Stari in mladi Slovenec. Trizma. 0. Trizna, trizni f. certamen, stadiuin, praemium certaminis, trizno n. lucta, - nište locus, -novati, - zinikii pugnator; nobis thema videtur esse tr, cf. treti. S. Iz treti, tr%, treši terere, nsl. otreti abstergere, trača handtuch, trica, terica, terilja brechlerin, otre f. pl. der beim hecheln herabfallende flachs, trlica cippus, malleus stuparius (breclie), polj. tarka raspel; tren pot, natrv semita in montibus, utor, otor, zator (ti si moj zator); rus. torniku via trita, cf. scr. tar-una gr. lat. rsp-tero, ahd. pišete drajan tornare; ali ni drajna od tod, kar 1 erišče ali triznište locus certatninis? O. Torunali-naj^-naješi sg je že stsl. pugnare, torinikii menda cursor; cf. fz. tournoyer. Trugu. 0. Trugovati - tružiti, trtigovici, tružici, trugovina ima tudi novoslovenščina. S. Pa je stsl. p. trugari, - goviniku, -žaninu, - žinikii mercator, -govište, - žište - žinica forum, emporium; - žistvo celebritas, - stvovati publica celebritate feriari. Tr%du — tr^tii. 0. Trajdu je a) morbus quidam, dysenteria, - dovituvatu aegrotus; b) kar serb. trud boletus igniarius. Tr^tu pa je a) crabro, progenies apum, nhd. droline; b) custodia, agmen. Traiij m. spado (liunmiel). S. Nsl. trod kolik, tnazilo za trudne vude, žile. Jarnik pise po nar. pesmi: Voda je trodovitna, — Vince pa trod mori; trot ali menda trod je zunderscluvamm, art liolzschwamm; trot pa je brulbiene, parasit. Tuni. 0. Tuni adj. qui gratis datur, za tune; - iba f., - bizlna donum, tunje adv. , - nima gratis cf. ostunl frnslra, temere; rad. videtur esse tu scr. sthu gr. arv. 8. Zastonj nsJ., quod psl. esset za sil tunje; stunj, za - zad - obstonj , za obstonj , zobstonj ; hrov. stunje. Tiiku. 0. Comparatio, uti coniicimus; cf. tiičinu - nikti, tgklu similis, aequalis, kar i (tikuniu - minu adj. (toknia i netokma 11 * par impar); tuknati figere, pungere, pulsare; tiik respondere videtur germ. stechen, stecken; tuktima- mo - m\, ttičijg, adv. solum, -kumiti aequiparare, -mina parilitas, -meži-žije pactum; tyč-tučika punctum, - činiti - njavati - sg, - čino pari modo. <S. Tičati nsl. haerere, tik nebes, stakniti herabnehraen, vsako reč stakne; natuč fisolenstock, potak fusum filo plenum; is-vitekniti oči ausstechen, taklja, trklja pedamen-tum; hrov. takmen-ik aequalis, takati se ludere par impar itd.