Št. 18. V Ljubljani, 30. septembra 1896. Leto XIII.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list,
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe ^Igp' Vojvodine kranjske.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inseiat na celi strani 16 gld., na '/s strani 8 gld., na l/t strani 5 gld in na '/e strani 3 gld. Pri vetjih naročilih velik rabat. Diužabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
,Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Obseg1: Kura lafleševka. — Opravila pri čebelnjaku meseca oktobia. - Konjnejčeva opavila mcseca oktofcia. — O odpisovanju zernljarine zaradi poškodbe prirodnega donosa (donosa iz pridelkov) po ujimah. — Pretakanje vina. — Obdelovanje pašnikov. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Dradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inserati.
Kura lafleševka.
Kura lafleševka (La Fleche), ktero kaže podoba 41,, pripada največjim in najtežjim kurjim pasmam francoskim ; petelin tehta do 4 kg, kokoš do 3 kg. Kokoši tudi pridno neso jajca, toda ne dalj časa kakor k večjemu 3 leta toliko, da se izplača. Sicer pa to kurje pleme le bolj cenijo za meso. Lafleševka pa ima to napako, da se dobro sponaša le v takih krajih, kjer je podnebje milo tudi po zimi, potem je izbirčna v krmi, mladiči pa so zelo občutljivi, dokler imajo še mah. Ta kura se odlikuje po svojem grebenu (roži), kteri jej kakor dva rožička štrli kvišku. Za tema rožičkoma ima francoska lafleševka majhno pernato čopo, angleška lafleševka je pa gladka. Brade so zelo dolge, ušesa velika in lepo bela, obraz lepo rdeč. Petelinov rep ima velika, krasna peresa. Perje je navadno črno, temnomodrega leska, pa se nahajajo tudi bolj svetlomodre in sploh svetle barve. Kokoš je v vsem podobna petelinu (izvzemši seveda rep), le manjša je, manjše glave, manjših brad in ušes ter nižjih nog.
Podola 41.
Opravila pri čebelujaku meseca oktobra.
Kdor je že konec septenbra poskrbel za prezinoo-vanje čebel, tega meseca pri čebelnjaku nima veliko opravila. Pogledati je pač trtba včasih, ker miši in enake
živalce tudi čutijo, da se bliža zima, ter tudi gledajo, kje bi našle pripravno gnezdo, in iščejo ga dostikrat v čebelnjaku, celo tudi v panju. Ni ga leta, da bi se tu in tam ne čulo, kako so miši gospodarile pri tem ali onem brezskrbnem čebelarju. Kdor ima prelahke panje in jih misli jeseni pitati, je zdaj še čas, ker so večkrat še topli dnevi. Kaj je treba za to storiti, glej pouk meseca septembra. Kdor je do zdaj čebele premalo odel in zapažil, naj tudi zdaj popravi, ker dnevi so čedalje hladnejši, še hladnejše noči in čedalje bolj dolge. O prezimovanju čebel je bilo tudi uže rečeno, da kolikor topleje so zapažene, tem bolje je. Pa ker nekteri tako lahko pre-slišijo, ali če tudi slišijo, tako radi pri svoji stari navadi ostanejo, ponavljamo še: Čebelarji glejte, da čebelam pripravite toplo stanovanje. Um in izkušnja vas morata učiti, da je vsaki stvari, bodi človek ali žival, treba primerne toplote, drugače se ji slabo godi. Glej, čebela je tako
hl..:
ff#,-V
tiMT^
spi**"-. •
rekoč poletna muha; ali bo po zimi v hudem mrazu lahko prebivala, če ji ne da človek, kar vzame zimski čas? Koliko toplote da, ali bolj pr.iv, koliko mraza za-brani tanka, večkrat komaj pol palca debela deščica, lahko vsak sam presodi. Močen panj, če ima dosti čebel in medu, tak se preživi, aii reven, z malo čebelami in z malo medom naj ve Škrat pogine, če ne po zimi, pa ga spomladi zadavi kaka bolezen kot nasledek. Zatorej čebelarji, priskrbite svojim čebelam toplo zimsko odejo, da vam mali trud in postrežbo prihodnje leto obilneje povrnejo. Ne pravim, da je že tega meseca tako silno potrebno, včasih je še precej toplo; ali kakor za se, tudi za čebele ne pozabi: kolikor hujši je mraz, toliko toplejšo odejo jim je treba dajati. S tem pa tudi ne mislim reči, da bi čebele vedno prekladal in bolj zapaževal, ne, čebele ljubijo pokoj, še posebno po zimi. Zato, ako jih misliš po zimi imeti v čebelnjaku, moraš jih uže konec septembra vložiti in jih pustiti pri miru; le bolj po vnanjem moraš čebelnjak proti hudi burji in mrazu čedalje bolj zabranjevati.
Konjerejčeva opravila meseca oktobra.
Sedaj je treba pričeti misliti na zimo. Opozorili smo uže na močno roso, jutranjo in večerno, ter utemeljili, zakaj ni konj po četrti uri popoldne več pasti in zakaj ne smejo zjutraj lačni na pašo. Ob vetru in ob deževnem vremenu naj pridejo konji k večjemu za par ur okoli poldne na piano, da se utrdijo.
Največje važnosti je pa počasen prehod od zelene na suho klajo. Ta je še važnejši kakor prehod od suhe na zeleno klajo.
Prehod od zelene klaje se vrši na ta način, da se ji od dne do dne dodaja več suhe krme, pa ne Iucerne (nemške detelje) ali ovsa, ampak uležanega dobrega sena. Kolikor se množi suha krma, toliko se manjšaj množina zelene klaje, in sicer vedno z ozirom na to, da ima 1 kg sena toliko ledilne vrednosti, kolikor 4 do 5 kg sveže trave. — Poleg tega je pa tudi treba polagati soli, ker tanjša kri, ob enem pa oživlja ledvice, torej pospešuje izločevanje scalnice in blata, to vse pa premaguje ob začetku nevarnost suhega krmljenja.
Zmrzla krma. če se tudi odtaja, je slaba, neokusna, ne redi in dela bolezni v prebavilih in sopilih. Vsak konjerejec stori najbolj prav, če zelo kmalu prične prehajati od zelene na suho klajo. Marsikomu seveda taka kratka jesenska paša ne ugaja, ker misli, živina naj se pase, dokler ni snega. Pa ta misel je zelo napačna, ker jesenska paša postane lahko zelo nevarna in je začetek mnogoterim poznejšim boleznim.
0 odpisovanju zemljarine zaradi poškodbe prirodnega donosa (donosa iz pridelkov) po ujimah. *)
(Zakon z 12. dne julija 1896. 1.)
§ 1. Zaradi poškodbe prirodnega (naturalnega) donosa po ujimah (elementarnih dogodkih) je pri kmetijskih obdelavah (kulturah) — v kolikor se glede njih zemlia-rina ne odpušča, oziroma ne odpisuje že po določilih §§ 6., 31. do 33. zakona s 23. dne maja 1883. 1. (drž. zak. št. 83 ) — kakor tudi pri gozdnem svetu zemljarino razmerno odpisati po meri naslednjih določil.
I. Pri kmetijskih obdelavah.
§ 2. Pri kmetijskih obdelavah nastane pravica do davčnega odpisa:
1.)	Ako je bil po toči, vodi, ognju ali po miših ali po trtni uši pri zemljiških parcelah do štirih hektarov pokončan najmanj četrti del prirodnega donosa parcele, pri parcelah po več kakor štiri hektare merečih pa pri-rodni donos enega hektara najmanj.
2.)	Če so bile po drugih nenavadnih in neodvratnih prigodkih (kakor so: suša, moča, pozeba, žuželke, para-sitne bolezni, strupena rosa in plesnoba (oidium), žitne sneti vsake vrste [rtasta snet, oblasta snet, mažasta snet, smrdljiva snet], dalje rožiček, poležba žita itd.) brez krivde lastnikove zemljiške parcele poškodovane v naimanjši izmeri, pod 1.) oznamenjeni, in je tako bil pri-rodni doncs dotičnega gospodarskega kosa uničen v takem obsegu, da tisti po zemljarinskem operatu na poškodovano parcelo spadajoči čisti donos, kterega je po stopnji poškodbe šteti za uničenega, znaša več kakor četrtino vkupnega čistega donosa obdelanih kmetijskih kultur tistega obdačenčevega posestva, ki leži v eni davčni občini.
§ 3. Da se presodi stopnja škode, napravljene na čistem donosu kmetijskih obdelav, je v poštev jemati samo obdelani del parcel, in nato določiti stopnjo uničbe tistega donosa, ki ga je bilo pričakovati od obdelanega dela.
Parcele ali parcelni deli, ki ob nastopu ujime niso bili še obdelani, pa so bili vender po tistem kmetovalnem načinu, kakor je v občini navaden, za obdelavo namenjeni, se privzemo v pozvedbo škcde tedaj, kadar so po elementarnem dogodku za tisto kmetijsko leto postali popolno nedonosni.
§ 4 Ako kteri v § 2. oznamenjenih elementarnih dogodkov nastopi v takem času, ko so kmetijski zemljiški pridelki že pobrani, to je ali že pod streho zvoženi ali na polju po deželni navadi shranjeni, ni davčnega odpisa zaradi poškodbe pobranih zemljiških pridelkov.
Izjema nastane samo tedaj, kadar je že pobrane kmetijske zemljiške pridelke povodenj ali kaka druga neodvratna ujima uničila popolnoma ali deloma.
§ 5. O presoji obsega poškodbe je glede kmetijskih obdelav treba na oko vzeti letni donos, kterega bi bilo doseči v kmetijskem letu, v kterem je nastal dogodek.
V tem oziru je paziti na naslednje:
1.) Ako ste glede obdelave, v kteri je parcela, v občini navadni v letu dve žetvi, se oceni prvi pridelek z dvema tretjinama, drugi pridelek z eno tretjino letnega donosa.
2) Enako je uničeno prvo setev šteti samo za dve tretjini letnega donosa tedaj, kadar je bilo moči z novo setvijo doseči kak priroden donos.
3.)	Pri mešanih obdelavah je poškodbo glavnega pridelka šteti z dvema tretjinama, poškodbo drugotnega pridelka z eno tretjino letnega donosa.
Za glavni, pridelek se ima tisti, kteri vstreza ob-delavni vrsti, vpisani v zemljarinskem operatu. Pri njivah pa, ki so obsajene z vinsko trto, velja vino za glavni pridelek.
4) Pri večkratni poškodoi parcele v istem kmetijskem letu se je na davčne odpise, zaradi poprejšnje poškodbe zakonito osnovane ali že dovoljene, ozirati samo za toliko, da davčni odpisi, ki jih je dovoliti v enem letu, ne smejo presezati letnega davka, kar ga gre od zemljišča.
§ 6. Višina davčnega odpisa pri kmetijskih obdelavah se ravna po velikosti škode, prizadete na prirod-nem donosu parcele v naslednji postopnosti:
1.) Kadar je pokončana ena četrtina do polovice prirodnega donosa, se dovoljuje za odpis 25 odstotkov letnega davka od zadete parcele;
2) kadar je pokončana polovica do treh četrtin prirodnega donosa, 50 odstotkov letnega davka;
3.)	kadar so pokončane tri četrtine prirodnega donosa, 75 odstotkov letnega davka;
4.)	kadar je pokončan ves prirodni donos, se dovoljuje za odpis ves letni davek od zadete parcele.
Kadar po § 2. hodi v pošte v samo nekolik (ali-kvoten) del ali po § 3., odstavku 1. samo obdelani del parcele, tedaj je za odpis merodajen tudi samo oni del davka, ki prihaja na ta parcelni del.
§ 7. Davčni odpis se razteza praviloma samo na tisto leto, v kterem se je prigodila poškodba prirodnega donosa.
Ako je pa po ujimi parcela ali en del tiste parcele postal za več časa nedonosen (brez donosa), je davčni odpis dovoliti za ves čas nedonosnosti — izvzemši tiste primere, v kterih se že po § 6. in 31. zakona s 23. dne maja 1883. I. (drž. zak. št. 83.) in zakona s 26. dne junija 1894. leta (drž. zak. št. 139.) davek odpiše za več let.
II. Pri gozdnem svetu.
§ 8. Pri gozdnem svetu nastane pravica do davčnega odpisa:
1.)	Kadar je bila najmanj četrtina Iesovja katastralne parcele gozdnega sveta, pri parcelah pa, ki merijo nad 20 hektarov, ako je bilo najmanj 5 hektarov nje Iesovja pokončanih s požarom.
Pri tem se za požarno poškodbo šteje tudi, če se je moralo kaj gozda požgati ali posekati, da se žuželke dalje ne razširijo po njem.
2.)	Če je snežni plaz v kaki gozdni skupini razgrajal tako, da je na eni posamezni ali na več enemu posestniku lastnih katastralnih parcelah te skupine — v najmanjši izmeri ene tretjine — cele kose Iesovja potlačil ali polomil, tako da je moči take ploskve samo s pogozdovanjem narediti donosne.
§ 9. Pri gozdnem svetu je davčnemu odpisu v podlogo jemati uničeno maso lesa (lesovine), ktera se kaže iz letne prirasti lesa (letnega prirodnega donosa), prora-čunjene v katastralnem operatu na hektar, v odnosu na ploskev, na kteri je bilo lesovje pokončano, in pomnoženo s starostjo pokončanega Iesovja
Ako se ploskev, glede ktere je bilo uničeno Ie3ovje, po pomagalih (katastralnih spisih, gozdnih mapah itd.), kar jih je pri roki, ali po merjenju zato ne more izra-čuniti, ker gozd ni bil razdejan na skup se držečem okrogu, ampak preskokoma, je treba glede tega okroga na poskusni ploskvi, ki meri najmanj pol hektara, po-zvedeti stopnjo uničbe na hektar in potem vzeti v račun za poškodovano skupno ploskev.
Letni prirodni donos (prirast lesa) je jemati v račun z onim novčnim iznosom, ki je v operatu zemljarinskega katastra po vprečniku sečne dobe (turnus) vpisan kot leten čist donos na hektar poškodovane ploskve.
§ 10. Pri gozdnih škodah je ovedeti dejanski davčni predpis za hektar počenši od leta, v kterem se je primerila ujima, nazaj računeč za vse merodajni starosti lesa enaka leta, oziroma, ako davčna doba obseza manjše število let, za to manjše število let, in nato preudariti na tisto ploskev, na kteri je bilo lesovje pokončano.
Ako je na eni gozdni parceli poškodovano lesovje različnih starostnih razredov in ako je moči ploskve posameznih starostnih razredov ugotoviti iz pomagal, ki so pri rokah, ali z merjenjem, je treba dejanski davčni
predpis za hektar in leto ovedeti za vsak starostni razred posebej.
Če pa pri neenaki starosti Iesovja ni moči ločeno postopati po posameznih starostnih razredih, je ugotoviti povprečno starost pokončanega Iesovja iz srednje debelne starosti lesa, kakor se najde na poskusni ploskvi.
Kjer je gozdni kos vcenjen v več dobrotnih razredov, je treba posamezne dobrotne razrede zase jemati v poštev tedaj, kadar so natanko omejeni.
Drugače je za davčni odpis ovedeti povprečni čisti donos za hektar.
Ko se določa starost posameznih starostnih razredov, se ne sme prekoračiti sečna starost {turnus), ki je v operatu zemljarinskega katastra preudarjena za podlogo obdavčenju.
Tudi se ne sme nikakor jemati starost višja, kakor kolikor iznašajo leta, v kterih je bil gozd kot tak ob-dačen.
Če pri poškodbi gozdnega sveta, kar je bilo lesovine, ni bila uničena, ampak samo tako čisto izpreme-njena, da se je vrednost lesovine zmanjšala, je ovedujoč škodo in vstrezni ji davčni odpis v poštev vzeti vrednost ostale lesovine, oziroma denarno vrednost, ki jo je izkupiti zanjo.
III. Vkupna določila.
Vsako poškodbo na prirodnem donosu, za ktero se na podstavi § 1. tega zakona zahteva davčen odpis, mora posestnik poškodovane parcele ali njegov pooblaščenec — da ne izgubi pravice do zahteve — v osmih dnevih potem, ko je zapazil škodo, naznaniti davčnemu oblastvu prve stopnje (okrajnemu glavarstvu, davčnemu upravstvu, davčni lokalni komisiji).
Pri pismenih naznanilih se ne štejejo v ta rok oni dnevi, ko ona teko po pošti.
Za pooblaščenca lastnikovega se štejejo: zakonski drug, zakoniti zastopniki ne svojepravnih oseb, zakupnik ali užitnik zemljišč, vodeči in pooblaščeni gozdni ali grajščinski uradnik in pa župan občine, oziroma načelnik izločene grajščine, v kteri leže poškodovana zemljišča.
Tudi more več zemljiških posestnikov vkup naznaniti škodo.
Za naznanila o poškodbi prirodnega donosa po trtni uši se uporabljajo sem mereča določila zakonov s 3. dne oktobra 1891. 1. (drž. zak. št. 150.) in s 26. dne junija 1894. 1. (drž. zak. št. 139 ). Naznanilo škode in druge vloge v dotičnih razmerah so koleka proste.
§ 12. Kadar bi promet med občino, v kteri se je prigodila škoda, in sedežem prvostopinjskega davčnega oblastva bil nenavadno zaviran, se dopušča izimno, naznanilo škode v postavljenem nepreložnem roku z enako močjo vpodati pri bližnjem davčnem uradu.
§ 13. Davčno oblastvo prve stopnje pretehta prejeta naznanila glede na uvete (pogoje) davčnega odpisa ter da, če ti uveti obstoje, po komisiji ovedeti škodo.
§ 14. Škodo oveduje na mestu samem odposlanec finančnega oblastva s sodelovanjem dveh vešča kov dover-nikov (zaupnih mož), ki jih finančno oblastvo izmed občanov postavi po nasvetu županstva, oziroma načelništva izločene grajščine. Kadar bi med občani ne bilo pripravnih, gozdarstvu veščih mož do vernik o v,' da bi preiskovali kako škodo na gozdih, privzamejo finančna oblastva take može od drugod. K temu uradnemu poslu, ki ga je treba oklicati, kakor je v kteri občini navada, je privzeti tudi dva uda občinskege zastopa, da kako stvar razjasnita, kjer bi bilo treba, in poškodovancem nihče ne brani, biti pričujočim.
O kakih ugovorih poškodovancev proti komisijskemu najdenju razloča takoj komisija.
Ko bi dovernika (zaupnika) bila različnega mnenja, razloča komisije voditelj.
§ 15. Ako se ujima prigodi neposredno pred žetvijo, tako da se je bati, da ovedujoča komisija dasi se je škoda naznanila za časa, poljskih pridelkov, ker so bili v tem času pospravljeni, ne najde več tam, kjer so rastli, je župan (načelnik iz občinske zveze izločene graj-ščine) dolžan, takoj, privzemši dva občana in pa po dva verodostojna zemljiška posestnika iz dveh sosednjih občin, dalje povabivši vdeležene zemljiške lastnike, natanko ove-deti stopnjo (mero) poškodovanega prirodnega donosa posameznih parcel ter zapisnik, ki ga je narediti o tem in ki ga podpišejo vsi navzočni, nemudoma predložiti davčnemu oblastvu prve stopnje.
V tem primeru mora ovedujoča komisija natanko preizkusiti podatke po županu sprožene ovedbe; v ta namen je moči poleg ogleda parcel, za ktere se je povedalo, da so poškodovane, glede sledov elementarnega prigodka, ko bi bili še videti kteri, tudi ovedeti, koliko je bilo pridelka v krajih, kjer se hrani žetev.
§ 16. Doverniki in pa udje občinskega zastopa, ki se privzemo za pojasnilo pri komisijski ovedbi, nimajo zato, ker so se vdeleževali o vedo vanja škode, nikake pravice do povračila. Komisijske troške odposlancev finančnega oblastva zalaga erar.
Vender ako se pri komisijski ovedbi pokaže, da se je škoda očitno naznanila neopravičeno, naložiti je tega krivemu naznanitelju povračilo komisijskih troškov, oziroma razmernega deleža teh troškov.
§ 17. Na podstavi tega, kar je pokazala komisijska ovedba, izračuni finančno deželno oblastvo davčni iznos, ki ga je odpisati; proti njegovim razlokam je prost re-kurz do finančnega ministerstva.
§ 18. Zemljarinski odpisi, ki nastanejo po tem zakonu, ne store samo, ker izvirajo iz manjšanja za do-tična davčna leta merodajne izmerne poiloge, da se komu plačilo izpregleda, ampak, da se izpremeni dotična davčna dolžnost.
Torej je predpis izpraviti (na čisto deti) z ozirom na iznos, ki ga je odpisati, in ako se pri posameznih zemljiških posestnikih pokaže po plačilu, ki so ga opravili v tem času, da so preveč plačali, naj se, kar je preveč plačanega, v dobro zapiše na prihodnji davčni predpis ali pa, če se izrečno zahteva, dotičnemu vrne v gotovini.
Pri gozdnih škodah, pri kterih se davčni odpis praviloma razteza na več let, se ne vračuje v gotovini, ampak se pripisuje samo v dobro.
§ 19. Ta zakon, s kterim se razveljavlja zakon s 6. dne junija 1888. 1. (drž. zak. št. 81.), stopi v veljavnost tistega dne, ko se razglasi.
§ 20. Izvršitev tega zakona je naročena finančnemu ministru.
Pretakanje vina.
Vsako vino ima obstojne dele, ki se spojijo ali zvežejo z zračnim kisikom ter tako naredijo v vinu nove spojine. Nektere take spojine so kisle, kakor ogljikova ali pa ocetna (jesihova) kislina, druge so hlapne tolščobne kisline in tretje so spojine beljakovin in čreslovine, ki so v vinu neraztopne ter se oborijo, to je, sedejo na dno.
Kolikor mlajše je vino in kolikor manj je imelo priliko, priti z zrakom v dotiko, toliko več je v njem takih rečij, ki rade stopijo v zvezo z zračnim kisikom. Kolikor mlajše je torej vino, toliko več ima v sebi rečij,
ki naredijo vino motno ali pa se vsedejo na dno, ako pride vino v dotiko z zrakom Spajanje s zrakom se vrši zelo počasi in zrak dohaja k vinu skozi luknjice sodo-vega lesa ali pa ob priliki pretakanja. Vino se prezrači skozi luknjice lesa tem izdatneje, kolikor tanjše in redkejše so doge in dna in kolikor manj so te luknjice zamazane z drožjem in drugimi rečmi. Slabo vpliva na zračenje vina nespametna navada, vinsko posodo namazati s firnežem ali z lakom, češ, da je sod lepši, di ga je takega lože ohraniti snažnega in da se sod dlje časa obdrži. Nadalje je pa vpliv zraka odvisen od vrste vina, od velikosti in oblike sodove in od topline, vlažnosti ter zračnosti kleti. V toplih kleteh s suhim zrakom, v kterih je vino shranjeno v snažnih, čistih in majhnih posodah, pride zračni kisik prav kmalu do onih obstojnih delov v vinu, kteri se radi spojijo z njim. V velikih sodih in v vlažnih kleteh pa vino dolgo časa obdrži lastnosti mladega vina.
Ugodno priliko, spajati se s kisikom, ima vino ob pretakanju. Kolikokrat naj vino presnamemo prvo leto in potem naprej, ni mogoče določno povedati. Umni kletarji v obče presnemajo vino prvo leto štirikrat, in sicer prvič pred božičem, drugič kadar zapazimo, da klet prične toplejša postajati, to je, v mesecu marciju. Drugo pretakanje priporočajo izvršiti ob stalnem, visokem stanju barometra. Nizko stanje barometra znači manjši tlak zraka in ob takem tlaku se vzdiguje ogljikova kislina, ki ob enem s seboj potegne dražje; to pa dela vino motno. Kletarjem, ki nimajo barometra, priporočam drugo pre-snemanje ob stalnem, lepem vremenu meseca marcija. Tretje presnetje je izvršiti precej poleti, ko je enkrat vino vnovič dokipelo vsled letenske toplote, ki je prišla v klet. četrtič presnemamo pa, predno pričnemo trgatev.
V naslednjih letih zadostuje dvakratno presnetje, in sicer na pomlad in jeseni. Sprememba vina, ki je nasledek zračnega vpliva ob presnetju, se spozna na večji čistosti in na boljšem okusu, kterega pa more spoznati le dobro vajen jezik.
Kadar je vino enkrat dovolj razvito, moramo zmanjšati vpliv zraka do njega in ga v svojem času celo popolnem zabraniti. Ko je imelo vino enkrat dosti prilike, priti s zrakom v dotiko, ter se je naredilo mnogo neraz-topnih spojin, ki so uže odstranjene iz vina, potem dobi vino lastnost, da ga zrak nič več ne izpremeni ter da ima prijeten okus in duh.
Precej po presnetju so vina praznega in plehkega okusa ter rada dobivajo nekoliko okusa po ciku in postajajo kanasta. S časom se pa popravi presneto vino, dobi prijeten okus in duh, kteri duh Nemec imenuje »Alti", to je duh po starem vinu, ki je vse kaj druzega kakor cvetica ali kakor Nemec pravi, „Bouquet". Bouquet ali cvetica je nekterim vrstam grozdja uže prirojen, na priliko, muskatova, rizlingova cvetica. Onih spojin, iz kterih se narejajo najbolj okusni deli vina, je pa malo v vinu, in če se enkrat v vinu razkrojijo, potem so pa vina slabša.
Kedar je vino tako, da se na zraku ne izpreminja več, da so cvetica, vinski duh in dobri okus dovolj razviti, potem mu pa daljni vpliv zraka škoduje, vino je treba potočiti (povžiti) ali pa napolniti v steklenice (buteljke), nikakor ga pa ne smemo več presnemati.
Obdelovanje pašnikov.
Naše srenjske pašnike smo do danes pustili popolnoma v nemar, da so opešali; prizadevati si moramo
torej, da sedanje pičle dohodke povečamo s zboljšanjem, vsakoletnim umnim obdelovanjem in umno porabo paš nikov in ukrenemo vse, kar je v to potrebnega in izpe-Ijivega. Sicer se je uže mnogo pisalo o tem in nasveto-valo umno obdelovanje pašnikov, vender gotovo ne bode odveč, ako tu podamo pota, po kterih naj bi hodili v prihodnje. V splošnjem se morajo srenjski pašniki izboljšati v naslednjem:
Vsi mokrotni, posebno pa močvirni prostori naj se osušijo. Lege pašnika, v kterih zaostaja vola, rodijo le kisle in ojstre trave in škodljiva zelišča; hranitba na takih pašnikih živini ne more biti uspešna — saj ji je taka paša večkrat toliko škodljiva, da ji sledijo razne bolezni. Sicer živina kaj nerada uživa kislo pičo in jo more le glad prisiliti k njej. Na takih legah je nujna potreba, da se preobilna in zastajajoča voda odpelje. V to svrho se vrežejo po padu pašnika potrebni jarki, ktere je najbolje pokriti, ker jih živina sicer hitro shodi in zasuje; kolikokrat se pa tudi ne zgodi, da živina po neprevidnosti v jarek pade in se telesno poškoduje?
Pokriti jarki ali podzemeljski odtoki za vodo res več stanejo, za to pa imajo toliko več prednosti kakor nepokriti.
Kolikokrat bi v naših razmerah zadostoval samo eden primerno izpeljan jarek, in konec bi bilo zastajajoče mokrote in tolikanj škodljivih njenih vplivov. Če odpeljemo preobilno močo, zataremo kisle trave na paši, ki počasi posahnejo in zginejo, ker smo .iim odvzeli v obilni mokroti potrebni pogoj za življenje. Mesto njih pa se za-rodijo prave, sladke trave. Da se osušeni prostori hitreje zarastejo, je najbolje, da se na pomlad, kakor hitro skopni sneg, popali ruša, krepko povleče z brano in pozneje obseje s travo. Tako si lahko dosedaj neporabne lege pašnika predelamo v trajno dobre.
Pašniki naj se namenu primerno trebijo, čistijo in obdelujejo. Iz sedanjih gmajen moramo odpraviti vse nepotrebno grmičevje in škodljiva in plevelna zelišča, ktera kradejo prostor in živež ruši in so priljubljena gnezda vsakovrstnim pašni živini nadležnim in škodljivim mrčesom. Tako ,trebljenje se je dosedaj pri nas popolnem pogrešalo, dasiravno so naše gmajne, počez preprežene s to neplodno šaro, tako potrebne, da bi jih očistili. Po-ruvanje škodljivih zelišč se najbolje izvrši na pomlad.
Ravno tako moramo iztrebiti mah, kterega je čedalje več po naših gmajnah. Mah je kaj škodljiv, ker je sam na sebi nevžiten, a kaj hitro izpodriva in zatira boljše trave, kjer se je vgnezdil.
Tudi kamenje moramo iz pašnikov pospraviti, ker nam je le za škodo, če leži sem ter tja po pašniku. Naj se pridno pobira in stavi v kupe. Rabi se to kamenje kaj dobro pri napravi podzemeljskih odtokov za vodo, ker se z njim napolnjujejo jarki; lahko se rabi tudi za ogradenje pašnika.
Krtine moramo na pomlad poravnati in raztrositi po pašniku. Raztrošene krtine gnoje kolikor toliko pašnik, kadar jih izpira dež; to se pa ne zgodi, če krtine pustimo nedotaknjene ležati na mestu, ktere se zraven tega le počasi zarastejo in delajo površje ruše kupčasto.
Živalski odpadki naj se po možnosti razdele, da se ne zatare ruša pod njimi in,se zadržuje prebohotna rast trave okoli njih. Okoli kravjeka kaj bujno raste kolobar trave, kterega živina le povoha, a se ga ne dotakne, ker ji je zopern. Živalski odpadki naj se pa ne raztrošajo sproti, ker se s tem onesnaži trava, ktere živina ne vživa. Raztrosijo naj se odpadki še le potem, ko smo prostor popasli in na ta kos vsaj nekaj časa ne bodemo gonili živine. Le na ta način se gnojilna vrednost odpadkov
doseže še v največji meri. Enako umno tudi ravnamo, če nabiramo odpadke in jih znosimo na kup za napravo mešanea, s kterim se gnoji pašnik. Na mestih, kjer je ruša na pašniku zelo opešala, ker smo s prevlečenjem spomladi mah iztrebili, in sploh na golih prostorih, naj se ruša po možnosti pomladi in zboljša s tem, da se z nova zaseje. Tako zboljšanje ruše se lahko izvršuje polagoma, t. j., da se po okoliščinah in sredstvih izboljša kos za kosom. Če ni ta povsem plodunosni trud končan v enem letu, izpeljano je delo vender lahko v več letih — uspeh nam ne izostane! Pašnik naj se umno rabi, prav popase. Na ta način se mi lahko najizdatneje okoristimo s pašnikom. Mi ne smemo, kakor jo to dandanes navada, živine na paši sleharni dan preganjati po celem pašniku, ker se s tem izgubi preveč krme, Pašna živina hodi po naravnem nagonu za pašo, ktera ji je najbolj všeč; za borno obrastene prostore pašnika se manj zmeni in išče le boljših; s takim tavanjem pa živina preveč shodi in stepta. Ravno tako je večkrat napačno, di se vsa možna pašna živina skupno pase, ker se trata pašnika neenakomerno popise in slabše izkoristi.
Red v paši je neobhodno potreben, ker se sicer veliko klaje po nepridnem potrati in se živina pri tem le slabo hrani, kar oboje gotovo ni gospodarno.
Vsled tega moramo pašnik rabiti namsnu primerno. Razdeliti ga moramo po jakosti ali dobroti za porabo po baži pašne živine, torej v pašnik za goved, pašnik za ovce, pašnik za prašiče itd. Najboljše lege in najbolj obrasteni prostori pašnika naj se odločijo za pašo goveji živini, suhe lege naj se odmerijo ovcam in žrebetom, mokrotni prostori pašnika pa prašičem.
(Konec prihodnjič)
Razne reči.
—	Jajčje lupine mečejo navadno na gnoj. Ker so pa lupine iz ogljikovo- in fosforovokislega apna, je bolje, da jih hranimo ter dobro zdrobimo. Zdrobljene jajčje lupine so dobra krma kuretini, mladim prašičem in teletom, ker lupine ne krepijo le kostij, ampak pospešujejo tudi rast prašičem in teletom. Kokoši, ki dobivajo lupin, neso raje in nikdar ne jajec z mehko lupino.
—	Včasih zmrznejo ob prav hudem mrazu kuretini rože na glavi. Tako zmrzlo rožo ozdraviš, ako jo mažeS nekaj dnij po vrsti z zmesjo, ki jo narediš iz žefranove tinkture (za 3 krajcarje), špirita od kafre (za 5 kr) in h terpentina (za 5 kr.). Roža postane zopet rdeča, oživi in ne odpade.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 172. Letos smo imeli tako malo strdi, da ne bi bilo mogoče čebel prezimiti; zato smo jih večinoma pomorili, kakor je pri nas običajno. Slišim pa, da tako ravnanje ni umno; zato prosim pojasnila, kako naj se pravilno postopa? (A. B v P.)
Odgovor: Umen čebelar svojih čebel ne mori, temveč gleda, da jih pravilno prezimi. V to svrho panje združuje, skrbi čez zimo za primerno toploto ter sploh čebelam postreže kakor treba. Združenje panjev brez premakljivih satnikov je seveda težavno in, če jih je veliko, skoraj nemogoče, zato je pa umno čebelarjenje mogoče sploh le panjih s premičnimi satniki. Opozarjamo Vas na spis „čebelarjeva opravila meseca oktobra" v današnjem »Kmetovalcu" ter Vam priporočamo črnetovo knjigo „Umno čebelarstvo", ki se dobi pri naši družbi za 40 kr. s poštarino vred.
Vprašanje 173. Pred 14 dnevi sem pripeljal na dom vino, ki je bilo sedaj tretjič pretočeno. Hotel sem je sedaj nastaviti, toda naiel sem, da je vino kalno. Kaj je .temu vzrok, kako je popravim in kje se dobe sredstva, da je očistim? (F. S. v B)
Odgovor: Če je vino drugače zdravo, nima to nič v sebi, če je postalo kalno, ker se pretočeno in prepeljano vino včasih po več tednov ne očisti. Da je bilo vino uže poprej dvakrat pretočeno, ie piav, a vzlic temu postane vino kalno po vsakem pretočenju, posebno če pride močno z zrakom v dotiko, kakor je to naravno pri prevažanju, če vino na leto trikrat pretočite, postane običajno še le konci tretjega leta tako stanovitno, da pretočeno ostane čisto. Zavisna je pa stanovitnost tudi od letine ter od vrste grozdja. Tako je na pr. vino iz laškega rizlinga kaj zelo podvrženo skaljenju, in to v tem večji meri, v kolikor slabšem vremenu je rastlo. Svetujemo Vam vino pustiti pri miru in, če se ne očisti v štirih tednih samo, pa je očistite ali z beljakom, ali pa z želatino, ktero dobite v vsakem mestu.
Vprašanje 174. Imam saden vrt, na kterem so letos veneli vrhovi zgodnjih jablan in njih cvetje ter so se BTlŠili. Pri poznih vrstah tega nisem opazil. Tudi pred dvema letoma je bilo tako. in ko sem suhe vejice odpravil, je drevje lepo naprej rastlo. Take pritožbe čujem tudi od sosedov. Tudi se suši na mojih hruškah lubad po eni strani. Kaj je vsemu temu vzrok, ali je kak pomoček proti temu ? (J. K. na B )
Odgovor: Sušenje vrhov in cvetja, ki se je letos kazalo v mnogih krajih, je posledica pomanjkanja redilnih snovij v spodnjih plasteh zemlje ter se pokaže v mokrih letinah na prodastih in prhličastih tleli. Pomoč proti temu je gnojenje. — Če ima hruševo drevje po eni plati suho lubad. so to ozebline, ktere dobe nektere bolj občutljive vrste hrušek. Proti temu ni nobene pomoči.
Vprašanje 175. Sem posestnik kmetije in vinogradov, poleg tega pa gostilničar. Preteklo leto sem naredil polovnjak petijota za delavce, kterih imam vedno veliko najetih. Od tega petijota sem isto tako moral plačati dac, kakor od vina,
zato vprašam, ali je bila ta zahteva opravičena; ali se prav nič daca ne odpiše od vina, ki je za domačo potrebo in od vina, ki se usuši, oziroma ki ostane neporabno na dnu soda, ker je gosto? (J. M. v P)
Odgovor: Od petijota je plačati isti dac, kakor od vina. Kar se tiče vina, ki se porabi za dom, oziroma, ki se ne stoči proti plači, velja načelo, da mora gostilničar vse vino zadacati, kar ga ima v svoji kleti. Kmetijska družba se je glede tega uže enkrat potegnila za gostilničarje-posestnike, toda brez uspeha.
Vprašanje 176. Napraviti mislim kakih 5 polovnjakov petijota, in sicer, če bi bilo mogoče, v enem sodu, zato vprašam, če to gre, ali če je bolje narediti ga v manjših posodah in še le potem, ko povre, zliti ga skupaj ? (J Z. pri S T.)
Odgovor: V čim večji posodi vino vre (petijot je tudi vino), tem bolje je, ker se toplota v veliki posodi, ki je za vrenje potrebna, bolj drži kakor v majhni. Važno pa je, da se vrenje hitro vzbudi, zato Vam priporočamo petijot narediti z vodo, ki je primerno topla, t. j. vsaj 20° C Tako vodo ni težko pripraviti, če se prilije vodi, ktero rabite za petijot, nekaj kropa.
Vprašanje 177. Imam več vinskih sodov, ki leže uže več let prazni v kleti. Sedaj jih bom rabil ter jih mislim spraviti na zrak, da se bolj osuše. Ali je to prav in ali bo dobro, če iih zunaj namažemo s firnežem? (J. Z v T.)
Odgovor: Sušenje sodov nima nobenega pomena, saj se bodo tako z vinom zopet zmočili. Pač jih je pa treba skrbno osnažiti, kajti ako so plesnivi in zaduhli, dobi vino od njih okus, ki se težko odpravi. Izperite torej sode prav skrbno, in
sicer najbolje s sodo in z vrelo vodo, potem jih pa izplakujte" toliko časa z vodo, da odteka iz njih popolnoma čista in brez okusa. Izplaknjene sode hranite potem do porabe na prostem, v kakem senčnem kraju, da se ne razsuše. Nerabljeno vinsko posodo je vsako leto treba enkrat izprati, potem zažveplati in dobro zabiti. Zažveplane sode je seveda pred porabo vselej treba izmiti. Če boste tako ravnali, bo posoda vedno zdrava. Vinske sode zunaj mazati s firnežem, je zelo napačno, kajti skozi luknjice lesa prihaja v vino zračni kisik, ki naredi, da vino zori, t j., da se stara in boljša; ako pa te luknjice za-mažete s firnežem, je pa tako zorenje ovirano.
Vprašanje 178. Ali je porabljeno usnjarsko čreslo
dobro za porabo na mešancu (kompostu)? (J. Z. v T.)
Odgovor: Tako čreslo je prav dobro za mešanec, dasi nima veliko redilnih snovij v sebij; na kompostu drži vlago, se napije gnojnice i. t d. ter se razkroji v sprstenino, ki je povsod dobra Mešanec iz čresla rahlja zemljo in pridržuje vlago.
Vprašanje 179. Uro hoda od doma imam senožet, po kteri pasejo sosedje jeseni. Ker sem spoznal, da je to senožeti v kvar, sem pašo prepovedal, za kar se pa nič ne zmenijo. Je li mogoče, da se nahajajo kje kake pravice do paše ? (N. 0. na P.)
Odgovor: Mi tega ne moremo vedeti, ali se na Vaši senožeti nahajajo kake pravice do paše. Morda je paša zastarana pravica sosedov; če ni to slučajno, potem ne bo težko pašo zabranit.i. Tožite sosede zaradi motenja posesti, ali pa zarubite pasočo se živino in postopajte po zakonu za varstvo poljščine.
Vprašanje 180. Imam velik travnik, kterega hočem ograditi Z Živim plotom, zato prosim sveta, s čim naj ogradim travnik, kdaj in kje dobim sadike? (F. K. v G.)
Odgovor: Najboljša živa meja je iz belega trnja, ki se najbolje zasadi jeseni. Sadike belega trnja ima naprodaj W. Klenert v Gradcu.
Gospodarske novice.
*	Premovanja govedi bodo v drugi polovici meseca oktobra, in sicer v Šenčurju pri Kranju za Gorenjsko, v Godoviču za Notranjsko in v Metliki za Dolenjsko. Podrobnosti so objavljene med uradnimi vestmi v današnji številki.
*	Naročil na umetna gnojila je prišlo toliko, da je družba vnovič sklenila večjo kupčijo, zato sprejema naročila še do 15. oktobra t. 1., in sicer po 2 gld. 80 kr. za 100 kg kajnita ali pa Tomasove žlindre.
*	Za kmetovalce važen zakon, kterega je letos sklenil državni zbor in ki se tiče odpisa davka zaradi poškodbe po ujimah, danes doslovno objavljamo v tem listu ter vse kmetovalce pozivljemo, naj ga pazno čitajo ter si njega določbe zapomnijo. Za vsak slučaj naj to številko „Kmetovalca" dobro-hranijo.
*	Premovanje konj za leto 1896. se je nadalje vršilo v Trebnjem 12. dne septembra, ter so dobili: a) za kobile z žrebetom posestniki: Josipina Hribar iz Velikega Gabra 35 gld , Anton Žgur iz Bele Cerkve 20 gld , Mihael Petan iz Podboršta, Matevž Šalikar iz Blata pri Trebnjem in Josip Bregar iz Stojanskega Viha 'po 15 gld., Šimen Pristov iz Šent Vida pri Zatičini in Ivan Goreč iz Št. Lorenca ob Temenici vsak srebrno svetinjo: b) za mlade ubrejene kobile posestniki: Josip Čvetan iz Male Oikave 25 gld., Ivan Vehovee iz Žužembrega 20 gld.. Julij Treo iz Male Vasi 15 gld., Josip Rus iz Mirne Peči in Anton Zupančič iz Dolenje Vasi vsak srebrno svetinjo; c) za eno- in dveletne žrebice posestniki:: Anton Bizjak iz Skuč in Josipina Hribar iz Velikega Gabra
po 10 gld., Frančišek Razdrli iz Temenice in Šimen Pristov iz St Vida pri Zatičini vsak zrebrno svetinjo.
Pri premovanju v Št Jarneju 14. dne septembra so dobili: a) za kobile z žrebetom posestniki: Josip Tavčar iz Št. Jarneja 35 gld., Ivan Strojin iz Ostroga 20 gld., Mihael Mariniek iz Crkelj. barona Borscha grajščina Pleterje in Ivan Krhin iz Zgornjega Gradišča po 15 gld , Iran Globelnik iz Škocijana in Matija Bosta iz Malene vsak srebrno svetinjo; b) za mlade ubrejene kobile posestniki: Josip Globočnik iz Škocijana 25 gld.. Anton Barborič iz Čadrežev 20 gld , Anton Stravs iz Kostanjevice 15 gld., Frančišek Jordan iz Malene in Martin Bibielj iz Št. Jakoba vsak srebrno svetinjo; c) za eno-in dveletne žiebice posestniki: Matija Vene iz Ziboršta 15 gld , Ivan Vrtačič iz Pristave, Ivan Strojin iz Ostroga in Josip Štrukelj iz Zaboršta po 10 gld , Matija Miklavčič iz Molio-rovca, Frančišek Jordan iz Malene, Frančišek Krhin iz Dol in Uršula Zagorec iz Stare Vasi vsak srebrno svetinjo.
* Osma konjska dirka v Št. Jarneju. Ta dirka se je izvršila 14. dne t m po znanem vzporedu. Dirkalo je vsega skupaj 38 konj. O diiki sami in o njenih uspehih borno pisali prihodnjič. Danes objavimo le imena odlikovanih konj rejcev.
V	I oddelku, t j. pri dirki tri- in štiriletnih žrebcev in kobil (daljava 2400?«) je prvi prišel na cilj Anton Stravs iz Kostanjevice v 6 min. 5'/a sekunde (darilo 200 kron), drugi Ivan Eepšelj iz Škocijana v 6 min. 14 sek (darilo 100 kron), tretji Martin Eangus iz Sela v 6 minutah 291/2 sek. (darilo 50 kron).
V	II oddelku, t j. pri dirki starejših kranjskih žrebcev in kobil (daljava 2400?«) je prvi prišel na cilj Frančišek Kovač iz Novega Mesta v 6 min. 18 s/4 sekunde (darilo 100 kron), drugi Frančišek Tratnik iz Št. Jarneja v 6 minutah 19 sek. (darilo 50 kion), tretji Ivan Kovačič iz Mohorovca v 6 min. 20 stk (darilo 25 kron).
V	III oddelku, t. j. pri dirki konj brez razločka (daljava 2400 m) je prvi prišel na cilj Josip Borštnar iz Šempetra pri Novem Mestu v 5 minutah 121/2 s^ek. (darilo 100 kron), drugi Anton pl. Fettih-Frankheim iz Št Jarneja v 5 min. 46 sek. (darilo 50 kron), tretji Ivan Refšelj iz Škocijana v 6 min. (darilo 25 kron), četrti Frančišek Šteianec iz Kadeč v 6 min. 22 sek (darilo 25 kron).
V	IV. oddelku, t. j. pri gosposki dirki s parom konj (daljava 2400 ?«) je prvi prišel na cilj Ivan Eepšelj iz Škocijana v 6 minutah 4 sek. (srebrno darilo v vrednosti 100 kron).
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Vabilo
na izredni občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske,
ki bo v četrtek, 15. dne oktobra, ob 1/3I0. uri v mestni dvorani v Novem Mestu.
VZPORED:
Razgovor o vseh vprašanjih, zadevajočih obnovitev vinogradov, uničenih po trtni uši.*)
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, 15. dne septembra 1896. Ivan Murnik s. r.,	Gustav Firo s. r.,
načelnik.	tajnik.
*) Opomnja: Da se bodo obravnave vršile v redu, sestavil se je zaznamek referatov, ki ga tu objavljamo, ter ob enem imena onih gg., ki so obljubili poročati o dotični zadevi.
Referati
za izredni občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske 15. dne oktobra 1896. I. v Novem Mestu.
1.)	Kakega pomena so direktno produktivne ameriške trte za obnovitev naših vinogradov. Poročevalca gg. J. Bele, deželni potovalni učitelj za vinarstvo na Štajerskem, in Fran Gombač, deželni potovalni učitelj za vinarstvo na Kranjskem.
2.)	Ktere ameriške trte so po sedanjih izkušnjah z ozirom na sestavo zemlje še najbolj pripravne za podloge. Poročevabc gospod A. Wutscher, posestnik, enolog ter načelnik kmetijske podružnice v Šentjarneju.
3.)	Ktere domače trte kaže pred vsem pomnoževati in cepiti na ameriške podloge Poročevalca gospod R. Dolenc, vodja deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole v Grmu, ter gospod A. Wutscher, posestnik in enolog v Šentjarneju.
4.)	Kteri način cepljenja se najbolj sponaša. Poročevalci gg.: podružnični načelnik v Škocijanu Bojanec, vodja R. Dolenc, profesor dr. T. Romih in enolog A. Wutscher.
5.)	Po kterem načinu naj se naši vinorejci lotijo naprave novih vinogradov z ameriškimi cepljenkami, če morajo trte sami cepiti. Poročevalci gospodje: podružnični načelnik Bojanec, župnik Brulec, in dr. T. Romih.
6.)	O pomenu in napravi pripravnih trtnic za podružnice in občine Poročevalci gg: dež. pot učitelj Bele, adjunk kmetijske šole v Grmu V. Rohrman in Boh Skalicky, tehniški vodja del za pokončevanje trtne uši.
7.)	Predlogi, tičoči se pospešt vanja vinoreje.
Program za delitve premij za govejo živino,
ki bode
v ponedeljek. 19 dne oktobra t. I., v Šenčurju pri Kranju, v četrtek, 22. dne oktobra, v Godoviču in v ponedeljek, 26. dne oktobra, v Metliki.
Visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo in slavni deželni odbor kranjski sta na predlog c. kr. kmetijske družbe kranjske blagovolila dovoliti, da se napravi delitev premij za govejo živino v teh treh krajih za okrajna glavarstva, kranjsko, logaško in črnomaljsko ter sta v ta namen dovolila potrebni denar.
Namen razstavi in delitvi premij je:
a) Da se živinorejci teh okrajev s primerjanjem goved vzpodbudijo za napredek v živinoreji in se o njej pouče, h) da se razvidi uspeh, ki se je zlasti z deželno in državno podporo dosihdob dosegel pri reji naše domače goveje živine.
1.)	Pravico do premij imajo vsi živinorejci imenovanih okrajnih glavarstev
2.)	Do desete ure dopoldne mora vsa živina biti na mestu razstave, in sicer posebej junci, posebej telice in posebej krave, za ograjo privezane. Vsak lastnik mora skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki streže živini.
3.)	Da živina sme po »tati deležna premije, mora najmanj uže pol leta biti lastnina tistega gospodarja, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spričalom svojega županstva.
4) Možje, kteri bodo sodili o premovanju živine, izbero se po dotičnem predpisniku c. kr. ministerstva za kmetijstvo in se morajo ravnati po predpisih, za to določenih.
5.)	Kdor je piemijo dobil, mora se s posebnim pismom zavezati, da bode izpolnil vse, kar veleva imenovani ministerski predpisnik, ter da bode obdarovano govedo najmanj eno leto obdržal za pleme.
6.)	V razstavo se pripuščajo:
junci (biki), ki so »/> do 3 leta stari> breje telice, ki so najmanj 2 leti stare, molzne krave, ki so imele eno, dve, tri, štiri ali k večjemu 5 telet.
Govedo sme biti izvirnega marijinodvorskega, muriškega be-ljansko - pincgavskega plemena in pa domača živina, mešana z zgoraj imenovanimi 3 rodovi ali tudi z drugimi plemenitimi rodovi, ali pa tudi čisto domača živina.
7.) Za lepo živino so določene naslednje premije:
I.	Za bike 6 premij, in sicer ena 25 in ena 15 ter 4 po 10 gcld.
II.	Za krave 5 premij, in sicer ena 20 in 4 po 10 gold.
III.	Za breje telice 5 premij, in sicer ena 20 in štiri po 10 gold.
Posestnikom, ki bodo pripeljali k premovanju v vseh oddelkih najlepšo skupino goved, sme presojevalni odbor prisoditi vrhu gorenjih premij tudi priznansko diplomo za umno živinorejo, in v posebnem slučaju še izvanredno posebno premijo.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, 30. dne septembra 1896. Ivan Mumik s. r.,	Gustav Pire s. r.,
predsednik.	tajnik.
Št. 14.089.
Razglas.
Na podstavi zadnjih uradnih izkazov o nalezljivih živinskih boleznih na Oflerskem in Hrvaško-Slavonskem in na podstavi po slednji čas dognanih primerov, da so se takšne bolezni zanesle z živinskim prometom iz teh dežel v tostransko ozemlje, deželna vlada dotlej, dokler se ne ukaže drugače, ukazuje nastopne zaporne odredbe:
A. Proti Ogerski. 1.) Zaradi kuge v gobcu in na parkljih na Ogerskem je uvažanje prežvekovalcev in prašičev na Kranjsko brez izjeme prepovedano:
a)	iz kraljevih komitatov: Orava, Baranja, Bereg, Fejer, Mar-maroš, Mošon, Nitra, Požun, Somogy, Šopron, Tolna, Trenčin, Ung, Vaš, Vesprem, Zala in Zemplen;
b)	iz kraljevih svobodnih mest: H.-M.-Vašarhely, Šopron, in Se-kešfehervar.
2) Zaradi svinjske kuge na Ogerskem je uvažanje živih prašičev na vse Kranjsko brez izjeme in brez ozira na njih živo težo prepovedano:
a)	iz kraljevih komitatov: Abauj-Torna, Arad, Bač-Bodrog, Baranja, Barš, Bekeš, Bibar, Boršod, Čanad, Estergom, Fejer, Gomor-Kiš-Hont, Gyor, Hajdu, Heveš, Hont, Jasz-Nagy-Kun-Szolnok, Komarno, Kraso-Soreny, Mošon, Nograd, Pest - Pilis-Solt-Kis-Kun z izvzetim svinjskim pitališčem v Kobanji (Stein-bruch), Požun, Sabalč, Satmar, Silagy, Szolnok-Doboka, Šopron, Šomogy, Szeben, Temeš, Tolna, Torontal, Vaš, Vesprem, Zala, Zemplen:
b)	iz kraljevih svobodnih mest: Arad, Baja, Debrecin, Gyor, Hod-Moze-Vašarhely, Kassa, Kečkemet, Kološvar, Komarno, Nagyvarad, Pančova, Sabadka, Selmes es Belabanja, Satmar, Nemeti, Seged, Novi Sad, Vršeč in Zombor.
B. proti Hrvaško - Slavonski.
1.)	Zaradi kuge v gobcu in na parkljih na Hrvaško-Slavonskem je uvažanje prežvekovalcev in prašičev na] Kranjsko brez
izjeme prepovedano:
a) iz kraljevih velikih županij: Srem in Virovitica.
2.)	Zaradi svinjske kuge je uvažanje živih prašičev na vse Kranjsko brez izjeme prepovedano:
a)	iz kraljevih velikih županij: Zagreb, Požega, Srem, Virovitica;
b)	iz mestnih ozemelj: Petrinja, Sisek, Kostajnica, Ivanič in Brod. Prepoved uvažanja goveje živine iz ogerskih komitatov Orava,
Liptava, Nitra, Požun, Sepeš, Trenčin, Turoc, in Zolyom, kakor tudi iz mestnega ozemlja Požun zaradi ondot razširjene plučne kuge ostaja nespremenjena v veljavnosti.
Uvažanje zaklanih prašičev v nerazkosanem stanju, tak6, da se jih drže še ledvice in da je nedotaknjena ledvična mast, v kon-sumni kraj Ljubljana na Kranjskem je še nadalje dopuščeno.
Iz ostalih neokuženih komitatov in mestnih okrajev Ogerske in Hrvaško-Slavonske je uvažanje prežvekovalcev v obče, pitanih prašičev (s 120 kilogrami žive teže) pa samo po železnici in samo v mestno klavnico v Ljubljani dopuščeno tako, da se takoj pokoljejo.
Te odredbe stopijo v veljavnost
14. dne septembra 189 6. 1. ter se namesto onih, ki so bile ukazane s tuuradnima razglasoma z 10. in 24. dne avgusta t. 1, št. 12.348. in 12.113., razglašajo z dodatkom, da se njih prestopki kaznjujejo po zakonu s 24. dne maja 1882. 1., drž. zak. št. 51., in po izvršitvenem ukazu, izdanem k temu zakonu.
G. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljnbljani, 11 dne septembra 1896.
Št. 14.245.
Razglas.
Na podstavi člena 5. z nemško državo sklenjenega dogovora o živinskih kugah s 6. dne decembra 1891. 1. in točke 5. k temu dogovoru spaclajočega končnega zapisnika (drž. rak. štev. 16. iz 1. 1892.) ministerstvo za notranje stvari dotlej, dokler se ne ukaže drugače, brezpogojno prepoveduje uvažati govejo živino v kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, iz nastopnih zapornih ozemelj nemške države, v kterih je razširjena plučna kuga, in sicer:
1.)	Iz mestnega okrožja Berolin in iz vladnih okrajev Pots-dam, Devin, Diisseldorf, in Kolin v kraljevini Pruski;
2.)	iz vladnega okraja Spodnje Bavarsko v kraljevini Bavarski ;
3.)	iz okrožnih glavarstev Draždane in Lipsko v kraljevini Saksonski;
4.)	iz vojvodine Anhaltske;
Ta prepoved stopi na mesto prepovedi, izdane vsled razpisa ministerstva za notranje stvari z 8. dne avgusta t. 1., št. 27.331., oziroma vsled tuuradnega razglasenja s 13. dne avgusta t. 1., štev. 12.619.
To se vsled razpisa visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari z 11. dne septembra t. 1., št. 30.920., daje na znanje z dodatkom, da se prestopki te brezpogojne uvozne prepovedi kaznjujejo po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. 1., št. 51., oziroma po § 46. občnega zakona o živinskih kugah in k temu zakonu izdanega izvršitvenega ukaza, drž. zak. št. 35. in 36.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, 14. dne septembra 1896.
Št 14.295.
Razglas.
Ker se je glasom uradnega naznanila med govejo živino, prignano 12. t. m. z živinskega sejmišča v Budapešti na Dunaj, opazila kuga v gobcu in na parkljih, zategadelj deželna vlada zaporne odredbe, ukazane s tauradnim razglasom z 11. dne septembra 1896. 1., št. 14.089., zaradi te kuge na Ogerskem, vsled kterih se ne sme uvažati parkljasta živina (goveja živina, ovce, koze in prašiči) z Ogerskega na Kranjsko, razteza s tem razglasom tudi na ozemlje kraljevega stolnega mesta Budapešta, a izvzeto je pri tem prašičje pitališče v Kobanji (Steinbruch).
To se razglaša z dodatkom, da se prestopki te uvozne prepovedi kaznjujejo po zakonu s 24. dne maja 1882. 1., št. 51. drž. zak., oziroma po § 45. občnega zakona o živinskih kugah in izvršitvenega ukaza k temu zakonu.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, 15. dne septembra 1896.
Št. 18. Y Ljubljani, 30. septembra 1896. Leto XIII.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
tKmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/ž strani 8 gld., na l/t strani 5 gld in na '/8 strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V Ljubljani, 30. septembra 1896. (Izvirno poročilo.)
Semena: Domača detelja, novo blago gld. 45.— kr. do gld. 48,— kr.; nemška detelja(lucerna)gld. 50.— kr. do gld 60,— kr.; gorenjska repa gld. 26.— kr,; laneno seme, domače ozimno
fld. 10.50 kr.; konopno seme gld. 12,— kr. do gld. 12.25 kr.; uminovo seme gld 26,— kr. do gld. 23.— kr.
Fižol: Rudeči ribniški gld. 9 — kr.; rudeči Hrvat gl. 8 50kr.; prepeličar (koks) gld. 9 50 kr. (Vse cene semen in fižola veljajo *a 100% čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.)
Suhe češplje: v dimu sušene gld. 10.— kr. do gld. 11.— kr. „ ,. brez dima sušene gld. 12.— kr. do gld. 13.50 kr.
Orehi domači: gld. 12,— kr. do gld. 13.— kr.
Ježice nove: gld. 3.— kr. do gld. 4.— kr. za 100 klgr.
Med: od gld. 30.— kr. do gld. 32.— kr. staro blago. Kože: Goveje, težke nad 40kg po gld. 32.— kr. do gld. 33,—kr. „ težke od 30 do 40 kg „ „ 26,— „ „ „ 27.— „ „ lahke	„ „ 27,- „ „ „ 28,- „
(Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 25 kr. klgr.)
Telečje kože: 50 kr. za kg.
Kozličeve kožice po gld. —.80 kr. do gld. —.95 kr.
Svinjske kože: Čiste, brez napak 28 kr. za kg.
Druge vrste 15 do 20 „ „ ,
Kože lisic po gld. 3.5) do 3.75 |
„ kun „ „ 7,— , 8.— J za pa „ dihurjev „ „ 2,- „ 2.50 v „ vidr „ „ 6,— „ 7,— J
Kože zajcev po 10 do — gld. za 100 komadov.
Pepelika (potošl) po gld. 16,— 100 kg.
Žito:
V Ljubljani, 26 septembra 1896. Pšenica gld. 7.80 kr., rž gld. 6.20 kr., ječmen gld. 6,— kr., oves gld. 6.50 kr., ajda gld. 8,50 kr., proso gld. 6— kr., turšica gld. 6.30 kr., leča gld. 11— kr., grah gld. 10,— kr., fižol gld. 9,— kr., seno gld. 2.40 kr., slama gld. 1.70 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
Na Dunaji, 29. septembra 1896. Pšenica gld. 7 50 kr., rž gld. 6 70 kr , ječmen gld. 8,— kr., oves gld., 5 80 kr., turšica gld. 4.50 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.)
Priznano najboljša krma
za rejo kakor za mleko pri govedi ob enem pa kot nadomestek za oves pri konjih, so posušene tropinje od piva, ktere je dobiti pri	.	(65—7)
bratih Kosler v Ljubljani.
G. kr. kmetijska družba kranjska
oddajala bo seme, i. s. prvi pridelek iz izvirne Bahlsenove reži „triumf' in „imperial", katera se je v vsakem oziru izborno spo-nesla, po 12 gld. 100 kg. Čast. naročniki blagovolijo naj naročila nemudoma prijaviti.	(81—3)
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgptrajnosti, ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. (27 — 15) Pismena vprašanja pod „9.132" Gradec, poste restante.
Posestvo naprodaj! I
Iz proste roke prodam posestvo cenjeno 8000 gld., ktero leži v lepi, proti solncu obrnjeni legi z rodovitnimi njivami brez kamenja, ki merijo 11 oralov, 9 oralov travnikov z dobro pično krmo, ter 7 oralov dobro ohranjenega gozda. Hiša in gospodarsko poslopje je v prav dobrem stanu. Hlev za 20 glav govede ter konjski hlev posebej. Dalje se nahajata pri hiši kozolca (toplarja) z osmimi okni ^štanti) in kozolec (samec) z 6 okni, potem shramba za žito, sušilnica za sadje, vrt obsegajoč 2 orala z mnogovrstnim sadnim drevjem. Kupci naj se obrnejo pismeno ali osebno na lastnika
Jožefa Kneza v Volovnem Dolu,
župnija Peče, okr. Berdo, pošta Vače.
Apneno Maj o
(od Mih. Barthelna in drugov na Dunaji)
najboljša primes k krmi za živino in kuretnino, dobi se pri
Ivanu Pauserju,
trgovcu v Ribnici.	(39-13)
Mihael Barthel in drug.
Dunaj X., Keplergasse 20.
Vir kjer se dobi najboljši in najcenejši orig. karbolinej, nepresegljive kakovosti, uspeh zagotovljen. Razpošilja 5 kg po pošti 1 gld. 20 kr. 100% 14 gld.
Karbolinej v 12 barvah, moder, rujav, siv, rumen, zelen, rudeč itd.
Vzorčni listi in ceniki zastonj. Apnena klaja za mlado , molžno- in pitano živino neobhodno potrebna. Poraba majhna, učinek velikansk. 5 kg po pošti
I	gld., 100 kg 16 gld.
Hranilna maža za vozove, 50 °/0 materijalnega prihranka. 100% 12 gld. Maža za vozove, rumena Ia 9 gld. 50 kr., modra 1» 9 gld. rumena
IIa 8 gld. 50 kr., modra IIa 8 gld.. črnomodra 7 gld. Maža za usnje, 1 kg 60 kr., bkg 2 gld. 50 kr., 100% 25 gld. Ruska patentovana maža za usnje 1 kg 1 gld bkg 4 gld Strešna lepnica v zavojih po 10 m dolga 1 m široka, I* 2 gld. 70 kr.,
II	a 2 gld. 40 kr., III a 2 gld. 10 kr.	(58-7)
Kmetijske stroje:
sadne in grozdne mline, stiskalnice s trajno delujočim dvojnim in pritisek vravnajočim tlačilom. slamoreznice, ročne mline za žito s kameni, geple, travniške brane itd. popravlja, izdeluje ter po najnižjih cenah iz zaloge prodaja domača tvrdka
Pehani, Lorber & dr.
tovarna strojev in livarna v Žalcu pri Celju.
Dalje prevzemlje v izvršbo vsa v strojno in livarsko stroko spadajoča dela, posebno za žage in mline, kakor: zobna kolesa, kolobarje za jermena, zamašnjake, logarje, železna vretena (obdelana) itd., proizvaja in prodaja: vlite kotle (marijaceljske), stop-njičaste rošte in navadne, razne plošče, možnarje, železne ograje, polževe stopnice, trdo vlita železna kolesa itd.
Vsi izdelki so iz zajamčeno najboljšega železa, njih izvršba najskrbnejša, postrežba točna in najprijaznejša, a cene kolikor mogoče nizke.	(12-16)
Za vsak stroj in vsako delo se jamči.
„Kupi pri velikem trgovcu, a ne pri malem!"
To velja sosebno za mojo trgovino, kajti le tako velika trgovina kakor moja ima vsled nakupa ogromnih množic blaga proti takojšnem plačilu malo stroškov, kar je slednjič le kupovalcu na korist.
Krasni uzorci se pošiljajo zastonj na zasebne kupo-valce. Zelo obsežne uzorčne knjige, kakor jih še ni bilo, dobe krojači nefrankovane.	(41 — 8)
H Blago za obleke. H
Peruvijen in dosking za visokoč. duhovščino, predpisano blago za c. kr. uradniške uniforme, tudi za veterance, požarne brambe, telovadce, livreje, sukno za biljarde in igralne mize, prevleke z s vozove, lodne, tudi nepremočne za lovske suknje, perilno blago, potne plede od 4 do 14 gld. itd.
Vredno, pošteno, trpežno, čisto volneno sukneno blago in ne cene cunje, ki niti niso vredne krojaškega dela, priporoča
JAN. STIKAROFSKT
v BRNU (Avstrijski Manšester). Največa tovarniška zaloga v vrednosti '/., milijona goldinarjev.
-Pošilja se le po povzetji. ♦♦-
Svarilo! Agenlje in krošnarn radi prodajajo svoje malovredno blago pod imenom ,blago Stlkarofskega". Da se takem sleparijam v oko pride, javim, da tem ljudem sploh svojega blaga ne prodajam.
Njegova Svetost Papež Leon XIII,,
sporočil je po svojem zdravniku prof. dr. Lapponiju tukajšnemu lekarnarju Piccoliju najsrčnejšo zahvalo za Njih Svetosti vposlano
Ka" tinkturo za želodec.
Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medecine so Piccolijevo tinkturo za želodec
preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, ktera krepča želodec, pomnožuje tek, ter pospešuje prebavanje in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 kr., 12 steklenic z zavitjam I gld. 36 kr.; poštna pošiljatev 66 steklenic 6 gld. 26 kr.
Najvišje priznanje
lekarju Piccoliju v Ljubljani kot prirejevalcu kapljic za zobe, ktere je z zadovoljilnim uspehom Nj. c. in kr. Visok, prejasna gospa prestolonaslednica-vdova nadvojvodinja
Štefanija &
izvolila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 kr., 10 steklenic I gld. 50 kr.
Za slabotne osebe, trpeče na pomanjkanju krvi in na živcih, za blede in medlujoče otroke uporablja se železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani s prav povoljnim vspehom.
1 steklenica velja I gld., 4 steklenice 3 gld. 60 kr., franco-vožnine in zavoj pa 4 gld. — Vnanja naročila se z obratno pošto odpošiljajo.	(67—5)
Lekarna Piccoli „pri angelju" v Ljubljani
Dunajska cesta.
MLINI,
ttZžr* Stroji za porabo sadja in izdelovanje mošta,
QticVplnipo za sa^Je DlMclllliljG za grozdje
s trajno delujočem dvojnem in pritisek vravnajočem pritiskalom „Herkules". ki zajamčeno opravi 20 °/0 več dela kakor koli druga stiskalnica.
Sadni in grozdni
grozdni roblači, popolne moštarne, stalne in vozeče,
stiskalnice in mlini za izdelovanje soka
iz malin, ribezla i. t. d.	—
Sušilnice za sadje in zelenjad, stroje za rezati in lupiti sadje. Najnovejše samedelujoee patentovane trtne škropilnice „Sifonija".
Vse te stroje izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v najnovejši, najboljši in skušeni sestavi
PH. MAYFAHRT & dr.
c. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužina na par
na Dunaji, II. Taborstrasse št. 76.
Odlikovana z nad 300 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. ■ Zastopniki in prekupci se iščejo.
U je kot	Q)
primes k bobovi kavi edino zdrava
kavina pijača.
Dobi se povsod, pol kile za 25 kr.
Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba pačiti na izvirne zavoje z imenom:
Kathreiner
Trtne škropilnice „Patent Sehindler'
(6-9)
Puškarske izdelke,
priporoča slavnemu p. n. občinstvu, kakor: vsakovrstne puškarske izdelke najnovejših sistemov, puške: lovske za brok ali kroglje, kakor tudi take za tarčo, sobne puške (Flobert), ter orožje v osebno obrambo.
Vsakovrstna popravila in predelovanja po najnižjih cenah.
Vse pri meni izdelano orožje je samo ročno delo iz najboljšega materijala; vse puške so uradno preskušene in dobro uravnane.	(34-i7j
JK3?* Za vsako delo sem vestni porok sam,
Obširne ilustrovane cenike, slovenske in nemške, do-pošiljam na zahtevanje poštnine prosto.
ANTON SODIA, puškar v Borovljah
(Ferlach) Koroško.
IVAN SCHINDLER
bdelovavec (jgftstrojev Insp
Kralj. ^JhMJnlft prt*.

Udela lt> poiilja ju par&čiDO &a najboljša Bosiln uz najprtkladrujs plačilne pogoje*
STR0JEVE,„SPRAVEi,ORODJEySAKE VRSTI ZA KMETUSKE.OBERTNIJSKE IN POHISNE NAMEMBE
^^^TB ■ »M lili
iljam
oila se preosemajo ta najboljšo in najprimernijo Jjpeljaofi. ■nanje posameznih Skladnih cLefoa Z* slrojeue uaake t>T9U. — sc fioMo rtcc. mz/Ua on o&me ite*6n&
^IKt^2* IVANA . SCHINDLER	---
—ixde.lotfa.uca- strojev -__
{gC^jg* « fr»mbei«g'u pv» DunctjU. "
(49 — 11)
ttutttttttz Nih. Hofmann^ S
tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume- 22 talni; ter orožni kovač in nožar ^
v Ljubljani na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega
blaga narejena. 'Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh nožarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd.
ki niso v zalogi, se po naročilu precej in
v najboljši kakavosti narede. (9—4)
......_.
Vnovič znižane cene! V$g StPOje Zel pOljedelstVO. Vnovič znižane cene!
Trijeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermo-relov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor
hidravlične [vodovodne] preše). Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (17—13)
IG. HELLER na Dunaju
II/2 Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!

Mala naznanila.
Vsak ud c. kr. kmetijske dražbe kranjske sme po dvakrtifc na leto in »ieer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to Število plačati po 5 kr. za vsak natis. Neudje plačajo za objave med »Malimi naznanili" po 6 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Hlapca gospodarja, zvestega, veščega v kmetijstvu, išče Josip Kristan, e. kr. profesor v Kopru, Istra.	(139)
Bik, cikast, belanske pasme, jako lep, 18 mesecev star, je naprodaj v Dobrničah bšt. 5, pošta Trebnje.	(142)
Simentalskega bika, polkrvnega, od izredno lepe in mlečne Pinc-gavke ter od originalnega Simentalca. 17 mesecev starega, posebno lepega in popolnoma povitega simentalskega života, proda Andrej Mesesnel, župan na Viča pri Ljubljani.	(143)
Lepega ovna, prave trbiške pasme, poldrugo leto starega, jako dobrtga za pleme, proda Fran Kovač, trgovec in posestnik na Hribu v Loškem potoku.	(144)
~ JOSIP LEUZ
trgovec
v Ljubljani, Reseljnova cesta
kupuje različne pridelke, kakor: lepe, drobno narezane, posušene jedilne gobe, sveže črešminove jagode, divji kostanj, želod, ježice, bukov žir, koruzne lase z odstranjenimi črnimi konci, posebno pa krompir ter sadje za mošt, zadnja dva pridelka tudi cele vagone. — Dalje ima naprodaj več rabljenih, dobro okusnih sodov po zelo nizki ceni.	(80—3)
Raznovrstne vozove
izdeluje in jih ima tudi v zalogi
PETER KERŠIČ
izdelovalec vozov in konjezdravniški kovač v Spodnji Šiški pri Ljubljani.	(84—2)
Vezi iz pat. gume za požlahtnjevanje trt
po profesorju Gothe-ju kakor po dr. Kroczer-ju
razpošilja edino prave	(57—6)
c. in kr. dvorna tovarna za gumo in celulojid
Glavna zaloga: ]_ fl. Schmeitiler Podružnica: 7/2 Štiftgasse 19.	na Dnnaji.	Graben 10.
Brzojavni naslov: „Gummischmeidler."
Kdor si hoče zagotoviti svojo bodočnost, prislužiti veliko denarja in biti varčen v svojem gospodarstvu, ta naj si omisli nemško
receptno knjigo od M. Pauly-ja,
v kateri se nahaja čez 1000 pojasnil (receptov) za najlažjo in najcenejšo napravo — brez rabe kakih strojev ali pa drugih aparatov
—	vsakovrstnih pri hiši in v trgovini potrebnih sredstev; kakor: vsakovrstnih žganih pijač, likerov, balsamov, esencov, tajnih zdravil, jesiha, medice, mošta, 17 mnogovrstnih vin, jagodovcev, piva, vle-žano sadje, pekarije, zdravila za ljudi in živali, mila. mazila, črnila, ženfe itd. — Za kakovost in vporabljivost v tej knjigi navedenih pojasnil jamčijo odlikovanja z veliko srebrno svetinjo, ktere so bile podpisanemu podeljene v kmetijskih razstavah v Zagrebu, Aradu, Gradcu, Strassburgu in Temešvarju. Knjiga, obsegajoča 3l'0 strani stane mehko vezana 2 gld., v platno vezana H gld. in je pravi zaklad za vsako družino, vsakega gostilničarja in trgovca.
—	Ta knjiga se dobi le v zalogi	(85—1)
K ^ P AULY-ja
v Kiiflacliu, Štajersko.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO O 000000000000000000000000000030
| ggg* Znižane cene! ^gjj,_t	®
■"■»j ANDR. DRUŠK0VIČ
(10-1)
trgovec z železnino v LJubljani, Mestni trg- št. 9 in 10
prodaja kakor bi bila
.razprodaja"
---g
vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna m vrata, lopate, gj, krampe, štorje itd. itd., vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki izberi	©
ffBjT drevesa (pluge) "^BH	§
štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe in sploh vse v njegovo stroko spadajoče. Posebno pa opozarjam gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči. Zunanja naročila se takoj in vestno izvrže. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja, istotako se kupljeno blago radovoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj.
©
o
-= Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko. =-
8

Kovači!
Tu kupujete železo najceneje, pri pošteni vagi in prijazni postrežbi.
Poskusite, in se bodete prepričali!
§2F CARBOLINEUM!
O g
©
o
8 O
O
.o