št, — 5, leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 3*— V Lr^bljam, četrtek 12. januarja 1922« Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 48 K. Letno 576 K Inozemstvo : Mesečno 68 K. Letno 810 K, Oglasi: enostolpne mm vrsta za enkrat 2 K. večkrat popust. JUGOSLAV Uredništvo: WoItova ulica Id. Telefon 300 Uprava: franka n trg ti Telefon 44. tokopisi se ne vračajo ašanjem je priložiti znamke za odgovor. Kraljeva zaroka. POVRATEK KRALJA v BEOGRAD. - POZIV ŽUPANA BEOGRAD8KEMU OBČINSTVU. w POSET RUMUNSKEGA KRALJA FERDINANDA V BEO-ORADU. — DAN POROKE. - ČESTITKE POVODOM ZAROKE KRALJA. Beograd, 11. jan. (Izv.) Kralj Ale- J post, ki konča dne 16. aprila; v tem ksander se povrne jutri v Beograd. njegov povratek iz Sinaje se def-lajo velike priprave, da bo njegbv •Prejem zelo svečan. Kralja bo pričakovala vlada, mestni občinski svet, vsa društva in .prebivalstvo Beograda Vsa prestolnica je v zastavah. Na Kolodvoru bodo pozdravili vladarja ministrski predsednik Pašič, predsednik narodne skupščine dr. Ribar *n predsednik mestne občine Mitrovič. Kolikor je doslej znano, bodo lutrl vse trgovine zaprte. Po ulicah mesta bodo svirale godbe in grmeli bodo topovi. Beograd, 11. jan. (Izv.) Predsed-fllitvo mestne občine beograjske je danes Izdalo proglas prebivalstvu prestolnice povodom zaroke kralja Aleksandra z romunsko kraljičino Mariolo. v katerem ga pozivlje, naj *e zbere Jutri ob 3. popoldne pred kolodvorom, zvečer pa pred ljudsko lolo pri saborski cerkvi, odkoder gre »večana povorka z bakljado pred Kraljev dvor. Poziv končuje z besedami: »Naj iz naših src in naših ust tacri: »živela visoka zaročenca!« Na pozivu je podpisan mestni načelnik Mitrovič. Beograd, 11. Jan. (Izv.) Dan poroke kralja Aleksandra še ni določen. Do 16. februarja traja dvorno žalovanje, 5. marca pa se začenja veliki _e po pravc:lavnih predpisih' ne srn: nihče poročiti. Ako se visoki par ne poroči med 46. februarjem in 5 marcem, potem se bo poroka morda vršila skupaj s kronanjem, ki mora biti po programu še letos. Beograd, 11. jan. (Izv.) Med 20. in 25. januarjem pride v Beograd ro-inunskl kralj Ferdinand, da vrne po-\et svojemu bodočemu zetu kralju Ueksandru. Beograd, 11. jan. (Izv.) Vlada in prodna skupščina sta ,prejeli mnogo <%ltk z vseh strani povodom zaroke kralja Aleksandra z romunsko krtjjičino Mariolo. Bukarešta, 11. jati. Včeraj je kralj Ferdinand v Sinaji uradno objavil zaredla Evropa k veliki krvavi gostiji, so pričeli hoditi evropski narodi v Afriko po blago,,ki so ga potrebovali žasvojo gostijo. Prišli so Angleži in Rr&icozi, zastopniki Carske Rusije ift Itaijani in poleg velikih tudi mali. Primsli so sabo zlata, ki so ga imeil poje teh in naročevali onkraj Oceana haga za milijarde, ker Vojni bog je zshteval vedno hovih žrtev. ... j« ........................ 'V Lii-iiiL,..:1 11 Ogromne količine zlata S® prlšl« » Ameriko v šestih letih med 1914 M \9$ Dotok zlata le bil za 2 odstotka vat khkor v vseli 93 letih pred vojno, od kar obstojajo Združene države*. 1821—1914 se jd uvozilo zlat* ža 2407 milljohov dolarjev, 1914—1920 S« je uvozilo zlata za 2507 milijonov t' larjev, torej za 200 milijonov dolarjev več. In Še vedno ni usahnil zlati curek., V prvi poiovlei 1. 1921 je znašal dotok še vedno 346 milijonov dolarjev. In ker je pričelo primanjkovati zlata, so prišle države prosit kredita. Tako te je zgodilo, da se Amerika med svetovha vojno ni samo popolnoma gospodarsko osamosvojila od Evrope, marveč poleg tega je dajala Evropi ogromne kredite, ki znašajo po hajnovejšl statistiki prt* ko deset milijard dolarjev. V Času, ko 1* Evropa uničevala samo sebe In producirala dosti manj, nego je potrebovala, v tem času Je Amerika ogromno dvig- r m ' ntai IVOšUBIC: (Poročilo na zboru javnih nameščencev v Celju dne 21. novembra 1921.) !, Današnji položaj držav, nameščencev. Dober rne^ec nas loči od zažnjega zborovanja. Takrat sta beda in naš obupni položaj do zadnjega kotička napolnili dvorano Narodnega doma. Razšli smo se z lepimi resolucijami in sladkimi nadami. Po starem reku; bis dat, qui cito dat, smo pričakovali za naše z nepobitnimi dokazi podprte težnje pravično uvidevnost merodajnih činite-ljev in takojšnjo, odnosno vsaj kar najhitrejšo odpomoč. Varali smo se: resolucije so ostale le kos potrpežljivega papirja, naše prošnje in zahteve pa neizpolnjene želje. Zato smo se seštall danes k ponovni, svečano - tragični manifestaciji pomanjkanja in obupa, na kateri hočemo obrazložiti naš položaj uradniškemu reprezentantu v narodni skupščini in predstavnikom vseli strank Slovenije. Resolucije zadnjega shoda so se za-jedno s temeljitim poročilom okrajnega komisarja dr. Brunčka, z verno sliko aašega, ugled države in splošne socl-'o podme sramotilnega žiyotarenja odposlale na vsa merodajna mesta. Izvršile so se tudi potom dcputacij intervencije pri ministrih. Onega odmeva, ki so ga po splošnem objektivnem prepričanju zaslužile, Žalifcog niso našle. Potreba po remeduri se je pač vsestransko priznala, vendar pa se je nam dalo na nekaterih merodajnih 'mestih razumeti, da smo bili v načinu izvajanja o hašili zadevah, primerjajoči dohodke drž. nameščencev s plačami častnikov, neprevidni. Priznati moramo jasno in odkrito, da nas je mentaliteta naš:h odličnih mož, sporočena nam ob priliki intervencij v baš navedenem smislu, osupnila. In vprašali smo se začudeno, je li to v državi, zgrajeni na zgodovinskih temeljili enpkosti, bratstva in prostosti, v državi moderne in tolikokrat zatrjevane demokracije sploh mogoče? Kaj niso taki migljaji nekak dokaz, da je celo kritika, če še tako poštena In izražena v mejah največje dostojnosti in opreznosti neljuba, morda celo opasna? Nekako plaho smo se domislili ustavnih določb, ki garantirajo državljanu prosto izražanje misli, bodisi v tisku, podobi ali besedi, Če se jih posluži v postavnih mejah, kajti rečeni migljaji nam povedo dovolj. Kljub temu se ne ustrašimo. V sve-stl si absolutne pravičnosti naših zahtev prihajamo danes ponovno z istimi nepobitnimi argumenti in nič manjšimi peticijami kot Zadnjič. Od takrat Se naš materijalni položaj ni izboljšal, pač pa koraka draginja, ne meneč se za svoje žrtve, zmagonosno dalje. Pribili smo, da je ta Čas izmed duševnih delavcev na najboljšem častniški stan, ker Prejema plače, primerne inteligentu in v skladu z današnjo draginjo. Ce sicer premotrimo te prejemke s predvojnimi, moramo prizhati, da jih relativno ne dosežejo, vendar pa so nekak eksistenčni minimum. Povdarjamo zopet, da mi teh plač hrabrim, požrtvovalnim ln vzornim voditeljem naše armade in braniteljem naše domovine ne zavidamo, pač pa prosimo in zahtevamo, da se ne omalovažuje has drž. nameščencev, ki Stno raVnotako Živčevje in srce države iti našegd edinstva, ki delamo ravno toliko in Z isto Vnemo v prid otačbine, zavzemamo odgovorna mesta in imamo iste teleshe in kulturne potrebe kot častniški zbor. Dvignite nas torej končno iz katastrofalnega pomenj-kanja ter skrbite za nas z isto vnemo in pravičnostjo! 1 V naših nadaljnih izvajanjih bode-mo torej vzeli kot temelj za naše mj-nimatoe zahteve oficirske plače, K°t tačas edine, ki so v skladu z vladajočo draginjo. Da pa moremo pfemotriti naš trenutni položaj, primerjamo tržne cene današnjega dneva z onimi z drte 11. okt. t. 1., to je dneva našega prvega zborovanja. Poskočilo le: Od 8 K na 9-MO K, * 8 « 4 9-10 «, « 68 « 88 *, « 72 t « 92-96 « 18 « « 19.40 «, « 17.50 19 « 4 « 5 € 64—72 € « 88-96 « 56 « 58 «. « 24 « « 2&-30 «, C 24 4 € 32—36 «, « 32 44 € 56 « « 68 «. « 77 « « 79 s Mleko . Jajca • . slanina . mast * -moka JO moka o . kromjir kava . . siadjor . cikcftja . riž . . mib . . olfe . .. piemog , Iz navedenega primerjanja torej razidimo, da so se cene vsem hajnujnej-/im ž.ivljenskim potrebščinam občutno dvignile. Upoštevajmo jih pri mCsečnem proračunu glede nabav v družini državnega nameščenca v IX. Čin. razredu, ki broji Ženo in tri otroke. Radi lažjega pregleda se hočemo ravnati po rodbinskem budžetU kot ga je zadnjič v svojem referatu navedel g. dr. Brunčko. Pripomniti moram samo, da so nekatere postavke mnogo preskromne. Tako n. pr. se mi zdi kahadacija dnevne uporabe samo 30 dkg mesa za rodbino, ki šteje zraven Žene in moža ter treh otrok tudi služkinjo, kar najbolj skromna in premajhna. Ravno tako je postavka za služkinjo po 200 kron mesečno prenizka. Le one rodbine, ki imajo še stare služkinje, jih morda zadovoljijo z navedenim zneskom. Oni pa, ki jih za* dene nesreča, sklepati nove poselske pogodbe, nam bodo povedali, da izpod 300 kron ni več dobiti služkinje. Nadalje bodi omenjeno, da se pogreša tedatek za večerjo. Iz vsega tega se vidi, da smo skromni, da skušamo naše potrebe Spraviti V sklad spiošhega od svttovhe vojne povzročenega pomanjkanja in Vendar koliki deficit. Omenjeni proračun, upoštevajoč cehe Z dne 11. oktobra t. i. odnosno današnje, se glasi: Mleko 3 itre ha dan po 7 K sedaj po 10 K liter kruh ha dan 23 K ... . sedaj 26 K dnevno stahovanje Sladkor (na 5 dhi kg) . . . luč krompir dnevno za 8 Ki. . Sedaj 10 K dnevno zelenjava 20 K dnevno mast 5 kg . . « c.’1*, * sedaj po 96 K 1 kg milo, soda, pranje .... jajca 2 na dan.................. sedaj po 9 K komad moka, riž, ječmen .... sedaj začimba, Čebula, Č., olje, kis premog in drva.................. služkinja....................... 630 K 900 690 720 300 350 100 240 300 600 450 480 200 240 540 250 280 250 800 200 skupaj 11. okt. 5700 K, danes . 6060 K primankljaj 11. okt. 1466.67 K, danes 1816.37 K. nila svojo produkcijo in delala bajeslovna dobičke na račun evropskih narodov. Ameriški delavec danes trikrat več producira kakor angleški. Kako zelo je nnTašla produkcija med vojno, kažejo tudi naslednje številke v obratih, katerih ldtha produkcija presega Woto najmanj 500 dolarjev: obratov: vredn. let. produkcije: 1904 263.491 20.672 mil. doL 1914 275.791 24.246 « « 1919 28S.376 62.589 < * Visoko vrednost letne produkcije v letu 1919 je sicer deloma razlagati vsled naraščanja cen, ki je doseglo 1. 1919 svoj višek. Vendar zadostuje opozoriti na to, da je število obratov tekom zadnjih petih let, t. j. od 1914 do 1919 naraslo za 12.585, dočim se je njih število v zadnjih desetih letih pred vojno pomnožilo Samo za 7300. Naraščanje ameriške produkcije je razvidno tudi iz naslednjih številk: produciralo se je leta 1913 premoga 569 mil, ton, sirovega železa 31 mil .ton; leta 1918 premoga 678 mil. ton, sirovega železa 39 mil. ton. — Premog in železo pa sta temelj vsake Produkcije. Njihovo naraščanje je vedno znak, da cvete' industrija. Jekleni trust je imel pred vojno naročil za 7—8 mil. ton, med vojno pa so narasla naročila na 12 mil. ton. Trgovina je silno narasla. Poleg ogromnih količin blaga, ki je šlo v Evropo, je Amerika med vojno posebno trgovsko zavojevala južno Ameriko, kjer je pred Vojno prevladovalo nemško in dhgleško blago. Ogromni napredek Ameriške# trgovine z Južno Ameriko kažejo trgovske bilance iz naslednjih let: 1910 698 milijonov dolarjev 1912 818 « « 1915 1000 « ' « 1919 1438 « , 1920 3378 « € Ta gospodarska nadvlada nad južno Ameriko tvori varno podlago za imperij-ližem Združenih držav. Kako zelo je cvetela vnanja trgovina Združenih držav v poslednjih letih, to kažejo prebitki izvoza nad UVozom, ki So bili v posameznih letih haslednji: 1915 1.094 milijonov dolarjev 1916 2.135 « t 1917 3.630 * * 1918 2.974 «. 1919 4.136 1920 2.872 skupaj: 16.841 milijonov dolarjev Naraščanje vnanje trgovine na eni strani in pomanjkanje ladijskega prostora na drugi strani sta prisilila Združene države, ki so imele do svetovne vojne samo 1,837.000 ton trgovskega ladjevja in bile vsled tega navezane zlasti na Nemčijo, da so pričele povečavati svoje trgovsko ladjevje prav na ameriški način, tako da so ga pomnožili do junija 1921 na 12,314.000 ton. Vse to ogromno bogastvo pa dobiva svoj izraz v ameriškem denarju, v visoki vrednosti dolarja. Dočim Je srednja Evropa, Rusija kakor tudi Francija in Italija zapadla divjemu vrtincu večnega tiskanja novih bankovcev, Je Amerika znižala število bankovcev od 1.1920 na 1921 za 15 odstotkov. V prometu je imela: 1920 3.116 milijonov dolarjev 1921 2.634 < « zlati zaklad pa je znašal dne 1. Julija 1921 3223 milijonov dolarjev, to se pravi, da je znašalo kritje 122 odstotkov. Ali čudno, kljub ogromnemu bogastvu vlada danes V Ameriki težka gospodarska kriza in milijoni delavstva so brez posla. O tem Več prihodnjič! Dnevne vesti. itnhi? ^0^0)'cns^°'češkoslovaSka liga v mUanj priredi tekom januarja in prihod-fllih mesecev ciklus predavanj, ki zasledu-nim- nanlen’ seznaniti našo javnost z glav-£eškpP[epS,aVin in noveiš>mi pridobitvami Kn l v Pr,vo Prct|avanje, ki še bo vr-j ■ v kratkem, bo obravnavalo Življenje in Belo predsednika češkoslovaške republike t. U. Masaryka, pisatelja in filozofa, ustva-nteba samostojne češke države. Sledeči večer bo posvečen Alois-u Jirčsku, ki je naj« markantnejšl predstavltelj historičnega romana med Celil. Kot tretji večer je ria programu predavanje o Skavtlngu, modernemu načinu življenja v prirodi, ki se zlasti goji V Ameriki in Angliji in je tudi na Češkem zastopano z zelo močno organizacijo; pri ta Panoga telesne vzgoje skoraj po-poinoma nepoznana. Vsa predavanja bodo pojasnjevale skioptične slike, za katere smo diapozitive že prejeli iz Prage. Ne dvomimo, na5e občinstvo z obilnim posetom teh P ireditev pokazalo svoje živo Zanimanje 28 zavezniški narod češki. domski --U-"5^0Š0,sk-emu -u6itellstva. »Aka- ‘Iaviii ji ii e S0Ie* katere so se HIV oddelka Za prosveto In vere «,[Skaberne vseučiliški profesor dr O«! tf. t1 na ™«io ^ s&nras' Mrne je opozoril na francoski šolski žakon* teoZa,nnamen ,Iiudski žoli: telesno> S"-’ zmualno in moralno vzgojo. Prof. Ozvald LfudskV * V3 namen ljudski šoli sledtče- k!at ko °HnrlZria! °troka tak0’ da bo tal udeleževati »n / stanu> se samostojno rtvl mil P0darSK8ga in duševnega vprašanje na H aS°,* Ker * tako važno ku in je Za 4 Tu ' kar na enett1 sestanka in tif k^tVfl,!!rn8,]M*aIaz.fl4b!ia^ na enetti sestdfi-nja m ca tu "dn «—-Ijitega razglablja« šolskih i. nl bil° s?£0ro ljudsko-Skaberne naleV naI^oCih’ >e Predlagal dr. obrne na’vse Vč-4 ,^kad' S0C-Ped- k^Zekc z Ivom L H- e JStvo in vso javnost S po- event’nredC«lei° Svoie mnenJe> kritiko In do ! novo formulacijo 1. čl. da? kV odbOru »Akad, sacijal.-pe* Slanem °!ka,,na univerzi v Ljubljani«. O posebnem ?^ad,vu se bo razpravljalo na po-goie^e sestanku »krožka*, če mo- i 2hrowt “prejme primerna resolucija, ki se siva materijalom vred pošlje ministr- ž PrSloT nB V Beograd- Kr0Žek ie Sbreiel velep0nlp£.i, pr0sb da se vsi, ki se 2a to številu niS?1!Lbstvar zanimajo, v čim večjem _ udeležijo te ankete. - Odbor. lliillh p™aienle Plač učiteljev na a Čite-ločil 'kom?Imtni, minister Priblčevič je do-fclač očitali« ’ ima izvršiti Izenačenje » »Mami tbiVS© V ”,ib k”1"’ ssF vtafertsa fejarSs CittTrirvV?ri driav"f ielemlcl. Do« iffta rednn t lu?-nI železnici polletni avan-t vSA81!; ,n L JuL ^ objavi drž. *loster^pfnt4 \ mesecev kasneje. Je pač dB ie i •’ i?. kdo šele januarja, *V*zdn )U‘iJA Prošlega leta dobil eno 2«o nPr»^ *“ Pa tudi plače nakazujejo $?a n vf"°’ Ve£krat bla*alna na drž. kol. k« bi -V a zadosti »para« — čudne, re* Riškem nfetalske* razmere, kakor na pf*vrati * cPbieke tudi nismo še dobili Od slabo strniti1’ ,e neke kožulte, ki so pa le Dlaill!6 Jardeve kože, a seveda zelo 10 K na mlf« uprave. Uradniki dobe po kfpanje stati ,2a “nifotmo, kar je še Za tno?? Vatni'1 ,ek Premalo! Kam plove-všalci mesec' r?zbil*> stroji pokvarjeni — irfladu vretntna8)’ a 80sp°dJe v Beogradu Zclezntih* t . _ . v Parizu, leta Naša vlada ie ? , '‘on'eren vabjlo, da pošti od francoske vlade mbdharodno že ut . svojega zastopnika na bo Sestala tekmi. ko konferenco, ki se v Parizu, m! .meseca' februarja tega Na dnevnem redu konferenc je dogovor o regulaciji tovornega prometa med Nemčijo, Srbijo,'Avstrijo in Jugoslavijo. — Telefonski Imenik za Vso Jugosla-vilo. Poštno ministrstvo bo izdalo seznam telefonskih naročnikov za vso Jugoslavijo. Seznam bo izšel tekom meseca februarja 1922. — Uvedba selske dostave pri poštnem uradu Smarje-Sap, S 16. januarjem 1922 se prlčho pri pošttiem uradu Smarje-Sap dostavljati poštne pošiljke po selskem pismonoši v te-le kraje: ParadišJa, Podgorica, Gorenja SUvnlofl. Mali Lipoglav, Veliki Lipoglav, Pance, Repče, Pleše, Dolje, Reber in Tlake. Dostavljalo se bo vsak torek, četrtek in soboto. — Občni zbor litijske podružnice Slov. Plan. društva se Vrši v pondeljek 16. jan. t. L ob 7. uri zvečer V gostilniških prostorih g. Ivana Robavsa v Šmartnem z običajnim dnevnim reflom. — Blejsko jezero je popolnoma zamrznjeno. Le malo kedaj je tako lep in čist led, kakor letos, zato pa tudi prihaja drsalcev vsaki dan, da uživajo ta lepi šport. Vreme je krasno in vsak obiskovalec Bleda ima tudi užitek lepe narave. V nedeljo popoldne od 2. do 5. ure bode igrala na ledu godba, kar bode posestnikom Bleda še posebna zabava. Zveza z vlaki je prav ugodna in je torej pričakovati v nedeljo, da po* seti Bled tudi večje Število izletnikov Iz Ljubljane. — Iz zidanega mosta se nam pritožu-žujejo potniki, da it ponoči restavracija II. razreda zaprta, vsled Česar se morajo vsi potniki stiskati V restavraciji UL razreda, ker tudi čakalnice niso kurjene. Lahko sl mislimo, kak Smrad vlada v edinem lokalu pri tolikih množicah., Potniki iz Ljubljane proti Zagrebu morajo ponoči čez 2 url čakati V tej gnječl In smradu. Ako je resta-Vrater obogatel, da ne mara zaslužka ponoči, naj pa prepusti gostilno II. razreda potrebnemu človeku. — Gostilne v Sloveniji. V tem oziru smo Slovenci ppvi v državi. Lani Je bilo v Sloveniji 6026 gostilničarskih obrti, odvzetih je bilo začasno 47, trajno pa 512 gostiln. Koncesij, nanovo podeljenih pa 217. Na 185 oseb V Sloveniji pride ena oštarija, na 380 ošCb pa ena prodajalna Žganja. Na vsako osebo pride povprečno 49 1 opojnih pijač v povprečni vrednosti 1312 K. Sedaj pa si izračunimo zapravljene s votel — Slovensko lovsko društvo javlja svojim čianom, da je»LQ -?.c« dotiskan in da ga začne te dni razpošiljati. Dobe ga pa samo tisti, ki SO že plačali člattarino (25 Din.) Ža 1. 1922. Da ne bo nepotrehnih reklamacij, se naj zamudniki požurijo s članarino. —- Zapeljiva anonca. — Slepar i hrami tta Obroke. Kako hitro in brezmiselno nasedejo nekateri ljudje tujim, večkrat naravnost nesmiselnim ponudbam raznih sleparjev, nam zopet priča sledeči žartimiv Slučaj. V Zadnjem času je razglasil po raznih listih neki Adolf Mith, lastnik skladišča ur v Zagrebu, Samostanska ul. 4, da prodaja Izborne ure po 125 dinarjev in to še celo v mesečnih obrokih po 8 din. Ker je bila ponudba res Izredno ugodna, se je oglasilo mnogo naročnikov, ki so poslali tttdi prve obroke, Toda fia ure so čakali ti naročniki po večini zaman, nekateri pa so dobili urh brez vrednosti. Sledile SO pritožbe in vnieš je posegla poiidija, Breiška-Va Je ugotovila, da v Samostanski ulici v Zagrebu ni nobenega skladišča ur, niti hišo našli kakega Adolfa Mitha. Dognali so pa, da prevzemd hjegovo obilno pOŠto nčka Katica Miletič in k njej jo je hodil Mith Iskat. Končno so Izsledili tudi Mitha v Zagrebu in ga aretirali. Preiskava le dognala, da mož nitpa nobenega premoženja In da je čisto navaden slepar, ki je izrabljal lahkovernost občinstva. Oškodovane stranke naj se javijo v svrho ugotovitve škode na policiji. — Iz Cerknice. Dne 6. t. m. smo položili k večnemu počitku v najlepšt moški dobi umrlega Franceta Hrena IZ Znane Hrenove hiše, katera je v njem izgubila Skrbnega gospodarja. Kako je bil umrli splošno priljubljen, je najbolj pokazal pogreb kakoršnih je še malo videla Cerknica. Pogreba se Je udeležil tudi »Sokol« s praporom in gasilno društvo, v zadnje slovo so rnu zapeli prijatelji pod vodstvom gosp. hotarja tri. žaostinke, ob katerih se ie marsikatero oko orosilo. Ti pa dragi Fržnce, spavaj mirno! Ostalim našo sožalje! — Umrl je v ljubljanski bolnici vodja trboveljske policije, bivši orožnik g. Guts-mandl. *— Umor orožnika. K tej naši včerajšnji vesti smo poizvedeli, da je bil umorjeni orožnik Maver iž Brežic, rodom Goričan. Morilec je neki vojaški begunec, katerega je Maver že dalje časa iskal ter ga v usodni noči tudi vjel. Med eskortlranjem so najbrže napadli orožnika begunčevl sorodniki. Zločinci so umorjenega oropali ia slekli do nagega. Ljubilana. Društvo >Soča« naznanja, da predava v soboto, dne 14. t. m. ob pol 9. uri zvečer v hotelu »Lloyd« g. profesor dr. Čadež. Vstop prost. Vabljeni člani in prijatelji društva. 4* Hišni posestniki v Ljubljani, ki Še do danes niso predložili hišnih in stanovanjskih pol se zadnjič pozivli-Jo, da jih predlože zanesljivo tekom 24 m v mestni posvetovalnici, ker bi se jim sicer naložila najob-čutnejša kazen, raztfi tega pa se bo popis Izvršil na stroške zamudnega hišnega posestnika, Od 20. decembra do danes je imel vsakdo dovolj Časa, ua jt izpolnil svojo polo,' vsled česar se ninakor ne more dopustiti, da bi nekateri u,L-dii statistično delo le vsled svoje komodnioii. , = Današnji simfonični koncert se prične točno ob 20. uri in ne bo vstop V dvorano med izvaianjun Mozartove simfonije dovoljen. — Ker st kaže za ta koncert izredno zanimanje, opczai,a se občinstvo, da Si preskrbi vstoottice v piedprodaji, v trafiki Prešernova tlica 5*1. *■ Orktstramegu društva Glasbene Matice skupna vaja je radi Germovega koncerta mesto Četrtka v petek 13. t. m. =4 Dve novi lekarni v Ljubljani. Najemnik lekarne Bohinčevih dedičev g. mag. pharm. Rudolf Ratn^f i/tvort SVojtJ lekarno blizu glavnega kolodvora, mag. pharm, g. Ovidon Bakarčič d a V bližini Sv. Jakoba ti ga. *» Mestni reveil, m so prejemali doslej podporo prt uboinem očetu g. MarenČetu, dob« za tekoči mesec podporo izplačano dne 17. L m. pri mestnem magistratu, knjigovodstvo, soba št. 7. r* Z ozirom na Maričk *Kompctja na Železnici. — Prodaja Železniških vagonov*, objavljenem v »Jušoslavill« dne 11. t. m., v katerem se trdi. da so se izplačevala Železničarjem UZueida hoV0k*#na darila, poročamo uradno, da podpisane uu ihspektoratu o teh darilih ni iilčešk? znanega. Inšpektorat izjavlja, da je sef inšpektorata odklonil svo-ječasno s strani icsr.ega ouseka zveze indu-strijčev dano ponudbo, da ie odsek pripravljen dati železničarjem za iočno In hitro vršenje vozovne službe primerne nagrade. — Inšpektorat drž. že., v Liubljanl. =* Zanimiva policijska statistika mesta Ljubljane za l. 1921. Ljubljanska policija je izdelala pregledno statistiko delovanja vseh policijskih oddelkov v Ljubljani. Statistika izkazuje sledeče rezultate: Policija je izvršila skupno 4229 aretacij, in sicer je Izvršila 1208 aretacij varnostna straža, 3021 aretacij pa so izvršili detektivi. Od teh so Izročili 2032 v zapore, 1008 sodišču Ih 21 komandi mesta. Ostali so bili policijsko kaznovani. Ovadb je b!lo vloženih od straže 5120 in 906 od detektivov, ki so Izvršili poleg tega 15.330 poizvedb in 224 hišnih preiskav. — Kaznovanih je bilo radi pijanosti 1008 oseb, radi prestopka cest. jpol. reda 3619, radi zglaševalnih predpisov 214, radi orožja 21, demarkacijsko Črto je prekoračilo brez dovoljenja 328, radi prostitucije je bilo aretiranih 55 in radi prekoračenja pol. ure 34 oseb. Izgnali so v domovinske občine 803 tujce., Za državno blagajno so plačali radi pijanosti 150.996 kron. Vseh policijskih denarnih glob pa je bilo vplačanih 375.703 krone. — Društveno gibanje Izkazuje 66 novih društev, 33 javnih predavanj, 381 društvenih zborovanj ih 79 javnih ljudskih shodov. V policijskem okolišu je Izhajalo 86 časopisov in izšlo 180 knjig In brošur. Lepe številke izkazujejo veselice In sicer 107 javnih plesov, 272 javnih Veselic brez plesa, 984 javnih koncertov, 507 gledaliških predstav, 61 cirkuških predstav in 11 plesnih šol, Tudi osebni promet z Inozemstvom je bil mOČan. izdanih je bilo našim državljanom 5600 novih potnih listov, 4700 listov pa je bilo vidira-hlh. Tujim državljanom pd je bilo vidlfg-nih 13.257 potnih listov, med temi 11.556 V Italijo, 1128 v Nem. Avstrijo In 27 V Ameriko. — Tujski promet Izkazuje 72.039 oseh, ki so nočiie v Ljubljani — Zglasilnl urad Je prejel izven hotelskih priglasov 36.734 Stanovanjskih priglasov In pa 30.533 odglasov. Promet ha ljubljanskih kolodvorih izkazuje sledeče: Na glavni kolodvor je došlo 1,028.885 oseb, odpotovalo pa jih je 824.359. Na držaVnem kolodvor« ib vstopilo In Izstopilo 236263, na dolenjskem kolodvoru pa 139.053 oseb. Orožnih ilsfbv je bilo izdanih 333, nravstvenih spričeval pa 10.100. Te Številke So jako zfinlfnive, kažejo nam živahen promet v mestu, kažejo pa dam tudi ogromno delo, ki ga je izvršila ljubljanska policija tekom minulega leta. =» Drsdtlšči je odprto v Veliko veselje mladine. Druga leta je bilo zvečer lepo razsvetljeno, letos pa ni niti ene luči. Nujno potrebna bi bfla vsaj ena luč ali 2, da bi n# bilo treba Že Olj prveffi riitaKU Zapuščati ledu. Šola traja do 4. oz. 5. ure; ker je dan kratek, ftl mogoče, da bi se mladina nadr-sala, kakot st Želi. Pozivamo nfa^lstfftt, da takoj poskrbi za razsvetljavo drsališča. Maribor. rimi imeni je javno delal D. d. »Agrumaria« Ima svoj sedež v. Madridu, a filijalke v vseh glavnih rhbštih Evrope. Njeh letni promet Znaša stotine milijonov frankov, ker Je ime* la v monopolu skoro vSe južno Sadje In še razno koloniialno blago. SlUžila je z had« primerno velikim trg. ddblčkom. K tbtnU je pa Še mnogo Zaslužila z Valutami s tem, da je fakture Izstavljala Z Dunaja, Trsta ali Hamburga, kakor ji je bolje kazalo. Pri vsem tem pa vsaj Jugoslaviji pri toliko milijonskem prometu ni plačala niti vinarja davka. Dobro bi bilo, če bi se poiskali Še drugi tuji verlžnlkl, ki dražilo Živila ter skrivajo svole trgovine pod imen! narodnih trgovcev proti judovsko malenkostni odškodnini, Teh pa je mnogo. — Ker gre ves čisti dobiček takih skrivnih tajnih Zastopstev lz naše države, je jasno, da mora valuta padati. Dva voza sta trčila skupaj na Grajskem trgu. Pri tem je oje enega voza predrlo prsi konju pred drugim vozom, da je na mestu poginil. Pri Sv. Jurju ob Pesnici imajo krajni Šolski svet še vedno nemškutarji v rokah. Predsednik je priseljeni Nemec Klug, ki baje Hiti brati In pisati ne Zna. Srčen krc je zgrabil na sobotnem plesu pri Oambrinu pleterskega pomočnika Šo-kala, ki 90 ga morali prepeljati v bolnico. Zverina. Neki slikarski mojster je tako zverinsko pretepal svojega 16 letnega va* jenca Ornika, da so ga morali prepeljati V bolnico. Deček ima težke poškodbe na hrbtu. Umrla je v bolnici v Gradcu ga. Zofija Košičeva, soproga hotelirja v Narodnem domu, Zakaj pada naša valuta?. Mariborski finančni straži Še* je že dalje cašg zdel sumljiv neki inozemski Žid, dr. fil. Robert Steiner, ki je žlvfel V Mariboru udobno Življenje. Stanoval je v bivši dr. Feldbacherjevl vlil, hajlepši v mestu, ter prodajal po faznih gostilnah cele vagone kolrthijalnfega blagi Ker pa fil imfel lavtie trgOvltte Iff nobenega očitnega skladišča, le pretečeno soboto šla finanč-.a straža pregledat njegovo Stanovanje, če Jt 'Vda tdm kako tihb-tapsko blago, Bla; " ga ni našla, pač pa je zasledila v stolpu r i,egovim stanovanjem tajno tpisarno rrtanbors.^ . "a-stopstva svetOvtie d. d. »Agrurtfaria«. Pri površnem pogledu v knjigo se je odkril 40 do 50 mllilonsk! letni promet. Tukajšnje finančne oblasti so vsled tega takoj poklicale imenovanega dr. Steinerja na odgovor, ker ni prijavil za tvrdko »Agrumaria« In zar' davčfie napovedi za razne davke, kateri znašajo pri takem milijonskem prometu po približni kalkulaciji brez ozirov na kazni, okrog 7 milijonov kron. V celo afero je zapletenih več tukajšnjih trgovcev, pod kate- Celje. Ljudsko vseučilišče v Celju, V ponde-ijke, dne 9. januarja je predaval g. dr. Rak o Zelo razširjeni in silno nalezljivi bolezni »srab ali garje« ter kako se pred Istim oču* varno In kako je istega zdraviti. Poslušalci So Z Zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja. —- Prihodnje predavanje bo v pon* deljek 16 januarja ob navadni url Predava primarij g. dr. Rajšp »o hranit Planinski ples. V soboto 14. januarja oh 20. uri se vrši v vseh gornjih prostorih čeljskega Narodnega doma velik običajni Planinski ples, katerega priredi Celjski Od-sek Sav. podr, SPD. Posebna vabila ti ta Pitji H ne razpošiljajo in je k prireditvi vabljen Vsak, kateri se hoče' enkrat dobro Zabavati. Pri plesti nastopi prvič novovzbu* jena celjška narodna godba. *Jugoslavija«, koledar dobrovoijcev s« v Celju lahko nabavi pri tajniku Savinjskega okrožnega kluba jugosloV. dobrovoljcev na Ljubljanski cesti hiš. Št. 14. Pisarna za obrtniško razstavo, ki se priredi v Celju od 12. do 22. avgusta, se nahaja pri Zadružni Zvezi v Celju, Stross-maycrjeva ulica št. 1. K okoliškem občinskem zastopa nameravajo pri prihodnji občinski seji po poročilu »Nove Dobe« Socijalni demokratje predložiti predlog županske plače V znesku 6000 kron mesečno. Ce se to Izvede, bi to pomenilo zvišanje Občinskih doklad za 75 %, ne oziraje se na to, da hi nobenega kritja, ker je v proračunu za leto 1922 določena v to svrho vsota 300 kron mesečno, Občeslov. obrtnd drilštvo V Cčljti Iffi9 danes v četrtek zvečer v Narodnem domu izvanredni občni , zbor. Pričetek ob 7. Url v restavracijskih prostorih. Našel je na celjski postaji Mirko Ballnt Iz Bačke vsoto v žnesklf 1120 kroh, katero je oddal pri policiji. Prekmurja. Odpuščene učiteljici. Na lastno prošnjo So odpuščene učlfeljice Helena Kilhaf i Krogu, Slavina Nečemaf-Križnič In Angela Sinkovič v Got. Lendavi. Prekmurski obrtniki sl ustanove dne 15. L nf. V Beltincih stanovsko društvo. Ponesrečen finančni stražnik. Pri Pe-tajncih so našli ob Muri zmrznjenega finančnega stražnika Jos. Laha lz Radenc, ki je pred dobrim mesecem v pijanosti zgfešil pot tef obležal. 1 —dUh. » 111 še očeta ruske nactjonalne opere Glinke »Caprice brilant« na Joto aragoneso, ŽiVB* hen, ritmično zanimiv komad tet II, sčre-nado Rusa GlazunbVh, ki je nedavno tega Umrl od gladu. Na spbredu je kortčno Zastopan tudi nemški modernist dr. Rihard Strauss z dvema znamenitima skladbama »Slavospev o ljubezni« in »Ljubezni«, kater* Zapoje g. Pavla Lovšetova. — Zdimo 1», da naše občinstvo napolni danes zvečet unionsko dvorano, saj bo imelo velik Umetniški užitek. P. Ponovitev klavirskega koncerta umet* nikov Člaire Trost-Fiedler in Anton Trosi. Ker je bil koncert razprodan in Jih mnogo hi dobilo več vstopnic, se na Večstransko željo koncert v petek, dne 13, jan. ob pol 8. uri zvečer v koncertni dvorani Mestne glasbene šole (Hrvatski trg št. 3) ponovi t delno premenjenim sporedom. Vstopnice se dobivajo v trafiki ha magistratu. Založništvo pevskega društva *Llabtjan-ski Zvon« razpošilja sledeče skladbe: II. venček narodnih pesmi, za moški zbor priredil Alojzij Sachs. Cena partituri 8 K. — Anton Lajovic: Pesmi samote, samospevi za en glas s klavirjem. Cena 16 kron. —■ Trije moški zbori (Adamič, Rožanc, Prelovec). Cena partituri 10 K. — Emil Adamič: Pet veselih pesmi za moški zbor. Cena partituri 20 kron. — Društvo prodaja in razpošilja tudi litograllrane posamezne glasove (za tenor in bas) vseh izdanih zborov po nizki ceni. Prihodnji koncert v dvorani Filharmonične družbe ha Kongresnem trgu se Vlil v pondeljek, cjne 23. t, m. ob 8. uri zvečeri Naš najboljši komorni kvartet Zika priredi ta večer svoj 111 komorni večer t Izbranim kortCertntm sporedom. Občinstvo opozntju* mo na ta koncert Že daneš. Vstopnice bodo V predprodaji V pisarni Glasbene Matiče Od 18. t m. dalje. in »l Primorje. Kako dklajo Italijani. Kmalu po rapall-skl pogodbi in deloma Že ptej SO SŠ žd-ččla Oživljati zopet vsa kulturna in gospodarska društva, toda kamor se pogleda, se vidi, da primanjkuje kultutrilh delaVcev, da hi voditeljev. Dttištva pa delulejb kljub te-mU in sl pamagajo, kakor Znajo In morejo. Pridnost in delavnost Članov tekmuje v boju z Slkanami Italijanov. Kdor nl sam poskusil, bi ne Verjel, kake sitnosti in zapreke se jim dOlU s strani oblasti, Neznosni davki na vstopnice pri vsaki še tako dobrodelni prireditvi, Cenzura, pozno došle prepovedi, tako, da Imajo prireditelji Velike materijalne Izgube Itd. Predolgo bi bilo, ako bf se hotelo našteti različne trike oblasti, s katerimi skušajo preprečiti prireditve naših društev. Omenim naj le enega: V neki vasi blizu TrSta je hotelo tamošnjfe kulturno društvo prirediti za božične praznike nedolžno narodno igro DiVjega lovca. Ko J6 blfo že vse gotovo, vloge naštudirane, tpnogo denarja Izdanega za kulise Itd:, tedaj pride prepoved: Divjega ldvCk se ne ftne vprižoriti, ker se v njem omeni boj proti Italiji!! Vztrajni, pridni dlletantje potrpijo in se Začnejo učiti kaj drugega! T6* nl Udobnost! ' Gledališče in glasba. K dr. Čeririovemii koncertu. Zopet 86 srečamo po dolgem času z Dvorakom, drugim .pdličnim članom trozvezdja čeških skladateljev mojltrov (Smetana, Dvorak, Fl-KCh), Nad dvajset let je bil Antphin Dvorak v svojem uSivafjanjU pristaš absolutne glasbe. V svojih Zadnjih delih »Opoldnev-nica«, »Zlati Kolovrat«, »Gozdni golob« itd, pg je priznal načela LiZštovih Simfonl* škfh pesnitev. — Všebina *OptJldrteVnice«, lepega dela, ki ga danes zvečer izvaja dr. Čerin v Unionu bi bila sledeča: Mati je sama z detetdm, ki Je nemirno in ji nagaja navzlic svarilom In opominonl. Strašiti ga mora, da pride ponj čarovnica »opoldnevni-ca«. To za nekaj časa pomaga, toda kmalu začne otrok znova nagajati. Takrat pa fflati zflkllče: »Hoj, Čarovnica, pridi in odnesi ne-mirnežaf* Ravno bije poludne. V hišo '■'ppi suha, stara ženica s palico v roki. Mati se je prestraši, zakriči in se Zgrudi nezavestna. Domov pride oče iz pdlja; najdo cnesveŠče-no ženo in mrtvo dete v njenem naročju. — »Opoldnevnica« je simfoniška pesnitev Izrednih glasbenih lepot in je stalno na sporedu koncertov svetovnih orkestrov. Poleg Dvorakove ; Opoldnevnice« izvaja dr. Čerin 300 letnica Moltereja. Pokrajinski namestnik je razposlal ha prosvetna *aVode Sledečo okrožnico: Dne 15. januarja 1921 preteče 30o let, kar se le porodil veliki fratlCoskl pisatelj veselih ,Igef Jean Bapt PoquetIn*Moliere, ki sl jo kot imeniten gledališki umetnik pridobil nevenljive Usluge Za pbvidlgo francoske komedije In sploh francoskega gledališča. Ker 86 med Iffitt* coskb In slbvensko kulturo že dolgo Otkl stiki In ker zlasti Erflncozl kažejo proti naf& JugosloVenom prijateljsko mišljenje, je kulturna In politična dolžnost, da se tudi mi dostojno spominjamo tega francoskega literarnega velikana, Zato odrejam, da se vrli na vseh srednjih In meščanskih Šolah ter na Učiteljiščih Slovenije ali v šobOto, dne 14. ali v pondeljek, dne 16. jahuarja 1922 preprosta spominska slovesnost. V ta namen haj sb zbero zadnjo uro pred sklepom pouka vsi učenci oziroma vse učenke v določenem Šolskem prostoru n. Pr. V telovadnici. V pozdravnem govoru naj ravnatelj zavoda pojasni v kratkih besedah v svfhO slavlja, nakar naj poda eden izmed profesorjev v kratkem, a jedrnatem govOfu črtico 6 Življenju MolierdVetn in nato naj raž<-loži njegov velik pomen za povzdigo francoske gledališke umetnosti. Naposled naj tudi vplete Idejo d prilateljstvu Francozov napram Jugoslovanom. Ta govor naj ima profesor Bli učitelj (učiteljica), ki js iz lrahcOšČIne izprašan (ižprašanB), ali ki sploh uči francoščino; ako na zavodu takega nl, pa učitelj (profesor) slovenščine ali klasičen filolog. Obenem naj se učenci ljubljanskih učnih zavodov bpozOrfi, da se bode v namen proslave Molierove v narodnih gledališč!!] v Ljubljani In Mariboru predstavljala ena Molierova Vesela Igra ca ucfence ob znižanih cenah. Ravnateljstvo naj jih vzpodbudi, da se fnnbgostevtinb hdt-leže teh predstav. O tem se obvešča višji Šolski svet v nadaljnje takojšnje uradovanje. Novost v mali obrti in trgovini, profesor H Podkrajšek Je sestavil »Knjigovodstvo ža ženske obite«. Kn iga je čisto nova, za mak) obrt in trgovino kakor nalašč sestavljena, kaltl rtvi rt Ha tem pdbu hath je doslej tako krvavo manjkalo potrebne poučne knjige, ki bi nam v poljudni In iasnl obliki M vsebini p„ddl« td, kar potrebufe mail obrtnik v ššakdanjčid svojem poslovanju. Tej nujni potrebi je odpomogel profesor Podkrajšek s svrtilm knjigovodstvom za Ženske obrte. Hsaiclj nam v svojem knjigovodstvu razloži glavne pojme o trgovini in obrtu. Poda nam zakonita določila, ki veljajo za obrtno «uiig».vodstvo. Razjasni nam nadalje, kdo je tloLTufe. kdb upnik: kake se kolkujejo In tireid;čjo knjige obrtnega knjigovodstvi, LakOr Inventarne, blšgajni-čne in glaVite knilge In stranske Sli pomožne knjige. H kurtett svojtfca knjigovodstva za ženske obrte r.am pisatelj poda primerne gOspddatske Droraiuhe za kalkulacije Itd. Vso snov pa pojasnuiejo mnogoštevilni Zgledi in naloge. — In ravno to dela knjigo Ufaktfčho. — Knili}a iv Lšla V Učit. tiskarni Iti velja samo 12 dih. ali 48 kron Ih ima 143 strartl na trpfežnem papirju. Knjigo vsem malim obrtnikom, zlasti pa ženskim obrtni-cam toplo priporočamo. G »Bdhčfu Vestnik«. Uredhištvb poroča tetn potom cenjenim naročnikom, da Izide šesta številka »B. V.« še tekom tega meseca. Zakasnitev je nastala radi tega, ker bo list Izšel v povečani obliki In razširjen. Zato prosimo cenjene naročnike, da vzamejo to blagohotno na znanje. —tete—....lili mil. <1.1 M ■ I Sokolstvo. Občni zbor Sokola II v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 22. t. m. ob 9. uri dopoldne v telovadnici na realki, nakar djpoz&rjfi-trio članstvo s pozivom na polnoštevilno udeležbo. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure kasneje ob vsaki udeležbi. Spored običajen. Osebnih vabil se nk bo razpbšiljalo. Društvo »Sokol* v Boh. Bistrici ima svol prvi redni občni žbof v nedeljo, dne l5. t m. ob 17. url v prostbrlh br. Grobot-ka i običajnim dnevnim redom. — Bratje in sestre, udeležite se občnegd zbora polnoštevilno ter s tem dokažite, da Vara Jo na srcu sokolsko delo. Zdravol Občni zbor »Sokola« Dravograd-Meža 88 vrši dne 15. t. m. pri Orizogcno z običajnim dhevnlm redom. Drle 2. februarja priredi odsek sokolsko akademijo z lepim sporedom, nakar se že sedaj opozarja sosednja drUštva s prošhjd, da dpUste na ta dan druge prireditve. Priporočamo JugoslovansIH kreditni zavod v Ljubljani, Mafijin trg 8. Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje po 4 In pol odstotka; hranilne vloge z odpovednim rokom Da do dogovoru. Mfchdl Zevaco: »NOSTRADAMUS". »Kako da bi te ubil, Martina? Oh, kuretina, pa ne da bi me bila goljufala?« »To moraš sam vedeti. Poglej me. Ali sem podobna ženi, ki goljufa svo-lega moža?« Tiphaine je pogledal Martino In uvidel sam pri sebi, da si ni moči misliti poštenejšega obraza. Hipec nato pa si je dodal: »Eh, vražja koza, saj vem, da mi nastavlja rogovile. Toda gorje, ako se kdaj prepričam!« Med tem zanimivim zakonskim razgovorom je bil ponehal žvenket orožja v izbi. Ko je minulo deset minut, ne da bi se bilo kaj oglasilo, se le Tiphaine ojunačil in zaklical. Ker ni dobil odgovora, je jel razsajati. In ko se je dodobra uveril, da je gostilna prazna, je s kavljem odklenil vrata, oborožil se s kuhinjskim nožem ter stopil v izbo. Ženske so mu sledile. »Baš danes,« je zaškrtal, »prav danes ta dan mora priti na grad tisti visoki gospod iz Pariza. Nič ni pripravljenega! Cast moje gostilne pojde po vodi. Hejo, babnice! Zakurite v peč, namesto da se mi obešate za pete! Opullte in osmodite kokoši! Pripravite mi srnjakovo stegno, da ga dcnem v peč! Kam bezljaš, Martina! Uh, koza hudičeva!« Cilasan vzkrik mu je odgovoril. Martina, ki je v nestrpni ženski radovednosti prva planila v izbo, se je baš sklanjala k Rolandu de Saint-Andrčju. »Ubogi fant!« Je dejala z odkritosrčnim sočutjem. Tiphaine je bil ljubosumen. Tiphaine je bil divji lovec. Bil je krčmar. — A hudoben človek ni bil — to je treba priznati. In mimo tega še ni pomnil izlepa tako radodarnega gosta, kakor je bil Roland. Zato je hipoma pozabil skrbi, pečenko in paštete; pokleknil je k truplu, ogledal ga z vseh strani ter zalotil končno na ustnicah še rahel dih življenja, pod telovnikom še medlo utripanje srca. »Živi še,« je rekel vstajaje, »a ne za dolgo.« Prenesli so ranjenca v izbo, ki jo je imel na vrhu: tam so ga previdno slekli in položili v posteljo. Martina mu je izmila rani,' ki ju je imel na glavi. Toda hlad sveže vode je jedva izvabil Rolandovim ustnicam vzdihljaj. V vasi ni bilo zdravnika; pač pa je Imela grajska posadka svojega ranocelnika. Poslali so ponj. Prišel je ter zadal domačim vprašanj brez konca in kraja. Nato je zmajal z glavo in odšel, rekoč, da izdihne ranjenec gotovo Še tisti dan in da naj ga pokopljejo kar najbolj krščansko in spodo"bno. Tisti dan je mahoma zavladala na gradu in v njegovi okolic! velika zmešnjava. Konjeniki so dirjali na vse strani — prav kakor bi nekoga lovili. In mojster Tiphaine si je ubijal glavo, kaj neki utegne biti, zakaj noben vojnik se ni oglasil v gostilni na čašo vina, kakor je bilo sicer njih navada. Martina pa je vedela v^rok in je trepetala — za svojega korneta. Visokega gospoda, ki je bil napovedan iz Pariza, ni bilo. In ranjenec ni umrl. Mojster Tiphaine Je bil ves nesrečen: divjačina mu je ostala, gostilna je bila kakor pozabljena, in v odškodnino za vso izgubo je imel v hiši ranjenca, ki ni hotel umreti! Znašal se Je nad Martino in jo pital s kuretino, izpopolnjujoč ta častni naslov z raznovrstnimi ljubeznivimi pridevki: »Samo ti sl kriva, kuretina opu« Ijena!« »Opuljena?« je zarjula Martina v sveti jezi. »Kuretina — masrari! Toda opuljena bogme ne!...« In prvič v svojem zakonu je izku-pfl Tiphaine mogočno zaušnico. Bila je prva; resnicoljubje nas siji pripomniti, da ni ostala edina... Napočil je drugi dan: četrtek. Konieniki so obnovili svoj pogon, kakor hitro se je zasvitnlo na ob-rnriu Rnnienec v gostilni še vedno ni bil umrl, niti se ui zavedel. Pač pa je včasi mrmral nerazumljive besede. Okrog poldne se je privalil Iz gozda oblak prahu. Pojavilo se je petdeset jezdecev na lepih konjih in v bogati opremi. Vodil jih je Mont-gornery, kapetan telesne straže kralja Henrika II. Vsa pierrefondska vas se je ibraht in je pozdravljala došlece z glasnimi klici. Deset korakov pred tem sijajnim spremstvom sta jahala smeje in kramljala dva velflcaša. Eden Izrned njiju je bil kralj Henri. Drugi Je bil maršal Jacques d’Albon de Saint-Andrč. Henrija II. so spoznali malone v prvem hipu. »Živel kralj!« mu Je donelo nasproti z vseh strani. Trdnjava je pozdravila svojega gosta s krepko salvo iz arkebuz, ki je splašila v okolici aa tisoče kovk in vran, Z velikega stolpa so razobesili francoski prane r. Ceta je speketala čez dvižni most in dospela na krasno častno dvorišče, čigar stebreniki so pričevali o bogastvu svojih velemožnBi gospodarjev. (Dalje prih.) Hai je ^Isofluid — to se zna! lekarnar FbIIep - Stehtali Proda se: VOJNI ALBUM S FOTOGRAFIJAMI !. soSIce ofenzive se produ za 1000 Din. Ogleda se v uprav. »Jugoslavija« a Mub* ljanl. 64 VEČJE POSESTVO NA LEPEM PROMETNEM KRAJU 20 minut od Ljubljane, obstoječe iz dveh stavb ter gospodarskega poslopja in neka) vrta na prodaj. V njem se nahaja* vinska ter špecerijska trgovina. Pogoji ugodni. Kje, pove uprava »Jugoslavije«. 2534 la ČISTO SVINJSKO M \ST ima zopet v redni zalogi tvrdka Janko Popovič, Ljubljana, •ki' se priporoča svojim cenjenim odiemalcern. — Pisarna in skladišče Cesta v Mestni log Štev. 15. Telefon inttr-urhan štev. 177. 2368 ni* » nerazhodljlve kaučuk pete za čevlje. DVE VELIKI STELAŽi a* proda]. Start trg 19, L nadstr, 72 POHIŠTVO SE PRODA za eno stanovanje novega in rabljenega te bratovega lesa jako lepo izdelano. Kje, se izve v kolodvorski restavraciji v Grosupljem. 76 Kupi se: JEKLENE ODREZKE 600 mm dolge, 160 široke, 3—4 mm moči kupi A Tomšič, Verd-Vrhnlka. POZOR, PEK ARJI. Kupim stroj za deljenje testa. Pismene ponudbe pod »Stroj štev. 32« na upravo lista. 32 ZLATO - SREBRO staro — zlomljeno kupuje P. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. 878 SPREJMEM PRIDNEGA VOZNIKA. Kart. tov. Bonač, Čopova cesta. 58. MLINAR Izurjen Išče primerne službe. Vzamem v najem mitri v dobrem stanju, če mogoče z malo zemljiščem. Ivan Poš. Radeče prt Zidanem mostu. 74 Razno: VDOVA želi priti k kakemu gospodu za gospodinjo ali družabnico. Pismene ponudbe pod »Zanesljiva« št 61 na upr. »Jugoslavije«. 61 GOSTILNA na" prometnem kraju Ljubljane ali Izven nje se išče t najem. Ponndbe pod rGostil-na 63« na upr. lista. 63 Službe: LIKARICE sprejme. E. Kocbek, Kranj. IZURJENA STENOGRAFKA IN STROJEPISKA ZeH pretneniti mesto. Ponudbe pod »tevež-bana St 68« na upravo lista. 68 STENOGRAF(IMJA) s perfektnim znanjem slovenske in nemške stenografije in strojeoisja se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji. Vprašati le pri dt Ivo Benkoviču, odvetniku v Ljubljani, Miklošičeva cesta št 6, ! nads. BRIVSKI POMOČNIK damski frizer, izvežban tudi v maskiranju se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Re-flektira se le na starejšo dobro mč. Cenjene ponudbe pod »Brivski pomočnik« štev. 73. 73 DRUŠTVO KOMISIJONARJEV V LJUBLJANI j prevzema po, svojih elanih prevažanje po-| hištvd z vozom za prevažanje pohištva, ! prevoz in oprem, glasovirjev, železnih bla-j gaja In vsa v to področje spadajoča dela j po tiajnižjih cenah. 1227 VEČJA PRAZNA SOBA pripravna za pisarno, se išče. Ponudbe na upravo »Jugoslavije« pod »Pisarna 21«. Plačamo dobro nagrado posredovalcem. | DOBRO * VPELJANA KLJUČAVNI- Carska delavnica se na Koroški cesti štev 39 odda za 5 let v najem. Najemnik mora odkuoiti orodje Id ves malerhal Več pove Vicel. Glavni trg ŠT. 5, Maribor. 75 DENARNI ZAVOD V L JUBLJANI SPREJME spretnega .mlajšega dečka, ki bi opravljal različna manjša dela v pisarni, 02. bi bil za v porabo različnih potov v mestu. Le pismene ponudbe pod »Deček-tekač št. 77« na upravo ista. , . ■ fj GOSPODARSKA ZVEZA - MLEKARSKI ODDELEK. ................... .. .......... " m V feMtI vsaka množina po |?WE4LC rlkCrlV 8K za liter se dobi v prodajaln! „Vnov?evalnlce Gospodarske tveze" 1 v UU5L3ANI, šolski drevored iL 14 (pod •emenilčem). Tvrdka Paternost E Remic, Ljubljana trgovina s poljskimi pridelki na debelo naznanja vsem svojim cenj. odjemalcem in trg. prijateljem, da je pselila spoj sedež iz Himslie ceste Step. Z p novo zidane lastne prostore p Slomžkouo ulico te. 11. Urzojavni naslov: Parem, Ljubljana. Te'efonska S*. 589. 1 z lastnimi skladišči Škedenj - Trst, z veliko klijentelo, bi stopila v stike z veleproizvajalci lesa ali z žabami za špedicijo lesa v kraljevino in Orient. Ponudbe pod ,Lesna tvrdka* na anončni zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. Razpis. V pisarni uprave dravske artilerijske radionice v Liubljani vršila se bo dne 25. januarja 1922 poČenši ob 8 uri ponovna javna ustmena dražba za prodajo 12 avtomobilov. Vsaki avtomobil se proda posamezno najpovoljnejšemu kupcu. Pogoji za to dražbo razvidni so vsaki dan med uradnimi urami pri upravi dravske artilerijske radionice. Vsak licitant položi pred dražbo kavcijo L s.: a) Podaniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 5 •/, od označene početne vrednosti za vsaki avtomobil in b) Inozemci 10®/, od označene početne vrednosti za vsaki automobiL Kavcije onih Ucitantov, ki so iziicltirali posamezne avtomobile, se zadržijo do končane dražbe, ostalim pa se takoj vrnejo. Poživljajo se vsi interesentje, da prisostvujejo tej dražbi. Iz pisarne Komande dravske divizijske oblasti I. Br. 5167 v L:ubl>ani. ■UR KORANU ftsbestn! Skril je vec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. Tovarna v Karlovcu (Hrvatska) glavno zastopstvo za Slovenijo: Fran Hočevar Moste p. Žirovnica, Gorenjsko. Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju. Zahtevajte oferte. Naročajte in razširjajte Jugoslavijo11! Velezaloga modernega !n galanterijskega blaga, klobukov, perila, dežnih plaščev, čevljev ročnega izdelka itd. Razpošilja na vse kraje Jakob Lah, Maribor 'Glavni trg. št. 2, , Zahtevajte ceniki : Zahtevajte c*nikj POTNIK bivši trgovec v manufakturi, perilu in opremah za neveste, kakor tudi galanteriji, bižuteriji išče boljšo tvrdko v svrho zastopstva. Ponudbe pod ..Prvovrsten" na An. 2av. Drago Beseljak A drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 50 lir nagrade onemu, kateri preskrbi, ubogemu, inteligentnemu 21 letnemu mladeniču tnesto »praktikanta" pri kakem lesnem podjetju. Zmožen Je: knjigovodstva. Ljubljana, Kongresni trg Ž: Išče se primerna SOBA za pisarniško vporabo. Cena postranska stvar. Ponudbe pod .pisarna" na anončno družbo Atoma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. Išče se prejemalca za les. Ponudbe pod „Prejemalec" na anončno družbo Aloma Com-pany, Ljubljana, Kongresni trg 3. Tesarje išče IVAN PFEIFER, les. trg* CELtt KUPIM vsako množino zdravega Čresta, lepo tesanega lesa, največ od 5/6 debel in do Gl) 0 m okro] lega lesa od 25 — 50 cm de! od 4, 5 in 6 m naprej dolgosti Prosi se ponuditi franke vagoo nakladalna postaja. Manufakturist, dober prodajalec Plača K 3000*— do K 5000* -Reflektira se samo na prvo moč. Ponudbe „Dober prodajalec" poštno ležeče Maribor. *«> živalske slike za naše malčke na trdem kartonu. Cena 8 dinarjev. V Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin trg št. 8. arijin trg št. 8, ob Ljubljanici. obrestuje liranilne vloge in vlogo na tekoči račun po Ustanovljen septembra 1919. Promet v lansk. I. nad 128,000.000 K. kreditni zavod v Ljubljani • • • • 4 Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi. II O 2 o čistih brez odbitka rentnega Neposredno pod državnim nadzorstvom. na Glavni in oduuvorni urednik Zorko Fakin. Izdala konzorcij dnevnika »Juaoslavlla«, Tiska »Zvezna tiskarna« v LiubUaai.