»üb,iirjiiiiim .»*•*- m m mm *•
J CALUMET IN OKULICA. |
«■»«mr* mmbp» rnmwm
Vsem prijateljem in faranom, ki so me tekom moji bolezni v tako vbilnem številu obis-korali, se srčna zahvaljujem za odkritosrčne izraze njihove 1 ju“ bežni in prijateljstvo. Dalje se iskreno zahvaljujem našemu pevskemu zboru in drugim posameznikom za krasne šopke eve-tlic, ki so mi jih poslali v znak sočutja. Bog, delivec vseh milosti, Vam tisočero povrni. Vašo naklonjenost in ljubezen proti meni.
Rev. L. F- Klopčič.
—	Ilpravništvo “Slov. Novic” prejelo je v nedeljo od upravništ-va “Glas Naroda” sledečo žalostno brzojavko: Danes j« unirla gospa Sakser roj. 13 raj ar, soproga g. f rank Sakser, izdajatelja in last nika “Glas Naroda”. Vzrok: operaci |a slepiča. —Teni potem uredništvo in upravništvo “Slov. Novic” izraža globoko sožalje g. Sak-ser)u na težki izgubi. Upamo, da bo vdan v voljo božjo prenašal hudi udarec.
Več o pokojni bomo poročali, ko dobimo natancnejili podatkov.
—	Nesreča, ki je zahtevala dve Človeški žrtvi,se je zgodila v petek večer, Okrog devete ure zvečer nastal je v Red Jacket Shaftu tako zvani “air blast”, ki je bil eden iiajhujšth, kar jih je bilo kedaj na Oalumetu. Žalibog, da ta “air blast*’ ni brez žalostnih posledic tudi za našo faro. Padajoče kamenje je podsuio našega vrlega rojaka g. Franka Turka in ga na mestu ubilo.
Isto usodo je delil njegov tovariš John Sullivan, ki je bil tisti večer prvikrat pri tem delu na mestu nekega našega rojaka.
Pokojni Frank Turk je bil rojen vOreliku, fare Stopiče pred 35 leti. Na Galun.etn je bival deset let. Zapušča vdovo in 4 nedorasle otroke poleg mnogih drugih sorodnikov. Bil je član društev sv. Petra št. 30. K.. S. K. J. in dr. sv.Barbare št.31ktera so se udeležila pogreba, ki se je vršit v ponedeljek jutro iz slov. cerkve sv. Jožefa. Pokojni bil je vedno vnet za napredek slovenske župnije, njegova hiša bila je res katoliška hiša in zato tipamo, da mu bo Večni sodnik milostljiv! Naj v miru počiva! —Pogreb njegovega ponesrečenega tovariša John Sullivan vršil se je v torek iz cerkve Srca Jezusovega.
—Ob istem času, ko je prehitela smrt prej omenjenega rojaka Frank Turka, se ja ponesrečil tudi g. Nik. Verlenič. Dobil je poškodbe na glavi in na hrbtu, ki ga bodo pridržale za par tednov v bolniški postelji v C. »fc ll, bolnišnici. Poškodbe niso nevarne.
—	Nesreča nikdar ne počiva. To je stari pregovor in ravno sedaj se kruto izpolnjujenanaših rojakih. G. Matt. Prebi lieh iz Yellow J acketa bil je pobit pod oče som, na hrbtu in nogah,-nahaja se doma; g. John Kukinan iz Raym-baultowua pobit na obe nogi, nahaja se v «fe H. bolnišnici- g. Martin Jenich iz Yellow Jaekata dobil je bolestne poškodbe na nogo in se je bilo od začetka bati, da bo izgubil desno nogo nad kolenom; sedaj pa zdravniki upajo, da mu bodo vender ohranili nogo; nahaja se v C. & H. bolnišnici, in upamo, de. se mn kmalu obrne na bolje. Nevarno bolan je dalje g. Matt Jiondeš na Lako View, ture ga nesrečna naduha.
— (J. J os. Strucel j ml., kise je moral zadnji teden podvreči o-peraciji v Laurium bolnišnici, je toliko okreval, da so ga prepeljali uà dom na Blue Jacket. Želimo, da bi vrlega mladeniča kmalu zopet videli v naši sredi zdravega in čilega!
—	Gospa Štorklja le obiskala zadnje tedne -sledeče rojake: g. Malt K os tel ca na ^ ellow Jacketu ter mu [instila hčerko Nežko, g. Jauopa Grahek ml. na Rayipbaul-town, pri k te re m je pustila malo Marijo Magdaleno in. g. trank Ptautz-a, kterpga je obdarila z krepkim Amerikancem Friderik Viljemom. Čestitamo!
—	G. Andrej Urbas in soproga mudila sta se ta teden na Calnme-tu. Odkar sta se preselila z družino že pred leti na farmo blizu Fwen, Ontonagon County, jih ni bilo še nikdar na obisk sem. Fa tudi sedanji obisk ni bil najprijet-neji, kajti prišla sta k pogrebu svojega sorodnika Franka Turka, o kterem poročamo na drugem mestu, da se je smrtno ponesrečil v jami. Andrej se precej pohvali z življenjem na farmi, težko je sicer, tako pravi, pa kaj st hoče, delati se mora za življenje, j,otem pa Lodi.ti ali pa tam, V sredo vrnila sta se olia na svoj dom. Andreju, našemu zvestemu naročniku, želimo še zanaprej mnogo vspeha pri njegvem farmarstvu!
—	Frank Laide)le, star 30 let, živeč na-Gay je mrtev vsled utru jenosti in mraza, ki mu je bil iz-jiostavljen na lovu na zajce v torek. Umrl je torek večer, predao je mogei dobiti zdravniške pomoči. La Belle in tovariš Adolf Vollmer sta šla nad zajce v torek jutro nekaj milj proč od Gay ob-potoku Tobacco. V divjem gozdu sta se zgubila in do dolgem tavanju sta dospela do takozvane òMile kempe,;< jer jeLaBel le obnemogel. V bližini ni nikakovih člo veških bivališč in tovariš Vollmer videč, da je J,alleile v kritičnem stanju, ga je zavil v svojo obleko, kolikor jo je mogel pogrešati, ne da bi sam preveč trpel in se podal potem sani na Gay za pomoč. Par ur kasneje je prišla rešilna ekspedicija k onemoglemu lovcu, ki pa je bil že v nezavesti in jjjje umrl, predno so ga mogli prepeljati na Gay. Vziok smrti je ba je zinrz nenje,k tereni u seje pridružilo še o-trpnjen je srca vsled utrujenosti. Truplo je bilo prepeljano na Houghton, kjer živijo starisi pokoj nega.
—	Popraševan je za hiše po zatrdilu raznih agentov ni bilo nikdar večje v bakrenen okrož ju, kakor ravno sedaj. Dobra kupčija v delnicah in pa izvrstne plače, ki prevladujejo sedaj tu pri nas, so menda vzrok, da trgovci kot tudi delavci poprašn jejo po lastnih domovih. Pričakuje se tudi, da ho tekom letošnjega poletja zrastlo veliko novih hiš po Red Jacket« in Laurium, ker veliko praznih lot je bilo prodanih v zadnjem času. Med kupci je mnogo prejšnih Oalumetčanov, ki so so viniii iz iz Detroita. Fluita in drugih avto-mobilnih središč, kamor so šli pred leti, ki šopa popolnoma zadovoljni, da se stalno naselijo na Oalumetu.
—	Martin Kapš iz Laurium je zopet v “trublu” s policijo in sodišči. Ta pot je moral na pritožbo svoje žene romati vTrudellov hotel na Houghton, ker ni mogel dobiti varščine v znesku $200. do svojega zaslišanje pred sodiščem, ki se bo vršilo 20. marca. Radovedni smo pač, ali bo Martin prišel ke-daj Ir pameti ali ne.
—	Centennial Heights je “bone dry” ne samo na pivu in vinu, ampak tudi na vodi. Glavna vodovodna cev je neznanokje zamrznila in vsi poskusi odtaliti jo, so bili dosedaj brezuspešni. Ondotni prebivalci se morajo posluževali vodil jakov, k trnih že leta in leta niso rabili ali pa taliti sneg. Radi pomanjkanja vode je tudi veliko sitnosti, kjer imajo cel mino kur-javo
—	Ker so cene premoga vsaki dan višje, je Mineral Rango Co. strogo prepovedala nadalje pobira-
Naznanilo društev in klubov.
NAZNANILO.
Odbornikom neodvisnega pod-jiornega družtva sv. Mihaela se naznanja, da se zbero v nedeljo:
dne 11. marca
v navadni d-orani za preide«
1 O
trimesečnih računov.
K točni udeležbi uljudno vabi Frank Nova k, ta j.
ti premog po tračnicah njih železnice. l’o pa še bolj zato, ker je začel svet izmikati premog iz skladišč. Stanovalci v bližini tam naj pazijo, da ne pridejo v kake sit. nosti in stroške po nepotrebnem.
— Dobili smo poročilo, da je v Butte,'Mont. pred kratkim umri Frank Kamnikar za doloo mučno
r>
boleznijo nu obistih. Pokojni je bival dolgo vrsto let tu na Calumet!!, k jer je bil splošno čislan bil je dolgoletni odbornik tukajšnega društva sv. Cirila iu Metoda. V Montano se je preselil pred kakimi štirimi leti. Naj v' miru počiva! .
Splošna slabost
okamenela jetra, neprebavnost, zoprtje in zapeke napravijo bolnika jako slabotnega. Da popravite te nevednosti, preprečite njih nastoj in da ojačite ves vaš sistem, rabite
Several isisam o! Liti
{SEVEROV ŽIVLJEN3KI BALZAM)
IZVRSTNA TONIKA«
Cena 75 centov.
BB □ B
gg	asi
II Oni, ki dvomijo, naj blagovoljo citati naslednje pismo, kate- || Ba	ro smo pred kratkem prejeli:	Qa
--------------------^
Pred ko odpošljete
DENAR
v staro domovino, ogl^j^ pri meni, ker jaz ga \ ani 0lj ** ljein zanesljivo in najceneje ^ MIHAEL KLOBUČAR 115—7 -cesta,
___________ Cahini>1
GALBRAITH & M
“Želim se Yam zahvaliti za Severov Življenski Balzam. Imela sem neprestane bolečine v želodcu, bila sem zelo slaba &i tudi teka nisem imela. Co sem porabila eno steklenico Soverovega Življcnskega Balzama, so izginile vse nerednosti. Prosim, objavite to v časopisju v korist vsem onim, ki imajo podobne bolečine.”
Mrs. Pagač of Moquah, Wis.
Kupite Severova zdravila v vaši lekarni. Zahtevajte edinole Severova, da se tako gig] izognete ponaredb. Ako ne morete dobit ' Severovih zdravil v vašem kraju, tedaj gg CIÒ pišite naravnost na
BO
lì
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa gg
BO EffiUBDODD
QC2EMIII1EQ inrnirrr
SBQCIDHSQE
□amiBucr
KUS D D ES EDU B B Sl □ D D IS sms Q □
Zahvala,
■ Globoko potrti vsled tako nepričakovane smrti našega ljubega soproga oziroma očeta in sorodnika,
Frank Turka,
izrekamo vsem sosedom, znajti. ceni m prijateljem, za njihov obisk in prijateljsko sočutie. Cast. gosp. župniku L. F. Klopčiču za njegov trud, iu društvom sv. Barbare m sv. Fetra, K. 8. K.
J.	za spremiteV k zadnjemu poćit-ku naša najiskrenejša zahvala.
Žalujoči:
»
Johana Turk, vdova-Frank, John, Johana in Mici, otroci-Bratje in sorodniki-
fr
Ako hočete poznan natakarja (bartenderja) ki je najbolj “crooked” ali po domače “tepec” oglasite se pri Italian Hali Saloon in vprašajte kje je
Ri LEY.
Na prodaj.
Hišna oprava, piano in. music cab'net za zelo nizko ceno, ker moram odpotovati zaradi slabega zdravja. Oglasite hitro ako želite narediti dober kup.
Abe Herman v Bibberjevi hiši sedma cesta.
Ali ste že zavarovani proti ognju?
Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte!
S, C. Chynoweth Insurance Aeencv
naslednik
SCHNELLER & LAWRENCE
Correct 1 styles
vJ V and
[joriest-\alues
ZA ZIMSKE OBLEKE in
VRHNE SUKNJE
imam na razpolago več sto najfinejših uzorcev. Pridite in oglejte si jih. Postrežba točna, cene zmerne.
JOS. I WERSCHAY
VOGAL PETE IN OAK CESTE.
HRVATSKO - SLOVENSKI Saloon
Nemška podmornica v enem dnevu potopila sedem holandskih parnikov.
London. — Lloydova družba poroča, da je bilo sedem Upland-škili parnikov torpediranih, štirje da so se takoj potopili, trije so sicer poškodovani, vendar se vzdr-ž ujejo na površju vode. Farni ki so bili deloma prazni, deloma obloženi z žitom za holandsko vlado. Posadke so se izkrcale na angležkih tleh, mnenje je, da so se vsi rešili. Vseh sedem parnikov je vsebovalo več kot 30.000 ton, vrednost tovora se ceni na jednajst nuljonov. Na Holandskem je nastalo grozno razburjenje in v začetku se je bilo bati, da bodo zveze med Nemčijo in Holandsko takoj pretrgane. Nemčija je baje namreč dala Holandski zagotovilo, da ako te ladije odplujejo o gotovem določenem času, da se jim.ne bo nič žalega zgodilo. Sedaj se Nemčija opravičuje, da ali poveljniki submarinov niso dobili o pravem času tega povelja, ali pa so poveljniki potopljenih parnikov napačno razumeli pogodbo. Nemčija da je priprav-ljena storjeno škodo popraviti in do konca vojske Holandski posoditi ladij z iste tonažo kot so jo imele potopljene pod pogojem, da jih po vojski Holandska od Nemčije odkupi.
John Gašparovič
316'— 6. cesta. Telefon 633 M.
i» KNJIGA
o različnih, splošno priljubljenih magičnih umetnostih z raznovrstnimi predmeti kakor: denarjem, steklenicami, noži in kartami. Spreminjan je vode v vino in tinto in še drugi raznovrstni privlačni čari.
Knjigo pošljemo zastonj, ako nam pošljete 4 cente v znamkah za poštnino.
UNIVERSAL SALE HOUSE 205 E-J4th. Str. New York, N- Y.
Anton Gregorich
KROJAČ
315-6 cesta, Calumet, Mich.
EDINI SLOVENSKI KROJAČ V MESTU.
Jesenski uzorci so dospeli in vas uljudno vabim, da si jih oglejte in izberete izmed njih ono obleko, ki se vam najbolj dopada. Izgotovim jo pa po najnovejšem kroju in nizkih cenah.	't
Pridite, oglejte, izberite, naročite!
Spoštovanjem
ANTON GREGORICH.
VICTOR HERMAN,
FOTO GRAF
Odvetnika
iztirjujeta dolgove, nrfeu nata zapuščine ter Pre> gledujeta lastninske jj. stine
Zastopata v vseh sodj^J
ULSETH BLOCK Calumet, iyj-Tel. 169
Svojim cenjenim gostom
in od jemalcem naznanjam, (|a sedaj začel točiti fino
lahko kalifornijsko vino
lastnega lanjskega pridelka j,0| vadnili cenah ter vabim iiljinjJ vse prijatel je jjristne domače vil ske kapljice, da se pridejo ' p^j čat.	1
Mihael Klobučar-115--7- česta. Calumet,
Jos. Scheringer
Gostilna
“NARODNI l)0\]> Rojakom najbolj priljubljen , Vedno sveže pivo, fino vj no in izvrstne likere.
Pošiljam denar vstaro 4 movino po najnižjem dnei nem kur u, točno in vestni Pri meni je vsaka pošiljati varna.
JOS. SCHERINGER
808 Oak cesta.
%
se priporoča Slovencem za iz
delovanje vsakovrstnih fotografič-
nih slik. posameznikov ali skupin
Ženitovanjske skupine naša posebnost.
j Delo ukusno, cene primerne.
j Reta cesta. Calumetj
Mi priporočamo
Vinol
kot toniko za stare ljudi, osli bele žene in blede otroke. I kronično kašljanje, za prehlaj« je in bronhitis, Nepreconlii vrednosti je pi i zdravljenju spis ne oslabelosti, izgube debelo-: slabe krvi pri 'izgubi teka i sploh vselej, kadar potrebuje dobre tonike-
$1.00 steklenica pri
Vastbinder & Rei
lekarnarja
Mi imamo v zalogi vsa Sever«1 zdravila-
NAGROBNI SPOMENIKI
iz marmorja in granita dobe se po smernih cenah uri
E. P. Murphy
Calumet Granite & Marble Works
400 Oak St-
Tel- 678 W-	Calumet. Mich
HALO BILL! KAM GREŠ?
V “Barrett’s Bee”
Vogal šeste in Portland ceste Tel. 551 M. Red Jacket.
'AKO HOOEŠ KADITI dobre smodke kupi si smodk “WOLVERINE”
ki je izdelana iz pristnega ha. vanške^a tobaka od
THOS. ENAkMAN
' 400
Fine cesti
DR. OTTO H. KOHLHAAS.
zdravnik jn ranocelnik
uraduje v hiši vogal 5. ceste in Oak. nad lekarno Vastbinder & Read.
Uradne ure od l.do 2. popoldne inöd 7. do 8. ure zvečer. Ob nedelja]. od 10. du 12. ure dopoldne.
* ‘European Coffee House’ ’
-Evropska kavarna'
Priporoča svojim gostom fino črno kavo,raznovrstne mehke pijače in izvrsten juucli. Vabituo vse gospode in gospe rojakinje, da nas obiščejo.
Peter Majhor,
Fastnik.
Calumet, , osma cesta.
Nikola Cor
zidarski podjetnik, 401 - 8th
Elm Street. Phone 277 W■
se priporoča Slovencem in t vatom za izvršitev vseli v zidani stroko spadajočih del, bodisi kamna, opeze ali cementa. Frevs me tudi vsakovrstna tlakov#'! posebno obcestnih hodnikov (• walks),
Dobro zadovoljivo delo pri na j nižjih cenah.
Svoji k Svojemu!
Ne naročajte
gramafone, akordijone in tir'4 glasbeno blago iz Newyork#1 Chicago, dokler ne vidite i'11*0, logo m njene cenene nakupe- 1 kažemo, da imamo nižje ceufl Vam zamoremo prihraniti nar
Oglejte si naše blago, radi ga razkažemo Dvojni slove' hrvatski in srbski rekordi p°
in 75e.
imamo izvedenca v ugB^1 glasovir jev in orgel j, ki i'1'8 letno izkušnjo.
Oglejte si naše cenene u&k" glasovi rjih po $175.00.
McLogan & Pierca Music
Calumet»
Telefon
üSfflT NOVICE”.
. i a siGvance v severozapadu 7jedinjenih držav,
Izhaja vsak petek.
Izdaja
SLOVENSKO tiskovno društvo na Calnmetn, Mich.
NAROČNINA ZA A-ME HI KO:
8* celo leto ...
t, pol le'“....
Za KVBoro g. celo leto ... P0' ,etl
....................... S 2.00.
....................... 8100.
IN «KUGO INOZEMSTVO :
.............. $ 3.0C ali 15 Ki
.............. $ 1.50 ali 8 Ki
FOBamezni iztisi po 5 ct.
nlA'KNANIILA l“dverti96m,ints) po d°.-ovoru-
«OKOPISI se ne vračalo.
nopiSI Wez P°dllie“ 96 ne “Prejmejo.
Glačaju preselitve z ednega v drugi kraj, j «e nam blagovoli naznaniti staro bivališč
l” jopi“1', aenar In naročilalnaj se dopošiljajo pod
«lovom :
Slovenian Publishing Co., 211-7th Street, Calumet, Mich.
“SLOVENIAN NEWS.”
Published every Friday at Calumet, Mich, by the “Slovenian” Publishing Co., 211 7th St. Calumet, Mich.
The only Slovenic paper in the Northwestern part of the 'c. S. ot America.
STBSCIUPTKIN $2.00 per year.
The best advertising medium for Michigan Jlinnesot and other Western States.
Advertising rates sent on application.
Entered at the Post Office at Calumet, Mich second class matter.
Telefoi-i 6»l.
Dva vzroka sta. Prvu; radi tega, ker je pri mnogih namen vojevanja centralnih vlasti popolnoma neznan,ker je pojmovanje te svetovne vojne zatemnjeno vslad angleških laži, in drugič pa radi tega, ke.r so mnogi prišli do prepričanja, da so se popolnoma motili v predsedniku Wilson«.. Zdi se namreč, da je g. Wilson prišel končno do zaključka, da se drži onega gesla, vsled k te rega je bil ponovno izvoljen za predsedniKa, namreč: ne kept us out of wav.
\r zvezinem kongresu imamo može, kot n. pr. Lodge, Gardener, Hoot in drugi, ki so bili prepričani, da bo g. Wilson nasproti svoji -‘rodni deželi” t. j. Angliji, ohranil ne samo prijateljsko nev-traliteto, ampak da bo v slučaju sile takoj stopil na njeno stran z oboroženo silo. Dokler so ti u-os-
r*>
podje v njem videli takega moža, so bili pripravljeni iti z njim čez drn in strn.
baino en slučaj. Ivo je ob potopu Lusitauije prišla pred kongres resolucija, naj se svari amerikan-ske državljane, naj se nikar ne vozijo na zaveznižkih parnikih, so bili zgoraj omenjeni gospodje na migljaj g- Wilson a proti temu, češ, mi smo Amerikanci in kot taki se lahko vozimo kjerkoli in kamorkoli hočemo, in nihče nam ne sme nič žaiega storiti, ako noče okusiti naše oborožene pesti, lvaj pa danes?
THE AIM OF THE FOREIGN LANGUAGE NEWSPAPERS OF AMERICA.
To help preserve the ideals and sacred traditions of this, our a dopted country, the United States of America: To revere its laws and inspire others to respect and obey them: To strive unceasingly to quicken the public’s sense of civic duty: In all ways to aid in making this country greater and better than we found it-
AMERICAN ASSOCIATION OF FOREIGN LANGUAGE NEWSPA PERS-
DUIS N. HAMMERlING, President.
Kje stojimo?
Politični položaj se zdi resnemu opazovalcu vedno bolj zmeden; pri to«; ne mislimo na dogodke na evropejskih bojnih poljih, tudi ne «a žalostne dogodke, ki se dogajajo dan za dnem na morju vsled «trali vzbujajočega delovanja podmornic—ker vse to se vrši po natančno začrtani poti usode; pač P» mislimo tu na politični položaj «aše lastne defele.
Dbnpni klici na pomoč od stra-političnih voditeljev Anglije, ki 80 kar naenkrat prišli do spoznau-Ja: da se nahajajo narodi, kterili «soda je v njihovih rokah, v zelo Gžavneui, da skoro obupnem podaju, ti klici udarjajo tu pri nas lla poslušna ušesa, saj prijateljev ■^«glije se pri nas vendar ne manj ka- In ti prijatelji Anglije, da vttrežejo svoji prijateljici, kričijo z°pet na vse protege, da se morajo Ai- Države postaviti us stran za '«zidkov in napovedati vojno 8,,,rtni sovražnici-Nemčiji. Tem, «d angleškega zlata omamljenim "ašiin politikašem z razumom kaj okušati dokazati je novse nemogoče 1,1 brezuspešno.In to pristranost se D zaneslo celo v našo postavoda-Jaliiico. Kdor zasleduje dogodke v 'aseui kongresu, je lahko spoz-'*a-> da se je izvršila ondi velika 'zpreinetnba. Kaj večji vojni knča-kar naenkrat predlagajo stvari, k' hi delale čast pristašem mirov-"e stranke, dočim ljudje, ki očivi-^n° nočejo vojske, zagovorjajo pTedloge, ki nas morajo na vsak potegniti v voj m vrtinec.
1« zakai vse to?
ti
Isti gospodje, ki so bili tako vneti zagovorniki Wilsonove 'politike, so danes njegovi nasprotniki. Predsednik zahteva polnomoč v porabi vojne moči na suhem in na morju jio potrebi, ki se njemu zdi primerna. In g. Lodge in so drugi se sedaj vpirajo in nasprotujejo tej polnomoči, češ, da se ne sme izročiti tako oblast v roke enega samega moža.— Kako se vendar časi spreminjalo. Mi, kot držav-ljani, moremo s tem preobratom biti le zadovoljni. lies je namreč, da smo zlasti v zadnjih tednih spoznali v g. Wilsonu moža, ki ne ravna kar trenutno, prevdari 'n potem še le napravi svoj končni zaključek; a on je kot vsak drugi človek iz mesa in krvi, in ko bi imel vso polnomoč v svojih rokah, bi ga morda trenutna razburjenost privedla do koraka, ki bi bil osedepoln za ves narod. Na drugi strani ee pa mora čuvati tudi veljava kongresa, to je veljava Onih mož, ki so od naroda izvoljeni, da vodijo njegovo usodo. In z polnomočji) sam o v lastnega delovanja v rokah enega samega moža, to je predsednika, pade oblast in veljava kongresa na ničlo. Dalje je pa za predsednika tudi v.elilco bolje, da ni sam odgovoren za vse morda pogubonosne korake, temveč, da to odgovornost deli z celini kongresom. Besedni dvoboj, ki se je vršil v senatu zadnji teden med se-natorjeuiaWiliams in Lodge, nima za splošni položaj nobenega pomena. Senator Williams, ki se je postavil na stran predsednika in zagovarjal njegovo zahtevo za polnomoč za vse mogoče nastale za-pletijaje, je s tem, da je trdil, da Nemčija ne bi bila potopila Luši-tanijo in da si ne bi upala napovedati brezobzirnega boja podmornic proti zavezniškemu trgovin-stvu, ko bi videla m bila prepričana,da stoji ves kongres kot eu mož na strani Wilsona, je s tem le dokazal, da mn je politika Nemčije popolnoma neznana. Nemčija je namreč znala m zna še danes, da je njen korak osodepoln in da jo prej ali slej lahko zanese v pogubo a kaj zato? Una je morala to storiti, pri njej se gre za Hamletov izrek: To be or not to be. Ona je je to storila v svojo samoobrambo, to je bila eaina rešilna pot za njo.
Da se je pa g. Lodge vzdignil zoper svojega vodnika, s tem prav slabo služi svojim prijateljem Angležem. Kajti predsednik s polnomoč jo storiti kar se njemu
vidi koristno za cel narod, lahko napravi napačen korak, korak, ki bi bil po volji Angliji. Toda ako ima cel kongres odločevati, bo stvar šla malo bolj počasi. Več glav, več misli.
Eno je gotovo! Amerikanski narod noče, vojne in zato imamo trdno upanje, da vojska ne bo nikdar napovedana od naše strani, razun v skrajnem slučaju. To nalil jamči mož, ki vodi usodo naše republike — predsednik Wilson. Kajti on zna, da vojska, ki si jo narod ne želi, bi bila največja nesreča, ki bi mogla zadeti Zj.Države. In narod kot tak, izvzemši o j roli hujskačev v osebi velikomestnih podkupljenih listov in pa kapitalistov, ki kujejo zlat denar iz vojne, m za vojno, ampak proti vojni. Da pa glas Jugo—oslov pri tem nima nobenega vpliva, si pa lahko mislimo.Kričačev se nikjer ne manjka, in ti jugo—oslovski kričači so menda navajeni na ta posel še iz starega kraja, ko so po vaseh prodajali s. .. . Ob tej priliki bi prosili naše hrvatske časnikarske sobrate, da kadar iz-
dajajo oklice na neodrešene jugoslovanske brate, naj izpustijo Slovence popolnoma. Ati Slovenci smo bili, ki smo Vas Hrvate in deloma tudi Sr he, k te re zdaj postavljate na prvo mesto, učili politike. In da bi vi, inferniorni, sedaj zapovedo vali nam, vašim učiteljem, mo rate priti še enkrat k nam v šoio, da Vas naučimo, kako se to stori.
NA PRODAJ! Fotograf iena oprava
vredna $300 jo prodam za $150. V najem se da tudi prostor za o-menjeno delo v South Hange Midi., za $15 na mesec.
Lepa priložnost za pravega moža.
HERMAN CUNDLACH,
Tel. št. 283 Houghton, Mich.
Rojaki, pristopajte v
S. K. P. Družbo.
Razširjanje naše trgovine
po celi Ameriki dokazuje nam, da prodajamo najbolje tekočine po primernih cenah. V dokaz temu vedno naraščajoče število naših odjemnikov.
Ni vam treba iti drugam, pri nas dobite pristni kranjski brinoyec, slivovec, Baraga grenko yino in vse drugo, kar želite v tej vrsti.
Pišite, ko naročate, slovensko.
SLOVENIAN LIQUOR CO., JOLIET, ILLINOIS.
OBJAVA.
Slavnemu občinstvu v Calumet in okolici naznanjam u-Ijudno, da se sem dne
15. novembra t.I.
preselil iz sedanje svoje mesnice 408. 6. cesta v hišo, kjer je do-sedaj izvrševal gosp. Frank H- Schu maker svojo mesarsko obrt, vogal šeste in Elm ceste.
Rojakom, Hrvatom in Slovencem se priporočam naj me čim obilnejše obiščejo tudi v tem novem prostoru, najmodernija mesnica v celem mestu-
Da je pa blago moje trgovine najbolje v to mi je dokaz vaša dolgoletna naklonjenost-	Spoštovanjem
John Muvrin
DENAR V AVSTRIJO, Hrvatsko in Slovensko
zamore se varno poslati po
denarno nakaznem načrtu
naše banke.
_________________ 3
DRUŠTVENI OGLASI.
Društvo sv. Jožefa
št. 1- S. K. P. Družbe na CALUMETU.
Uradniki za. leto 1917.
Predsednik, ath rebilic h. Podpredsednik, Jos. W. Schneller. Tajnik in zastopnik, Math Strauss. Podtajnik, Frank Vesel.
Blagajnik, ihae 1 Klobučar.
Odborniki za 2 leti:
Jos. Scheringer, Nick Mrak, Jos. D. Grahek, John Gazvoda.
Odborniki za eno leto.
John Gosenca, John P. Lamut, Math F. Kobe, John D. Judnich.
Maršal: Frank Gregorich. Poslanec: Math F. Kobe.
Bolniški obiskovalci so:
Za Red Jacket, Blue Jacket, Yellow Jacket, Newtown in Albion: Math F. Kobe; Za Stari Tamarack in Tamarack No. 5. : John P. Lamut; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Za Laurium: John Gazvoda; Za Raymbaultown: Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Louis Srebrnjak.
Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne.
Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno.
K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
DRUŠTVO SV, PETRA.
št. 30 K. S. K. J- v Calumetu.
ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa.
Uradniki za leto 1917.
Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich.
Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, Math Prebilich.
Blagajnik, Marko Sterk.
ODBORNIKI ZA 1. LETO.
John R. Sterbenz, ml., Paul D. Špehar, George Kotze.
ODBORNIKI ZA 2. LETI. Martin Majerle, Math Prebilich in Frank Plautz.
Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar, Math Anečič. Bolniški obiskovalci.
Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Martin Majerle. Za Raymbaultown: John Mušič. Za Osceola: Mihael Sitar. Za Tamarack, Tamarack Št. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za Swedetown: Math Likovich.
K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
Slovensko neodvisno podporno društvo
Sv, Mihaela
na Calumet. Mich.
Ustanovljeno dne 17. avg. 1912.
Mesečne seje se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvoiari URADNIKI.
Predsednik, Louis Gazvoda.
Podpredsednik, Andro Kavčič.
Tajnik, Frank Novak,
Podtajnik, Jos. Ovniček,
Blagajnik, Jos. Srebernak.
ODBORNIKI:
Andro Gumbač, Anton Miklieh, John Klobuchàr, Mihael Mervič, John Gazvoda, John Gosenca, Anton Muhich, John Iler.
Vratar in maršal, Frank Pavlich.
BOLNIŠKI OBISKOVALCI:
Za Red Jacket, Yellow Jacket in Blue Jacket, Andro Gumbač. 4321 Acorn St.
Raymbaultown in Laurium, Louis Lavrič.2006 Cal. Ave.
Tamarack, John Novak, 3 Walnut St. Tamarack.
To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 na mesec bolniške podpore. Vsmrtuine plača vsak član J .00 za pokojnikom, toraj cim več članov tem bolje.
Društvo je sedaj za nedoločen cas znižalo pristopnino na $3.00 Poslužite se te prilike ter pristopite k društvu!
K obilnem pristopu vabi
ODBUR.
Društvo sv. Cirila in Metoda.
št- 9. v Calumet. Mich.
Spadajoče v J. S. K. J. ima svoje redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 url zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. JožeTa.
Uradniki društva za leto 1917 so.
Pred. Frank Sedlar,
Podpred. Jos. Plautz ml.
Prvi taj. in zaslon. Johu D. Znnich Zapisnikar: Jakob Kaučich.
Blagajnik, Joseph S. Stukel.
ODBORNIKI ZA DVE LETI:
John Ilenich, John Gosenca, John Starc, Mike Sunich st.
Maršal: George Klobučar.
Poslanec: Joseph Jančar.
V	slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt.
Jednota plačuje y slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva.
Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800.
V	slučaju smrti plača članom (icam) prvega razreda $1500, drugega razreda S1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250.
Vsi oddaljeni elani pa zamorejo svo jb bolezen pismeno naznaniti isti dan ko zbolijo.
K obilnem pristopu vabi
ODBOR,
Slovensko - katoliško podporno društvo
SV, JAKOBA.
Način je enostaven; podajte nam ime in naslov, kakor zapišete na Vaše pismo- Mi storimo ostalo. Krone-pravi denar se odpošlje Vašim ljudem v registriranem pismu od velike banke v AAstriji. Poskušajte naš načrt. jDopadel Vam
"M UK11L
PREJ ALI KAS
si bodete hoteli nakupiti ■'
Električni likalnik«
NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ?
Ugodni plačilni pogoji na zahtevo.
H oughtonCounty ElectricL,ig?Ht Co j
;>> CALUMET
STATE
BANK
CALUMET STATE BANK BUILDING,
Glavnica $ 100,000 Preosta ne« $ 50,000
SAMOSTOJNA
PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV
ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu oq 3 url po poldan v cerkveni dvoraui sv. Jožefa.
Uradniki za leto 1917.
Pred: Jos. B. Metesh, 61 Mine St. Podpred: Jos. Bahor, Store St.
I. taj: John D. Judnich, 4337-Elm St. II. taj: Jos. Elenich, 21-7th. St. Tamarack.
Blagajnik: Jos. Gorshe, 4353 Pine St.
Za Red Jacket, Blue Jacket, New Town Yellow Jacket: Raymbaultown in Swedetown: John Judnich 4337 Elm. st.
Za Osceola: Jos. Bahor, Store St.
K obilnemu pristopu vabi
3DIIOR
A. Fahlen & Go.
Pošiljamo denar na vse strani sveta po dnevnem kurzu.
izberite si to banko za Vašo Banko.
URADNIKI. Thomas Hoatson ^reci, Ed. Ulseth, Podpre d.
Dobili smo nov stroj za preiskavanje očes tér je sedaj na razpolago vsem o-nim, ki si hočejo pri nas naročiti očali.
( Preiskali barn h jdemo Vf.š vid ter 1 vam pripravili očalh
NAŠE DELO J.j RAJAMCENO.
št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium. Mich.
Prvo in edino Slov. Kat. Pod. društva na Laurium.
Ima svojo redne mesečne soje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 3 uri popoldne v dvorani Gosp. Joba Sustarlcha na Osceola cesti.
Društveni odbor za leto 1917 Jakob Vertin, predsednik. John Lakner,	podpredsednik
Jos R. Sedlar,	tajnik
John Šuštarič.	blagajnik
ODBORNIKI ZA 2 LETI:
John Grsich, Joseph Vogrin, Paul H. Majerle, Anton Kukman.
ODBORNIKI ZA ENO LETO: Martin Strau3, Matt Stubler, Jakob Zimerman, Math Sustanch,
Maršal: Matija Stubler.
Poslanec: Jos. R. Sedlar.
Bolniški obiskovalci: Jobu Šuštarič za Laurium ; za Raymbaultown m okolico, Matt. R. Sedlar; za Red Jacket in okolico Jos. R. Sedlar.
Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po $1.00 na dan za dobo 6 mesecev in nadalnlh 6 mesecev plačuje Družba po $30.00 na mesec. Cela smrtnica je $800.00 oziroma $400 kakor se hoče kdo zavarovati. Nadalje plačuje družba tudi razne pcšKodbe kot izgubo rok, nog očes i. t. d.
Pristopnina znaša sedaj samo $300. Torej kateri še niste pri tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko da se zavarujete v slučaju bolezni ali srmti. Za nadalua pojasnila lu potrebno listine se obrnite na tajnika Jos. R. Sedlar 3137tli St Calumet Mich.
K obilnemu pristopa vabi
Odbor-
Naročite se na ‘‘Slov.
F.	J .Kohjhaas, Blagajnik Waiter Edwards, Pomožnibl
312 - peta cesta Calusaet. Mich
Novice.’
_4_________ '
Slovenska Katoliška Podporna Družila.
Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik : John Sprejtzer, 218 Oak St---Calumet, Midi.
Podpreds.: John Gazvoda, 509 Tam. St.... Laurium,
Tajnik: Math F. Kobe, 420 7th St..........(Jalamet,
II. ta j. : Jos. W. Schneller 2045 Union St. .Calumet, ■Blagajnik: J os. Scheringer, 80S Oak St. . . .Calumet,
Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,...........Calumet, ’"
NADZORNIKI:
Mihael Klobuchar, 115 7th St..... .... .Calumet. Mich.
John D. Puhek, 2140 Log St.............
Jos R. Sedlar, 577 Cedar St............
POROTNI ODBOR.
John Suätarsieh, 420 Osceola St.	Laurium, Mich.
Jacob Wertin, 221 Allouez St. Florida Loc.‘
Jos. Yardjan	Dollar Ray, Michigan.
VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj 'se na glavnega tajnika družbe.
VSE denarne pošiljat ve pa na blagajnika družbe,
VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika.
Drnžbino glasilo so “Siov Novice.’'
Iz urada duhovnega vodje.
Postni čas je ui. Dolžnost vsakega praktičnega katoličana je, da v velikonočnem času, ki traja od prve postne nedelje do praznika Sv. Trojice, opravi svojo versko dolžnost. Naša dična Družba temelji na strogo katoliški podlagi. Zaradi tega se strogo zahteva od vsakega člana in članice, da opravi svojo versko dolžnost v tem odločenem času. Društva na Calnmetu bodo imela oddeljene svoje dneve za' sv. spoved, in pričakuje se, da 3e bodo člani m članice poslužile prilike prejeti skupno sv. 'zakramente. Društvom in članom izven Calumata ho tudi dana prilika, da opravijo svojo dolžnost. Nikar jo torej za-muditi! Clan ali članica, ki bi iz nemarnosti opustila sv. spoved, se snspenduje czir. izloči iz društva in Družbe. To naj Vam bo v opornih !
Z bratskim pozdravom:
Rev. L. F. Klopčič, duhovni vodja 3. K. P. D.
Monsignor Plut, eden najsta-rejih slovenskih duhovnikov v Ameriki umrl v Shako-pee, Minn. 20. febr. t. 1.
O tej, za ceh slovenski narod v Ameriki žalostni vesti poroča “ A meri kanski Slovenec”:
Zaspal je v Gospodu eden naj -starejših in najodličnejših slovenskih duhovnikov v Ameriki, mož stare korenine, neumoren delavec v vinogradu Gospodovem in do zadnjega zdihljeja zvest sin svoje slovenske matere, dika in ponos našega naroda. Monsignor Flut je bil vzoren zgled svojim mlajšim duhovnim tovarišem, kako sveto služiti svetim idealom svete cerkve m svojega slovenskega naroda. Od ustanovitve Amerikanakèga giovenca pa do danes je bil blagi pokojnik zvest naročnik prvemu slovenskemu listu v naši novi domovini. Na lanski klic Amer. Slovenca za jiomoč revežem v stari domovini se je monsignor RI ut rodoljubno odzval z velikodušnim prispevkom. Bil je vedno in povsod mož na svojem mestu. Takih mož, neomajnih kakor hrast, potrebuje naš narod zlasti v naši novi domovini
Yr znani Rev. Trunkov! knjigi “Amerika in Amerikanci” izdani v Celovcu 1. 1912., čitamo o blagem pokojniku sledeče:
Flut Alois, Rt. Rev., Mso-r., duhoviiik-pionir minnesotski, se je rodil dne 21. junija 1811 v semiš-ki župniji na Dolen jskem. Študiral je baš bogoslovje v Gorici, ko je začetkom 1. 1864 prišel tja misijonar Franc Fire, iskajoč pomočnikov za svoje amerikanske misijone. Pridružil se mu je tudi g. Flut. V Ameriko je prišel dne 21. junija 1864 ter najprej nekaj časa ostal na vzhodu, kjer je obiskal med drugimi tudi svoja rojaka in misijonarja Skopča in Štibiela. Rožno jeseni je prišel 4 St. Rani, Minn., kjer je bil dne 12. februarja 4805 posvečen v mašnika.
Nato mu je škof navezal v culico nekaj mašne obleke, knjigo, kelih itd. ter ga poslal v tedaj še jako d.vje in zapuščene minnesotske misijone. Težko si je predstavljati občutke mladega, neizkušenega moža, ko je tako sam stopal med neznani svet. Rodai se je proti vzhodu v Stillwater z nalogo, da ustanovi novo župnijo, kar je'Rudi izvršil; obenem je oskrboval vso pokrajino ob meji države Wisconsin sto milj daleč proti severu. Tam je ostal do junija 1866. Potem je deloval nekaj časa kot potujoči misijonar in obiskaval razne katoliške naseljence, raztresene po miiinesótSKik poljanah, nakar je prevzel češko župnijo v New Prague in jo z njenim; misijoni vred upravljal 19 mesecev. Tu se je priučil češčini, ki jo še zdaj obvlada. Meseca maja 1868 je prišel v mesto Winona, ker je povečal župnijsko cerkev sv. Jožefa in sezidal prvo poljsko cerkev sv, Stanislava ter več časa upravljal tudi angleško župni jo sv. Tomaža, kjer je sezidal gotsko cerkev, ki še zdaj služi kot stolnica winonske škofije. Kot ustanovitelj in upravitelj poljske župnije se je priučil poljščini. Poleg mestnih župnij je oskrboval tudi ves wihonski okraj z mnogimi misijonskimi postajami, po katerih je zgradil več cerkva. Meseca junijal876je bil imenovan za župnika v Shakopee, kjer je ostal deset let.Dovršil je cerkev in prikupil toliko zemljišča, da je cerkev naposled dobila v posest ves sedanji takozvani “church.” Leta 1883 je dal postaviti krasno šolsko poslopje in hišo za šolske sestre. Prvi dve leti je oskrboval tudi irsko cerkev. Junija 1886 se je č. g. Plut na'škofovo željo [lodai v 8t. Paul, da ustanovi župni jo sv. Matevža. Takoj se je lotil delator sezidal cerkev, šolo in župnišče; obenem je ustanovil več župnijskih in podpornih društev. Ro več ko triletnem delovanju se je koncem septembra 1889 odpovedal tej župniji; valed ved h ih naporov
_____SLOVENS KEN O Vi CE,
in neprestanega dela je nevarno obolel nakar mu nadškof da dopust: da si zdravje utrdi in okrepi. Sel je v Evrojio in se po večmesečnem potovanju naslednjega junija vrnil ter ostal še polletapri nadškofu. Okrog novega leta 1891 je postal župnik v New Ulmu, kjer je ostal 18 mesecev. Nato je pet let pastiroval v Glenope. To je bil edini kraj, v katerem je bila župnija toliko urejena, da mu ničesar ni bilo treba zidati. Drugod je moral povsod trdo delati iu poleg vseh drugih skrbi staviti cerk-ve, šoic in župnišča. Od tam je bil I. 1898 prestavljen kot župnik v Sleepv Eye, kjer je ostal do marca 1. 1900. Potem se je vrnil kot •‘nepremakljivi župnik” v Sliako-pee, kjer us|)ešno deluje še zdaj.
To je v kratkih potezah Plutovo misijonsko delovanje. Vse težave, hoji, napori in žrtve polstoletnega truda so pa zapisane v knjigi življenja. Njegove zasluge je pripoz-IIm 1 papež iii ga leta 1996 imenoval za monsignora že dolgaletaje pa dekan in škofov svetnik. —
Temu kratkemu življenjepisu nam je še dodati, da je preč. monsignor Alojzij Plut o »bajal svoj zlati mašniški jubilej v mestu Shakopee, Milin , dne 12. feb. 1915 popolnoma skromno iu brez vsakecra šuma. luže ni več med živimi naš skromni zlatomašnik. N jegova duša se je preselila v večno življenje nad zvezdami, ali tudi njegovo ime bode večno živeio v zgodovini ameriških Slovencev.
R. I. P.
ILLINOIS.
» Joliet.
—Odhociuica. G. George Malovrh, mnogoletni organist in cerkovnik naše cerkve sv. Jožefa, nas je zapustil in se je preselil v Cleveland, O., kjer študira njegov sin, g. Mihael Malovrh, za odvetnika ali lawerja. G. Geo. Malovrh je odpotoval včeraj (torek) zarana. Njegova gospa soproga osLane še nekaj dni tukaj. Pevsko društvo “Soča” in Slov. izobr. in pod p. društvo “Triglav” sta priredili v soboto zvečer v K. S. K. -I. dvorani svojemu pevovodji lepo odhod-meo.
•—Smrtna kosa. Rojak John Markelc, 33 let star, stanujoč na 1503 N. llickcyry street, član društva sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J. je umrl snoči (torek). Zapušča ženo in enega otroka.
— Poroka. V ponedel jek sta bila poročena v naši cerkvi g. Philip Živec in gdčua. Mary Kuzma. Bilo srečno na mnoga leta!
Ayijatik.
Visoko nad nami plava in brni motor aeroplana, v njem človek, ki' tvega življenje vsak hip, v njem človek miren in pozoren gospodar zraka in elementov.
Ali se kaj hoji?
Angleški avijatik Claude Graham White odgovarja:
“Ali je res treba imeti železne živce in izreden pogum za zračilo vožnjo? Ne, časi, ko je bil še vsak letalec nadnaraven junak,ti časi so že minuli. Prvi piloti so bili izje nini ljudje, dandanes pa zadostuje, da se premaga zrak, samo precej navdušenja in živčnega ravnotežja.
UČenec-avijatik občuti iz začetka prijetno presenečenje, čudi se občutku varnosti, ki ga obhaja tisoč metrov nad zemljo. To je povsem naravno. Aeroplan, ki se nahaja v jioletu, nudi voditelju nepričakovano zavest trdnosti, nesreča, se mn zdi, je nemogoča.Močno, enakomerni ropot motor|ev, lahka vodjivost aparata mirno plavanje, ki so da uravnati s prav neznatnim premikom telesa to vpliva v kar naj večji meri pomirja joče naclovo-ka. Mož, ki drži krmilo v rokah, se ima za neomejemega gospodarja •.zraka, đas'ravno je to neresnične. iNovi element ima svoje muhe. Od časa do časa vrže malenkosten, ue-
-2 MARCA URL___________________
izuan vzok letalca iz ravnotežja. Nekaj se zgodi. Kaj, nihče ne ve. Kar naenkrat ne uboga aparat, in četudi ni vsakikrat nesreče, navda vendar vsak tak slučaj človeka s poštovanjem in strahom pred nevidnim zračnim morjem, ki se na tak način upre.
Neuega dne se mi je posrečilo še za časa, ko sem se učil, proti mojemu pričakovanju in vosupnjenje gledalcev jiar drznih poletov, ki jih sam ne urnem. Take stvari bi zdaj ne imele pomena, a pred leti je bilo to nekaj novega m povrhutega sem bil novinec. Nenadoma se je pa zgodilo tisto “nekaj”, hip nato sem padel, z glavo navzdol, v potok, letalo se je zdrobilo, in nikdar jii-smo mogli ne jaz, ne inžčnirji dognati, kaj je bilo temu vzrok. Tak slučaj pouči letalca-novinca, da stvar zahteva več truda, nego si je mislil v inveii navdušenju.
Pri prvem poletu se ima občutek da se vodi automobil, ki izpodrsujs na smešen in neznosen način na vse strani. A vsak novi dan postaja stroj bolj gibčen, poslušen in trojno gosjiodstvo možganov, rok in nog prihaja učencu vodne bolj v zavest. Poizkus letanja ne prekaša navadnih zmožnosti, ki jih ima vgak človek. Oe je zrak ugodenr se nauči lahko vsak človek, neznanka v življenju avijatika so neugodni vetrovi in viharji. Da te premaga, mu je treba podolnega telesnega in duševnega ravnotežja ter zanesljivih živcev. Tega joa seveda v modernem življenju nima vsak človek, Izredna mora biti samo telesna utrjenost in pa volja —lastnosti, ki sta v našem omehkuženem času postali redki. In raditega je danjem stanju samo lzednim ljudem. Ra prav gotovo bo prišla doba ko bo lahko vsak človek vodi! svo j eroplan, kakor vodi danes svoj automobil.”
Slovenski fantje na patrulji.
Rudolf Fijaš, pešpolk št....
piše:
Naš regiment je bolj poljski polk,a v sedanjih časili se ne gleda toliko na narodnost ali dopolnilne ouraje, in tako je v tem polku tudi več slovenskih fantov. Večina njih je v 12.stotniji. Tu služi tudi poddesetnik Jernej Krau-jc, doma iz Radohove vasi pri Št. Petru na Krasu,pò poklicu mizar. To je prav slovenski korenjak, v boju pogumen in hraber, nasproti tovarišu» pa dober kakor oče in zato tudi med slovenskimi fanti zelo priljubljen. Na patrolah seje že večkrat odlikoval. Zadnjič je bil zopet izbran za patrolnoga voditelja; nato si jesam izbral šest sloveti kili fantov, da so šli z njim. Bili so to: Andrej Grbec iz Harij, Anton Voik iz Suboti j, Jožef Labari. Ivan Uršič rn Alojzij Slonar iu Gorice. V temni, deževni noči so se priplazili prav blizu sovražnika in se zavarovali proti njegovemu ognju, fantje so se pogovarjali in šalili. Kat' začno pokati sovražne puške, pa tudi granate so letele in udarjale čisto blizu u j ili. To pa ni pokvarilo dobre volje našim fantom irr niso se ganili s svojega mesta. Ob jutranjem svitu so jih Rusi zopet obsuli s kroglami iz pušk infant je jim v salvah odgovarjajo.Končno seogla-si eden izmed njih in pravr Kranj-o: “Jernej, juriš komandiraj, to bo najbolje; bodo precej naši” — Ge j ih le ni preveč?“ —’’Trikrat toliko j ili sme že biti, ne bojimo se jih.“ —’’Dobro, pa dajmo; kar ho ,bo. Toda zavpijmo tako glasuo Ura!’, da se bodo že glasu ustrašili.” Tu res. zar j ulj in planili so, tako, da so se Rusi takoj vsi zmedli in začeli zmešani tekati sem in tje. Ko so se jim naši približali,so nekateri dvignili roke nekteriso pa zbežali. Naši so dva bežečih ranili, šest ruskih vojakov pa ujeli in jih vsi veseli gnali s seboj. Tako se je končala ta patrola slovenskih fantov.
PIJTE PARK IN ELITE PIVO.
►J
i
py
I
I
vi
►	j
: i«
>4
I«
j$
►	;
k!
, i V ► '
i;4
H ■ 1 4
m
/■
é
Priljubljeno pivo
med rojaki je gotovo od nas izdelano
PARK PIVO.
Najfinejša namizna pijača je naše
“Elite Pivo”
v steklenicah
naročil
Naš pivar je izučen na Nemškem in razume svoj”pose| Poslužujte se toraj našega piva in dajte ' nam mno^0
Park Brewing Co.
LAURIUM, MICH.	Phone 221
MATT SUSTARICH, Mgr.
JAKOST, ORGANIZACIJA. POSTREŽBA
Jakost te banke je naznačena po njeni glavnici v dohodkih, dobičku in rezervnem skladu nad $150,-(»00 ter z vsemi pripomočki nad $900.000; njena organizacija je popolna in delavna, dočim je njena postrežba odločno taka, da zadovoljuje vsem osebnim zahtevam vsakega.
Drago nam bo, ako nas poprašate glede naše sposobnosti, poslužiti Vas-
Z enim dalarjem zamorete si ustvoriti račun v našem hranilnem oddelku.
'

~44'
IM


State Savings Bank
LAURIUM. MICH.
SggimmLtf.u.. .mW.»-«r.:........ ...„t .........
nassa
Ü. A. IVIinneor & Co.
borzni posredovalci.
ČLANI BORZE V CHICAGO.
Naš zasebni brzojavni sistem se raztezuje do vseh važnih trgovskih središč v deželi, kot Boston, New York, Chicago, Toronto, Salt Lake City, i.t.d.
Mi vam točno postrežemo pri nakupu in prodaji železniških, obrtnih, bakrenih in delnic za drage rude.
URADI:
LAURIUM, MICH. Tel. 820, 821, 822.
ISHPEMING, MICH. Tel. 312, 313.
DR. RICHTERJEV F»AJIN EXPELLER
za REVMATIZEM. PUTIKO, NEURAb GIJO. BOLEČINE in OKORELOST v SKLE PIH in MIŠICAH, PREHLAD, INFLUENCI BOLEČINE V GRLU in ZOBOBOL.
Pristni pride v zavitkih, kakor ga t« vidite natisnenega- Odklonite vsak zavi' tek, ki ni zapečaten z sidrovo varstven« znamko.
25 in 50 cents v lekarnah in naravnost («1
^ AD RICHTER CO
74 — Washington St., New Yor
PRIZNANO JE
da je naše pivo naj-zdraveje in najčisteje. Če ste trudni in izmučeni pijte kozarec ali dva našega piva in počutili se bodete prijetno in lahko.
Naročite si ga zaboj na dom takoj. Imejte ga vedno na roki!
Calumet Brew. Co.
Pine St. Tel. 274 - Chas. Shenk, manager.
RED LINE ’round
'mmiäm
l Ne igrajte se z zdravjem!
Zdravje ie nad bogastvom. Ako se ne počutite dobro, ne spravljajte vaše zdravje v nevarnost z poskušanjem alkoholičnih grenčecev, ki samo oslabe kri in škodujejo več
ali manj krvnim celicam. Kri
je ona dragocena reka, ki daje življenje. Gre po žilah ter
NAJBOLJE kedaj za te obuvalo, g.
“Il 11’KEbS prvotne bele gumaste čizme in škornji — predstavlja naj večji napredek, kar ga je svet kedaj videl v načinu izdelave gumastih oblival. Na čudežen nov način je Goodrichov av-toiuobilni gumi — najbolj trpežni gumi kedaj znan —vdelan v jeden solidni kos škorenj in čižem. SAMO Goodrich izdeluje cev-lje UH tH način.
Podplati bodo veliko dalj trajali kakor usnjati pritrjeni z žeblji — da, dejansko trajajo dalj kot železo. In vsaki “HIPRESS” škornja ali čizma je en sam kos gumija, - napravljen, da pristoji Vaši nogi. Samo pomisli, kaj to pomeni, g. rudar! Nič kruženja, nič razpok, nič luknjic.
‘•II11’IIKSS" jo edino obuvalo, ki bo obetalo v vaših delavskih okoliščinah. Vprašajte svojega trgovca za škornje ali rižm** z “Rdečo Črto okrog vrha."
Izdeluje edino
The B. F. Goodrich Co.
Akron, Ohio.
Izdelovalci znamenitih Goodrich Auto obročev, “najboljih za dolgo pot. ”
napravljen rudar.
o
nje vsaki celici in mrenici telesa hrane. Istočasno pa odpravlja hitro naraščajoče nesnažne snovi ter uničuje kali bolezni. Zaradi tega se je treba ogibati vsega, kar slabi in nesposobija krvne celice. Samo močne in krepke krvne krogljice so sposobne izvršiti svoje vehke hranilne in obrambne funkcije. Čisto naravno vino jjh ne oškoduje. “Uti^ juje živčni sestav in s tem pomaga telesu nadaljevati svoje največje poskuse” pravi Dr. Armand Gautier, član francozkega instituta, v nekem sestavku, ki ga je nedavno čital pred mcdmmsko akademijo v Parizu. To je tudi vzrok, zakaj naj rabite !
i samo
Malo življenje.
Spisal dr. Fr- Detela-
ulije je Vaš sin France?”
vpraša žandar.
■‘Ha, ha, ha!” se kiolioče Premec. “Vprašajte rajši, kje je Franca, pa bomo takoj vedeli.”0 pravem času stopi France v sobo, in ostro ga začne Križan izpraša vati, kje je bil, kod hodil in koliko časa je izostal ; toda oni doka že, da je samo župnika spremil na dom, sicer pa da se ni ganil iz hiše. Zaudarja se zopet napotita, mej vrati pa se še obrne Križan na Premca, ki se je smejal na ves glas.
“Premec,” mu pravi, “midva kova imela enkrat še dolg račun, F zapomnite si.”
“Kdor ima čisto vest,” odgo-v»fj» oni, “ta je, primojdunaj, zmerom pripravljen.”
“Zakaj ste vsi mokri?” vpraša naenkrat starca, ki se mu je zdel precej sinnen.
“Zato, ker gre dež,” mu odgovarja .
“V sohi ne gre.” pravi oni.
“Misi ite, da boni tičal jaz v so-ko vse vpije in kriči?”
“Ali ste bili ves čas tu Kaj?” vpraša zopet žandar in se obrne na vso družbo, kakor ne bi verjel nje-1,111 samemu.
“L kje pa!” odgovarja Premec, 1,1 Rožanec mu pritrjuje in mno-8°drugih, ki ga niso pogrešili.
‘‘Primojdunaj!” se postavi Predena noge. “Tukaj sem bil in Lodern še, dokler bo kaj pijače.”
Zaudarja se obrneta. Kaj se je pa zgodilo, je bilo znano že 'sem, ip razen starega Primoža ni !)il nobeden žalosten zaradi tega. Najbolj živ je bil seveda Premec, k' le trdil, da ga bol j veseli, če ni-eden tak revež, kakor če bi bilo petindevetdeset drugih ujetih, ■nalu pa je pobral Miha svojo •'adulto’, in v temi sta tavala z ,J(*toiu proti domu. Drugi dan pa K mnogo govorilo o svetovanju, ■Iviriju in o drugih dogodkih RejMijega dne.
II.
Ljd Itožančevo hišo na Gotici Po ravnem kolovozna
---..v...	pot do
ldl'ica. po obeh straneh io obda-
•1* visok tod Km
'dive
gozd, ki se razprostira od-(:rez vse pogorje; le tupaia nekoliko pretrgajo plodne
je
hi samotne koče. Gozd
dolinski zaklad, in vanj se zatekajo, kadar je treba davek plačevati ali hčer omožili ali cerkev popravljati. Na eneln kraju griča stoji Rožančeva hiša, na drugem Pre-ničeva, in od te drži pot zopet navzdol do zadnje goriške hiše, do Si m novega 'malina, ki melje, kadar Bog hoče: zakaj jiotoček, ob katerem leži, je velik del leta komaj moker; kadar pa začne deževati, hoče pobrati malinu vsa kolesa.
Najslabša hiša je Premčeva, in zato jo je menda skril v gozd. Trideset let jo gospodar že zida, a ni še dodelana. Samo en konec k jer je stanovališče, je popolnoma obzidan; druga plat je odprta vsem vetrovom, in le na oglih stojita zidana stebra, ki nosita ostrešje, obito z deskami. Vsa hiša je podobna trdnemu sklepu mehkega človeka, ki se krepko zaleti od začetka, a mu kmalu upade pogum in opešajo moči. Eno večjo in eno malo sobo ima Premec; ognjišče pa j« v veži, če se sme to veža imenovati, kar je pravzaprav le velik napušč. iz takšne kuhinje gre dim seveda nerad skozi dimnik zakaj kamorsibodi mu je bolj na roke; ni torej čuda, če je vse okajeno, kar je lesa v Premčevi hiši.
V nedeljo po teh dogodkih, ki so vznemirili vso Dolino, le bil lep vroč dan. V Premčevi hiši je ležal na klopi zraven velike peči J uri in si podpiral glavo s komolcem, pri mizi pa je sedel Miha in piskal na klarinet.
“Jaz pa res hitro poberem vsak napev,” pravi Miha in odloži instrument. “Enkrat ga slišim, drugo pot ga pa znam.”
“Ali, pusti!” odvrača Juri. “Kaj bi vednocvilil! Pojdiva rajši na solnce, ker je tak lep dan!”
Zdaj stopi v sobo Premec.
“Dobro se vama godi1 v senci,” pravi in prisede k Juriju.
“Ali ježe poldne? se ta začudi in pogleda leno na stoječo uro.
“Vsak čas bo zazvonilo. Juri, zakaj nisi šel k deseti maši! Ti ne kaj je oklicaval birič. Dejal je,veš, da se neki Jun Kos, po domače Primožev, klati tod okoli, nevaren človek, ufaajač; kdor ga vzame pod streho, bode ostro kaznovan; kdor ga pa prime iu izroči gosposki, dobi trideset goldinarjev, kakor Judež.”
“Lahko jih zaslužite, oče,” se
smeje Juri.
“Veš. takoj te še ne mislim prodati. Prihranil te bom za hudo silo: kadar bo pa trdo za denar, potlej te pa izmenjam. — No, Miha, kaj pa ti? Kaj glodaš kakor muren iz luknje! Kosila na mizo!”
“Kruha ni več, oče”, opominja Miha in stopi v ‘kuhinjo’.
“E, kaj!” odvrača stan, “kdo vpraša po krnim, če ima drugega dosti !”
Miha prinese jedi na mizo. Un je človek, ki zna vse in prime za vsako delo. Doma oskrbuje kravico in kozo, pospravlja po hiši in kuha, kar ima. Samo stanoviten ni pri delu; malo cepec, malo harmoniko, to mu ugaja.
“Pa molimo!” pravi Premec in naredi velik križ. Potlej pa sode k preprostemu kosilu.
“Samo premalo beliš,” meni Premec. “Menda si tak kakor To-mažkova Meta, ki je cvrla Špeli v penovki in se čudila, da nima nič masti.”
Po kosilu si natlači starec pipo in ponudi tudi Juriju tobaka, ki pa reče, da ne kadi
“Saj je menda res pametnejše žvečiti ga,” meni mož. “Manj ga gre v nič in več zaleže.”
“A jaz ga tudi ne žvečim,” o-menja J uri.
“Pa ga še boš!” odvrača Premec; in vsi trije gredo na trato pred hišo, da se v senci kaj pomenijo.
Krasen je bil dan. Modro nebo se je razpenjalo nad temnimi smrekami in širokimi gabri in bukvami.
Tiho je bilo vse, molčali soglasni prebivalci zelene ledine, zaspani po obilein kosilu. Napol leže, napol sede vleče Premec z neizrečeno zadovoljnostjo dim iz kratke pipe; mlada tovariša pa postopata po gozdu.
“Kako je to,” izpregovori Miha, “da te ni trpelo pri vojacili? Menda ni take sile tam. Koliko jih prestoji, in vsak pride zdrav domov.”
“To je že tako, Miha,” odgovarja oni. “Jaz ti ne morem pove-dati kako. Dela nisem imel skoraj nič, pokorščine sem se bil tudi navadil; toda domač kraj je le domač kraj.”
(Dalje prihodnjič.)
TRINERJEVO ameriško zdravilno (rata vino-
To nedosežno sredstvo je kombinacija grenkih zelišč, korenin in skorij od velike zdravstvene vrednosti in čistega, povse dozorelega rdečega vina. Ne vsebuje nobenih kemikalij ali strupov. Pomaga prebavi, bodri organe ter ojača živce. Njegova pomoč pri
«
4» 4* 4» 4» « 4* 4» 4» 4» 4> 4» « 4* 4* 4* 4» 4* « 4> 4» ❖ 4* 4 4 4
i
4»
«
4* 4* ❖
zapeki
napahnjenosti
kolcanju
glavobolu
nervoznosti slabi krvi
poman kan ju energije obči slabosti i. t. d.
je hitra in gotova- Odklanjajte cenena ponarejevanja, ki vam samo denar požro. Naše glavno prizadevanje je, izgotoviti kolikor mogoče popolni preparat in njegova cena ostane navzlic visokim cenam vseh snovi, posebno vina, ista: Po $1-00- V leKarnah.
JOSEPH TRINER,
izdelovalec
1333 — 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL.
Sedanja letna doba prinaša mnogo nezaželjenih gostov, posebno pa revmatizem in neuralgijo. Ali veste, kako se jim izogniti? Najbolje je rabiti TRINERJEV LINIMENT. To močno sredstvo je zelo dobro tudi pri okorelum vratu, izvinenjih, oteklinah i. t. d. Cena 25 in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c.

Gremo do skrajne meje
pri Vertin Bros. & Co.
Mi ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo.
To so za izdelovalce oblek poskuševalni časi in da smo dobili svojo izbero za jesen je bilo prilično enako, kot predreti blokado.
Ali mi gremo povse naprej in to kar smo z ^ mujo dobili novosti, je sedaj pripravljeno za vaš ogled.
Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja
Sincerity Clothes
zanesljiva, tudi če je trgovina z volno vsa demoralizirana. Z razvito zastavo korakamo naprej.
Obleke od	$13.50 do $32.50
Vrhne suknje od $13.50 do $32.50

Gozdarjev sin.
Spisal Fr. S. Finžgar.
Naša zakonska d v o |ica je ' stala od mize. Oče je sel na vrt privezoval drevesca, mati je pospravljala po kuhinji.
Janez je prišel po stopnijeah iz svo]e sobe jireoblecen. Gez rame m n je visela torba, šel je v sobo ter si odrezal kos kruha. Potem je snel puško a trama ter jo vtaknil v vrečo, da je bila bolj na skrivnem. V veži je vzel dereze in težko okovano palico.
‘•Kam oreš zopet?” ga vpraša mati. -'Niti en dan ne moreš biti doma.”
‘•Kam neki bi šel? Mislite, da bom beračil po poti na Štajersko. Moram vendar ubiti kako zverjad, da ne pojdem s praznim žepom na pot kakor deseto dete od hiše. \ i mi tako ne boste ničesar dali, ker sem se vam tako z'ameril.”
“O,Janez, Janez” je pričela mati. Pa trdovratni sin je ni poslušal. Hitro je odšel ter zavil proti gori. Nemara je težko gledal solze, ki so porosile materino oko. Srce ni bilo še povsem pokvarjeno. Slaba vest ga je vznemirjala.
III.
Za teden dni sta stopala Janez in Surga precej hitro po strmi stezi, ki pelje čez Zelenico obLju-bel ju na Koroško. Zgodaj je še bilo. Kod nogami jima je škripal zinrzel sneg. da je dostikrat Surgu Spodletelo, ker ni imel tako tlakovanih crevljev, kakor Janez. Poleg tega pa tudi ni bil vajen poti, Kakor njegov tovariš, ki je že pre-teknil vse kote po planinah.
“Prebiti sneg pa planine in še take steze, ki so komaj za divje koze, ne pa za ljudi, se je jezil Surga, ko se je pobiral s tal.
‘Nič hudega ce se malo piipo-
gneš,” pošali se Janez. “Le pojdi po mojih stopin jah, pa bo dobro. Malo še potrpi! Precej sva na vrhu ”
Sobice je uprav vzhajalo izza sosednjih Karavank, .ko dospela vrli Zelenice. Odprt .jima je bil pogled na Koroško, po kateri ju popelje pot na Štajersko. Po kratkem oddihu se napotita dalje proti Celovcu.
:.;J Stiri dni sta hodila doLjubnega. Od tod sta krenila oh potoku Lis-ingu v dolino, kjer je Sórga vede! >,a delo.
■ Zvečer dospela do samotne, velike kmetiske hiše, ki je stala prav v jhotu vse doline, blizu izvira jJusinga. Povsodi so se raprostira-Mi mogočni gozdi ter obdajali človeka na taki samoti z nekako gro zo.
‘•Sedaj sva j>a dobra, je lzprego-voril Surga. “Vendar je enkrat konec pasjega pota! Vidiš, Janez ito je gostilna, kjer se kaj zapleše in zapije. Tu bodemo živeli ! Zajedno nama gospodar pove, kako jez delom. Dobiva ga gotovo. Tudi starili znancev ja tukaj mnogo. Lahko boš govoril slovenski. Saj še celo gospodar razume nekoliko.”
Prideta pred vežne duri, ki so bile že zapahn jene. Surga udari s pestjo po njih. Kmalu se začuje jo v veži težki koraki, kl juč se obrne in med vrati se pokaže velika postava gospodarjeva, že osivelega Miheljna, ki je držal v roki lolevo svečo. Mihel) spozna Surgo kot starega znanca ter mu stisne dobrovoljno desnico.
Vstopijo v sobo. Celo omizje biadatili mož je sededo ob bokalu vina. Zvedavo so gledali nova prišleca, katera je gospodar peljal v “iransko sobo. Tam so se hitro po-
.-/lili, kaj in kake zastran dela. ivtihelj jih je bil vesel, posebno še, ker mu je podjetnik naročil,da naj namesto njega sprejme vse delavce, ker se mudi, da prej ko mogoče po tej strani opravijo tei gredo potem drugam koparit. Obljubil jima je, da prihodnji ponedeljek precej lahko začneta divariti. ,
V tem jima je že prinesla Rezika, mlado, brdko dekle, večerjo.
“Ker vem, da sta trudna in lačna,” ogovori ju slovenski, “napravila sem takoj večerjo, da gresta prej k počil Imi.”
“Dobro, dobro,” poprime hitro Janez, vesel, da je dobil deklico, s katero se bo mogel pogovoriti, dokler se ne privadi nemščini.
“Saj sva že res potrebna jedi in ■počitka. Kaj meniš,s Kranjskega pa tu gori, to ni karsibodi. P re klicano, to sva tolkla in krevsala, da sem že vsega na'oličen.”
“JNo, se bosta pa izpočila.Kranjskim korenjakom nie ne de taka pot. Trdni so, kakor bi bili iz železa. Sedaj grem pa precej pripravit postelji, da gresta lahko koj spat.”
Surga je vedno gledal tja v sosednjo sobo. Ko ga Janez začudeno vpraša, je-li to dekle s Kranjskega, ker govori tako lepo slovenski, odgovori mu nejevoljen: “Mati je bila menda Kranjica; pa mari so meni ženske. Le preklicano me jezi, da ni nobenega znanca. Lahko bi se človek zastonj napil. Seve, Kranjec je priden, da je res preveč. Te-le štajerske mrcine pijejo tukaj, Kranjci pa delajo kot črna živina. Pa naj le! Privoščila si bodeva pa potem več,ko bo kaj cveti ka v žepu.
Vstala sta ter šla spat. Surga je gostom pri veliki mizi voščil lah-konoč, seveda po nemški. ■
Ni bilo dolgo tega, odkar sta prevzela naša znanca delo. Neke sobote večera je bilo zbranih nekaj drvajeni v zakajeni bajti,oddaljeni tri ure od Mihel jeve gostilne.Ogenj je gorel sredi koče na ognjišču, kamor so pristavili večerjo. Drvarji so pa sedeli naokrog ter puši li tobak. Med njimi sta bila tudi Janez in Surga. Surga je bil kaj vesel ter je mnogo govoril in debelo lagal svojim tovarišem, ki so se zadovoljno smejali ter hvalili zvitega Surgo.
Jane? jih pa ni razumel. Jezno «e je potegnil tja po pogradu. Sani pri sebi je pa dejal: “Ge bodo samo ta “hinder hander” gonili, na-
praša ga iznenađen llanza, in čudovitega veselja mu zažare oči. “Če je to res, potem sva midva takoj prijatelja. Tu je moja desnica. Davno sem že iskal človeka, da bi skupaj hodila na lov. Veš, pa so vsi lenuhi, da se jim nič ne ljubi. Ce si mož zato, lahko greva ta teden malo pogledat. Puški imam dve, eno ti drage volje posodim.’' Janez se je sklonil na postelji.
Videlo se mu je, kako strasten lovec je bil. Lica so mu zažarela in srce mu je bilo hitrejše. Hipno je pozabil vso nevoljo ter žaganje; ognjena strast mn je povžila domotožje in vse druge dobre ter slabe misli in nakane so utonile v nadi: Zopet bom lovit. Ves1 vesel seže IIanzi v roko.
Že velja! Toliko upam zmerom oobiti, da ne boš rekel, da sem
J
strahopetec, ki se mu roke tresejo, če zagleda zver.
he'dobim skoraj tovariša, s katerim udariva na lov, pa greni domov. Naj me vtaknejo v vojake.-Bolje je, da me ubije Lah, kakor da bi se tu dolgočasil. Samo ta hudirjev Surga bo še čutil prej, ker me je tako zvodil.”
In uprav, ko je tako mrmral predse ter koval hudobne namene, prisede k njemu nekdo izmed družbe. Bil je mož majhne postave, širokopleč, pa hudega pogleda, kakor bi živ ogenj gorel pod košatimi obrvmi. Nerazčesana gosta brada mu je krila obraz. Imel je nekaj groznega na sebi. Bil je to Poe llanza, razvpit tatinski lovec, kateremu je bila gosposka hudo za
Najbolja zavarovalnica proti požaru je
Finska vzajemna zavarovalnica
v Calumet, Mich.
Ta zavarovalnica vam nudi naj-več.je ugodnosti. Pročitajte, sledeče stanje družbe, dne 81. decembra 1915:
Imejitelji zavarovalnih polic
Zavarovalnina ..............
Izplačane požarne škode ______
Izplačane dividende članom . Gotovina ...................
.........3,077
.$3,161,486.44
...$125,577.18 .. $253.323.08 .. .$156,911.98
DIREKTORJI:,
Henrv A. Kitti, predsednik. Oscar Keckonen, podpreds. John Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom* blagajnik* I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. I ohela in William Johnson, odbornika.
petami, toda ni ga
mogla zasači-
ti.
“No, kaj pa ti, ali se ne smejaš, ko se vsi drugi reže,” povpraša v slabi slovenščini Janeza. Ta odpre oči ter ga pogleda. Skoro ustrašil se ga je, tako hud obraz je naredil.
“Kaj bom poslušal, ko ne razumem nič, kaj se menijo.
“No, se bova pa midva kaj pomenila. Mene pa že um«, ješ, kali? A ti je dolgčas, kaj ne? Tu ne boš lazil kakor tam na Kranjskem po noči v vas ter nagajal deč-vain.”
“Kaj so meni mar ženske! Meniš, da sem res taka šleva. Pojdi kamor hočeš s tvojimi dečvami,ali kako si že rekel. Ko bi le puške imel in jioštenega tovariša, da Dl udarila na jelene, pa bi lahko pregnal dolgčas. Vam pa tako druze-ga ni mari,ko sekira, tobak in žganje. Jelenjega mesa nalašč nočete jest terse raji zadovoljite z žganci in odlijalcem, ki včasih še osol-jen ni dovolj, kaj šele zabeljen. O, da sem vedel, da bo tako
“Kaj, ti zuaš streljati?” pov-
V tem je bila večerja kuhana. Po jedi so polegli po pogradih. (jgenj je jiogasnil. Le žrjavica se je svetila z ognjišča. Zunaj se je slišalo žvižganje mrzlega vetra in sova je jezno tulila na bližnji smreki. Drvarji so pospali. Le Janez je čili. Mislil je na lov. Dregnil je celo tovariša, svojega vodnika Surgo, v rebra, da je nevoljno zarenčal ter se vzbudil.Povedal mu je svojo zvezo s Manzo.
“Saj sem ti pravil, da bo tako. To ga bova pila! Jaz vama bom pa meso prodajal,” mn je odgovoril zaspano. Obrnil se je in zopet ga je objelo trdno span je.
Nedeljo pred adventom je bil ples pri Milielj nu.Drvarji so prišli ter jedli okusno meso debele “krave”, katero je menda Mihel j nekje na deželi kupil Dva škripaca sta sedela za mizo ter nategovala svoje mehove. Drvarji so pa plesali(ter bili s težkimi črevlji ob tla, toliko da niso pretolkli desk. Tudi Janez se je zavrtel z Reziko ter vrgel toliko godcema, da 0 rekli S taja rei:
“Lej ga, Kranjca, ta se je pa odrezal.”
Ko je Janez zaplesal prvič z Reziko, zaplesal je še drugič ni tretjič—Celi večer. Nihče več je ni dobil. Zagorelo in zažarelo je v rijem. Tudi Reziki je planila kri v lice in kmalu so se dregali drvarji’s komolciin si namiga vali : “Ali ju vidiš? Kak par!” Med J njimi je bil.domačin, Hiršev Pav le, id je že davno hrepenel po Re- : zi ki. Poprosil jo je dvakrat za1 ples, a vselej mu je odgovorila, da ne utegne in odšla streč gostom.
“Ne vtegne—z mano ne uteglie-s Kranjcem pa! Kleti Janez, znesem, sem se še nad tebojIZapomiii, kdaj si premotil Reziko!”
Odšel je, stiskal pesti in se rotil, da se maščuje.
Precej dolgo v noč so rajali, potem pa odšli—malo po strani seveda— v svoje gozde in očrnele bajte nazaj. Nekateri’, ki so božjega daru le jireveč zavžili, so poce'pali po klopeh ter čakali prihodnjega dne. Med njimi je bil tudi Surga. Privlačnost zemlje ga je menda spravila pod mizo, kjer je zaspal. Janez, hoteč oditi, ga je klical in budil. Toda Surga je le vlekel dreto in se ni menil za sodrugov klic. Zato ga je pa Janez dvignil —videč, da ne opravi ničesar—, ter ga položil na klop pri peči,. ■ mrmrajoč predse:“Presneti človek,da je le presit, pa je srečen.”
Sam se ni hotel vračati. Sklenil je pri Miheljnu prenočiti ter počakati Surge, da se prespi.
Rezika niu je prinesla še en polič vina.
“No, kaj ne, kako -kravo’ sem pripravil,” ogovori jo Janez. .“Ali ni bilo okusno meso, kaj?”
“Dobro je menda, ker so je vsi tako radi jedli.”
“No, kaj ga ti nisi?”
“Ne! Ukradena reč je ukradena. Se nikoli se nisem dotaknila plena divjih lovcev.”
Ne bodi no neumna.; kaj ni zve-
FOTOGRAFIJE.
To je naša posebnost- Leta proučevanja in izkušnje v portretih z kamero nas uspo-sobljajo, da z gotovostto lahko trdimo, da bo portret narejen pri nas združeval resnično podobnest z umetno izvršitvijo in da Vam bo ugajal-
To je naše 24 uspešno leto na Calumetu-
W. E. Steckbauer
Izdelovalec dobrih portretov. Phone 678-J-
Pogreb il zavod

JOHN R. RYAN.
je največji na Calumetu ter dobro znan med Slovenci- Priporoča se v slučaju potrebe, istotako za krste in ženitnine-
201-- 6- cesta	Tel-25
Calumet Mich-
rina ravno tako moja kakor, bogati n cev? Rog jo je za vse ustva-ril in posebno še za reveže. Gos-poda ima tako vsega preveč.
“Ni tako, ne, Janez! Lov je kup-1.1 en—kdor strelja brez pravice, krade tujo lastnino. Zato te prosim, če hočeš sam sebi prav, poslušaj me in pfeti Boc Manzo. Ta te bo zapeljal, da boš vse življenje nesrečen. Koliko je biiože postreljenih in pobitih zaradi lova,ker j,h je zapeljal Roc llanza.”
“Beži, beži, ženska strahopetnost! Ko bi bili vsi moški taki, kakor ste ve, potem nas gosposka s svojimi biriči ogloda do kosti. Kaj meniš, človek se ne sine kar tako dati v kozji rog goniti, lie, dosti jelenov bodeva še pobila s Manzo, in vsi borštu ar ji me ne zalezejo. Saj sem samo zato gori prišel, ker sem slišal, da je tu dosti divjačine. No, na Kranjskem bi jo kmalu potrebiii. Ali tukaj se pa nihče ne upa, ker so vsi Štajerci za nie, razen Poe Manze. Zvedeli boste, kaj zna kranjski Janez! Zdaj pa pojdi in prinesi nasusilrio rjuho- Grem na seno spati Surga je pi jan kot dež. S tako ’ veho ni nikamor, da bi se bodilo v gozd.”
“baj v veži vjgi ena, pa jo vzemi .—Janez, še enkrat te prosim, ubogaj me, ne pečaj se s Poe Manzo in z lovom! Nesrečen boš jn tedaj se še z žalostjo spomniš mojih besedi—in—, _”
“E, brr— prazen strah,”' je hitel Janez. Budila se mu je svarilna vest in hkrati je občutil, da imajo dekletove besede posebno moč do njega. In bil je v srcu vroč boj. v katerem je pa zmagala strast, da je celo žaljivo odgovoril skrbni svarilki.
Denar v Avstrijo
in v vse dele Evrope pošilja Po naj nižji h cenah
PRVA NARODNA BANKA V CALUMETU.
Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka, dar ga potrebujete. Vložiti žarno* rete vsako vsoto od ENEGA D(k LARJA naprej.
Za hranilne vloge plačamo obresti
PO TRI OD STO.
Drago nam bo vedno biti vam na uslugo.
Prva narodna banka v Calumetu.
n
ÜSTJlüO\UMJ| LETA K*?;*.
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH.
Glavnica	$150,000.00
Prebitek im nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev	150,000.00
Od vlog na Čas se plačajo obresti.
TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE zadel vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga postava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET
izkušnje v Bančnem poslovanju.
Charles Briggs, predsednik.
Peter Ruppe, podpredsednik,, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag namestnik.
Par ostrih Škarij.
je neobodno potrebnih v vsaki hiši. Vsak član družin jih rabi včasih. Posebno žensne. Mi imamo posebno zbir ko finih Škarij in nožev. Mi jih Garantiramo - trgovina železnino prve vrste 5 odstotkov popusta no vsem prot gotovemu vplačila.
VT“
KECKONEN HARDWARE CO.
Telefon: 163t
Peta cesta,	Calumet, Mich.
William Fisher,
MIROVNIJ SODNIK IINJJfAMNl NOTAR priporoča Slovencem i Hrvatom za’oskrbovanje pravnih poslov. Uraduje v Herman block na 5. cesti.