Poštarina placena u gotovom U Zagrebu, 2. decembra 1938. God. X. Broj 48. Pojedini broj Dfn I.— Uredništvo i uprava ZAGREB, MASARTKOVA 28a Telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA, Erjavčeva 4a »Pravo niie materija, koja se može dijeliti na fragmente. Rada se ono u riješavanju narodnosnog pitanja že- iielo i želi postiči za sebe i za svoje prijatelje, onda se mora dozvoliti njegova primjena i protiv samoga sebe i protiv svojih prijatelja«. Nevilie Chamberlain. GLASILO SAVEZA JUGOSLOVENSKIH EMICRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE MAJHNA PRIMERA Št. 46 tednika »Slovenija« je prinesla ■pod naslovom »Pismo z Danske« med dru¬ gim sledeče, kar nas lahko zanima: »Ko so Danci 1. 1864. v vojni z Avstrijo in Prusijo izgubili Schleswig, so šli vase in se zarotili, da morajo pridobiti na znotraj, kar so izgubili na zunaj. Šel je na delo ves narod in zastavil pri najglobljih koreninah: preoblikoval je dušo vsakega posameznika in danes stojita Danec in Danska tako vi¬ soko, kakor morda sorazmerno noben narod na svetu. Samo 10.000 Dancev je še v tis¬ tem koščku Schleswiga, ki je ostal pod Nemčijo, a imajo o njih naravnost ogromno literaturo. Danes popoldne sem gledal dolgo vrsto letnikov posebnega znanstvenega ob¬ zornika, ki obravnava le to vprašanje ter objavlja zgodovinske dokaze itd. Razen tega sem imel sam v rokah, sicer bi sploh ne bil mogel verjeti tega, monumentalno delo v treh, po kakih 700 strani debelih zvezkih, v veliki obliki, ki obravnava le zgodovino šlezviškega vprašanja v letih 1900—1937. In na ljudskih visokih šolah tvori ponekod to vprašanje poseben predmet. A mil? Izgubili smo nad tretjino svojega naroda in svoje zemlje, a kako smo šli — vase. Še danes me je sram, ko sem po nesrečnem koroškem plebiscitu po ulicah opazoval tedanje obna¬ šanje naše akademske mladine. In kaj ve o koroškem in primorskem delu Slovenije naš kmet? Starejšim je žal po tržaškem trgu in — konec. Stavim, da je veliki večini našega izobraženstva trenutno jasneje pred očmi nemško-češka narodna meja kakor nemško- slovenska. Danci so po udarcu 1. 1864., ki je bil v primeri z našim naravnost brezpomem¬ ben, priredili in preuredili vse. Kaj- smo na¬ redili mi zadnjih 20 let?! Duhovno smo naj¬ brž še nazadovali, kajti pred vojno smo vsaj megleno slutili neki skupen narodni cilj, da¬ nes še tega nimamo več. Vse naše prizade¬ vanje gre za tem, da bi posnemali predvojni nemški formalizem in dresuro.« O danski manjšini, ki je že od 1. 1864 pod nemško oblastjo in šteje komaj 10.000 ljudi, do sedaj nismo še slišali Pri tem igrata važnost pred vsem dva razloga: prvi je ta, da šteje manjšina komaj 10.000, drugi pa je v tem, ker je manjšina pod tujo oblastjo že preko 70 let in so jo torej statistike že iz¬ brisale, kakor so izbrisale ponekad kar cele narode, in so se opet »pojavili« na dan. Oba razloga sta torej za dansko manjšino kar najslabša in upravičeno bi pričakovali, če bi vsaj merili po svoje, da bodo Danci šli lepo preko tega in pozabili na to peščico svojih ljudi. Ce postavimo zdaj tu poleg pri¬ mere male Danske in njene skrbi za svojo manjšino, kot je pisec članka v »Sloveniji« le na hitro opisal, ker ni bil povdarek član¬ ka na tem, še primero velike Nemčije in nje¬ nih akcij za sonarodnjake, v tujini, v obeh primerih gre za sorazmerno v primeri s ce¬ loto v skupnosti živečih sonarodnjakov, le za majhna števila, pa to primerjamo z Slo¬ venci, ki smo v primeri s celoto izgubili tretjino, nas mora pretresti strah pred bo¬ dočnostjo, če pomislimo kaj smo storili in kaj delamo, da ohranimo narodno celoto ka¬ kršna je, kljub vsem zunanjim spremem¬ bam, kolikor mogoče neokrnjeno. Res je, da je naš položaj v primeri s položajem Dan¬ ske z ozirom na lego in mednarodnopolitični položaj drugačen, neprimerno težji in nevar¬ nejši in vsako delo zahteva zato mnogo ob- zirov in zadeva se tisoč težkoč. Toda če pogledamo nazaj vidimo, da smo si ovire v delu poleg vsega delali še sami in so pri¬ hajale od lastnih ljudi. Še do danes ni pro¬ drlo med vse prepričanje, da je delo za ohranitev naših narodnih tradicij in meja dolžnost vseh in da morajo pri njem sode¬ lovati vsi, brez ozira na levo in na desno. Prišlo je že celo tako daleč, da je delo za naše narodnoobrambne cilje zastalo in da je vsa¬ ka širša akcija v tem pravcu obsojena na smrt. Danci imajo v svoji manjšini celo lite¬ raturo, piše člankar. in po šolah tvori vprašanje teh 10.000 ljudi ponekad poseben predmet. Mi imamo o naših manjšinah tudi mnogo pisanega, največ in najboljše v tu- FURLANSKO VPRAŠANJE Značilna razprava v geografskem mesečniku „Universo“ — Posledice proglasitve romaunščine za četrti švicarski jezik Ladinsko (furlansko) dialektno ozemlje. — Prehodno ozemlje od ladinščine k italijanščini. | f I t | I 1 — »Slovensko« ozemlje z furlan- H I b i 1 ,1 skimi infiltracijami. D — »Slovensko« dialektno ozemlje Nacistična Nemčija je postavila tezo o nemštvu (Deutschtum), po kateri tvo¬ rijo vsi Nemci na vsem svetu ne glede na to, kje bivajo, eno samo enoto, in se je začela tudi dejansko zavzemati zanje in ščititi njihove pravice. Posledica tega nem¬ škega stališča je bila priključitev Avstrije in razkosanje Češkoslovaške. Spričo te teze in še bolj v očigled njenega prakti¬ čnega izvajanja je naravno, da je nastala proti njej tudi reakcija. Kot tako moramo smatrati načrt Švice, proglasiti švicarski nemški dialekt za poseben jezik, različen od nemškega, da bi tako zavrnila more¬ bitno nevarnost. Da ni ta načrt samo izrodek fantazije, temveč da utegne prej ali slej postati dej¬ stvo, potrjuje precedenčni primer. Saj je Švica pred kratkim proglasila retoromanski dialekt (romaunščino), ki ga govore prebivalci zgornje doline Rena in Inna, za četrti enakopravni j\\\\f »Nemško« ozemlje. jezik poleg francoščine, italijenščine in nemščine. S tem je hotela švičarska republika oči¬ tno parirati udarec, ki ji je pretil z juga. S tem pa ni samo paralizirala italijanske aspiracije temveč je obrnila celo ost proti napadalcu. Kajti s proglasitvijo omenjenega dialekta za jezik, se je sprožil nov problem, ki je moral vzbuditi vso pozornost Italije. O tem priča članek »Ali obstoja ladinska dialektna enotnost«, ki ga je spisal Fran- cesco Cocconi za letošnjo julijsko številko geografskega mesečnika »L’universo«, ki ga izdaja vojno-geografski institut v Firencah. S proglasitvijo romaunščine za jezik je zo¬ pet oživelo vprašanje, ali so romaunščina, ki jo govorijo v Švici, ladinščina. ki je v rabi v nekaterih delih Južnega Tirola, in furlanščina del italijanskega jezikovnega kompleksa ali pa tvorijo posebno jezikovno skupino zase. Ce so kakorkoli taka jezikovna enota, jih jezikih. V domačem jeziku je tudi raz¬ tresenega mnogo, a v vsem tem delu ni si¬ stema, ni enotnosti v nobenem smislu, kot bi jo delo zahtevalo. Kar je najhujše: tudi to delo ni delano tako, da bi ves narod spoznal svoj položaj in vse nevarnosti, da bi ves narod spoznal, da gre za vprašanje obstoja celote in v tem smislu upre vse svoje sile v obrambo svoje individualnosti in v ogroženih točkah takoj pokazal svoj odpor. Pri tem pa seveda ne bo odveč če povdarimo ponovno vprašanje, ki ga je pov- daril člankar: »In kaj ve o koroškem in primorskem delu Slovenije naš kmet?« Od¬ govarjati na to ni treba posebe. Povdariti bi bilo treba ob tem le to, da ni dovolj, da vodita narodno-obrambno akcijo in skrbita za narod le eden ali pa dva, ki prideta pri tem delu celo do Edena, Chamberlaina ali ne vem koga in mu povesta to in ono o nas. Njih delo bo le tedaj plodno, če bo slonelo na vseh, na celem narodu, s kate¬ rim mora biti vsaka akcija tesno povezana in od katerega mora vsak korak dobiti svojo potrditev. Danci so stopili za svojih 10.000 vsi v delo, se najprej notranje pri¬ pravili in utvrdili. Pri nas stopajo v delo le posamezniki in plavajo po svoje nekje nad narodom ali poleg njega, To vidimo tudi iz tega: Tirolci so izdajali list, ki je po na¬ kladi presegal število njih emigracije, kar pomeni, da so ga čitali zlasti neemigranti. Naš list ne bi po nakladi zadovoljil majh¬ nega dela emigrantov; kje so pa ostali? Pisec poročila z Danske nam je odprl spet vprašanje, ob katerem si lahko teme¬ ljito izprašamo vest. Toda pri tem ne sme¬ mo ostati kot oni dobri verniki, ki mislijo, da po izpraševanju vesti in kesanju, lahko spet temeljito greše A. j. potem utegne to dejstvo imeti tudi dalekosežne politično geografske po¬ sledice. Tega se zaveda v svojem članku tudi Coc¬ coni. ko razgrinja problem s temi bese¬ dami: »Vsakdo razume, kaj bi za našo italsko enotnost pomenilo že samo tiho priznanje, da se mora približno 550.000 Furlanov, ki čuvajo, zavedajoč se svoje odgovornosti, našo vzhodno meio. smatrati v narodno je¬ zikovnem pogledu kakor drugorodci (allo- geni) podobno kakor drugojezična ljudstva, ki so se naselila v Piemontu, v Julijski Kra¬ jini in na Južnem Tirolskem... Če so ro- maunščina. ladinščina in furlanščina resni¬ čno enota zase. potem morajo znanstveni zaključki, po katerih so se prebivalci kantona Grau- biindna odtrgali od italijanskega kom¬ pleksa, veljati tudi za ostali dve sku¬ pini tostran Alp, ki sta po številu tri¬ najstkrat večji od prve.« Ker so Furlani naši mejaši na zapadu. mora problem zanimati tudi nas. Zato ga hočemo tu vsai v glavnih obrisih začrtati. Romanski dialekti, ki jih govori prebi¬ valstvo Retijskih Alp. in ki se bistveno loči od italijanščine, so bili učenemu svetu znani že v začetku prejšnjega stoletja. Na sorodnost teh dialektov z ladinskimi dia¬ lekti v Južnem Tirolu je prvi pokazal 1. 1832. Josef Haller. L. 1870. pa je Christian Schneller opozoril na sorodnost z furlan- ščino. To vzporejanie je v nasljednjih letih proučeval Graziadei Ascoli v svoji knjigi »Sagsi ladini«. Zaključil pa je te ugotovi¬ tve leta 1888, profesor romanskih jezikov na innsbruški univerzi Theodor Gartner. Za dialekte, ki jih govore v Graubiin- dnu. v Švici, se je udomačilo ime »roma- unč« (tudi »ramonč«). za dialekte v Enga- dinu na Tirolskem Da ime »ladin«. Za vse tri dialektne skupine je Ascoli predlagal ime »ladinski dialekti«. Gartner pa je bil proti temu imenu, češ da se z njim ozna¬ čuje samo ožja dialektna skupina v Enga- dinu in da se rabi tudi za iezik španskih Židov. Zato ie bil za izraz »retoromanski dialekti«. S tem izrazom so Švicarji že prej označevali romaunščino. pozneje pa tudi dialetke v Engadinu, in furlanščino. Retiici so se namreč imenovali romanski prebivalci Graunbiindna. ko so se združili z ostalimi švičarskimi kantoni. Na tem oze¬ mlju ie bila v starih časih rimska provinca Retija, ki je segala proti jugovzhodu do gorske skupine Sella. Retijci sami pa so bivali gotovo še daleč preko tega gorovja proti iugu. Zato bi bilo od Gartnerja izbrano ime primerno za Romaunce in Ladince, ki tvorita danes dva docela ločena jezi¬ kovna otoka. Ta izraz pa bi bil upra¬ vičen tudi pri tretji skupini, pri Furla¬ nih. katerih ozemlje ni bilo nikdar v retiiski provinci. Za to ne govori samo jezikovna sorodnost, temveč tudi zgo¬ dovinski razlogi. Po Budinszkem Czoernigu in Mommsonu je namreč verjetno, da so se v Furlaniji, ko so ie bili upostošili Huni in Goti, nase¬ lili Retoromani s Tirolskega, na katere so pritiskali s severa Nemci. Romaunci. Ladinci in Furlani bi biii po¬ temtakem potomci starih ’ Retijcev. Toda kakor ni francoščina jezik prednikov seda¬ njih Francozov, namreč Frankov in Gal¬ cev, tako tudi omenjeni trije jeziki niso identični z retiiskim jezikom. Retijci in nji¬ hovi sosedje: Kelti. Germani in morda še drugi, so v teku časa latinščino severne Italije po svoje predelali, tako da so na¬ stale te tri ločene dialektne skupine. Na¬ sproti Nemcem in Slovencem so njihove meje ostro začrtane, nasproti Italijanom pa opažamo postopne prehode p v italijanske dialekte. Že pred vojno so bile razne struje v teh romanskih skupinah, ki so stre¬ mele za tem, da postane iz njihovega dialekta pravi jezik. Marsikie je prihajal impulz v tem smislu tudi od zunaj. Omenim naj samo nemško organizacijo »Tiroler Volksbund«. ki je iz¬ dajala v ladinskem ieziku mesečnik »La difesa del Tirolo«. Sedai se ie problem enotnosti teh dia¬ lektov zopet razplamtel. V bistvu gre za dve ločeni vprašanji: I. ali tvorijo te tri dialektne skupine resnično neko samostoj¬ no enoto, ločeno od severnoitalijanskih dialektov, in 2 . ali so res Furlani potomci Retijcev. ki so se preselili s tirolskih hri¬ bov v nižavo? — P. P. (Nadaljevanje na 2 . strani-) STRANA 2 . »ISTRA« fiROJ 48. DVE SMRTNI NESREČI OB MEJI Postojna, novembra 1938 (Agis) Se¬ demletni Berto Bizjak doma iz Kačje vasi je s svojim starejšim bratom nabiral trske, ki so ostajale ob hlodih, ko so jih tesarji tesali, ter jih nalagal na ročni voziček, da jih bo odpeljal domov. Zahotelo se mu je malo poigrati na lepih okroglih hlodih, ki so se začeli pod njim podirati. Eden je za¬ grabil fantka, drugi pa ga je zadel na glavo tako močno, da mu jo je na mestu zdrobil. Starejši bratec je vpil na pomoč nakar so prihiteli starši, a niso mogli več ničesar pomagati. Na VViudischgratzovi žagi pri Planini pa se je ponesrečil Matija Molk. posestnik iz Kačje vasi. Bil je že 19 let uslužben tu, sedaj pa je zaradi male nesreče postal žr¬ tev dela. Pri delu se mu je v dlan zapičila trska, ki pa jo je lahko sam takoj izdrl in nič hudega sluteč nadaljeval svoje delo, dokler ni opazil, da mu je začelo roka ote¬ kati. Odšel je k zdraviku, ki mu je dal injekcijo, na žalost je bilo pa že prepozno. Prepeljali so ga v postonjsko bolnico, kjer bi moral biti operiran, a predno so mu roko amputirali, je že podlegel strašnim boleči¬ nam. Za pokojnim žaluje žena brez otrok, poleg nje pa tudi vsi znanci in prijatelji, saj je bil znan kot miren in pošten človek. Regulacija Reke Z delom so že pričeli — Za regulacijo Reke pride na vrsto regulacija Bistrice Regulacija ceste skozi Koseze II. Bistrica, nov. 1938. (Agis). V zvezi z regulacijo ceste, ki veže Reko z Bistrico, to pa s križiščem v Ribnici, kjer se stekata cesti iz Postojne in Trsta, so izvršili znatno korekturo cestne trase tudi v Kosezah. Izravnali so precejšen ovinek, ki ga je naredil stari del cerie v vasi. Prvi del ceste iz Bistrice proti Kosezam je bil prej do mostiča popolnoma raven, po re¬ gulaciji pa bo tudi od mostička proti Ko¬ sezam popolnoma izravnan. Elektrifikacijo, cestno in vaško, so Koseze dobile že pred časom, cesta je sedaj tudi že regulirana, po regulaciji vodne struge, ki bo izsušila okoliški teren, se bodo Koseze kmalu zdru¬ žile z Bistrico. DUHOVNIŠKE VESTI Gorica, novembra 1938. (Agis) Na župnijo Kred pri Kobaridu je bil umeščen Oskar Kogoj, kaplan v Št. Petru pri Gorici, oskrboval pa bo tudi sosednjo du- hovnijo Staro selo. Za dekana in župnika v Idriji je bil umeščen msgr Alojz Filipič, dosedanji dekan v Grgarju nad Gorico. V Vrabčah na Vipavskem je nastavljen kot župni upravitelj J. D o r b o 1 o, ki je služboval nekaj mesecov tudi kot vojaški kurat v Abesiniji. FURLANSKO VPRAŠANJE Značilna razprava v geografskem mesečniku »L’universo« — Posledice oroglasitve romaunščine za četrti švicarski jezik (Nadaljevanje s 1. strani.) Stremljenje Italije gre za tem, da za¬ nika utemeljenost prve in druge hipoteze. Cocconi navaja v tem pogledu zlasti no¬ vejša dela Carla Battistija in Carla Salvi- oniia. ki sta oba Ascolijeva učenca. Njuna naloga ie sedaj. da pobijata tezo, ki jo je postavil niun učitelj. Na podlagi teh raz¬ prav, ki po našem mnenju nikakor niso še definitivno zaključili vprašanja, kajti na¬ rekoval iih ie namen, pride Cocconi do zaključka, da Italija ne more priznati proglasitve romaun¬ ščine za četrti švicarski jezik. »Kajti«, nadaljuje Cocconi. »ako bi tudi mi pristali na znanstveno tezo, po kateri je bernska vlada sprejela zakon, da Ladinci niso Italijani, bi s tem sami implicitno pri¬ znali, da obstoji v naši nacionalni skup¬ nosti znaten del ljudstva, ki vsai v jezi¬ kovnem pogledu nima značilnosti totalitar¬ nega kompleksa«. Prav ta del pa meji na naše slovensko narodno ozemlje in ga loči od pravega italijanskega. Za bolje razumevanje problema, ki smo ga skušali na kratko pojasniti našim čitate- liem, dodajamo še karto, na kateri smo po Cocconiiu narisali meje med posameznimi narodnostnimi ozemlji. Priznati moramo, da ie bil Cocconi v pogledu jezikovne meje med Slovenci in Furlani še dokaj pravičen, pripetila na se mu ie. kakor ie razvidno s karte pomota. Kanalsko dolino ie namreč označil kot slovensko ozemlje s furlansko infiltra¬ cijo. medtem ko le resnično slovensko ozemlje z nemško infiltracijo. Le v po¬ vojni dobi je opažati tudi furlansko in italijansko infiltracijo. Furlanski problem ie torej zopet __ na dnevnem redu in nikakor ni še zaključen. Mi kot neposredni sosedje bomo z največ- iim interesom sledili njegovemu nadaijnemu razvoiu. — P. P. Božična številka našega lista bo izšla kot običajno v povečanem obsegu. Zaradi tega prosi¬ mo sodelavce, da bi nam poslali svoje prispevke najkasneje do 15 decembra. Ilirska Bistrica, novembra 1933 (Agis) — Načrti za re-gulaeijo Reke, ki izvira izven območja nekdanje Notranj¬ ske, onkraj vasi Zabiče, in se izgublja v Skorij anski jami, segajo že desetletja nazaj. Kdo se pri nas ne spominja alar¬ mantnih vesti o regulaciji Reke v spod¬ njem toku, kjer naj bi žagarjevo pose¬ stvo ob Reki preplavila in tvorila ogrom¬ no jezero. Omenjeno žagarjevo posestvo last znane Dekloveve družine je bilo ta¬ krat cenjeno na 3 milijone lir. Vesti o regulaciji pa so polagoma zapadle poza¬ bljivosti, dokler se niso pred leti spet pojavile. Tako je zdavnaj napovedana regulacija končno le prešla iz besed v dejanje. Ni dolgo tega, ko smo na tem mestu poročali o inženirjih, ki so se po¬ javili na terenu in so zakoličili novo strugo. Pred kratkim pa so delavci n .kega italijanskega podjetja zasadili krampe in lopate v zemljo, da izkoplje¬ jo Reki novo strugo. Z delom so pričeli ob gornjem toku Reke v neposredni bližini vasi Ko¬ seze pri Ilirski Bistrici, nedaleč od sedanje rečne struge ter v nadalj- nem odseku med Kosezami in Ilir¬ sko Bistrico. Pri Kosezah se kopanje nove struge vrši s pomočjo strojne naprave, žerja¬ va na motorni pogon. Pri delu je zapo¬ slenih veliko število delavcev in zgleda, da bo delo hitro napredovalo. . Struga bo, kot se domneva, široka 50 metrov in globoka 4 ter je projektirana čisto naravnost iznad Kosez proti žel. progi. Staro strugo bo prešla nekako pod železniškim mostom med Kosezami in Trnovem. Kako bo dalje potekala, ni znano, prav gotovo pa ko tekla tudi po regulaciji pod današnjem »Zareškim mostom«. Vemo le to da bodo izravnali vse številne ovinke, ki jih dela sedaj Reka med Kosezami in Trnovem tako, da bo imela voda hitrejši odtok in večji padec. Predpriprave za regulacijo Reke so bile izvršene že pred nekaj leti, ko se odstranili nekaj umetnih jezov, last mli¬ narjev in žagarjev ob vodi. Tudi o tem je naš list svoječasno obširno poročal, saj je bilo z odstranjenimi jezi uničeno nekaj starih in znanih mlinov in žag. Tako je na primer lastnik znanega Zemljakovega mlin ain posestva Josip Valenčič dobil nekaj čez 100.000 lir od¬ škodnine za uničene mlinske in druge naprave. Isto se je zgodilo z nekaterimi manjši mlini, ki so stali od Zemljakove¬ ga višje ob vodi proti izviru. Podrli so tudi jez, ki je reguliral dotok vode k bivšemu špilarjevemu mlinu in žagi v Kosezah, in je usmerjal del toka skozi samo vas. Ker je bila ta struga izredno plitva in ozka, je ob deževju in povodnji povzročala v Kosezah veliko škode. Na koseških travnikih, nekoliko des¬ no od dosedanje struge, je vse živo. Kam bodo z odkopanim materialom, ni zna¬ no. Lastniki zemljišča, po katerem bo te¬ kla nova struga, pa bodo z regulacijo težko prizadeti. Ne samo, da bodo izgu¬ bili dobršen del zemljišča, ampak uniče¬ ni bodo tudi travniki in njive na obeh i MINISTAR U ISTRI Pula, novembra 1938. — Ministar za javne radove Cobolli-Gigli (Kobol) j koji je rodom iz naših krajeva, posjetio je Istru. Dočekan je velikim slavljeni, štampa piše da je došao _ u Istru da istraži mogučnost podizanja Istre po- ... , . moču industrijalizacije. Posjetio je j krajeh struge. Kako bo z odškodnino, ; j£ ra p an jski rudnik. Tim povodom pišu rega danes nihče ne ve. j listovi da je istraženo cijelo podzemlje Ves les in grmičevje, ki so ga deloma j j s j- re j da sac j r ži mnogo ugljena, bau- kmetje sami zasadili^ ob dosedanji stru- i geljezne rudače i raznih silikata, gi, je postal last države. Nihče ne sme i a u Limskoj Dragi da su našli tragove več ničesar požagati in odstraniti, pa • naf j e tudi, če je lastnik parcele, na kateri ra- j Ministar je obečao da če vlada uči- ste. Bržkone je postal last države tucu , sye m0 g Uae (j a Istra postane u sva« rečni breg sam. Komu bo pripadla osu- ^ om p 0 g] e( j u a ktivna. šena struga, tega tudi ne vemo. Regulacijo bo na vsak način ko¬ ristna za ves gornji tok Reke, zlasti od izvira tja doli do Topolca. Reka Trst, novembra 1938. Dne 20 no¬ je vsak« leto ob jesenskem in spo- j ve mbra je umrl naš znani vinogradnig. ki in kletarski strokovnjak Franc Gom- f FRANC GOMBAČ mlada riške m deževju prestopila bre¬ gove, in zlasti od izvira do Bistrice povzročila na parcelah ob obeh bre¬ govih precej škode. Včasih je v jeseni odnašala pozne pri¬ delke z njiv, odplavljala les, zemljo, z njiv in travnikov, med tempa tudi iz¬ podjedala bregova in razširjala svojo stugo po mili volji. Drugod je spet na¬ plavljala travnike in njive s prodom, kosi lesa in dračjem. Veliko škode je povzročila tudi posameznim mlinom, ki jih je včasih skoraj zalila. V Kosezah je večkrat razdrla cesto, most, udirala v hiše in gospodarska poslopja itd. Neka¬ teri travniki so bili zaradi tega zelo močvirnati. Z regulacijo bo vse to od- bač. V Trst je prišel iskat zdravja, ki ga na žalost ni našel, pač pa je dobil zaželen počitek v rojstnem kraju. Pokojnik se je rodil v Trstu in je bil iz znane in ugledne slovenske družine, študije je dovršil v Klosterneuburgu, obiskoval predavanja na visoki šoli za’ kmetijstvo na Dunaju in prakticiral je pri nekaterih vzornih gospodarskih podje- tjeh. Leta 1893 je vstopil v službo kranj¬ skega deželnega odbora kot potovalni učitelj za vinarstvo. Po dobrih izkuš¬ njah je bil imenovan za državnega vi¬ narskega in pozneje za kletarskega nadzornika za kranjsko deželo, odnosno stranjeno in v tem oziru bo imel naš 1 naposled za_ dravsko banovino. kmet precej koristi. Za regulacijo Reke pride najbrže na vrsto tudi regulacija Bistrice. Ta ima sicer kratek tok, ker se kma¬ lu izliva v Reko, vendar povzroča v Bi¬ strici precejšnjo škodo ob nalivih in ovi¬ ra promet, ker preplavlja cesto na več krajih. Tudi trnovski posestniki si obetajo od regulacije Reke precejšnje koristi. Struga teče sicer daleč od vasi, vendar bodo lahko potem mislili na uspešno^iz- suševanje travnikov in njiv, ki ležijo med pivško in reško cesto. Del teh trav¬ nikov je sedaj ob vsakem najmanjšem deževju stalno pod vodo, ne glede na to, da loči to obsežno zemljišče od Rečine Po odsluženih letih je odšel v pokoj kot višji kletarski strokovnjak, Pridobil si je veliko zaslugo za obnovo vinogra¬ dov na Dolenjskem in v Beli Krajini. Na stotine predavanj je priredil v teh krajih v dobi ko je bil pouk zaradi uni¬ čenja vinogradov po trtni uši najnuj¬ nejši in najkoristnejši. Organiziral je razne kletarske in sadjarske razstave. Leta 1903. je Kmetijski družba ustano¬ vila deželno poizkusno vinsko klet, ka¬ tero je Franc Gombač vodil večinoma sam, in sicer z velikim uspehom. Izdal je naslednja dela: »Najcenejša in naj hitrejša obnovitev opustošenih vinogradov«, dalje »Novo vinogradniš¬ tvo« in »Umno kletarstvo«’. Na stotine struge železniški nasip, del razmeroma j j e izšlo njegovih strokovnih člankov o suhega zemljišča in cesta. S hitrejšim odtokom vode v strugi se bodo tudi zemljišča ob obeh bregovih bolj utrdila in polagoma tudi izsušila. Kako bo z nadaljnimi jezovi na Reki, od katerih je prvi na Topolcu, dalje pri Novaku, Bridovcu, v Bitnju, pri Jošku, Lunju, Stružnikarju, Ambrožiču, žagar¬ ju itd., ni znano. Morda bodo. jezovi ostali, če bodo strugo povsod razširili, in kjer je potreba in možno tudi izravna¬ li. V spodnjem teku se dolina itak zelo zoži, struga pa je ponekod tako globoka, da tudi v najhujši povodnji ne naredi na polju mnogo škode, ceste pa, ki gre skozi vzporedno s strugo, nikjer ne do¬ seže. Iz kakšnega fonda bodo izvršili to obsežno delo, ni znano, niti ne, na kolikšno vsoto so proračunani vsi stroški. Pri delu je zaposleno tudi le¬ po število domačih delavcev, ki bodo imeli letošnjo jesen le nekaj za zlužka, kljub pičli plači. vinarstvu, kletarstvu in sadjarstvu v raznih strokovnih m drugih časopisih, še smrtno bolan je dopisoval. Vedno ie bil pripravljen storiti vse kar je bilo v njegovi močeh. Bil je odbornik Kmetij, ske družbe, dalje vrsto let odbornik Sa¬ djarskega društva, Vinarskega društva, za Slovenijo, kakor tudi Društva kmetij¬ skih strokovnjakov. V mladih letih se je'Franc Gombač zlasti vnemal za ko¬ lesarski šport. Tedaj so naši kolesarji prirejali izlete po naši domovini z na¬ logo, da vzbujajo na deželi narodno za¬ vest. Sožalje! DVE AUTOMOBILSKI NESREČI II. B s t r i c a, nov- 1938. (A g i s). V tednu od 20. do 27. novembra sta se v dveh zaporednih dneh zgodili dve avtomo¬ bilski nesreči v Ilirski Bistrici. V ponede- jek, to ie 21. je mesar Potočnik, ki ima v najemu Gržinovo mesnico v II. Bistrici, doma pa je s Knežaka, s svojim avtom povozil še ne 30 let staro Mino Nordio, rojeno Bratuž, doma iz II. Bistrice. Podri jo je na tla tako, da je pri padcu dobila več težjih in lažjih poškodb. Odpeljana je bila v reško bolnico, kjer se, kot pravijo, bori s smrtjo. Ponesrečenka je rojena v Bistri¬ ci. poročila pa se je z bivšim poročnikom milici.ie Nordijem. Zadnje čase je bolehala, baje za zavratno boleznijo, sedaj pa io je zalotila še ta nesreča- Lastnik avta Po¬ točnik, ki si je avto šele pred kratkim na¬ bavil, je bil na licu mesta aretiran, avto pa zaplenjen. Bila je poklicana takoj komi¬ sija, in vsa zadeva se bo obravnavala pred sodiščem, ki bo veliko lažjega značaja, če ponesrečenka ostane pri življenju. Naslednji dan, to ie v torek je pa me¬ hanik in lastnik mehanične delavnice Slav¬ ko Muha, 23 let star, doma iz Velike Bu¬ kovice podrl s svojim novim osebnim av¬ tom nekega moža iz Topolca, očeta večje družine. Posledice so bile hujše, kot pri pr¬ vem karambolu. Mož je kmalu po nesreči izdihnil. Na lice mesta je prišla takoj ko¬ misija. ki je ugotovila, da je nesrečo zakri¬ vil šofer zaradi nepravilne vožnje in ne¬ previdnosti povrhu. Bil je takoj aretiran, popolnoma nov avto pa zaplenjen. Muhi so bratje pred kratkim posodili denar, da si je lahko nabavil avto, ki še ni bil niti za¬ varovan. Ker so v Italiji za takšne pre¬ stopke poleg zapornih kaznih tudi visoke globe, bosta tako prvi kot drugi ob svoja nova avtomobila, polega tega pa sta si eksistenco popolnoma uničila. POPLAVE IN NALIVI Trst, nov. 1938. Pretekli teden so bili na Primorskem veliki nalivi in popla¬ ve, ki so zahtevale več smrtnih nesreč in mnogo škode. Največja nesreča se je zgo¬ dila na žel. progi Čedad—Videm. Tu se je na hudourniku Teru zaradi zelo narastle vode prodrl železniški most in pokopal pod seboj vlak. Na Goriškem so bile zelo pri¬ zadete naprave pri novih elektrarnah. Na srečo je novi jez vzdržal ogromen pritisk vode in ni bilo hujše škode. Voda je le odnesla mnogo gradbenega lesa in orodja, tako da je družba oškodovana za 300.000 lir. Pri Podsehi je voda naplavila veliko peska, tako da je bila nekaj dni cesta ne- porabna. Tudi Vipava je narastla in po¬ nekod poplavila. Lijak ie v nižini poplavil 10 ha njiv in travnikov. Doberdobsko je¬ zero je narastlo do skrajne meje. Narastla voda je poškodovala tudi naprave za osu¬ ševanje močvirja na Lizertu. V Trstu je bila cesta pri Čedasu poplavljena od raz¬ burkanega morja, in mnogo avtomobilov ni moglo nadaljevati svoje poti v Trst aii proti Tržiču. Promet po morju je bil ovi¬ ran zaradi silnih valov in burje. a proti Benetkam je bil ustavljen prav tako proti Gradežu. Morje je poplavilo skoro vse pomole in se je razlilo tudi po trgu Unita. YeIIko isevrifeitse u Istri Pula, novembra 1938. _ Strašno nevrijeme je_ bijesnilo u cijeloj Istri u noči 23 o. mj. Vrlo mnogo ribarskih la¬ dja je razbijeno. a u Rovinju je more odnijelo s obale ogromne količine bau- xita koji je čekao parobrod za izvoz. U Raškom kanalu se nasukao veliki paro¬ brod od 8300 tona »Procida« koji je do¬ šao da ukrca ugljen. Odavna se_ ne pamti ovakovo nevri¬ jeme u Istri, šteta je ogromna, naročito u primorskim mjestima. DROBIŽ — Čedad. — Dne 22 novembra se ie zaradi narasle vode zrušil most na Teru v trenutku, ko je privozil vlak, ki je pa¬ del v reko. Ubiti so 3 potniki, 11 pa ie ranjenih. * — Godovič. — Umrl je Anton Pišlar, posestnik in bivši figurant pri bivši agrarni operaciji za vojvodino Kranjsko. Sožalje! * — Postojna. — Na meji so italijan¬ ske oblasti aretirale Srečka Vilharja doma iz Kromberga pri Gorici. Odvedli so ga v Trst. * — Trst. — Pred porotnim sodiščem je bila obsojena Marija Zonta por. Cvetrežnik, stara 39 let, na 6 let za¬ pora, ker je neki ženski odpravila plod, ki je zaradi tega pozneje umrla. * — Trst- — V upravni odbor družbe združenih jadranskih ladjedelnic (fantieri Riuniti deJl’ Adriatico) sta bila imenovana kot svetovalca ing. Friderik Mariinolič in Marij Tripkovič. ♦ — Trst. — Umrli so: Kariš vd. Weiss Marija 86 let, Gregorič por. Premrov Karla 44 let, Pipan por. Majer Antonija 58 Petener Humbert 45 let. ♦ — Vipava. — v Podragi je umrla ga. Marija Furlanova, soproga posestni¬ ka Josipa Furlana. Zadela jo je srčna kap. Iskreno sožalje! ♦ — žapuže pri Šturjah. — Dne 6. no¬ vembra je umrl 60-letni posestnik Bre¬ celj Venceslav. Zapušča številno družino 10 otrok, kateri je bil zgleden oče. Po¬ dlegel je srčni hibi. Pokojnik je bil brat politika iz zdravnika dr. A. Breclja v Ljubljani. — Naše sožalje! broj našega lista izlazi po običaju u pove« čanom opsegu. Molimo saradnike da nam pošaliu svoje priloge najdalje do 15 decembra. BROJ 48. iISTRA« STRANA 3. POVODOM NAPADA, NA M ATU B A LOTU Nedavno je jedan naš zemljak pou- čio našeg popularnog i darovitog pjes- nika Matu Balotu, — a preko njega i sve nas ostale čitaoce »Istre«, — da se »velika zadača i čast pravog narodnog pjesnika sastoji u tom — osjetiti i nači one iskre, koje žive pod pepelom i izni- jeti ih na površinu, ogrijati njima i na¬ rod i nas u ovaj teški i hladni čas«. Povodom ove pouke, niko, pa ni Ma¬ te Balota, ne smije mi uzeti za zlo, ako ovime istupam da branim ne Balotu, koga dovoljno brane njegova divna dje- la, nego da branim — istinu. Nije istina, da je zadača pjesnikova ono, što se gore hoče da prikaže njego- vom zadačom. Kad bi se Balota, ili ma koji drugi pjesnik, poveo za tom pou¬ kom, on bi neminovno prestao da bude pjesnik i postao bi stihoklepac-partizan, agitator i korteš. Nije istina, da je pje- snikovo da Štihovima zaodijeva tenden- ciju, ma koja i ma kakova ona bila. Na- protiv, istina je nepobitna i isto toliko stara, koliko je stara i poezija: Da je pjesnikovo da ono, što vidi i osječa, sli¬ ka ritmički i muzikalno, i to da slika i naslika vjerno i istinski, ■ bez ikakove tendenci j e. Uostalom, ako je Mate Balota nešto u tom pogledu propustio, — ma da ja ne vidim, da bi to bio slučaj, — ko bra¬ ni svakom onom, koji je to uočio, da on to lično uradi? Kad bi Balota sve sam uradio, šta bi drugima ostalo za rad? Mi smo svi duž- ni da ponešto radimo, svaki na svoj na¬ čin i svaki prema- svome daru i svojim sposobnostima, ako želimo da nešto do¬ bro uradimo. Medjutim. niko ne radi gore od onih, koji se drže Satanovog uputstva: »Samo to treba: očrniti lijepo, I od dobroga učiniti zlo«. Oni ne samo da razgradjuju ubijajuči duh i volju onih neimara, koji se žr- tvuju za opče ideale i interese, nego i sjeku granu, na kojoj i sami sjede. Dr. Ivo Mogorovič. OMLADINSKU NIKOLINSKU ZA6AVU U ZAGREBU priredjuju Istarski akademski klub i Omiadšnska sekcija društva »Istra« u subotu 3 o. mi. u dvorani H. P. D. »KOLO«. Na zabavi moči če svaki da se medju našim akademičarima i omladincima osje- ča najugodnije, a i oni sami su se pobri- nuli da pruže sve kako bi vaš kratki bo- ravak medju istarskom omladinom prote- kao u što ljepšem raspoloženju i zado¬ voljstvu. U isti mah pomoči čete time Omladinsku sekciju kojoj je za njezin vrlo aktivni rad medju Istranima i ostalim emi- grantima potrebna materijalna i moralna pomoč. Vašim prisustvom uzrokovat čete kod omladinaca da porade u svojim na- stojanjima još intenzivnije, jer čete time pokazati kako pratite svaki njihov čin koji čine za našu Istru. Naročito če svaki naš emigrant i prijatelj s veseljem doči na tu zabavu, jer če se dio čistog prihoda dati za gradnju Doma bana Matka Laginle koji je u punom zamahu izgradnje, a a drugim če se dijelom pomoči naše akademičare koji uz vrlo težak život, brineči se za svoje študije, rade u svakoj prilici zajed- nički sa Omladinskom sekcijom za isti naš konačni cilj. Uvjereni smo da če vas zadovoljiti i naš program u kojem sudjeluje iz blago- naklonosti i gdjica Perko, naša omiljela i poznata plesačica. Istrani i prijatelji dodjite, akademičari i omfadinci postarat če se da se u njihovoj sredini što ugodniie zabavite. Početak tačno u 8 sati. ODBOR. PRIMORSKI PLeTv MARIBORU Prosvetno in podpoomo društvo »Nanos« v Mariboru priredi svoj tradicijonelni »V. Primorski ples« 14. januarja 1939 v vseh prostorih Narodnega Doma. Naprošamo vsa bratska društva, da se po možnosti udeleže te prireditve, katere čisti dobiček gre v humanitarne in pod¬ porne svrhe društva. — Odbor. MALE VIJESTI — Novi pretsjednik CSR postao je dr. Emil Haoba. Rodio se 1872. * — Novi talijanski ambasador u Pa¬ rizu Gariglia predao je jučer svoja akre¬ ditiva pretsjedniku francuske republike Lebrunu. * — Cehoslovački poslanik u Moskvi Firlinger ne vrača se u ČSR več če pri- miti sovjetsko državljanstvo. * — Monstre meeting u Londonu pro- tiv progona Židova i narodnih manjina održat če se 3 decembra o. g. u Albert Hallu. Na njemu če govoriti canterbur- rijski lord nadbiskup, westminsterski kardinal, pretstavnik presbiterijanske crkve i londonski nadrabin. * — Po vsej Italiji bodo 20 ’ decenibra praznovali dan matere in otroka. (Agis). NAŠA OMLADINA Uloga omladine r našem pokretu Poli tički i opčekulturni život poj edi¬ nih naroda i zajednica može se — u skrajnjoj liniji — svesti, gotovo uvijek, samo na borbu izmedju dva suprotna fronta, na borbu izmedju starih i novih shvačanja. Stara shvačanja zastupaju uglavnom samo oni koji su i fizički stari, a nova propovijeda generacija koja dolazi, a koja se sastoji od armije mladih, oduševljenih i poletnih ... Prva fronta, fronta generacije koja odlazi na- stoji usčuvati (konzervirati) sve ono što več postoji, sve ono što je upravo ona u svom životnom radu postigla; jer je i ona — u svojoj mladosti — vodila bes- kompromisnu i oduševljenu borbu sa još starijim shvačanjima, sa shvača- njima one generacije koja je bila pred njom. Druga fronta djeluje u znaku za- bacivanja svega onoga što je zastarjelo, negira ispravnost svih onih metoda, oblika, načina, sistema i putova, kojima je bio uskladjen društveni život prošlih generacija i traži nove, ispravnije i sa- vršenije, koji više odgovaraju potrebama i mentalitetu čovjeka i njegove misli. To nije tako samo danas, tako je uvijek bilo, pa ce tako uvijek i biti. U svakoj zajednici — pa bila ona i najuža — vrši omladina svoju funk- ciju: pomladjuje i obnavlja osnov¬ ne principe i temeljne misli te za-' jednice. To je prirodna funkcija omladine i ulo¬ ga mladog naraštaja je zato značajna. Omladinska misao i omladinske snage su uvijek stvaralačke, jer se nalaze u službi progresa i društvene pravde. Borba izmedju starih i novih shva¬ čanja poprima — često puta — vrlo ši¬ roke razmjere, ali se u izvjesnim sluča- jevima nadje način kako da se uspo- stavi jednodušnost izmedju starih i mladih. Stari se samo moraju sjetiti svoje mladosti, a mladi moraju uzeti u obzir funkciju starije generacije, kao i uslove pod kojima se razvija ljudsko društvo i teče čitav društveni život, pa je uspostava kompaktnosti neminovna. Osobito ako to zahtjevaju interesi čitave zajednice, t. j. ako su u isto vrijeme ugroženi interesi i starih i mladih. U našem emigrantskom pokretu dolazi — u ovaj čas — u obzir baš ovo posljednje. Ali ne samo to, rad našeg pokreta treba uskladiti sa novim prilikama, treba po¬ staviti nove principe i odabrati nove putove, što može najsretnije izvršiti samo omladina. Naša emigrantska omladina — i radnička i intelektualna — uzima učešča u radu naše emigrantske zajednice tek u posljednje vrijeme. Do pred par godina nije se — u našem pokretu — ni čulo za omladinu, a što je naj značaj nije, nikoga nije zanimala sudbina našeg emigrantskog mladog na¬ raštaja. Moralo je proteči skoro punih petnaest godina našeg emigrantskog rada, da se našoj omladini pruže i naj- neznatnije mogučnosti za saradnju u našem emigrantskom pokretu. Ali nije bilo dovoljno samo to, morao je doči do izražaja i rezultat tog petnaestgodišnjeg rada koji je — u svakom slučaju — po- kazao da je bez mladenačke djelatnosti i bez zdrave omladinske misli svaki rad bezuspješan i u stvari nemogud. Tim više, kad se — u našem slučaju — radi o pokretu, koji se bori za pravednu stvar jedne uže narodne zajednice. Radi toga je potpuno opravdana promjena držanja naših stari j ih emigrantskih radnika prema svojoj omladmi. Oni sada najoduševljenije pozdravljaj u rad svoje omladine, premda su do nedavna prijekim okom gledali na omladinsku djelatnost, jer su je smatrali destruktiv- nom, ili — u najboljem slučaju — su- višinom, Ali omladinska djelatnost ne može nikada biti rušilačka, jer da je to slučaj — ljudstvo bi davno več propalo; suvišna takodjer nije, nego naprotiv, ona je neophodno potrebna. Naša emigrantska omladina za- vrijedjuje svaku pažnju, jer je u ovom kratkom vremenskom raz- doblju, ili — bolje reči — u samom početku svog djelovanja, pokazala da njene sposobnosti ni u kojem slučaju ne zaostaju za sposobno¬ stima omladine drugih naroda. A kad kažemo da je naša emigrantska omladina sve svoje sposobnosti i sve svoje mlade energije stavila u službu naše narodne stvari, onda dolazimo i do toga da potvrdimo mišljenja onih koji smatraj u da je upravo omladina —_ča, i u sadašnjem momentu — na j važni ji činilac u našem emigrantskom pokretu, činilac o kojem rsavisi budučnost naše emigrantske zajednice. Rad naše emigrantske omladine do- šao je do izražaja — u večini 'slučajeva — samo preko omladinskih organizacija. Jedino su naše omladinske organizacije najvjernije pokazale sposobnosti naših omladinaca i .omladinki, koji su — upr- kos svim poteškočama i zaprekama — s največim odušev.ljenjem i najčiščim intencijama prišli požrtvovnom radu za pravednu stvar svoga naroda. Ali zna¬ čaj naših omladinskih organizacija nije samo u torne da one budu mjerilo radi- nosti i sposobnosti naše emigrantske omladine, nego su — često puta — upravo omladinske organizacije bile nosilac vrlo značajnih akcija, takvih akcija koje su imale jedan širi karak¬ ter. To se najočitije može razabrati u onim slučajevima gdje su omladinske organizacije sekcije pojedinih naših emigrantskih društava. Omladinske sek¬ cije su — u društvima u kojima pošto j e — centar sveukupnog društvenog života i mnoga naša društva pokazuju svoju aktivnost jedino preko njih. Jer je go¬ tovo svako naše emigrantsko društvo u kojem nema Omladinske sekcije ne samo zapalo u mrtvilo, nego možemo reči da se nalazi i u agoniji. To u niko- jem slučaju nije pretjerano, svaki ona j koji pozna prilike u našem emigrant¬ skom pokretu, potvrdit če ispravnost ove konstatacije. Stoga je svakome ja¬ sno, da je osnivanje Omladinske sekcije od presudnog značaja za svako naše emigrantsko društvo, pa je zato dužnost svakog emigrantskog radnika da, u svo¬ joj organizaciji, poradi na osnivanju Omladinske sekcije i da — s tim u vezi — ide u svakom pogledu na ruku tež¬ njama naše omladine. Jer raditi sa omladinom znači va¬ diti na stabilizaciji prilika u našem pokretu i na zaštiti interesa naših masa; a raditi protiv omladine znači raditi protiv naše emigrantske mi« sli. I. e. OMLADINSKI POKRET U SLAVONSKOM BRODU Zagreb, 30 novembra 1938. Nakon punih dvadeset godina došla je naša omla¬ dina do zaključka da samo rekrutovanjem i stvaranjem svojih mladih organizacija, može služiti emigrantskom cilju. Trgnuti se, uvidjeti nedostatak naših starijih, razbi¬ ti spontano latenciju mladih sila i unositi pozitivnu dinamiku u naše redove neka bude cilj svakog omladinca. U omladinskim sekcijama, gdje je omladina razvila svoje polje rada, može se gotovo na svim usmenim novinama primjetiti nešto što se ne da sakriti, a to je da imade veliki procenat naših omla¬ dinaca, koji ne samo što ne znadu istar¬ ski govoriti, što ne znadu kako izgleda istarska narodna nošnja, ili nešto slično, nego i ostali elementi geografski, politički i ekonomski su im isto tako malo poznati To je danas. Pitamo se što če biti, ili gdje če biti naša omladina za nekoliko godina. ako se navedeno ne predusretne? Logično, nestat če je. Nestat če naših emigrant¬ skih ideja i cilieva i nastati dezinteres za cijelu Julijsku Krajinu. Da se to ne dogo¬ di, dužnost je svakog emigranta, a pogo- tovo emigranskih društava, da to sprije- če sakupljanjem omladine i osnivanjetn Omladinskih sekcija, da im tako pruže mo¬ gučnosti, da se upoznaju s našim proble¬ mom- Do sada postoje Omladinske sekci¬ je u Zagrebu, Beogradu i Sušaku u koji¬ ma je organizirano oko 400 omladinaca i omladinki. Te sekcile imadu i vrhovni forum »Radni odbor Omladinskih sekcija«, koji je bio formiran na Omladinskoj konferenciji, a svrha mu ie, da koor¬ dinira i unaprijedi zajedničke interese svih omladinaca iz Julijske Krajine, Beograd, 27 novembra. Mislimo da nečemo pretjerati ako tvordimo da aktivnost Omladinske sekcije u Beogra¬ du danas pretstavlja jednu solidnu ga- raneiju za pravilan razvitak emigrant¬ skog omladinskog pokreta. Več u prvoj godini svoga opstanka Omladinska sek¬ cija pokazuje da je sposobna da razvije djelatnost koja može da služi za pri- mjer ostalim našim omladinskim sekci¬ jama. I pored toga što je okvir današ¬ njih mogučnosti minimalan za razvija¬ nje naše prave djelatnosti, ipak naša omladina u Beogradu iskoristi svaku šansu koja joj se pruža u tom pogledu. te da dopuštenim sredstvima poradi na zaštiti interesa omladinskih organizacija, zatim da učvrsti veze izmedju postoje- čih sekcija i osniva nove u onim društvi¬ ma gdje ih još nema. Ovih dana je Radni odbor osnovao Omladinsku sekciju u Slavonskom Brodu, što znači jedan korak dalje u cjelokupnom našem omladinskom pokretu. Sam tok osnutka ove sekcije pokazao je, da je omladina u Brodu silno zainteresirana za naš pokret. Delegat Radnoga odbora odr- žao je jedno predavanje, koje su omladin- ci popratili s velikim interesom, a zatim se prešlo na organizatorno polje, te je od- mah formiran i pripravni odbor, koji če rukovoditi cijelim pokretom do njegovog definitivnog formiranja. Omladinci i omla- dinke u Sl. Brodu nijesu se ustručavali, da sjede taj dan u društvenim prostorijama cijelo prije podne i cijelo poslije podne, samo da cijela organizacija bude što sta- bilnija i što uspjelija. Naročite zasluge za to pripadaju omladincu Kosu, društvenom tajniku, i omladinki Zori Tkalec, koji su za cielokupnu stvar sondirali teren. Raspolo- ženje i psihoza pod večer bila je takova, da se moglo čuti i osjetiti da je mlada Istra^ svijesna svoje zadače. Sastanak je završen pjesmom. Daus Antun j Kos Ivan pokazali su, da se i u Sl. Brodu može čuti onaj tipično istarski duet, a naš Tončič medju ostalim omladinkama i omladinci¬ ma je bio pravi »slavič«. Morala bi sva ostala emigrantska dru¬ štva, da se povedu za Sl. Brodom, jer sa¬ mo onda čemo biti jaki. kad budemo u naše redove doveli naše mlade snage. Percan Josip. Da su drukčije prilike sigurno da dje- lovanje naše omladine u Beogradu ne bi išlo u pravcu da preko zabavnih i kulturnih priredaba mora da propagira našu zajedničku misao. Medjutim iza- brati drugi put značilo bi biti u ovom momentu politički nerealan. Nači puta i načina da jedna zabavna priredba dobi j e značaj prave manifestacije, zna¬ či biti politički spretan. Izgleda da je to postigla emigrantska omladina u Beogradu svojom priredbom 19 ov. mje- seca na čukarici, periferiji Beograda. Svojim prvim nastupom naša omladina htjela je da se najprije sjeti na one naše sitne i skromne ljude sa beograd- ske periferije koje ne krase ni položaji ni palače, več koje krasi duboka vjera u konačne ideale. Ti skromni ljudi sa periferije bili su mnogo obradovani tim posjetom, jer su vidjeli da omladina o njima vodi računa. Ali još više su bili obradovani programom što su ga izveli naši omladinci i omladinke koji je bio u svakom pogledu na višini. Poslije pozdravno® govora pročelni- ka Omladinske sekcije, koji je ostavio snažan utisak na prisutne, omladinski zbor otpjevao je velikim uspjehom him- nu »Predobri Bože«. Iza toga je izvede¬ na »Kirija« od B. Nušiča u kojoj je glavnu ulogu imao žvane iz žminja, koji je odlično odigrao svoju partiju. Po odigranom komadu je zbor otpjevao »Vasovalca«, koji je bio nagradjen du- gotrajnim aplauzom od prisutnih. Na-- ročito su pak pobudile veliko interesi- ranje tačke dueta koji je otpjevao is- tarske narodne ‘pjesme kao i istarski narodni ples »balun« uz pratnju miha. Naši omladinci i omladinke do¬ bili su od prisutnih potpuno priznanje za uspjelo izvedeni program. Taj prvi nastup naše omladine pred širom pu- blikom ostat če u trajnoj uspomeni, jer su se tek u zoru u Veselom raspoloženju razišli svojim kučama. sk. Družba za uvoz italijanskih tekstilnih izdelkov Ljubljana, novembra . 1938. (Agis) V zadnjem času se je ustanovila v Beogradu delniška družba za uvoz italijanskih teks¬ tilnih izdelkov v Jugoslavijo. Delniška gla¬ vnica te nove družbe znaša samo 500.000 dinarjev, kar je dokaz, da stoji za družbo močan činitelj, ki bo skrbel za potrebno finansiranje družbe. Delničarji družbe so sama italijanska podjetja, in sicer SNIA Viscosa, Manufattura di Altessano, Manu- fattura dj maglierie in Torcitura di Vitto- rio Veneto. Vse te tvrtke imajo svoie se¬ deže v Milanu. Ustanovitev te nove družbe dokazuje, da se Italija nikakor ne pusti izriniti z jugoslo¬ vanskega trga. Konkurenca italijanskemu blagu je v Jugoslaviji posebno narasla v času^ sankcij in po priključitvi Sudetov Nemčiji, Glavna konkurentinja Italije na ju¬ goslovanskem trgu je Nemčija, ki deluje tudi z izvoznimi premijami. Delo te novoustanovljene družbe bo olajšano z novo italijansko-jugoslovansko trgovinsko pogodbo, ki je bila ravno v no¬ vembru sklenjena v Rimu. Povečanje iz¬ voza iz Italije v Jugoslavijo je odvisno predvsem od izvoza iz Jugoslavije v Italijo. Verjetno je, da bo družba imela uspehe. V koliko bodo pri tem prizadete domače industrije, to je vprašanje zase! . Uspjela priredba omladinske sekcije društva „Istra- Trst-Gorica“ na Čukarici STRANA 4. 1 Bi NASI POKOJNI I ŽUPNIK ALFONZ BLAŽKO V Kozani v Brdih so 24 novembra po¬ kopali kozanskega župnika Alfonza Bla Pokojnik se je rodil 1. 1869 v Lokavcu v Vipavski dolini, kjer je bil njegov oče posestnik in zidarski mojster. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Gorici. Novo mašo je pel 1893. in nastopil prvo službo je kct kaplan v tolminskih hribih v pod melski fari, kjer je ostal dve leti. S Tolminskega je potem prišel za ka plana v Rihemberk, kmalu nato pa za kurata v zapadna Brda v Mirnik ob ta¬ kratni državni meji. Tu je ostal nad 10 let. Mirnik je bil takrat skrajna točka slovenstva. Tudi tu je našel vrlega sode¬ lavca v osebi prerano umrlega kanal¬ skega rojaka učitelja Terčiča. Daši odlo¬ čen Slovenec pravi narodni apostol,_ je bil tudi pri Furlanih zelo priljubljen in spoštovan, ko je več časa upravljal sosednji vikariat Dolenje, kjer sta bila šola in cerkev že italijanski. Bil je tudi v najožjih prijateljskih stikih s pesni¬ kom msgr. Trinkom, ki je takrat pou¬ čeval v Vidmu. Nekaj let pred vojno je Blažko prišel v Kozano. Tu ga je našla vojna in je kot begunec z mnogimi svojimi farani mo¬ ral v Italijo. V Italiji je kot begunski, duhovnik obiskoval po raznih krajih naše ljudi, jih tolažil in storil mnogo dobrega. Po vojni se je vrnil nazaj v Kozano, kjer je ostal do smrti. Naj mu bo lahka briška zemlja! — Trst. — Na mokrem tlaku je pa¬ dla 56-letna Marija Ranic iz Sv. Ivana. Zlomila si je desnno roko. * SMRT DUHOVNIKA, KI JE SLUŽBOVAL V NAŠIH KRAJIH Ljubljana, novembra 1938- (Agis). V Ljubnem ob Savinij je koncem oktobra umrl gornjegrajski dekan in župnik Josip Krančič. Pokojnik je služboval vsa leta pred vojno in po vojni v naših krajih, do¬ kler se ni na ukaz oblasti preselil čez me¬ jo. Najprej je služboval v tržaški škofiji, ko so v Ricmanjih nastale verske razpr¬ tije je bil poslan tja, da ljudstvo pomiri in spravi s cerkvijo, kar mu je tudi uspe¬ lo. Do konca svetovne vojne je nato služ¬ boval v Repentabru. V Jugoslaviji je bil nameščen v Gornjem gradu, nato pa v Ljubnem ob Savinji, kjer je dočakal smrt. Blagemu pokojniku naj sveti večna luč! f FRANČIŠKA KLANČAR Ljubljana, 29 nov. 1938. Po dolgi in težki bolezni je dne 16 t. m. umrla v splošni bolnici v Ljubljani gospa Frančiška Klančar, stara šele 55 let. Pokojnica je bila rojena v Štanjelu na Krasu, a je ži¬ vela vse do predlanske jeseni v Trstu, nakar se je preselila k svoji hčeri Mariji, učiteljici v Polhovem Gradcu- Bila je ver¬ na gospa, vzorna in skrbna mati ter usmi¬ ljena do trpečih in revežev. Kljub vsem brhkostim, s katerimi je bilo prepleteno njeno življenje, je ohranila vedno dobro voljo in je znala s svojim temperamen¬ tom vsakega potolažiti in razvedriti. Pokopali smo jo 17 t. m. pri Sv- Križu v Ljubljani, daleč od njene tako ljubljene rodne grude. Naj ji bo naša jugoslovanska zemlja lahka! Vsi, ki smo jo poznali jo bomo ohranili v najlepšem spominu. Ža¬ lujoči hčerki gospej Mariji Česnik in osta¬ lim sorodnikom naše sožalje! DIPLOMIRANI TEHNIČAR mašinske struke, mlad Istranin, traži namještenje. — Vareško Vladislav, Sto- liv, Boka Kotorska. NAŠA KULTURNA KRONIKA „ČAS“ O ČERMELJEVI KNJIGI ' * v i - i vin vnrJnrrorr' Zadnja številka revije Leonove dru žbe »čas« v Ljubljani prinaša to le oce¬ no angleške knjige dr. Lava Čermelja: — Bolj ko kdaj prej stoje danes v ospredju političnega zanimanja proble¬ mi narodnih manjšin. Novejše in naj¬ novejše izkušnje pa nas vedno bolj po¬ trjujejo v prepričanju, da se rešujejo in se slejkoprej tudi bodo rešavala manj¬ šinska vprašanja na povsem drugačen način, kot pa je bila svoječasna Wilso- nova zamisel o samoodločbi narodov. Iz¬ trgane iz velike narodne skupnosti, ka¬ teri dejansko pripadajo, so narodne manjšine v borbi za svoj obstanek pre¬ puščene same sebi — ako nimajo za se¬ boj velikega zaledja, ki bdi nad njihovo usodo. Kako močne so vezi, s katerimi priklepajo veliki evropski narodi svoje narodne manjšine nase, je dovolj znano. Znano pa je tudi, da pri teh velikih na¬ rodih niso le manjšine deležne njihove¬ ga živega interesa, marveč celo vsak v tujini živeč posameznik. Posebni insti¬ tuti vodijo evidenco nad njimi, ne štedi se s sredstvi, propagando, tiskom za na¬ men, da se ne oddrobi najmanjši del¬ ček od skupnega narodnega telesa. — Pri takem dejanskem stanju stvari se nehote vprašujemo, kako je v tem po¬ gledu pri nas Ali ne vlada morda v na¬ šem javnem življenju vprav v vpraša¬ njih našega zamejstva neka nerazumlji¬ va brezbrižnost? Ali pa morda ta vpra¬ šanja niso za nas tolike važnosti, da bi jim posvečali kaj več pažljivosti? jim posvečali kaj več pazljivost? Take in podobne misli se nam ne¬ katero je avtor posvetil naši narodni manjšini v Italiji. Nič manj kot 550.000 duš šteje naša narodna manjšina, kar znači, da je skoraj polovica našega na¬ roda odločena od skupnega narodovega telesa. Prvič imamo pred seboj knjigo, ki nam podaja pretresljivo sliko življe¬ nja in nehanja naših ljudi onkraj za- padnih meja — njihovo borbo za ziv- ljenski in narodnostni obstanek. Obšir¬ no in izčrpno delo (259 strani) je prav za prav niz kronološko podanih histo¬ ričnih dejstev in dogodkov — bralcu sa¬ memu je pripuščeno, da si ob koncu ustvari svojo lastno sodbo. Avtorjeva ve¬ lika zasluga je v tem, da je vsemu kul¬ turnemu svetu predočil tragično usodo naših ljudi onkraj meja, nam samim pa priklical v spomin že skoraj pozabljene dolžnosti. Knjiga je pisana, skrajno ob¬ jektivno ter brez najmanjše tendence, kar še povečuje njeno dokumentarno vrednost. Te trajne vrednosti dela kot takega nikakor ne zmanjšujejo nekate¬ re okolnosti, med njimi mogoče ta, da je v knjigi izenačen številčno in idejno ne¬ dvomno najjači goriški kulturni cen- trum s tržaškim, ki je znatno šibkejši. — Angleški izdaji knjige, o kateri poroča¬ mo, je sledila v letu 1938 tudi francoska (La minorite Slave en Italie). želeti bi bilo le, da bi delo ne našlo odziva samo v tujini, marveč da bi tudi postalo du¬ ševna last vsakega Slovenca. — an. SEOBE HRVATA U JUŽNU ISTRU U posljednjem broju zagrebačke revije »Hrvatska Prosvjeta« završio je prof. Ni¬ kola Žic svoja študiju o seobi Hrvata u južnu Istru. TON SMERDEL U »HRV. PROSVJETI« Ton Smerdel je u posljednjem broju zagrebačke »Hrvatske Prosviete« objavio četiri piesme. KOMAC GODINE se približava, a u knjigama nalazimo ješ velik brej pretplatnika koji nisu podmirili svoje obavaze* prema listu. OVcm broju pri- lažemo čekovne uplatnice, pa molimo pretplatnike da nam do¬ stave dužnu pretplatu. Sada koncem godine imamo i mi velikih obaveza, pa apeli¬ ramo na pretplatnike da izvrše svoju dužnost i na taj način cmoguče nesmetano izlaženje lista i u buduče. Oni pretplatnici koji ima ju podmirenu pretplatu neka sa- drže čekevnu uplatnicu i neka nam početkom nove godine do- znače harem jed an dio pretplate. Uredni pretplatnici uzdržavaju list, a neuredni ga upropa- ščavaju. 0DIJELA I 0BUČE ZA SOC. 0TSJEK DRUŠTVA »ISTRA« U ZAGREBU Umoljavaju se članovi koši imadu ponošenih odievnih predmeta da to daruju za Socijalni otsiek društva »Istra« koji radi na zbrinjavanju na¬ ših besposlenih radnika, a naročito onih najbijednijih koši su za zimsko doba vrlo lose odjeveni. Kako se u tom našem otsjeku daie ovim našim besposlenlm i malo tople večere, do¬ bro če doči i najmanji doprinos u go- tovom ili u živežnim namirnicama. Očekujemo od naših bolie situira¬ nih članova da če i u tom pogledu ispuniti svoju dužnost i rado dopri- našati za fond Socijalnog otsjeka. Predavanje v Soči-Matici v Ljubljani V sobotu 3 decembra bo predaval v salonu pri »Levu« ob pol 21 g. dr. Ru¬ dolf Kyovsky, sodnik iz Novega mesta. Tema predavanja je: »Kratek pregled politično gospodarskega razvoja Srednj‘e Evrope po svetovni vojni.« Predavanje je interesantne in aktualne vsebine, ker se nanaša na gospodarska vprašanja, ki se tičejo tudi nas samih. G. predavatelj se je pred kratkim udeležil mednarodne šole v Tatranski Lomnici za srednje¬ evropska vprašanja in je dober pozna¬ valec gospodarskih problemov. Pred pre¬ davanjem bo kratka proslava ujedinje- nja s petjem društva »Sava« pod vod¬ stvom g. Venturinija. Vabljene vsi. Vstop prost. fiROJ 45 ODŠKODNINA ZA VOJNO ŠKODO JUGOSLOVANSKIH DRŽAVLJANOV Prejemamo: Kakor je znano so dr¬ žave odškodovale svoje državljane za škodo, ki jo je njim povzročila zadnja svetovna vojna. Tucti naša država ^ je dala to odškodnine, a le svojim držav¬ ljanom iz Srbije in Črne Gore v pred¬ vojnih mejah teh držav, četudi so dru¬ gi naši državljani katerim je vojska na¬ pravila škodo na njih imovini večinoma prijavili že leta 1921 in 1922 upravi naše države svoje vojne škode; a njih dotič- ne prošnje, ki jih je nad 1500, so ležale do sedaj nerešene pri ministerstvu za socijalno politiko in narodno zdravi j e. Za dosego te odškodnine, važne na¬ šim oškodovanim državljanom, sta pod¬ pisana odbora vojnih oškodovancev na¬ pravila razne korake in zavzel se je na to g. ministar za notranje posle dr. An¬ ton Korošec; na njegovo zahtevo so se sedaj poslale prijave vojnih škodi upra¬ vi Dravske banovine v Ljubljani za ugo¬ tovitev pravic posameznih oškodovan¬ cev do odškodnine in visokosti vojnih škod, kar je neobhodne potrebno za re¬ šitev te zadeve ki je tako prišla v tir. Odbora vojnih oškodovancev v Ljub¬ ljani in v Mariboru si štejeta v dolžnost obvestiti o tem vojne oškodovance s pri¬ stavkom, da se morejo obrniti za dalj¬ na pojasnila na pravna zastopnika teh odborov, dr. Mateja Pretnerja, odvetni¬ ka v Ljubljani, ali dr. Slavko Fornaza¬ riča, odvetnika v Mariboru. DOPRINOS JUGOSLOVENSKOJ MATICI Mjesto cviječa na grob svoje ljublje¬ ne majke na Dušni dan podario je Ju- goslovenskoj matici 50 dinara za siro¬ mašne istarske porodice g. Ivan Z o v i č, istarski učitelj u Zagrebu. Zahvaljuje sp Odbor. IZ UPRAVE Vitez Lojze — Beograd — Vaša pret- plata je plačena do 1. II. 1939. Furlan Marce! — Žirovnica Naročnina plačana do 1. III. 1939. Ostronič Karlo — Beograd — Vašem sinu Emilu, pitomcu pom. akademije u Bakru, šaljemo redovito list cd 11. XI. t. g. Lorencin Josip — Beograd — Ne mo- žemo udovoljiti traženju buduči da ne' mamo knjige koju trebate. U fen d »Istre« K. A. — Sušak . . . Din 12.— De VRŠIMO TOM BASI A MATICA LAGIMJE! iiRITE JSI RU“ DOPRINOS ISTRE HRVATSKOJ MUZIČKOJ KULTURI Medju pučkom glazbom, koja se od m jesta do m jesta bitno razlikuje i tako rekuč geografski obilježuje pojedine di- jelove naše kulturne zajednice, ide sva- kako istarsku glazbu posebno mjesto. Naša se regionalna glazbena područja i inače medju sobom mnogo razlikuju, ali svojim karakteristikama i muzičkim iz¬ raža jem ne otskaču medju sobom toliko, koliko se od njih razlikuje tzv. istarska glazba. Razlog torne leži u skroz netem- perovanoj udezbi, a ušli jed ove i u ne- miješanju stranih utjecaja te rijetko kojom, vrlo malenom, karakteristikom, koja bi je sa ovom povezi vala. Pučka glazba večine naših regionalnih muzič- kih područja temelji se na jednakom si¬ stemu temperirane udezbe. Tek tu i ta- mo nači čemo neke intervale, koji su in¬ ternirani prirodno i koji se kose sa tem- periranom udezbom. U istarsko-primor- skom muzičkom području su^ skroz i skroz naravni i datiraju od početka ra- zvitka današnje naše pučke glazbe te nemaju sa današnjim temperiranim si¬ stemom nista zajedničkoga, tako da se dadu samo aproksimativno zabilježiti. U torne leži sva poteškoča študija i pozna¬ vanja tog našeg najinteresantnijeg mu- zičkot: područja, g.dje je do_ dan as jedino kompaktno i potpuno sačuvana jedna primitivna i arhaička muzička kultura, eija se praiskonska vrijednost sastoji u prebogatoj ritmici, kakvu još nalazimo tek kod Bugara, u osebujnim tonovima ednosno intervalima jedne primitivne ljestvice, u interesantnoj melodici te u načinu i sredstvima reprodukcije vokal¬ nih i instrumentalnih pučkih tvore vina. Zato i nazivamo tu glazbu sa svim nje- zinim karakteristikama istarskom, prem- da to ne če biti sasvim ispravno s mu- zikološke Strane: tragove ove glazbe i n j oj sličnih intervala nalazimo i nedale- ko Zagreba. U šestinama, Bukovcu, za- tim u Turopolju, Kostajnici, Bosni, Dal- matinskoj Zagori, a najčišče još u oko¬ lici Slavonskog Broda, nailazimo na ostatke starinskih napjeva, koji zvuče kao da su preneseni iz Istre. Pa čak i dalje: svirka sopila ne razlikuje se mno¬ go u intervalima od one sličnih instru- menata u Bugarskoj, u Ukrajini, u Ar¬ meniji itd. Dokaz, da je u stara vremena muzički izražaj svih Slavena bio isti. I pravo je čudo da su ostaci te prastare naše muzičke kulture ostali najsačuva- niji na pragu jedne sasvim oprečne i nove »evropske« muzičke kulture, koja je uspjela da se uvuče u naša sela te da sasvim apsorbira domači i starinski iz¬ ražaj i podredi ga novim, modernijim nastojanjima, koja cesto i prečesto ne¬ maju niti u biti nista našega, narodno- ga ili nacionalnoga. Nekoji su napjevi, istina, u Istri i Primorju podlegli u ne¬ kim mjestima malim promjenama ili u- tjecajima. No zadržali su ipak nekoje karakteristike jedne naravne udezbe, u blažoj formi. Tako razlikujemo dvije vrsti napje¬ va: teže i starije, te lakše, to jest novijeg datuma. Napjeve i melodije prvog tipa nemo- guče je vjerno zabilježiti. Cesto se tono- vi ovih napjeva kreču unutar naše kvar- te i stvaraju intervale za koje nemarno znakova da ih zabilježimo, a ni naše uho ni j e naviklo da razlikuje točno tako male tonske razmake, češkom muzikolo¬ gu i kompozitoru prof. Habi poslužile su te melodije kod njegovih dokaza o opra vdanosti postojanja četvrttonskog sistema. No jasno je da njegov četvrt- tonski sistem počiva na temperovanoj udezbi, dok intervali istarske ljestvice ni¬ su jednaki medju sobom. Jedino ih je moguče zabilježiti ispravno pomoču fo¬ nografa. Drukčije je sa drugim tipom istarsko-primorskih napjeva. Ovdje on- dje ima po koji ton koji je niži (a nekad i visi) od temperovanog tona dotične višine, ali se u glavnome približava na¬ činu pjevanja u temperovanom sistemu Preko tog drugog tipa postali su popu¬ larni nekoji istarsko-primorski napjevi kao »Vrbniče nad morem«, »Popuhnul ie tihi vetar«, »Zaspal Pave«, »Baška j’ malo selo« i drugi, čuje li naime te na¬ pjeve u originalnome obliku, kako ih još da n as pjevaju najstariji ljudi po Istri a i citavi Krk, .čovjek ih ne če na prvi mah prepoznati, toliko su podlegli utje- caju i promjeni. Drugi tip napjeva mno- 8° J e ,l a kse zabilježiti. Izgleda da su ovi potonji samo u jedilom stadiju razvitka od primitivnog načina pjevanja prema »Istra« Izlazl svakog ejedna d petak. — Broj Čekovno-; raCuna 36.789. — Pretplata: za clleln »odlnn 48.— din ra nm, na godlnn. — Oglasi se raCunajn po cjenlku. — Vlasnik 1 lzdavač: Konzorcij »Istra« Makova alicp bro1 28n pUUi \ rova ulica 48 III kat. — Tisak: SteCaJnlna lugoslovenske ktampe a. d. Zagreb Masarysarykova ul. J8a II broftelel temperovanom sistemu. Dokaz torne bilo bi i to. što se manje poznati napjevi u nekim mjestima pjevaju na stariji na¬ čin, to jest prema prvom tipu, a u dru¬ gima prema drugome, lakšemu i novi- jemu. Kada uočimo sve ovo, ne če nam biti nimalo čudno, da su ostala naša muzič¬ ka regionalna područja ranije i bolje poznavala medjusobno biti i karakteri¬ stike njihovog muzičkog izražaja. Ovi su bili pristupačniji i obradjivačima i publici. Posvemašnje pomanjkanje doma¬ čih školovanih ljudi doprinijelo je tako- djer činjeniei, da se u Istri tako kasno pojavljuje netko tko če se za ovo narod¬ no blago zainteresirati. Temelji naime naše civilizovane, evropske — drugim ri- ječima temperirane — glazbe oprečni su takorekuč ovoj karakteristici primorsko- istarske muzike, p a nije čudo što se u tu muziku mogao uživiti samo onaj koji je s njome srastao i u njoj se odgojio. Več je Franjo š. Kuhač sabirujuči juž- noslovenske narodne pjesme (koje je i sakupio u poznatoj svojoj zbirci) obišao i Istru te Gornje Primorje, gdje je za- bilježio nekoliko narodnih pjesama i ple¬ snih motiva. No on ne samo što je har- monizirao to na zapadnjački način, več je i napjev sam — hotice ili nehotice — posvema odalečio od originala, tako da ne sadrži nikakve vlastite karakteristike. Tek domači je čovjek — Matko Brajša-Rašan ispravno shvatio tu muziku i prvi savjesno i znalački zabilježio. SLAVKO ZLATIC fSvršit če se) godine 34.— din., za inozemstvo dvostruko. za »menku i dolara brni telef 0 T,,K 7 a ^l ° ag Sl are dnlštvo odgovara IVAN STARI, Zvoniml- oro.1 telefona 67-80. — Za ara Rndott Polanovič Zagreb Iliča broj 131.