, zet in svak
ALOJZ
SLAVKO
POTOČAR
iz Adamičeve ul. 61 v Novem mestu
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, za vsa izrečena sožalja, pomoč, za darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste našega ljubega Slavka pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Barbara, Aleksandra, Eva, mama, oče in vsi, ki smo ga imeli radi
ZDRAVNIK V GABROVKI IN NA DOLAH?
LITIJA - Na zadnji seji občinskega sveta je župan Mirko Kaplja dal informacijo o delovanju zdravstvenih postaj v Gabrovki in na Dolah. Nekaj več pacientov prihaja na Dole, zato je predlagal, da obe zdravstveni postaji do nadaljnjega obratujeta enkrat na teden
kot do sedaj. Občina bo še naprej iz proračuna zagotavljala del sredstev.
V kratkem se predvideva avtobusna povezava Litija - Gabrovka - Litija in morda bo celo ceneje voziti paciente na pregled v zdravstveni dom Litija.
To je vprašanje, o katerem bodo svetniki litijskega občinskega sveta razpravljali predvidoma v mesecu marcu.
M. Š.
ZAHVALA
Življenje celo si garal, vse za dom in družino dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
Po kratki in hudi bolezni nas je v 68. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric
JOŽE LUKŠIČ
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, pokojniku podarili cvetje in sveče. Hvala sorodnikom in vaščanom za pomoč, Nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto za skrbno nego, g. župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala sodelavcem Krke, Laboda in Revoza ter vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, tast in stric
MATJAŽ KOCJAN
iz Biča pri Vel. Gabru
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in pokojniku darovali cvetje in sveče, ter za izrečena sožalja.Posebna zahvala dr. Humarju, višji medicinski sestri Mihevčevi za izredno skrb in pomoč v bolezni, župniku za lepo opravljen obred, pevcem, Društvu upokojencev, gasilcem, vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala vsem!
Žalujoči: sinova Brane in Jože, hčerki Mirna in Vera z družinami
ZAHVALA
V 60. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
ROZALIJA
HOČEVAR
roj. Goršin
Brezovica 8
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, pokojni darovali cvetje, sveče, sv. maše in našo mamo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred in govornici Udovčevi za ganljive besede slovesa.
Žalujoči: sinova Jože in Franc z družinama, bratje in sestra z družinami ter ostalo sorodstvo
RAZGLEDNICI
RAKE
RAKA - Na Raki so lani izdali razglednici kraja. Fotografije zanju je prispevala domačinka Vida Lesjak, izdal in založil ju je Župnijski urad Raka, tisk pa je delo Jordantiska iz Krškega. Razglednici predstavljata panoramo Rake s poudarkom na farni cerkvi.
TRIO NOVINA V VELI DOLINI
VELIKA DOLINA - V sobo 10. februarja, ob 18. uri bo v a osnovne šole Velika Dolina d brodelni koncert družinskega t Novina pod geslom “Samo živi nje za druge je vredno življenji Zbrani denar bo namenjen bi nim otrokom.
%
ZAHVALA
V 31. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, sin, brat in stric
CIRIL PRAH
z Broda 19, Podbočje
Z globoko žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem so-ro^nlk.om’ vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala celotnemu kolektivu M - Agrokombinat in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Slavica, ata, mama, brat in sestra z družino
ZAHVALA
V 34. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in stric
SILVO
ŠKRBEC
Ratež 29, Brusnice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo bližnjim in daljnim sorodnikom za cvetje, vence in sveče, sosedom za denarno pomoč, nočno varovanje ter vsem dobrim ljudem za izraze sožalja in spremstvo pokojnega na njegovo zadnje počivališče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste pokojnega v tem njegovem kratkem življenju spoštovali in imeli radi, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mama, brata Slavko in Marjan z družinama, sestra Milena z družino, sestra Bernardka z možem Jožetom ter ostalo sorodstvo
r?

m"-
mtm
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka
JOŽETA
MIŠJAKA
z Vrha pri Ljubnu 9
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, vaščanom in znancem za podarjene vence, cvetje in sveče ter izrečeno globoko sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni LD Padež, ki je nadvse lepo pospremilo pokojnika na za<Jnji Pot'- 8- župniku Cirilu za lepo opravljen obred, družini Vesel iz Malega Podljubna za vsestransko pomoč, kemični čistilnici Gole, Tovarni zdravil Krka- Ampulnemu oddelku, patronažni sestri Marinki ter dr. Koklju, SKŠ Grm in vsem ostalim, ki ste pokojnega Jožeta pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Po hudem in dolgem trpljenju je ugasnilo življenje naše drage mame, sestre, babice, prababice in tete
ANČKE ŽAREN
iz Nemške vasi 1
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pokropili, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, počastili njen spomin s cvetjem, svečami in svetimi mašami ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župnikoma, pevcem za žalostinke, pogrebcem ter govornikom za poslovilne besede.
Vsi domači
OSMRTNICA
Mnogo prezgodaj je umrl naš upokojeni sodelavec
ALOJZ BUKOVEC
z Uršnih sel 29
skladiščni delavec v Programu Zelena zdravila
Od pokojnega sodelavca smo se poslovili v nedeljo, 4. februarja, ob 15. uri na pokopališču na Uršnih selih. Ostal nam bo v lepem spominu.
DELAVCI IN UPOKOJENCI KRKE, TOVARNE ZDRAVIL, NOVO MESTO
.
- w
n
ZAHVALA
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
Omagala je v boju s hudo boleznijo in nas tiho zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra, tašča in teta
MILENA VRANEŠIČ
roj. Cvitkovič
iz Tribuč 41 C pri Črnomlju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih, za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Iskrena hvala govornici za besede slovesa pred domačo hišo, pevkam za zapete žalostinke, Invalidskemu društvu Črnomelj za poslovilni govor in podarjeno cvetje ter g. župniku za lepo opravljen obred. Posebna zahvala medicinskemu osebju Onkinst Lyb, ZD Črnomelj, posebej pa g. dr. Bostiču, ge. dr. Plutovi in m. sestri Minki D. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Skromnost, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje.
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
LUDVIKA
URBANČIČA
iz Gorenjega Podboršta pri Mirni Peči
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in nam kakorkoli pomagali, pokojnemu darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se GD Mirna Peč, Globodol, Hmeljčič in Čatež, Društvu upokojencev Mirna Peč. Posebna hvala Sekciji za vleko vlajcov in PV Ljubljana, pevcem iz Mirne Peči, Pečjakovim iz Škofljice in mirnopeškemu župniku g. Andreju za lep obred in molitve.
V žalosti: vsi njegovi
ZAHVALA
Neskončno trudna od iskanja, od bojev si miru želim, miru, ki pesem vanj pozvanja, da v njo zamaknjena zaspim.
(Lili Novy)
V 88. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenila naša draga mama, stara mama in prababica
JOŽEFA VAMPELJ
Mrakova stara mama s Sel pri Ratežu 18
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, vaščanom in vsem drugim, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Krhinu za poslovilne besede ob grobu, pevcem za zapete žalostinke ter trobentarju za zaigrano Tišino. Vsem, ki ste jo spoštovali in jo imeli radi, še enkrat iskrena hvala. To nam je bilo v najtežjih trenutkih v veliko oporo in tolažbo.
Vsi njeni
Sela pri Ratežu, dne 30.1.1996
V SPOMIN
Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, nema je gomila, kjer, Danica, počivaš ti.
7. februarja je minilo 10 žalostnih let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga
DANICA
HOČEVAR
iz Gorice 9 pri Leskovcu
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate svečke.
Vsi njeni
ZAHVALA
Umrl je mlad, brez možnosti, da bi se zagrizeno boril za življenje, naš
BOJAN
ZUPANC
V globoki hvaležnosti se spominjamo vseh, ki ste nam pomagali v tem krutem trenutku. Posebno hvaležni smo Slovenski vojski, brigadirju Janezu Butari za poslovilne besede, majorju Antonu Klobčaverju za nesebično pomoč, Združenju vojnih vateranov Novo mesto, Bojanovemu sošolcu za ganljivo slovo. Hvala vam, prijatelji! Treba bo ozdraviti, treba bo zbrati moči, živeti bo treba njemu v spomin. Morda pa bolečine ne bo.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno konačalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
V 81. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, prababica, tašča in teta
IVANKA
KOTAR
roj. Kovačič
iz Novega mesta, Seidlova 64
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, stanovalcem bloka za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala patronažni sestri Nevenki za pomoč in obiske na domu. Posebej se zahvaljujemo g. proštu Lapu za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrla
AMALIJA LAVRIHA
upokojena delavka UNZ Novo mesto
Od nje smo se poslovili v torek, 30. januarja, 1996 ob 15.30 na pokopališču na Ponikvah pri -	Trebnjem. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE NOVO MESTO
Peter poje žalostno pesem, gozd le tiho šumi...
Vse, prav vse otožno ihti, ker tebe več ni.
ZAHVALA
V 55. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, očka, stari ate, tast, sin, brat in svak
LEOPOLD PANJAN st.
iz Dragatuša
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, pokojnemu podarili cvetje, sveče in prispevek za rpaše. Posebna hvala sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem Elektra Novo mesto, Belsada Črnomelj, UNZ Celje, OŠ Dragatuš, ZD Črnomelj, DSO Črnomelj, Gasilskemu društvu Dragatuš ter Lovski družini Dragatuš, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. Hvala za organizacijo zadnjega slovesa gasilcem, lovcem, župniku, pevkam, rogistu in govornikom: Leonu Cindriču, Janezu Ivaniču in Francu Panjanu. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih in našega očka v tako velikem številu pospremili k prezgodnjemu večnemu počitku.
Žalujoči: žena Anica, hči Rozalija in sin Polde z družinama, mama in ostalo sorodstvo
M za vas je čas zlato.
Enostavno, brezgotovinsko poslovanje s čeki ali Eurocard kartico SKB banke, dvig gotovine ali plačilo računov 24 ur na dan na bančnih P avtomatih ... to so le nekatere prednosti poslovanja z nami.
Račun za prejemanje pokojnine - tekoči račun ali hranilno knjižico -lahko odprete v katerikoli naši poslovalnici, ki so po vsej Sloveniji.
Podrobnejše informacije dobite v vseh poslovalnicah SKB banke in na zelenem telefonu 080 15 15.
40P
SKB MIKA »Ji
- ■" ^ (C *
pr*
ii
ZAHVALA
V 41. letu starosti je 26. januarja 1996 tragično preminil naš dragi mož, oče,
sin, brat in zet
BRANIMIR PAVEC
iz Novega mesta, Šmihel 29
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, znancem, sosedom, ki so nam v tem težkem času stali ob strani, za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter za spremstvo pokojnika na zadnji poti. Zahvaljujemo se Ministrstvu za obrambo, generalštabu slovenske vojske, 2. pokrajinskemu poveljstvu na čelu z g. ministrom za obrambo, načelnikom generalštaba in poveljnikom 2. pokrajinskega poveljstva za osebno udeležbo in izvedbo protokola. Iskreno se zahvaljujemo podjetjem Tilia, Revoz, GG Novo mesto, društvom LD Padež, Gasilsko društvo Šmihel, Vinogradniško društvo Podgorje, pevcem, godbenikom, osnovni šoli Šmihel ter gospodu župniku in g. patru za lepo opravljen obred. Hvala vsem udeležencem pogreba, posebno govornikom za ganljive besede slovesa ter vsem, ki ste našemu Branku izkazali zadnje spoštovanje.
VSI NJEGOVI
V MISLIH BOŠ VEDNO Z NAMI!
Novo mesto, 6.2.1996
■m toum zmw
? TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAŠ ZA\ — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE
IAŠI ke la
tedenski koledar
Petek, 9. februarja - Polona Sobna, 10. februarja - Viljem Nedelja, 11. februarja - Marija Ponedeljek, 12. februarja - Damijan Torek, 13. februarja - Katarina Sreda, 14. februarja - Valentin
LUNINE MENE
12. februarja ob 9.37 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: Od 9. do 11.2. komedija Nimaš pojma. Od 9. do 12.2. (ob 20. uri) akcijski film Desperado.
ČRNOMELJ: 9.2. (ob 20. uri) in 10.2. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Sodnik Dredd. 11.2. (ob 18. uri) ameriška risanka Pocahon-tas. 11.2. (ob 20. uri) ameriška dru-
žinska drama Zbogom sinko.
KOSTANJEVICA: 10.2. (ob 18. uri) film Zlato oko. 11.2. (ob 18. uri komedija Nimaš pojma.
KRŠKO: 9.2. (ob 20. uri) in 11.2. (ob 18. uri) ameriško znanstvenofantastični film Tuje vrste.
METLIKA: 9.2. (ob 18. uri) ameriška drama Zbogom sinko. 11.2. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Sodnik Dredd.
NOVO MESTO: Od 9. do 13.2. (ob 18. in 20. uri) drama Ameriški predsednik. Od 9. do 11.2. (ob 16. uri) akcijski film Umri pokončno.
SEMIČ: 11.2. (ob 18. uri) ameriški avanturistični film Willy 2.
ŠENTJERNEJ: 9.2. (ob 18. uri) komedija Nimaš pojma. 9.2. (ob 20. uri) film Zlato oko.
. TREBNJE: 9.2. (ob 17. uri) film Willi2.
DESPERADO, akcija (1995, 7,DA, 105 minul, režija: Robert Rodriguez)
Rodriguez je bil še slabi dve leti nazaj eden izmed številnih mladih ameriških neodvisnih, t.i. in-die režiserjev. Ko pa je za neverjetnih 7000 $ posnel El Mariachi, akcionero hispano kitaristu - re-volverašu, ki maščuje smrt svoje drage, je postal takojšnja festivalska zvezdica in prijatelj Quentina Tarantina, pravkar rojene zvezde. Desperado je njun prvi skupni projekt. Quentin je “zrihtal”proračun, obdelat scenarij in celo igral (žal bolj slabo), Rodriguez pa je režiral praktično enak film že v drugo. Desperado je namreč visokoproračunska verzija totalno nizkoproračunskega El Mari-achija, cenenega “pofla ”, narejenega z veliko talenta in entuzia-zma krdela Rodriguezovih prijateljev. Zastonj, jasno, saj so delali film.
Desperado je živahen in pisan akcioner, postavljen v prašno mehiško mestece, v katerem mrgoli tipov, ki že dolgo niso videli ne britvice ne tuša in mila. Premorejo pa vsak po orožarno, saj so v službi pri Buchu, človeku, ki preprodaja drogo in poseduje vse, ljudi in kraj. Da je Bttch mesar po
značaju, govori že ime. Potem pa v to idilo pride el mariachi, mehiška verzija trubadurja s kitaro. Problem je le v tem, da v škatli namesto glasbenega prenaša izboren asortiment smrtonosnih inštrumentov. Fant v črnem, s škorpijonom na hrbtu jakne, v škornjih z žvenketajočimi ostrogami, je Antonio Banderas, mačo nad mačoti v mačo deželi in mačo filmu. Temu primerni so plani in kadri, v katerih režiser zgradi podoba ultimativnega maščevalca z vražjim pogledom, svetlobno hitrim rokovanjem s pištolami in božanskim telesom, ki ga mnoge rane samo še dodatno dekorira-jo. Prišel je ubit Bucha, ki je nekoč ubil njemu najdražjo. Ker ima Buch manjšo armado, mora najprej pokončati njo. Britof bo treba razširiti. Med obleganjem se ranjeni Banderas zateče k lokalni mački. Srci obema močno vztrepetata. Latinosi pač.
Desperados je všečen zaradi treh stvari: akcije, ki imitira ak-cionerje tipa Bruce Lee, Bandera-sa, ki ie od zdaj naprej definitivno prvi latinos in drugi seksualni simbol (za Bradom Pittom) v Hollywoodu, in elegantno stiliziranih stripovskih protagonistov, dogajanja in scenografije. Vse skupaj je namreč prignano čisto do roba, do absurda, ki se v svoji potenciranosti spogleduje že s parodijo. Kakorkoli že, obrtniško zgledni režiji se pridružuje tudi odlična mačo glasba.
TOMAŽ BRATOŽ
Smeh na prepihu
V kratkem se bQ izteklo več ko dve leti neprekinjeno objavljanje anekdot in prigod o ljudeh z obeh strani Gorjancev. Jože Dular je s pisateljsko veščino otel pozabi prenekatcro zanimivo, duhovito, šaljivo podrobnost iz življenja znanih pa tudi brezimnih ljudi, na pobudo Dolenjskega lista pa je Dular iz množice domala tristo zapisov
izbral blizu 250 anekdot in prigod, jih povezal v zaokroženo celoto - in tako je sredi decembra 1995 izšla lično opremljena, 114 strani debela knjiga z naslovom Smeh na prepihu.
Knjiga stane 1.900 tolarjev, do nje pa ni moč priti le v knjigarni, ampak tudi s spodnjo naročilnico (pošljite jo na Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto), s katero vam priznamo 10 odst. popusta oz. je cena knjige le 1.710 tolarjev.

H-
■-H
Naročam
NAROČILNICA izvod(ov) knjige Jožeta Dularja Smeh na prepihu
po ceni 1.710 tolarjev za izvod.
Knjigo mi pošljite s poštnim povzetjem na naslov:
Ime in priimek:___________________________________
Kraj, ulica, hišna številka in pošta:_
V 	—	■												
/	[		I		I				I			
IZDAJA TELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke ISO tolarjev; naročnina za 1. pol-!elje4.680 tolarjev, upokojenci imajo 10-odst. popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno IS. 720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 2A00 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.SCO tolarjev. Za nenuročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe I cm malega oglasa 2.400 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: S2100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 60001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (060)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax (068)322-090.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3. za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
^Prelom in filmi Grafiku Novo mesto, p.o. Tisk Ljudska pravica, Ljubljana. ^
čestitke
PRED 50 LETI, 7. februarja 1946, je bil v Novem mestu ustanovaljen protituber-kulozni dispanzer. Čestitam in želim še naprej uspešnega dela. Njihova prva pacientka Ivanka M.	1333
kmetijski stroji
TRAKTOR TORPEDO, 48 KM, prodam. Ždinja vas 22.	1227
NAKLADALEC RIKO Tip RN 3 A, letnik 1991, traktor Ursus C 335, letnik 1985, 1400 delovnih ur, voz in mlatilnico prodam. ® (068)78-114, zvečer. 1228 IZKOPALNIK KROMPIRJA kupim. ® (0608)82-169, zvečer.	1235
TRAKTOR IMT 540 prodam. « (0608)80-347.	1239
TRAKTOR IMT 549, letnik 1989, 500 delovnih ur, prodam. Franc Žurko, Ka-mence 3, Cerklje ob Krki.	1243
SILOKOMBAJN SK 80 S in krožne brane, 24 diskov, oboje dobro ohranjeno, prodam. « (068)42-988.	1245
PAJKA na 2 vreteni in traktorske vile za hlevski gnoj kupim. S (068)68-515.
PAJKA FAHR, 3.60 m, in večjo količino koruze prodam. ® (0608)59-441, dopoldan.	1256
PRIKOLICO za prevoz živine prodam. ® (0608)41-389.	1261
BALIRKO VVELGER, malo rabljeno, prodam. ® (061)662-049.	1264
KRHALNIK KORUZE Zmaj in žitni kombajn, širine 2 m, silos, oboje primerno za hribovski svet, prodam. ® (0608)89-130.	1274
ZETOR 4911 in Deutz 4806, skoraj nov, 1300 delovnih ur, prodam. V račun vzamem tudi žganje. ® (068)81-183.
UGODNA PRODAJA na-hrbtnih kosilnic ALPINA in kotlov za žganje.
Tel. 068/24-132
STAREJŠI PASQUAL, 28 KM, obnov-ljene avtomatske stiskalnice grozdja Ho-
ward, 700 1, Wilmes - pnevm., 500 1, prodam in obnavljam vse vrste sklopk in zavor. Torex, Ardro pri Raki, ® (0608) 75-306.	1302
DVOREDNO koruzno sejalnico in prikolico za torno vinkovič ugodno prodam. * (068)80-366.	1304
TRAKTOR IMT 560, hidravličen volan in silokombajn Mengele 210 MB prodam. ® (068)57-224.	1307
PUHALNIK z elektromotorjem, pajka, mešalec za svinjsko svežo krmo, molzni stroj Westfalia in prevozni hladilni bazen prodam. ® (068)42-925.	1316
TRAKTOR IMT 539, letnik 1987, 550 delovnih ur, dobro ohranjen, prodam. ® (068)40-061.	1343
PAJKA Sip 220, rabljenega 2 sezoni, prodam. ® (068)81-606.	1352
FREZO, staro 2 leti, z Acme motorjem, ugodno prodam. ® (068)76-269.	1358
MOLZNI STROJ Vestfalia prodam. ® (068)83-707.	1366
IMT 533 in jugo koral, letnik 1988, prodam. ® (068)57-287.	1372
ZETOR 3511 S ugodno prodam. ® (068)27-118.	1373
TRAKTOR TORPEDO 4506 S, letnik 1986, prodam ali menjam za močnejšega in hlevski gnoj prodam. ® (068)67-490.
1375
CISTERNO, 1700 1, žitni kombajn, pajka na 4 vretena, tračni obračalnik, tro-silec gnoja, 4 t, puhalnik in samonakla-dalko, 19 in 25 m3, prodam ali menjam za manjšo. * (068)44-765.	1380
AGROd.o.o.
NOVO MESTO
i Prodajalna »NOVI TRG« 1	tel. 324-583
' - MOTORNE ŽAGE »STIHL« in '
■ Husqvarna
J — verige, meči, zobniki, sklopke, | :	piie...	;
, - SEKIRE in ZAGOZDE	,
, - pralni aparati KARCHER i t — vrtne kosilnice in kosilnice na • 1 -laks
1 - samohodne SNEŽNE FREZE
motorna vozila
OPEL KADETT, letnik 1978, registriran do 31.10.1996, prodam. ® (068) 81-069.
GOLF JX D, letnik 1991, 5 prestav, registriran do 3/97, prodam. ® (068)81 -453
OPEL KADETT C, zelo ohranjen, registriran do 6/96, prodam ® (068) 23-752.
FORD ESCORT 1.4„ letnik 1989, 91.000 km, bel, prodam. ® (068)49-715.
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 7/96, ugodno prodam. ® (068)28-262.
JUGO 45 A, letnik 1987, garažiran, zelo dobro ohranjen, prvi lastnik, prodam. ® (068)27-156.	1224
CITROEN AX caban 1.1 i, letnik 10/93, prodam za 12.300 DEM. ® (068)27-619, popoldan.	1230
Z 101 GT 55, letnik 1984, registriran do 11/96, prodam. ® (068)27-694.	1236
GOLF JX D, letnik 1986, bel, prodam ali menjam za R 4. ® (068)65-725. 1240
Suzuki SWIFT 1.0 GA, letnik 91, prodam. Tel. 24-791.
AUDI 80 1.8, letnik 1988, registrirando 5/96, za 14.000 DEM, in harmoniko Železniki, b, es, as, staro leto in pol, za 2300 DEM prodam. ® (068)44-833.	1241
JUGO 55 SKALA, letnik 10/90, delno karamboliran (desno spredaj), v nevoznem stanju, prodam. ® (0608)79-793.
SCUTER PIAGGIO SFERA, 50 ccm, letnik 1994, črno - vijoličaste barve, prodam za 2400 DEM. ® (068)322-706.
GOLF 1.1, letnik 1978, registriran do 5/96, prodam. ® (068)42-956.	1254
R 19 RT, letnik 7/94, ugodno prodam. ® (068)78-100.	1258
Z 750, letnik 1979, prodam. ® (0608)84-848.	1263
JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do 6/96, dobro ohranjen in redno vzdrževan, prodam. ® (068)81-286.	1265
R 4 GTL, letnik 1985, z radiom in vlečno kljuko, kleparsko in ličarsko obnovljen, prodam. ® (068)68-220.	1271
Z 101, letnik 1984, registriran do
14.2.1996,	prodam. ® (068)84-105. 1272
TOMOS 14 M, letnik 1985, malo rabljen, poceni prodam. ® (0608)81-588, popoldan.	1276
HVUNDAI PONY 1.5 GLS, 50.000 km, temno siv, odlično ohranjen, prodam za 11.000 DEM. ® (0608)81-755, zvečer.
JUGO 45 AX, letnik 12/87, registriran do 12/96, prevoženih 78.000 km, garažiran, nove gume, prodam. ® (068)64-256.
VISO CLUB 2, dobro ohranjeno, prodam. * (0608)63-031.	1288
ALFA ROMEO 33 1.3 S, letnik 1987, prodam. ® (068)67-578.	1292
NISSAN MICRO, letnik 1991, servisiran, garažiran, črne kovinske barve, prevoženih 25.000 km, prodam. ® (068)52-713.	1298
JUGO 45, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. Joži Hrovatič, Vel. Orehek 34, Novo mesto.	'	1299
R 5 FIVE, letnik 1995, kovinsko zelen, 5V, prevoženih 5700 km, prodam. ® (068)65-267, po 15. uri.	1303
PORSCHE, letnik 1978, prodam ali menja za golf. ® (0608)80-573.	1305
Z 101 SUPER, letnik 1982, registrirano do 7/96, ugodno prodam. Anton Pergar, Jelševec 16, Trebelno.	1306
AX RD, letnik 1990, prva registracija 1992, kovinsko temno siv, 48.000 km, ohranjen, garažiran, prodam. ® (068)67-367, popoldan.	1309
BMW 320 i, letnik 1987, registriran do 8/96, lepo ohranjen, prodam. ® (0608) 67-041.	1311
R 9 GTL, letnik 1983, registriran do
22.12.1996,	in audi C.C. 80, registriran do
4/96, prodam. * (068)81-022.	1312
JUGO 45 KORAL, letnik 1988, bel, dobro ohranjen, garažiran, prodam ® (068)42-475.	1313
R 19 RT, letnik 3/93, nove gume, hidravlični volan, bel, 43.000 km, garažiran, prodam. ® (068)26-146.	1314
LADO 1300, letnik 1984, prodam za 1600 DEM «(068)25-414.	1320
DAIHATSU CHARADE, letnik 8/90, prevoženih 36.500 km, rdeč, garažiran, prvi lastnik, prodam. « (068)322-989.
1323
R 4, letnik 1989, registriran do 2/97, prodam. «(068)42-951.	1325
R 5, letnik 1992, prodam. « (068)78-291.	1327
UNO 45 S, letnik 1990, registriran za celo leto, prodam za 6500 DEM. Zoran, Ždinja vas 31.	1330
AUDI 50 LS, lepo ohranjen, registriran za celo leto, prodam. « (068)43-518.
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
lmc in priimek:.................................
Ulica in kraj:..................................
Pošta:..........................................
Naročniška številka:............... Podpis:
Datum:.....................
R 11 1.6 D springt, letnik 1988, prodam. ® (068)41-124.	1332
R 5 CAMPUS, 5V, letnik 7/92, prodam. S (068)43-646.	1334
JUGO 45, rdeč, letnik 1988, prodam, a(068)81-670.	1335
OPEL KADETT 1.3, letnik 8/88, rdeč, prevoženih 124.000 km, prodam za 8500 DEM. a (068)24-584.	1341
GOLF JGL, letnik 1981, registriran do 7/96, prodam ali menjam za živino. ® (068)73-336.	1342
OPEL KADETT 1.4 LS, letnik 1991,
53.000	km, rdeč, prodam. ® (068)87-466.
1345
CLIO 1.4 RT, R 4, letnik 1988, in vikend prodam. Opravljam tudi razne usluge. a (068)25-803.	1347
GOLF 1.3 B, letnik 1987, model 1988, rdeč, dobro ohranjen, prodam. S (068) 48-559.	1348
Z 101 SKALA, letnik 1990, 37.500 km, prodam, a (068)47-318.	1357
R 4 GTL, letnik 1991, kovinsko moder,
55.000	km, dobro ohranjen, prodam za
5500 DEM. ® (068)73-069.	1359
R 5 CAMPUS, letnik 1993, bel, 5V,
33.000	km, registriran do 11/96, servisi-
ran, prodam za 9800 DEM. a (068)23-909.	1361
UNO 45 S, letnik 1990, registriran za celo leto, prodam za 6500 DEM. Slavko Zoran, Ždinja vas 31.	1364
KOMBI IMV 1900 BR, letnik 1984, in stroj za izdelavo vrtnih mrež prodam, a (068)76-489 ali 76-566.	1370
PEUGEOT 104, polnoleten, v voznem stanju, za samo 600 DEM, in stružnico za les za 600 DEM prodam. ® (068)23-529.
1374
R 5 CAMPUS, letnik 11/93, rdeč, 5V, tonirana stekla, ugodno prodam, a (068)25-344.	1378
VW TRANSPORTER, letnik 1993, 2.4 D, podaljšan, prodam. ® (0608)61-774, po 18. uri.	1379
R 4, letnik 1988-89, prodam. ® (0608)56-011.	1381
Z SKALA 55, letnik 1990, 50.000 km, prodam. ® (068)65-187.	1383
LADO NIVO, rdečo, letnik 1988, dodatno opremljeno, in R 4 GTL, krem barve, letnik 1985, obnovljen, prodam. ® (068)68-209.	1384
R 4 GTL, letnik 1990, in žitni kombajn prodam. ® (068)42-311.	1386
OPEL KADETT 1.8 S, letnik 1988, registriran do 1.6.1996, prevoženih 118.000 km, z veliko dodatne opreme, prodam. ® (0608)67-057.	1388
Z 101, letnik 1987, registriran do 5/96, prodam. Tinca Matkovič, Pod Cvinger-jem 14, Dolenjske Toplice.	1391
R 5 CAMPUS plus, bel, tonirana stekla, letnik 4/92, prevoženih 60.000 km, prodam ali menjam. ® (068)89-176.
1392
R 9 GTL, letnik 12/83, registriran do 12/96, prodam. Miran Rudman, Dol. Skopice 33, Krška vas.	1394
UNO 60 CS, bel, letnik 1991, registriran do konca leta 1996, prodam za 8500 DEM a (068)24-361, dopoldan. 1397 GOLF JGL D, S paket, letnik 1985, registriran do 8/96, prodam. ® (068)81-539.	1399
LADO SAMARO, staro 2 leti, 5V, registrirano za celo leto, rdečo, prodam, a (068)25-908.	1400
JUGO 45, letnik 1988, in jugo 60, letnik
1991,	prodam. Marjetič, ® (068)76-291.
1402
R 4 GTL, letnik 1991, prodam. ® (068)73-766.	1404
AUDI 80 AVANT, letnik 10/93,42.000 km, lepo ohranjen, prodam. ® (068)22-737.	1406
OPEL KADETT 1.4 i fun, letnik 191, katalizator, strešno okno, temna stekla, registriran do 4/96, ohranjen, prodam. ® (068)78-148.	1407
R 21 GTS, star 3 leta, veliko dodatne opreme, dobro ohranjen, 66.000 km, prodam. a (068)65-194.	1410
CLIO 1.2 RN, 3V, letnik 12/92, rdeč, ugodno prodam, ® (068)65-285.	1426
GOLF JX, letnik 1990, prodam. Kic, Hudo 9, Novo mesto.	1431
HYUNDAI 1300, letnik 10/90, prodam. a (0609)628-857. •	1432
VVV PASSAT in opel vcctro, letnik
1992,	z vso dodatno opremo prodam. ®
(068)75-014.	1435
HONDO CIVIC 1. 5 GL, letnik 1990, prodam. ® (068)22-078.	1437
AUDI 80 1600, registriran do 3.1.1997, kovinsko svetle barve, letnik 1990, garažiran, prodam. ® (068)23-985, po 15. uri.
1438
JUGO KORAL 45, letnik 1989, zelo ugodno prodam «(068)27-410.	1440
R 5 CAMPUS, letnik 6/92, 3V, rdeč, prodam. ® (068)44-662.	1441
CLIO 1,4 RT, letnik 12/94, 16.000 km, 3V, kovinsko modrc barve, prvi lastnik, prodam. ® (068)25-003.	1442
OPEL CORSO, letnik 11/92, ugodno prodam. «(068)321-746.	1443
GOLF, letnik 1989/90, kovinsko modrc barve, registriran do 1.1.1997, prodam. W (068)25-364.	1445
126 P,letnik 12/87, 57.000 km, rdeč, nove gume, registriran do 1/97, prodam
lav rt ■ 'k m IBS r d/. OtTl 113	I J C I
ali menjam « (068)73-132.	1451
KARAMBOLIRAN R 5 campus, letnik 1989, prodam * (068)67-595.	1452
CIMOS AX Caban 1.1 i, bel. nov, tonirana stekla, neregistriran, prodam /a 15.000 DEM ali na kredit « (068)323-312.	1453
TERENSKO VOZILO Isuzu Trk
2.8 TDI, letnik 1990, prodam. ® (068 nov 218 ali (0609)625-588.	kuhov
AUDI 80 TD, letnik 1990, prodanjgnj., (068)23-218 ali (0609)625-588.	> BEL
R 19 RT, letnik 1994, 24.000 km, Lše . dam «(068)84-030.	fig d
OPEL VECTRA 1,4,1. 91, prodafljnog-
068/26-669.
| ne šk
OPEL CORSO, letnik 1989, 53T q km, rdeč, prvi lastnik in audi 80 Tuj v“* gant, letnik 1991, prevoženih 110.000jgQ£ prodam. ® (068)45-192.	V, odd
obvestila
‘VEČ
SPREJEMAMO NAROČIL A za vsipam
ste piščancev, enodevnih in večjih. VMM niča Senovo, Mio Gunjilac. « (06081(068; 375.	te
9 TEDNOV stari rjavi jarčki in beliPdam nadaljnjo rejo, se dobijo vsak dan v ŠfflNOV jeti (061)129-12-66, (061)129-12-58») 26 (0609)628-260. 15, « (068)73-058. 1-VEČ ASFALTIRANJE - tlakovanje dvflpvlje in parkirišč opravljamo.	lPdam
NESNICE, mlade jarkice, pasme hi&to. d.o.o., rjave, stare 4 mesece in ene tik pl 2 Tl nesnostjo, opravljena vsa cepljenja,pro$)83 jamo po zelo ugodni ceni. Naročila spE.ES jemajo in dajejo vse informacije! Jožek ugo pančič, Otovec 12, Črnomelj, S (068)1 806, Gostilna Cepin, Mostec, Dobova)KRa (0608)67-578 in Anita Janežič. Slepšcf (068 Mokronog, ® (068)49-567.	II 120
_________________________________«Joi. i
posest
PRODAMO: hiše
k,	jTV
----------------„ . Novem jnijL
(Gotna vas, Grm, Šmihel, Kapiteljska^ Jj Straži, Malem Slatniku, Hrušici, Stranj, vasi, Škocjanu, Bučki, Trebnjem, Molbvg. nogu, Otočcu, Šmarjeških Toplicah, fg,T
tPTii RaL-i	An™ ^ NE, O ,, Dji*1*-
težu, Raki, Brežicah; domačije v Bi.ft . vasi, Mirni Peči, Metliki, Žužembeit|f bližina Novega mesta (kmečki turizeJyj! vikend v bližini Novega mesta, Mo” 11 Gabrovke, Dvor (ob Krki), objekt za ali trgovino v Trebnjem;
KUPIMO: hiše v Novem mestu in ol lici, Trebnjem; eno, dvo ali trosobno*^ novanje v Novem mestu, Trebnjem; -.1
ODDAMO: urejene prostore za piša ali mirno obrt v Novem mestu (Glavnih Drska, Ljubljanska ul, Čitalniška ul.). ^ govske lokale v Novem mestu (DilanČSp’ ul., Ragovska, Mačkovec) in okolici; J* POSREDUJEMO pri prometu nepremičnin v Ljubljani in okolici; STANDOM nepremičnine, Rogovila v Mirna Peč, «78-030, (0609) 636-920. ?
PARCELO za vikend v okolici Preč * po možnosti na Kuzarjevem Kalu, Suh ^ ju ali v Novi Gori, kupim. « (068)3 235.
ya 2
KO
w
VINOGRAD s sadovnjakom, 32 a, ^ danico in nov nedokončan objekt na Z< '/ lah pri Krškem prodam. « (064)715-8* *v.
VINOGRAD, 20 a, z vinsko kle J1 gradbenim dovoljenjem, elektriko, vo /j na ravni, sončni legi v Gadovi peči, P ? dam ali dam v najem. « (0608)65-711 ^
V	NAJEM dam vinograd za obdela^ .
Dol. Straži. « (068)83-448.	I1
V	SEVNICI prodam hišo. « (0608!
496 ali (0608)82-507.	1
VINOGRAD in zidanico, 9 a, k.o. V| ki Podljuben, prodam. Jože Klobuk , Vaška cesta 92, Uršna sela.	li
VINOGRAD na Križah, s soupofjl zidanice, zraven Potov Vrha, oddam-(068)65-458.	R J
V	ČRNOMLJU prodam hišo in zid. "J co, 5 km iz Črnomlja. « (064)801-491 j
1 HA TRAVNIKA v Beli Cerkvi prod J za 5000 DEM ali menjam za traktor-(068)42-527.
r
lij
Poslovne (pisarniške) prostore nafc Glavnem trQu v Novem mestu (47 ^ m2) oddamo v najem. Tel. (068) »j1 321-640.
01
N
TRAVNIK, 4600 m2, v Bistridi pri S trupertu, prodam. « (068)40-135.	1
V BLIŽINI Bele Cerkve oddam v f»rc jem njivo, 18 a, za več let « (068)24-5j

VIKEND z 800 trtami in sadovnjak N na Trški gori, prodam. Robert Novak,] j* šljin 10, Novo mesto, « 323-339.	M
VINOGRAD, 20 a, in pašnik, 10 Straži, ter eno parcelo prodam. Vida pančič, Slcpšck 12, Mokronog.	L«.
GOZD, 82 a, pri Družinski vasi. p* p dam ® (068)22-950 ali 73-348.	1>
ZIDANICO in vinograd (90 trt),1 parceli 560 m2, v Berčicah pri Meti1' ^ prodam. «(068)21-115.	D fV
)
J\
u n
ll E|
1) P
prodam. » (068)21-115.
PARCELO, delno vinograd, primcP 'g za gradnjo vikenda, prodam. ® (068f | 588.	*	14	J-
V RUMANJI VASI prodam novejšo'’ 2 šo «(0609)633-553.	H1	.
STARO HIŠO, voda , elektrika in lj P zemlje, ugodno prodam « (068)45-1 fj
HRASTE in kostanje na rastilu pr dam. Naslov v oglasnem oddelku. I4®
kupim
LADO RIVO 1300 S, letnik 1986, rdečo, prodam » (068)44-136.	1455
BEL JUGO koral 45, letnik 1988, prodam * (068)51-111.	1456
LADO NIVO, letnik 89, prodam ® 068/26-669.
JUGO KORAL 55, letnik 1989, prevoženih 60.500 km, bel, lepo ohranjen, z dodatno opremo, prodam, a 1068)57-230, zvečer.	1461
GOLF, letnik 1987, višnjeve barve, 3V, prodam. ® (061 )59-441.	1462
ŠKODO FAVORIT GLX Silvcr line, letnik 2/94, lepo ohranjeno, prevoženih 28 500 km, prodam « (0608)75-855, po 15. uri.	I4()S
ODKUPUJEMO hlodovino hrasta^ kve, smreke, jelke in kostanja. * <|lf 218-595 ali (0609)620-396, po 20. uri-RABLJENO HOJICO in stajico pim. «(068)25-359	>
TELE, staro 10dni, kupim. «(068) 097.
prodam
MAŠKARADNE KOSTUME za otr<>|
do 16 let prodam Tudi pošljem (061 )266-940 in (0609)633-834, po 10. “

plAŠKAKADNE originalne kostume za loke lahko naročite po a (061 (448-475.
L	986
»SENO ugodno prodam. a (0608)34-
f-	1181
TELICO SIVKO, brejo 6 mesecev,
' im. * (068)42594.	1200
NOVO BUNDO, podloženo z ovčjo uhovino tudi v rokavih, prodam. a T)21-617.	1202
BELO VINO in cviček, lahko tudi ’jše količine, prodam. S (068)22-308, 18. do 20. ure.	1208
MOBILNI STROJ (pig mašino), 2 m, in ,rne škarje, 2 m, prodam. Jože Kramar-n Sela 1, Dolenjske Toplice, a (068)65-"	1209
BOKER ŠPANJELA, starega 6 mese-' oddam, a (068)78-385.	1212
“\ TEČ J O KOLIČINO ročno pospravlja sena prodam. ® (061)777-849.
1213
"'Maturantsko obleko št. 38-40 'sMam. a (0608)81-801.	1215
VilO M bukovih drv po 3000 SIT prodam. >8(068)52-987.	1217
lIBELI PINO, 1501, opravljena analiza, elWam. a (068)52-849.	1223
sit NOV PRTLJAŽNIK za clio prodam, a 8») 26-110.	1225
1'VEČJO KOLIČINO sena, ročno po-rofavljenega, in dva gumi voza, 14 col, iNam. Janez Jakše, Podgrad 24, Novo hifsto.	1229
; F1! TELETI, stari 10 dni, prodam, a «#8)83-687.	1233
s/LESENO GARAŽO, 5x5, kritina ope-:e)< Ugodno prodam, a (068)65-485.
8)	1234
. 3 KRAVO in črno - belega bikca prodam. Šef (068)45-135.	1237
I' 120 KG prašiče, domača krma, pro--“»■ * (068)73-208.	1238
BRALNI STROJ Indesit, star 6 mese-*. prodam zn 25.000 SIT. a (068)45--*■	1242
j TV IGRICE Nintendo z aparatom, Jsbeni stolp in televizor ugodno pro->• a (068)78-554.	1246
JBUJSKE, težke cca 35 kg, prodam, a °f8)81-179.	1247
□ juKITARISTI! Zbirka besedil domače in .J* glasbe z akordi. Cena 1000 SIT 100 Jedil. a (068)41-132.	1255
3flVlNOGRADNIKI, POZOR! Kolje za Jktgrad, kostanjevo, vse dolžine, pro-1:11 po ugodni ceni. a (0608)77-152.
1257
0 Električne omarice, zunanje in
"tanje, kompletno opremljene, ugodno .“dajamo. a (061)751-432 ali 751-425 1266
KRAVO s teletom ali brez njega pro-N». a (068)42-726.	1267
BRaSiČA, težkega cca 170 kg ali po poticah, prodam. Jože Bojane, Mala Ci-ta 2, Novo mesto.	1269
ia KOZE sanske pasme in kozličke pro-) ®. a (068)26-103.	1270
2- NITNI industrijski Owerlock Singer lh “dam za 1000 DEM. a (068)44-553.
)3	1273
i; Kompletno proizvodnjo
jelavo usnjenih rokavic, primerno 2, tonike, prodamo, a (0608)79-649.
1280
.[jBlATONIČNO HARMONIKO be, es,
' *u dve motorni žagi Stihi in Homclite,
„ [dobro ohranjeno, prodam, a (068)73-,||R.	1282
il/ELICO, brejo 8 mesecev, prodam, a la, 88)25-239.	1284
] 1T kvalitetnega sena ugodno prodam.
)8] '(0608)75-409.	1285
i; ANGLEŠKE BULDOGE, mladičke V inskih staršev, iz lastnega legla, pro-uJ«U. a (061)803-647.	1286
Klavirsko harmoniko, 120 -
.rartlo, ugodno prodam, a (068)43-698.
ml	1287
d 9°stinsko opremo (mize, stole,
l(jjNec zraka, hladilno vitrino in drugo) (9#xlno prodam, a (068)65-087.	1291
"OBILO 650 kg, staro 7 let, brejo 10 :cev, vajeno vseh kmečkih del, pro-,r.p. a (068)89-515.	1293
ll MonOSKI ELAN (175) in avtomate 'tolia 490 RD, skoraj nerabljene, ugod-Prodam. a (068)23-152.	1297
na, Saksofon am ati tenor b, 32 - bas-
47 ‘.Otroško klavirsko harmoniko Welt-Jister in češki klarinet prodam, a '1)777-073.	1300
BEČ NA DRVA za etažno centralno -> Ivanje TVT, 23 Kw, rabljeno eno se-I Ji K>o in pol, prodam, a (068)73-087.
I! DIATONIČNO HARMONIKO c, f, b, vJpej$o, v dobrem stanju, zelo ugodno W Km. * (0608)87-209.	1308
•' Francosko posteljo, zelo lepo,
Nam za polovično ceno nove. * k,1^)85-858.	1315
|J KRAVO, brejo telico, prašiča, 100 kg,
) 2Jedilni krompir prodam. * (068)42-a /	1317
I- RRaSIČA, krmljenega z domačo kr-pj . prodam. * (068)76-554.	1318
l*------------------------------------
ni
CISTERNO za kurilno olje, 3200 1, skoraj novo, prodam, a (068)324-556.
1319
KRAVO za zakol prodam, a (068)78-193.	1324
VEČJO KOLIČINO sena prodam in dam v najem poslopje za obrt ali skladišče, 80 m2. Alojz Bele, Čadraže 12, Šentjernej.	1326
OVCE z mladiči prodam. Jože Dra-ginc, Konec 11 a. Novo mesto. 1328 DIATONIČNO HARMONIKO Melodija, c, f, b, Es in B, Es, As, z dodatnim gumbom, nov model, ugodno prodam. V račun vzamem tudi cenejšo harmoniko, a(0608)70-170.	1329
DVE visoko breji telici prodam, a (068)42-273.	1337
KRAVO s prvim teletom ter telico simentalko, brejo, prodam. Udovč, a (068)89-192.	1344
VEČ črno - belih krav molznic prodam. Grlica, Biška vas 22, Mirna Peč. 1346 SYNTHESIZER Yamaha PSR 7, 4 oktave, 420 duo vokalov, primeren za začetnike, klavirske tipke, ugodno prodam, a (068)26-521, popoldan.	1351
MOBITEL BENEFON Forte, brezhiben, ali brezžični telefon Superfone CT 3000 N prodam, a (068)60-425.	1353
KVALITETNO SENO prodam, a (068)60-716, zvečer.	1354
300 L šmarnice prodam. Janez Hrovatič, Dom starejših občanov, Šmihel, a (068)89-008.	1355
DVE TELICI sivki, težki cca 150 kg, prodam. Lukšič, Novomeška c. 52, Straža, a(068)84-180.	1360
DVA PRAŠIČA, težka do 120 kg, prodam. a(068)21-066.	1362
KORUZO, ječmen in pšenico prodam, a (068)25-215.	1363
KVALITETNO SENO in prašiča prodam. a (068)83-420.	1368
SEMENSKI KROMPIR frizija, romana, primuro, prva množitev, prodam, a (061)875-020.	1376
DVE KOBILI prodam ali menjam za govedo, a (068)81-843.	1377
SEDLO prodam, a (068)73-267.
1382
RABLJENO kuhinjo, hladilnik in štedilnik prodam, a (068)28-773.	1387
STROJNO LINIJO za betonske strešnike prodam ali dam v najem s prostori in oljni termogen, 25.000 kcal/h, prodam, a(068)41-174.	1395
DVOREDNI pletilni stroj Brother prodam po ugodni ceni. a (061)123-5583.
1401
OVCO z mladičem, solčavske pasme, prodam, a (068)27-672.	1408
VILIČAR, 2.5 t, z bočnim pomikom, hladilnik z zamrzovalnikom, pomivalno korito z omarico in spojler za Z 650 prodam. a (068)21-575.	1420
PRAŠIČE za zakol, težke 120 do 150 kg, in telico simentalko, brejo, prodam, a (0608)87-606.	1421
ŽREBE, moško, staro 20 mesecev, zelo krotko, primerno za nadaljnjo rejo in delo, prodam, a (068)57-003.	1423
ODOJKE, stare 7 in 10 tednov, prodam. a (068)76-395.	1424
VINOGRADNIŠKA SIDRA izdelujemo in prodajamo, a (068)43-509.	1425
POLOVICO kvalitetnega mesa mlade krave, krmljene brez silaže, prodam ali menjam za dobro mlekarico, a (068)45-039.	1427
ODOJKE, težke 20 do 50 kg, prodam, a (068)81-453.	1428
OMEJENO KOLIČINO kokoši prodam. Zalog 17, Novo mesto, a 22-180 ali 21-279.	1429
MLIN za zrnje in storže ter prašiče za zakol prodam, a (068)40-164.	1430
3 M3 steklene volne Novoterm, tretje klase prodam ter menjam 5 tednov staro teličko za bikca, starega 10 dni. a (068)322-834.	1434
KRAVO SIVKO in črno - belega bikca, težkega cca 130 kg, prodam, a (068)45-135.	1439
100 KG čebeljega voska prodam. Kavšek, Dol. Težka Voda 21, Novo mesto.
1446
PUJSKE, težke 30 kg, prašiča, 170 kg, in dve četrtini telice prodam, a (068)73-003.	1447
STROJ za globinsko čiščenje Karcher ugodno prodam, a (068)65-070.	1448
PLEMENSKE JANJCE prodam, a (068)52-970.	1449
OTROŠKO POSTELJICO brez jogija, malo rabljeno, prodam. * (068)50-021.
KRAVO SIVKO, s tretjim teletom ali brez, in telico, staro 11 mesecev, prodam, a (068)44-394.	1459
NOVO avtomobilsko prikolico, nosilnosti do 800 kg, za 650 DEM in seno prodam. Janez Može, Trdinova pot 27, Gabrje, Brusnice.	1460
PRAŠIČE, težke do 100 kg, in 50- litrski električni bojler, zelo dobro ohranjen, prodam. Marjan Udovč, Osrcčjc 4, Škocjan, a (068)76-547.	1453
OBNOVLJENE OLJNE GORILNIKE, uvoz iz Nemčije, prodajam po 300 do 400 DEM. Leto dni garancije! a (068)64-008.	1464
PET PRAŠIČEV dobre pasme, za nadaljnjo rejo, težke cca 30 kg, prodam. a (0608)78-147.	1467
TV IGRICE family Computer, z dvema joystickoma, in sinthesizer Casio prodam. ® (068)78-531.	1468
PRIKOLICO za prevoz živine prodam. * (068)25-847.	1469
SPALNICO in 2.5 m3 suhih desk, debeline 2 cm, prodam, a (068)21-835. 1471 RABLJEN KOMBINIRAN ŠTEDIL-NIK (dva plin, štiri elektrika), ugodno prodam, a (068)25-725, Novo mesto.
1476
PRAŠIČA težkega 110 kg, domača krma, prodam, a 068/83-789.
razno
SPREJEMAM NAROČILA za servis in kontrolo plinskih štedilnikov in ostalih trošil. Plin Servis Kraševec, a (068)27-425.	1026
INŠTRUKCIJE angleščine nudi študentka po ugodni ceni. a (068)42-491.
1216
MATEMATIKO za osnovno in srednjo šolo inštruiram, a (068)24-956.	1221
VZAMEM samsko upokojenko brez obveznosti za pomoč na kmetiji dvema starejšima osebama, a (0608)80-250.
1259
NA LJUBLJANSKI C. v Novem mestu nudim varstvo otrok v dopoldanskem času. a (068)323-717.	1260
ANGLEŠČINO za osnovno in srednjo šolo inštruiram, a (068)42-491.	1275
IŠČEM ŽENSKO, ki bi bila pripravljena čuvati mamo na domu. a (068)60-105.	1289
MATEMATIKO in fiziko za osnovno in srednjo šolo inštruiram, a (0608)33-714.	1310
POSLOVNE PROSTORE oddam za mirno dejavnost, a (068)321-103.	1336
PROSTOR, 100 m2, v okolici Novega mesta oddam, a (068)21-086, po 19. uri.
1338
PREVAJAM v angleščino in iz nje (tudi strokovne tekste) ustno ali pisno. Izpis iz laserskega tiskalnika ali na disketi, a in faks: (068)64-333.	1350
SPREJEMAMO NAROČILA za do-mače pustne krofe, a (068)324-249.
1369
MATEMATIKO, fiziko, RAI in meh. inštruiram in pomagam pri diplomskih delih (računalnik), a (0608)56-046.
1371
POSLOVNI PROSTOR, 31 m2, v centru Novega mesta, primeren za različne dejavnosti, s parkiriščem, oddam, a (068)22-905, od 16. do 20. ure. 1385 OD JUNIJA dalje potrebujemo varstvo za 11 - mesečnega fantka, a (068)25-359.	1390
INŠTRUKCIJE iz matematike za osnovno in srednjo šolo nudim, a (068)21-355.	1409
LOKAL v Plavi laguni, 66 m2,4 telefoni, oddamo v najem, a (068)43-589.
1436
MATEMATKO in fiziko za osnovno in srednjo šolo inštruiram, a (068)84-147.
1444
INŠTRUIRAM vse osnovnošolske predmete, a (068)51-087.	1457
V	NOVEM MESTU oddam pisarniški
prostor, a (068)21-120.	1470
DELO z možnostjo zaslužka 3000 DEM in več ponujamo. Ni akviziterstvo! a (068)25-953.	1393
V	BISTROJU zaposlimo dekle z delovnimi izkušnjami, a (068)21-083.
1398
DELO NA DOMU za tuje podjetje nudim. Zaslužek 1000 DEM in več. Novosti! J. Fink, p.p.14, 68351 Straža. 1414 DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Nudimo hrano in stanovanje, a (068)52-530.	1422
OKREPČEVALNICA LOVEC v Dolenjskih Toplicah redno zaposli dekle v strežbi, a 65-611.	1433
službo išče
MLAJŠI UPOKOJENEC, bagerist, bul-dožerist, traktorist, išče honorarno ali občasno karkšnokoli zapolsitev a (068) 27-680.	1295
POKLICNI VOZNIK išče zapolitev, lahko tudi občasno, a (068)27-487.
stanovanja
TRISOBNO ali večsobno stanovanje v Novem mestu kupim, a (068)28-680.
1205
GARSONJERO v Trebnjem prodam, a (068)43-001.	1339
V	TREBNJEM ugodno prodam novej-
še 3 - sobno stanovanje, 64 m2, v prvem nadstropju, s CK. a (068)45-666.	1340
V	KRŠKEM, na Vidmu, ugodno pro-
dam enosobno stanovanje, a (063)893-680.	1367
NA RAGOVSKI prodam dveinpolsob-no stanovanje, a (068)322-282.	1411
V	TREBNJEM v bloku prodam dvein-polsobno stanovanje, a (068)342-470.
službo dobi
PRILOŽNOST prizadevnim - nudimo dolgoročen posel (ni akviziterstvo), brez poslovnega rizika, ni potreben začetni kapital. a (061)127-45-46.	1211
V BIFEJU zaposlim natakarico, a (068)67-215.	1214
'v
Prima Marketing Partner Poslovna enota Krško iščemo svetovalce za trženje PROSTOVOLJNIH POKOJNINSKIH PROGRAMOV za območje Posavja in Dolenjske.
Nudimo izobraževanje in stimulativno nagrajevanje. Zahteva se najmanj srednja izobrazba. Informacije po tel. (0608)22-893 vsak delavnik od 10. do 12. in od 16. do 17. ure.
V	_________________________S
NUDIM delo na domu, prodam domače zajce za zakol in sesalec Worverk. a (068)25-369, dopoldan.	1218
MESARJA ali mladega fanta za delo pri pripravi mesa in prodaji zaposlim. Delo je za nedoločen čas. a (068)65-003.
\t Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite spodnjo naročilnico in jo pošljite na naslov: ji Dolenjski list, 68000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212.
/a vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega 'ii Poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
K
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LISI za: Ihie in priimek:________________________________
Upokojenec: da
Naslov (kraj, ulica, hišna številka): _
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pismeno odpovedal, sicer pa l>o naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	1 9 9 6.
kraj:
V._____
Datum:
Podpis:
Vodilno domače prehrambeno podjetje išče honorarne sodelavke (lahko tudi mlajše upokojenke) za predstavitev (degustacijo) proizvodov na širšem območju Dolenjske. Zaželen je lasten prevoz. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod šifro
“PREHRANA”.
\_________________________________/
TRGOVSKEGA POTNIKA za prodajo na območju Dolenjske iščemo. Zainteresirani naj pošljejo pisne ponudbe na naslov: Wravor, d.o.o., Stranice 27, 63206 Stranice ali pokličejo na a (063)762-731 ali 762-330.	1249
PIZZERIJA NOVLJAN Novi trg — Novo mesto zaposli simpatični ženski za delo v strežbi. POGOJ: urejenost in veselje do dela. Tel. 068/322-223
Trgovsko podjetje »BIO-NOVA« z Jesenic na Gorenjskem nudi prosta delovna mesta za delo organizatorja. Možnost redne zaposlitve.
POGOJ: Končana srednja šola — smer trgovina ali podobno usmerjenje, komunikativnost, smisel za delo z ljudmi.
Podrobneiše informaciie dobite na tel. (064)806-230, fax: (064) 806-555 ali osebno v podjetju BIO NOVA, Prosvetna ul. 3a, 64270 Jesenice, od 7. do 15. ure.
Prodajamo kokoši nesnice, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo. Perutninarstvo Pršina, Dolenjske Toplice, (068)65-203.
I TELEVIZIJA NOVO MESTO |
l^ai^al
s Trdinovega vrha
na kanalu
vsak dan ob 19. in 21. uri
NOVICE
•
vsak ponedeljek ob 18. uri
ODDAJA ZA OTROKE in po NOVICAH
ŠPORTNI PREGLED
•
vsak torek ob 20, uri
CELOVEČERNI FILM
in ob 21.30 NOVICE
•
vsako nedeljo ob 16. uri glasbena oddaja
MED PRIJATELJI
•
vsak dan od i 5. ure dalje
VIDEO STRANI
vašem
kanalu
v soboto ob 18. uri
in po ciničnih željah klinična ponovitev v nedeljo ob 20. uri in v sredo ob 21.30!
Z VESTNIM in poštenim delom do odličnega zaslužka! Pogoj: prosti vikendi in osebni avto. a (0609)628-612, od 9. do 18. ure.	1262
ALI STE BREZ ZAPOSLITVE? Iščete delo, primerno svojim sposobnostim? Nič lažjega kot poklicati linijo za delo, kjer vam lahko ponudimo najrazličnejše vrste del. a (090)42-11. Ptt stroški 78 SlT/o.5 min.	1268
VOZNIKA C - kategorije iz območja Krškega ali Brežic za dostavni promet na območju Slovenije zaposlim, a (068)341-037 ali (0609)619-339.	1321
Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste.
Valilnica HUMEK tel. (068) 324-496, 67-108.
TLAKE - ESTRIHE izdelujemo strojno s črpalko na območju telefonskega omrežja 0608. Sigma, mtel. (0609) 622-014
Žaluzije, rolete ter lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodni ceni. Možnost plačila na čeke. Tel. 068/44-662.
TERACO, d.o.o.
Nudimo ugodna gotovinska posojila za občane.
Garancija čeki tekočega računa.
n (068)26-749
LERAN, d.o.o.
promet z nepremičninami Novo mesto, Lebanova 24
Prodamo:
0 hiše: Vel. Poljane pri Šmar-jeti, Osojnik pri Semiču, v Občicah, Novem mestu, Otočcu, Šmarjeti, Krškem, Senovem, Brežicah, Črnomlju, Sevnici, Dol. Toplicah, Straži, Soteski, Škocjanu, Žužemberku, Kočevju, Raki, Mirni, Mokronogu, Črmošnjicah pri Stopičah, He-rinji vasi, Brestanici, Luciji pri Portorožu, Pišecah, Zdolah pri Krškem, Rebri pri Žužemberku, v Karteljevem, Kostanjevici, Srednji vasi pri Semiču, Zastava pri Črnomlju, Srednje Grčevje, Vel. Banu pri Šentjerneju, Mali Strmci in drugod.
• stanovanja: v Novem mestu, Šentjerneju, Žužemberku, Črnomlju;
0 poslovne objekte, lokale in pisarne: v Novem mestu, Celju, Črnomlju, Krškem, Trebnjem, Mokronogu, Metliki;
0 vikende in zidanice: v Straži, Škocjanu, Raki, Beli krajini, Dol. Toplicah, Pahi, Zaplazu' pri Čatežu, Gor. Leskovec, Do-blička gora in drugod;
0 parcele za_ gradnjo: v Mirni Peči, Bučki, Šentrupertu, Trški gori, Zagradski gori, Trebnjem, Semiču, Dolenji vasi pri Raki, Mihovo pri Šentjerneju, Stari vasi pri Brežicah, KarteljevO, Osrečje pri Škocjanu, Novo mesto in drugod;
0 kmetijska zemljišča in gozdove po vsej Dolenjski, kmetije v Beli krajini, Krškem in Novem mestu;
0 v najem oddamo: stanovanja, in poslovne prostore.
Tel./fax: 068/322-282,069/342-470 Mobitel: 0609/633-553
Dobava in montaža izoliranih sekcijskih garažnih vrat z daljinskim upravljanjem že za 165.000,00 SIT. Izdelamo in montiramo tudi vsa ostala garažna in vrtna vrata. Tel/fax: (068) 81-169.
Vse, kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti.
Zaupajte najboljšim!
090/41-29
090/42-38
O O ll N J S K A
* NEPREMIČNINI
Prodamo
HIŠE: na Mirni, v Čateških Toplicah, Žužemberku, Sodjem Vrhu, Novem mestu... STANOVANJA: v Trebnjem, Radohovi vasi, Krškem... KMETIJE: pri Trebnjem, Radohovi vasi...
POSLOVNE PROSTORE: v
Beli krajini, Krškem, na Uršnih selih, v Šmarjeti, na Senovem, v Boštanju...
V večjih krajih Dolenjske, Posavja in Bele krajine najamemo in kupimo poslovne prostore, hiše, stanovanja.
Ponudba tedna:
Prodamo stanovanje v Trebnjem, oddamo masažni salon v Brežicah.
Pisarniške prostore v Novem mestu, Glavni trg, na novo urejene, ugodno oddamo.
SILAN, d.o.o., član slovenske borze nepremičnin
SILAN DOLENJSKA, Cenitve in posredovanja pri prometu z nepremičninami, d.o.o., Novo mesto, Glavni trg 22, 68000 Novo mesto, tel.: (068) 321-640, telefax 21-852
VI NAM - MI VAM
oglas na kratko s pošto
po c 068/323-610 ali 0609/623-116
poceni objavo v
DOLENJSKEM LISTU
RAČUNALNIŠKO	3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, WORD, EXCEL!
IZOBRAŽEVANJE	Pričetek ob 16. uri na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in
APROS, d.o.o., Novo mesto informacije na tr (068) 321-926, g. Zdenko POTOČAR.
KIK INTERIER, d.o.o., Prešernov trg 1, Novo mesto
Opremljanje poslovnih, skladiščnih in stanovanjskih prostorov. Oblaganje sten in stropov ter montaža pregradnih sten po sistemu KNAUF in ARMSTRONG.
Izvedba zaključnih del v gradbeništvu.
Prešernov trg 1, Novo mesto, o 321-028
PORTRET TEQA TEcJlNIA
/
Branka Moškon
Morje je ljudi, ki veliko govorijo o kulturi in o tem, kaj bi bilo potrebno narediti za njen boljši položaj v naši družbi, kapljica pa je tistih, ki v svojem kraju tudi kaj primerjajo za njegov kulturni napredek. Med zadnje spada prav gotovo Branka Moškon, že dolgo časa v Novem mestu živeča Metličanka, ki si veliko prizadeva za razvoj ljubiteljske kulture, saj je vodja folklornega društva Kres že od vsega začetka, od leta 1975. Društvo bo letos tudi uradno praznovalo 20 let delovanja.
Branka ježe mlajša nastopala skupaj s svojo družino v folklorni skupini, ki jo je vodila njena mama, igrala pa je tudi tamburico. V dolenjski metropoli pa folklorne skupine ni bilo, tako da je na pobudo ZKO pred dobrimi 20 leti ustanovila folklorno skupino oziroma društvo z imenom Kres. Spominja se, da so prvič nastopili že po enem letu delovanja, in to ravno na kulturni praznik, plesali pa so v sposojenih nošah. Oblačila so pri folklori še kako pomembna. “Tudi tukaj obleka naredi človeka in da končno podobo plesa, " meni Branka. Ko so Kre-sovci pred dvema desetletjema začeli, niso imeli dolenjske noše. S pomočjo dr. Marije Makarovič iz Etnografskega muzeja v Ljubljani so rekonstruirali dolenjsko kmečko delovno nošo iz leta 1805 in tako se je prvič pojavila dolenjska noša. Pogosto so tudi sami plesalci šivali in skrbeli za ostale rekvizite, ki jih pri plesu potre-
bujejo.
Iz malega raste veliko in tako je bilo tudi pri folklornem društvu Kres. Prvih devet let je delovala le odrasla skupina, sedaj pa je stanje bistveno drugačno in kaže se večje zaninuinje za to vrsto kulture. Delujeta dve odrasli skupini z več kot 40 člani (eno vodi Branka), v dveh otroških skupinah pleše preko 50 mladih, delujeta pa še pevska (6 članov) in tamburaška skupina (9 članov). Tudi zadnjo vodi Branka. Imajo dva “frajtonar-ja ”, klarinetista, občasno pa jim priskoči na pomoč tudi violi-. nist.
Zelo kmalu so uvedli vsakoletne predstavitvene nastope, ki jih spomladi pripravijo dvakrat v Domu kulture: za sorodnike članov in še koncert za izven. Tako bo tudi letos. Vsako leto potujejo na mednarodne festivale v tujino - bili so že v Franciji, Nemčiji, Belgiji, Grčiji, Italiji, na Češkem, letos bodo šli na Nizozemsko. “Zdi se mi, da je bilo včasih teh gostovanj še več. Na leto smo imeli tudi po 40 nastopov. Doživeli smo veliko lepega, so pa te selitve tudi naporne, "pravi Branka. Folklorno društvo Kres vsako leto nastopa na srečanju folklornih skupin Dolenjske, Posavja in Zasavja, letos pa se še posebej pripravlja na praznovanje svojega 20. rojstnega dne, ki ga bodo obeležili jeseni. Pripravili bodo izključno dolenjski program, v katerem bodo s pesmijo, plesom in igro prikazali življenjski cikel od rojstva do smrti. Takrat bi radi nastopili tudi v novi, rekonstruirani noši izpred prve svetovne vojne. Branka je povedala, da je njihovo vodilo nasploh skrb za ohranjanje starih šeg, navad in običajev, ki so žal že zelo utonili v pozabo. Pri delu pogrešajo posebnega vodjo za petje, ples, koreografijo itd., kajti dela je zelo veliko.
Voditi tako številno zasedbo (preko 100 članov) toliko časa ni preprosto in zahteva v prvi vrsti veliko veselja in ljubezni do folklore pa seveda potrpežljivosti in tudi časa. Branka rada poudari, da ji to ob službi lahko uspeva le zaradi razumevanja njene družine.
LIDIJA MURN
V Kranju od jutri razstava “Narava - divjad - lovstvo”
Na ogled najlepše trofeje
sednik Varičak in še posebej poudaril, da bo razstava pokazala stanje in kakovost divjadi v Sloveniji. Tako bo razstavljenih 900 močnejših trofej, ki jih lovci imenujejo kar “zlata žetev”. V katalogu, ki bo izšel ob tej priložnosti, bo razstavljenih tudi vseh 2.200 trofej, ki so bile prinesene v oceno.
J. P.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Avtobusna postaja v Metliki - Del Dvora brez javne razsvetljave - Pošta zvečer - Sestanek v gostilni - Lahko tudi Pecljevina - Pokopališče za mesto predrago
Metličanko je zanimalo, kdaj bo zaživela avtobusna postaja v Metliki. Vsi avtobusi, kot je rekla, še vedno vozijo skozi mesto. Take vožnje naj bi uknili, predvsem vožnje avtobusov na medkrajevnih progah. Na občini v Metliki, kamor smo sporočili vprašanje, menijo, da bi avtobusne vožnje lahko obravnaval občinski svet, če so sporne. Po njihovem bi stvari težko uredili z uradnim odlokom.
Na Dvoru pri Žužemberku v novem naselju ni javne razsvetljave. Tako je povedala vaščanka z Dvora, ki je tudi rekla, da je v naselju veliko osnovnošolskih otrok, ki jim je še posebej težko tavati po temi. Stari del Dvora ima

VIDEO KASETA HENČKOVIH 30 LET
NOVO MESTO - Televizijski gledalci so zelo visoko ocenili oddajo “Henčkovih 30 let”, ki so jo septembra ob jubileju ansambla pripravili v novomeški Športni dvorani. Televizija Slovenije seje odločila, da v svoji založbi izda tudi video kaseto, ki je ta čas v trgovinah. Ansambel Henček pa igra naprej. Vabijo ga na koncerte po Sloveniji, njihova skladba Slovenske lisičke ni postala le hit, temveč tudi prava himna Mariborčanov po uspehu naših smučark na Pohorju in drugih snežnih poljanah. V avgustu bo ansambel spet odšel čez lužo. Tja jih je povabila Slovenska izseljenska matica.
razsvetljavo, je dodala. Rekla je tudi, da cesta mimo šole ob enem zadnjih sneženj ni bila posuta s peskom. V KS Žužemberk, ki vključuje Dvor, so povedali, da je javna razsvetljava v novem delu Dvora na spisku tistega, kar naj bi gradili z denarjem sedanjega samoprispevka. Verjetno pa bodo nastopile ob gradnji težave, ker naj bi ob gradnji javne razsvetljave skladno z načrti polagali zemeljske kable. Vrtovi in dvorišča so urejena in gre za to, kako se bodo odzvali lastniki teh površin. Glede cest smo izvedeli, da je pluženje urejeno. Posipati ne morejo, kadar peskokopi ne delajo.
Pošto v Semiču dostavljajo pozno, celo zvečer, je sporočil Semičan. Vprašali smo na upravo semi-ške pošte. Rekli so, da je omenjeni problem res obstajal lani oktobra in novembra in da po njihovem prepričanju omenjenih težav z dostavo zdaj ne bi smelo biti. Mogoče je zastoje v zadnjih dneh povzročil novozapadli sneg.
Občanka iz Črnomlja je predlagala, naj bi imeli uradni predstavniki občine, tudi župan, javne sestanke v kakšnih bolj uradnih prostorih, kot so gostilne.
Pero iz Semiča je prepričan, da so v tej novi občini stvari krenile tako, da je na vidiku preimenovanje občine iz Semiča v Pecljevino ali Kneževino Pecelj. Domačini že vedo, zakaj.
Več klicev iz Novega mesta se je nanašalo na predvideno gradnjo novega pokopališča. Njihovo glavno sporočilo je, da bo pokopališče, kakor je zamišljeno, za Novo mesto veliko predrago. Klicatelji so predlagali širitev obstoječih pokopališč namesto novogradnje, saj
po njihovem mnenju grozi Novemu mestu, da bo prav ob vseh vpadnicah imela vsaj po eno pokopališče. Klici o pokopališču so bili mnenja tudi, naj bi Novo mesto prej poskrbelo za žive in zgradilo interno bolnišnico, porodnišnico in dozidalo kaj prostora k domu starejših občanov.
G. Medle iz Novega mesta, ki je tudi kritiziral odločitev o pokopališču, je dejal glede Tajnikarjeve odstavitve, da bi bilo treba tega ministra še obsoditi, skupaj z njim pa tudi druge srbofile, ki s sumljivim prenakazovanjem denarja spodkopavajo Slovenijo.
Marinku Gustinčič iz Portoroža, po rodu Belokranjica, je dejala v zvezi z nesrečami na cestah, da so za prometne nezgode pogosto krivi prepočasni vozniki, ki ovirajo druge. Sicer je klic izkoristila tudi za to, da sporoči pozdrave rojstnim krajem.
Stanko iz Pivke je predlagal, naj bi se Anderlič in drugi državni poslanci raje igrali s Hugom, kot da so v parlamentu. Bi naredili manj škode. V Dolenjskem listu pa pogreša rubriko, ki bi ga redno seznanjala s tedenskim dogajanjem doma in v svetu.
Anton iz Brestanice je rekel, da ne ve, ali je še v Sloveniji ali ne več, saj so napisi po trgovinah in v reklamah v vseh mogočih jezikih, samo v slovenščini ne.
• Zaradi včerajšnjega praznika bo dežurni novinar čakal na vas danes, v petek, med 18. in 19. uro. Če ste mogoče poklicali že včeraj in če včerajšnji problem, ki vas moti, še ni mimo, lahko danes zavrtite telefon še enkrat in dežurni novinar vam bo prisluhnil.
V
Žganjekuha je še vedno skrivno!
Franc Penca iz Vel. Vodenic je v mesecu in pol nakuhal L100 litrov žganja - V Sloven to zaenkrat še ni prepovedano - Toliko vrst žganja, kolikor je žganjarjev
NOVO MESTO - Po 15 letih bo Lovska zveza Slovenije v Kranju pripravila doslej največjo, 3. slovensko razstavo “Narava - divjad - lovstvo”, ki bo na razstavišču Gorenjskega sejma potekala od petka, 9. februarja, do nedelje, 18. februarja. Glavni pokrovitelj je C.I.C. - mednarodni svet za lovstvo in ohranitev divjadi. Njen predsednik Veljko Varičak se je skupaj z direktorjem Gorenjskega sejma Francem Ekarjem sredi minulega tedna mudil v Novem mestu in v prostorih Lovske zveze pripravil tiskovno konferenco.
V strokovnem delu te razstave bo predstavljeno področje trofej, likovne ustvarjalnosti, vzgoje, izobraževanja in naravovarstva. V drugem delu bo prikazana Slovenija, kakršna se bo pokazala na svetovni lovski razstavi “Natur Expo ’96" v Budimpešti. Tretji del razstave bo namenjen poslovno-informativnemu in prodajnemu področju opreme in sredstev za lovce, lovnemu turizmu in drugemu.
“S trofejami se lovci in lovske družine ne bi samo hvalile, temveč naj bi pokazale, kaj v Sloveniji sploh premore v posameznih gojitvenih področjih”, je menil pred-
VELIKE VODENICE - Pletenje košar na toplem zapečku krušne peči in žganjekuha na Dolenjskem še vedno najpogosteje krajšata turoben zimski čas. Franc Penca, kmet iz Velikih Vodenic nad Kostanjevico, je zagotovo rekorder med tistimi, ki so letošnjo zimo kuhali žganje. Kotel je podkuril 20. decembra lani in ga ugasil 1. februarja letošnjega leta. V tem času je skuhal 15.000 litrov sadne drozge, iz katere je priteklo 1.100 litrov prvovrstnega žganja.
V navadi je, da žganje kuhajo starejši ljudje, ki ne zmorejo več težjega dela, so pa dovolj vztrajni, natančni in izkušeni, kar je prav pri kuhanju žganja posebno pomembna vrlina. Franc ima že 56 let, vendar zanj prejšnja trditev ne drži, saj vrečo cementa dvigne in nese še kot za šalo, pa tudi doma na veliki kmetiji skupaj z ženo opravita vsa dela. Ta čas je v hlevu 24 glav živine, na desetine pujskov, imajo velik sadovnjak, vinograd in še marsikaj. Kuhanje žganja je Francetovo opravilo že od leta 1962, ko je prišel od vojakov. Vsako zimo, ko zapade prvi sneg, prižge kotel in kuha, dokler ne izprazni vse posode s sadjem.
“Znanje o kuhanju žganja se pri nas prenaša iz roda v rod. Nekoč
je to delo veljalo za početje, ki sta ge posvetna in cerkvena oblast preganjali. Predpisani so bili visoki davki in kazni. Dacarji so nam lončene kotle kar razbili, maso za kuhanje pa spustili v dolino,” o starih časih pripoveduje Franc.
V večini držav je še dandanes žganjekuha prepovedana. Slovenija je z državami bivše Jugoslavije ena redkih, kjer je kuhanje žganja še dovoljeno, vendar le za domačo
\
r
uporabo. Če žganjekuha ni obl niti ni potrebno prijavljati pri! nim občinskim službam.
Vsak žganjar kuha žganje** svoj način. Franc ve, da njeg> znanje kuhanja žganja združi izročila njegovih prednikov, i| vete sosedov in prijateljev. Vj žganjar uporablja svoj način] hanja žganja, zato ni čudno, d] pri nas toliko tipov žganja, koli] je žganjarjev. " J. PAVlj
ŽGANJEKUHAR, DA MU NI PARA - Franc Penca je z dvema kotlo letos iz hrušk, sliv in jabolk nakuhal 1.100 litrov sadjevca. Največ žgAt bo ostalo kar doma na kmetiji “za odganjanje gripe”. (Foto: J. Pavlini
Preveč Slovencev si sodi sami
Po številu samomorov tretji v Evropi - Vsako leto samo konča svoje življenje več I 600 ljudi - TVikrat pogosteje se tako na okolje in dogodke odzovejo moški
Težko je natančno opredeliti, kaj človeka prižene tako daleč, da se odloči delovati proti samemu sebi, proti svojemu življenju. Vsekakor so samomori tema, o kateri bodo morali slovenski strokovnjaki še spregovoriti, kajti po podatkih urada za statistiko je Slovenija po številu samomorov (30 na 100.000 prebivalcev) v evropskih državah takoj za Litvo (43,5) in Madžarsko (34,2). Kmalu za Slovenijo sta na lestvici še
Finska in Ukrajina, najnižje koeficiente samomorov na 100.000 prebivalcev pa imajo: Portugalska (7,4), Španija (7), Italija (6,9), Grčija (3,7) in Albanija (1,7).
Vsako od zadnjih 10 let je Slovenija s slabima 2 milijonoma prebivalcev izgubila povprečno 618 ljudi zaradi samomora. Podatki kažejo, da je med moškimi več kot trikrat več samomorov kot med ženskami, in to je razmerje, ki traja že desetletja. Ves ta čas narašča ne le število samomorov
: a i
I KRKN ZDRAVILIŠČk
po spolih, temveč tudi skupno število samomorov na 100 umrlih.
HOTELI 0T0CEC •
------------------------ I
Plesno zabaviščna restavracija |
TANGO!
za izbran okus in navade
Zanimivo je, da je bila Slovenija v tem pogledu še pred stoletjem med najmanj ogroženimi območji, saj so se tu zgodili le 3 samomori na 100.000 prebivalcev. Zdaj je to število iz leta v leto večje. Trend naraščanja samomorov je značilen
predvsem za razvitejše države ga ne morejo preobrniti, čepra za to zelo prizadevajo. Ker Slo nija hiti k večji razvitosti, je mo če pričakovati tudi pri nas nad nje naraščanje. V tem primeri Slovenija ostala v samem vrhu pogostosti samomorov in s' jevrsten fenomen.
Zaradi zaskrbljujočih podati bi bilo treba samomorilski n njenosti Slovencev posvečati pozornosti. Pri ugotavljanju vzj^ kov za uničujočo odločitev bi h treba poleg zbiranja statističi podatkov proučevati posame) primere, razjasnjevati okolišči za odločitey o samomoru, opaj vati pojavne oblike in vzpodbuj prizadevanja za preprečevanje * navadnih in zamotanih človeko'
reakcij na okolje in dogodke.
B. D. h
VALENTINOVA VEČERA. V petek, 9. 2. od 20.00 dalje 'ples za mlade po srcu’ ter ANSAMBEL OBJEM.
V soboto, 10. 2. od 18. ure dalje Valentinov večer s plesnim turnirjem za pokal Otočca.
Organizatorja Boris in Mirjana Vovk.
Vabimo vas, da preživite lepe Valentinove trenutke v restavraciji Tango na Otočcu.
Vabljeni tudi v Casino Otočec.
KLIC V SILI
•	Ali ste v stiski, težavah? Želite zaupni in prijateljski pogovor, strokovno pomoč? Prava pot za to na Dolenjskem oz. v Posavju je klic na telefonsko številko 068/322-124, int. 229 (v torek in petek med 13. in 16. uro), 21-284 ter 068/ 20-370 (med 19. in 21. uro).
•	NOVO MESTO - Otroci in starši, ki imate kakršnekoli težave, lahko pokličete na telefonsko številko 068/341-304 v četrtek med 18. in 20. uro.
•	TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17.
uro. Številka telefona je 068/44-293.]
•	ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, v stiski, lahko pokličete vsak dru| četrti torek v mesecu med 19. in 20. po telefonu 068/53-213 ali se ogla1 osebno v pisarni v Ulici Mirana Jai
•	SEVNICA - Otroci in odrasli, ki te težave ali ste v stiski, lahko poki! na telefonsko številko 0608/41-536 ko sredo med 15. in 16. uro.
•	LJUBLJANA - Telefon otrok in dostnikov je vsak dan od 12. do 20. (tudi ob sobotah in nedeljah) na štel 061/323-353. Za vas se bodo potrl*1 študentje medicine, psihologije, p1 gogike in socialnega dela.
Z oMh strani
ANEkdoTE iN pniqodE ZApisAl Jože DuIar
Huda grožnja
Ko so se leta 1982 v Trebnjem pri Samorastniški besedi trudili, da bi Severinu Saliju izdali njegovo pesniško zbirko Pesek in zelenice, je za tehnično stran pri natisu skrbel tamkajšnji znani kulturni delavec Stane Peček. Ko je bilo treba opraviti še zadnje korekture, mu je pesnik poslal tole pisanje:
Mojster
Stane,
iz Ljubljane
čez poljane
prek asfalta in dobrav -lep pozdrav!
Berem ino čujem... Ne vem na nič. Milo opozarjam:
če bo kaj, ne pozabi mi poslati korektur!
Sicer boš, ubožec, obešen, že veš, kaj kure neso.
Ce si še živ, Ti prijazno sežem v roko!
Severin Šali
Še vedno nekolikanj deček
1^38 je Irance Novšak izdal svoj roman iz dijaškega življenja Dečki, ki je zaradi svoje odkritosrčnosti našel precej odmeva v takratni literaturi. To knjigo si je pri znanki izposodil pesnik Jože Kastelic, ki pa jo je prebrano kasneje pozabil vrniti. Ko je po desetletjih spet naletel nanjo, jo je seveda vrnil, vanjo pa zapisal:	.
Eni še vedno nekolikanj deklici hvaležno vrača to knjigo eden še vedno nekolikanj deček	Jože Kastelic
/	»v- &MEJI
POLI
Šale izbira Bojan Ajfi
On že ve
“Janezek, ali mi lako poveš,* liko let lahko živi mačka?” “Pravim: petnajst.”
“Koliko let pa lahko živi ka?"
“No, to pa je odvisno od ma^ če jo imajo pri hiši.”
Kdo je zmagal
“S fantom sva se včeraj žj skregala, kajti venomer mi obljublja in obljublja.” JL
“Kako seje končal prepir ink| je zmagal?”
“Zlatar, kajti naročila sva I ročna prstana.”
Zakaj seje poročila
"Dragi, že dolgo časa mi rekel, da me imaš tako rad, zame skočil tudi v ogenj."
“Draga moja, resje. Toda1 šam te: ali si se poročila z n ker sem učitelj, ali zato, ker * bil po tvojem gasilec, da bi sl v ogenj?”