I / r ' I r
CENTUAINA	KNJIŽNICA
VRHOVNEGA SODIŠČA SR SLOVENIJE	
	5 o '
CENTRALNA PIZAV^SOL^A KNJIŽNICA VUTCTLEóa SODIŠČA SR SLOVENIJE 61000 LJUBLJANA
»čin Ormož in Ptuj
Leto:XII.
Ptuj, dne 23. januaija 1976
Številka: 1
/té £>/>£>
VSEBINA:
OBČINA PTUJ
1.	Sklep o imenovanju direktoija Delavske univerze Ptuj
KOMUNALNO PODJETJE PTUJ
2.	Tržni red na tržnici v Ptuju
KRAJEVNE SKUPNOSTI
3.	Poročilo volilne komisije Krajevne skupnosti Hajdina o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Hajdina
4.	Poročilo volilne komisije Krajevne skupnosti Kidričevo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov za območje naselja Kungota v KS Kidričevo
5.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje, sofinanciranje in redno vzdrževanje komunalnih objektov in ostalih potreb po programu Krajevne skupnosti Hajdina
6.	Sklep o uvedbi samoprispevka za financiranje programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov na območju Krajevne skupnosti Kidričevo.
7.	Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov na območju Krajevne skupnosti Ivanjkovci
8.	Sklep o spremembi sklepa o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov na območju Krajevne skupnosti Grajena
POPRAVKI:
Popravek Uradnega vestnika občin Ormož in Ptuj številka 1, z dne 8. januaija 1976
Popravek odloka o zaključnem računu proračuna in rezervnega sklada občine Ormož za leto 1974
Popravek statuta Samoupravne enote za družbeno'pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in statuta Samoupravne enote za gospodaijenje s stanovanjskim skladom
1.
Na podlagi 25. točke 243. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5-45/74) in 63. člena statuta Delavske univerze Ptuj, je Skupščina občine Ptuj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora, dne 30. julija 1975 sprejela
SKLEP
o imenovanju direktorja Delavske univerze Ptitj
1.
Viktor KRAJNC, po poklicu ekonomski tehnik, rojen 25. julija 1924 v Ptuju, stanujoč v Ptuju, Žgečeva ulica 10, se ponovno imenuje za direktorja Delavske univerze v Ptuju.
2.
Mandatna doba zgoraj imenovanega direktorja traja štiri leta to je od 30. julija 1975 do
30.	julija 1979.
3.
Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
številka: 111-143/75-1 Datum: 30. julija 1975
Podpredsednik Skupščine občine Ptuj Oton POLIČ, 1. r.
2.
Na podlagi 45. člena temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/67 in 30/68) je delavski svet TOZD Komunalni servisi v sestavi Komunalnega podjetja Ptuj na seji dne 8. okt. 1975 sprejel
TRŽNI RED na tržnici v Ptuju
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Po tem tržnem redu se ureja promet na drobno s kmetijskimi in drugimi proizvodi na ptujski tržnici, na Titovem trgu v Ptuju. Ta tržni red velja tudi za ostala območja mesta Pttya, ko je promet blaga občasno razširjen ob sejmih in drugih podobnih prilikah.
2.	člen
S tržnico upravljajo TOZD Komunalni servisi Komunalnega podjetja Ptuj (v nadaljnjem besedilu: upravljalec tržnice), ki imajo vse pristojnosti pri izvajanju tega tržnega reda tudi na ostalih območjih mesta Ptuja ob sejmih in drugih podobnih prilikah.
3.	člen
Tržnica je javni prostor, ki je namenjen le za blagovni promet po 1. členu tega tržnega reda.
Blagovni promet na tržnici je prost, opravlja se neposredno (brez posrednikov) med proizvajalci in kupci v skladu s tem tržnim redom in ustreznimi zakonskimi predpisi.
4.	člen
Za občasno večje prodaje blaga izven tržnice določi upravljalec tržnice prodajna mesta v Ptuju
v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za notranje zadeve.
5.	člen
Upravljalec tržnice ima naslednje pravice in dolžnosti:
—	dnevno razporeja in oddaja tržne površine prodajalcem,
—	oddaja poslovne prostore na tržnici v najem,
—	daje v uporabo tehtnice prodajalcem proti odškodnini po ceniku,
—	redno vzdržuje in razširja komunalne in delovne naprave na tržnici, ki jih ima v upravljanju,
—	v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi skrbi za javni red in pravilne odnose na tržnici,
—	redno čisti in skrbi za uporabnost tržnice,
—	iz prodaje izloča nekvalitetno blago in blago, katerega prodaja na tržnici ni dovoljena,
—	nudi inšpektorjem ustrezno pomoč pri njihovem delu na tržnici,
—	obračunava in pobira tržnino ter rezervacije prodajnih mest in zaračunava odškodnine za poškodovanje naprav tržnice po cenikih,
—	prodajalcem omogoča uporabo njihovih stalnih najetih prodajnih mest in prostorov na tržnici v skladu s tem tržnim redom,
—	sklepa in ureja druga poslovna razmerja, ki spadajo v redno poslovanje tržnice.
Upravljalec tržnice nadzira izvajanje tržnega reda po nadzorniku komunalnih naprav in izvaja tržni red po pooblaščenem tržničarju.
H. TRŽNI ČAS
6.	člen
Prodaja blaga na tržnici se opravlja v tržnem času, ki je ob delavnikih:
— v poletni sezoni (od 1.4. do 31. 10.) od 6. do 13. ure
— vzimski sezoni (od 1. 11. do 31.3.) od 7. do
Ob nedeljah posluje tržnica Ólfo. <?o*I 1 '.'ure**'' Na dan državnega praznika tržnica ne posluje.
7.	člen
Organizacije združenega dela, ki imajo na tržnici v najemu stalne prodajne prostore, same določijo tržni čas v mejah tega tržnega reda.
III.	PRODAJNA MESTA IN PROSTORI
členit
Mučenje in klanje živali ®'tržnici je prepovedano.
19.	člen
Zdravilna zelišča in užitne gobe se sme prodajati samo na za to določenih mestih.
Zelišča in gobe morajo biti označena z domačim imenom in točnim naslovom prodajalca.
Zdravilna zelišča se lahko prodaja sveža ali pravilno posušena.
Ne sme se prodajati uvelih zelišč.
8.	člen
Urejene prodajno-poslovne prostore oddaja upravljalec tržnice v najem z natečajem.
Ostala prodajna mesta na tržnici oddaja upravljalec tržnice dnevno prodajalcem. Stalni prodajalci lahko rezervirajo prodajna mesta za določen čas, vendar ne manj kot za obdobje 6 mesecev.
9.	člen
S stalnim prodajalcem po prejšnjem členu se sklene pogodba o rezervaciji prodajnega mesta na tržnici.
S pogodbo po prvem odstavku tega člena se določi stalni prostor ter način njegove uporabe, cena rezervacije za prodajni prostor, čas njenega plačila ter odpovedni rok, ki ne more biti daljši kot 30 dni.
IV.	POGOJI PRODAJE BLAGA NA TRŽNICI
20.	člen
Mlečni izdelki ne smejo biti izpostavljeni soncu, ali padavinam, ločeni morajo biti od drugih živil in blaga, razstavljeni pa morajo biti samo na čistih belih prtih ali belem papirju in pokriti.
21.	člen
Prepovedano je prodajati zelenjavo, ki ni sveža in ni očiščena, ki je preveč mokra, ki ima neprimeren vonj in ki je že toliko uvela, da ni več primerna za prehrano.
22.	člen
Sveže sadje mora biti primerno za neposredno potrošnjo. Prepovedano je prodajati sadje, ki ni zrelo, ni sveže, je umazano, vlažno, nagnito, če ima tuj in neprijeten okus in vonj, če vsebuje tuje primesi, razkosano, obtolčeno in sadje z mehanskimi poškodbami.
10.	člen
Prodajni pogoji na tržnici po tem tržnem redu veljajo enako za vse prodajalce. Prodajalci so dolžni dnevno prijavljati količine blaga za prodajo in plačati tržnino tržničarju po veljavnem ceniku.
23.	člen
Iz sanitarnih in higienskih razlogov lahko prodajalci na istem mestu prodajajo le praviloma istovrstno blago. Za pravilno razporeditev blaga skrbi upravljalec tržnice. Optipavanje živil je prepovedano.
11.	člen
Na tržnici je dovoljena prodaja kakovostnega in zdravstveno neoporečnega blaga, ki izpolnjuje vse druge pogoje, določene s posebnimi predpisi.
24.	člen
Prodajalci živil živalskega izvora morajo biti na prodajnih mestih primerno oblečeni.
12.	člen
Blago na tržnici je dovoljeno razstaviti in prodajati samo na določenem prodajnem mestu. Prodaja prehrambenega blaga s tal ni dovolje-
25.	člen
Organizacija združenega dela in prodajalci izdelkov obrtnih delavnic so dolžni prodajno mesto označiti s svojo firmo. Napisna tabla z označbo prodajalca ne sme biti večja kot 1 m x 0,25 m.
13.	člen
Prodajalec, ki je svoje blago prodal, mora zapustiti prodajno mesto, tudi če tržni čas še ni potekel.
14.	člen
Na tržnici je dovoljeno prodajati na drobno:
—	vse vrste kmetijskih pridelkov, razen tistih katerih prodaja je posebej urejena,
—	izdelke obrtnih delavnic ter domače obrti,
—	cvetje, gozdne sadeže, gobe in zdravilna zelišča,
—	male domače živali in njihovo meso,
—	drugo blago, ki se ga običajno prodaja na živilskih trgih.
15.	člen
Na tržnici ni dovoljeno prodajati kakršnihkoli alkoholnih pijač in blaga, ki se ga običajno ne prodaja na tržnicah.
16.	člen
Meso, perutnine, odojkov, kuncev in drugih malih domačih živali smejo prodajati prodajalci samo primerno embalirano na za to določenih prodajnih mestih in prostorih.
26! člen
Razstavljeno blago na tržnici mora biti vidno označeno s prodajno ceno.
Če je za posamezne vrste blaga s posebnimi predpisi določeno posebno označevanje, je prodajalec dolžan poteh določilih označiti.
27.	člen
Na zahtevo kupca mu mora prodajalec izstaviti račun za prodano blago.
28.	člen
Prodajalci so dolžni meriti in tehtati blago v enotah in z merili, ki so predpisana ali pa običajna za merjenje določenega blaga. Tehtnice morajo ustrezati predpisanim tehničnim pogojem in morajo biti pregledane ter žigosane.
29.	člen
Na zahtevo kupca je prodajalec dolžan izmeriti prodano blago s kontrolnimi merili, ki so praviloma last upravljalca tržnice.
30.	člen
Prekupčevanje na tržnici je prepovedano.
17.člen
Žive živali kot: perutnino, golobe, kunce in druge male domače živali smejo prodajati prodajalci samo na za to določenih prodajnih mestih, ločeno od živil in v primernih košarah ali kletkah. Živali je treba krmiti in napajati.
V.	SANITARNI POGOJI
31.	člen
Prodajalci so dolžni vzdrževati red in snago na svojih prodajnih mestih na tržnici.
Vse vrste odpadkov se mora odlagati le v smetnjake na tržnici.
32.	člen
Zaradi vzdrževanja reda in snage na tržnici je upravljalec tržnice dolžan:
—	namestiti zadostno število posod za smeti,
—	dnevno očistiti vse tržne površine.
VI.	PREVOZI NA TRŽNICI
33.	člen
Dovoz blaga na tržnico z motornimi vozili je dovoljen še eno uro po začetku tržnega časa.
34.	člen
Odvoz neprodanega blaga z motornimi vozili je dovoljen šele po poteku tržnega časa.
35.	člen
Dovoz in odvoz blaga z ročnimi vozički je dovoljen ves tržni čas.
36.	člen
Vodenje psov po tržnici je prepovedano.
VIL KONČNE DOLOČBE
37.	člen
Za izvajanje tržnega reda nu uzuici skrbi upravljalec tržnice s svojimi delavci. Pristojni inšpekcijski organi nadzorujejo poslovanje in promet blaga na tržnici po določilih tega tržnega reda in po drugih ustreznih predpisih.
38.	člen
Upravljalec tržnice sme odpovedati uporabo prodajnega mesta tistim prodajalcem, ki kršijo določila tega tržnega reda ter druge predpise, ki se nanašajo na poslovanje tržnice.
39.	člen
Prepovedano je tudi:
—	samovoljno oddajati najete prostore drugim uporabnikom,
—	prodajati blago po ulicah izven tržnega prostora razen v primerih iz prvega člena tega tržnega reda,
—	zastavljati prehode med stojnicami z embalažo in drugimi predmeti ali kako drugače ovirati normalno poslovanje na tržnici,
—	odmetavati odpadke ali kakorkoli onesnaževati okolje tržnice.
—	povzročati škodo na napravah tržnice,
40.	člen
Ta tržni red začne veljati naslednji dan, ko ga potrdi Skupščina občine Ptuj.
Tržni red se objavi v Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj.
V Ptuju, 8. okt. 1975
KOMUNALNO PODJETJE PTUJ z n. sol. o. TOZD KOMUNALNI SERVISI PTUJ, z n. sol. o.
Predsednica DS TOZD: Marija VUK
3.
4.
KRAJEVNA SKUPNOST Volilna komisija
HAJDINA
KRAJEVNA SKUPNOST Volilna komisija
KIDRIČEVO
POROČILO
volilne komisije Krajevne skupnosti Hajdina o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Hajdina.
Volilna komisija KS Hajdina objavlja po 63. členu statuta KS Hajdina in po 9. ČL zakona o referendumu (Uradni list SRS št 29-263/72), izid referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Hajdina, kije bil dne 21. decembra 1975 v Hajdini.
1.	Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom krajevne skupnosti Hajdina št. 352/75 z dne 27/11-1975 razpisan referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Hajdina (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št 15-143/75).
2.	Pri pregledu glasovalnega materiala in štetju glasovnic je komisija ugotovila, da je bil izid referenduma na posameznih glasovalnih mestih naslednji:
Zap. št	KRAJ -NASELJE	SKUPNO ŠTEVILO	nnTrr-A GLASOVALCEV	OD TEGA:	
glas. mesta		vpisa- nih	G la so-	7A“ „PRO- Neve- Nigla- valo	TI“ Ijavnih sovalo
1	2	3	4	5	6	7	8
1.	Draienci	357
2.	Gerečja vas	349
3.	Hajdoše	342
4.	Skorba	294
5.	Sp. Hajdina (G. d.)	250
6.	Slovenja vas	306
7.	Sp. Hajdina (PP)	201
8.	Sp. Hajdina (Z.p.)	225
9.	Zg. Hajdina (D. upok.) 244
10.	Zg. Hajdina (D. upok.) 221
317	259	48	10	40
333	190	136	7	16
300	183	89	28	42
284	183	97	4	10
192	147	42	3	58
271	190	77	4	35
178	112	66	—	23
205	135	65	5	20
216	141	64	11	28
.180	133	40	7	41
SKUPAJ:		2.789 2.476	1.673	724		79	313
3. Po navedenem izidu glasovanja,^ugotavlja komisija, daje za uvedbo krajevnega samoprispevka glasovalo naslednje število glasovalcev:				
St glasov mesta	KRAJ -NASELJE	Štev. vpis. glas.	Glasovalo za uvedbo kraj. samoprispevka	V odstotkih
1	2	3	4	5
1.	Dražena	357	259	72,5
2.	Gerečja vas	349	190	54,4
3.	Hajdoše	342	183	53,5
4.	Skorba	294	183	62,2
5.	Sp. Hajdina	250	147	58,8
6.	Slov. vas	306	190	62,1
7.	Sp. Hajdina	201	112	55,7
.8.	Sp. Hajdina	225	135	60,0
9.	Zg. H^dina	244	141	57,7
10.	Zg. Htjjdina	221	133	60,1
		2.789	1.673	60,0
ugem odstavku 9. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS, 72) pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani -se zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja vojaškega roka niso
4.	Po drugem odstavku 9. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS, št 29-263/7 glasovalci, ki se mogli udeležiti glasovanja.
Komisija je ugotovila, da je takih občanov na območju krajevne skupnosti Hajdina bilo po številu 225.
Glede na to ugotavlja komisija, da je bilo na referendumu 2.564 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 1.673 ali 65,3 %
Zaradi tega ugotavlja komisija v smislu 9. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS, št 20-263/72), daje referendum na območju Krajevne skupnosti Hsgdina uspet
POROČILO
volilne komisije Krajevne skupnosti Kidričevo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov za območje naselja Kungota KS Kidričevo.
Volilna komisija KS Kidričevo objavlja po 25. členu statuta KS Kidričevo in po 9. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), izid referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Kidričevo, ki je bil za naselje Kungota, dne 28. decembra 1975.
1.	Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom zbora delegatov krajevne skupnosti Kidričevo, z dne 2. decembra 1975 razpisan referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje delovnega programa krajevnega odbora naselja Kungota. Sklep je bil objavljen v Tedniku št 48/75 z dne 11. decembra 1975.
2.	Pri pregledu glasovalnega materiala in štetju glasovnic je komisija ugotovila, da je bil izid referenduma za naselje Kungota, KS Kidričevo naslednji:
SKUPNO ŠTEVILO
GLASOVALCEV:	OD TEGA:
Zap. št glasov; mesta	Kraj naselje	vpisa- nih	glaso- valo	,,ZA"	,,PROTI"	Neve- Ni gla-(javnih sova-glasov.	lo	
1	2	3	4	5	6	7	8
1.	Kungota	236	203	122	69	12	33
3.	Po navedenem izidu glasovanja, ugotavlja koipisija, daje za uvedbo krajevnega samoprispevka glasovalo naslednje število glasovalcev:
Štev. glas. mesta	KRAJ -NASELJE	Štev. vpis. glas.	Glasovalo za uvedbo kraj. samoprispevka	V odstotkih
1	2	3	4	5
1.	KUNGOTA	236	122	51,7
4.	Po drugem odstavku 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št 29-263/72) pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani -glasovalci, ki se zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja.
Komisija je ugotovila, da je takih občanov na območju krajevne skupnosti Kidričevo - naselja Kungota, bilo po številu 6.
Glede na to ugotavlja komisija, da je bilo na referendumu 230 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 122 glasovalcev ali 53,0%. Zaradi tega ugotavlja komisija v smislu 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, st 20-263/72), daje referendum za naselje Kungota, KS Kidričevo uspel.
Številka: OVK-R-184/75-1/4 Datum: 28. december 1975
Tajnik
volilne komisije PETROVIČ Živojin L r.
Namestnik: KOLARIČ Franc Lr.
Številka: 385/75	Clan-
Hajdina, dne 21. decembra 1975	MUHIC M^jdaLr.
Predsednik volilne komisije
Tajnik volilne komisije: ŠEGULA Jože 1. r.
KS Hajdina SEDIC Franc L r.
Clan:
CERNE Marija 1. r.
Predsednik volilne komisije KS KIDRIČEVO JABLOCNIK Maks U
5.	■
Na podlagi 1. in 2. Člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3-8/73) in 1. Člena zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 29-263/72) ter po 33. do 36. Členu statuta krajevne skupnosti Hajdina, je zbor delegatov krajevne skupnosti Hajdina na seji dne 19/1-1976 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje, sofinanciranje in redno vzdrževanje komunalnih objektov in ostalih potreb po programu krajevne skupnosti Hajdina
1.	Člen
V krajevni skupnosti Hajdina se na podlagi odločitve delovnih ljudi in obCanov na referendumu dne 21/12-1975 uvede krajevni samoprispevek (v nadaljnjem besedilu: samoprispevek). Samoprispevek se uvede v denarju za financiranje, sofinanciranje in redno vzdrževanje komunalnih objektov in ostalih potreb po programu odborov vaških skupnosti in krajevne skupnosti Hajdina.
2.	Člen
Samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1/2-1976 do 31/1-1981 leta.
3.	Člen
Samoprispevek v denarju znaša:
—	2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih obCanov;
—	2 % od zavezancev, ki prejemajo neto pokojnino, višjo od pokojnine z varstvenim dodatkom;
—	4 <70 od zavezancev, ki opravljajo obrtne storitve in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve;
—	6 % od katasterskega dohodka nezgodnih površin, za zavezance, ki imajo dohodke iz kmetijske dejavnosti;
—	1.000 din letno za zavezance — delavce, zaposlene v tujini.
4.	Člen
Zavezanci za plaCevanje samoprispevka so ob-Cani in delovni ljudje, ki imajo prebivališče na ob-moCju krajevne skupnosti Hajdina.
5.	Člen
S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 5.370.000 din. S temi sredstvi bo krajevna skupnost financirala, sofinancirala in vzdrževala po naslednjem programu:
1.	FINANCIRALA rekonstrukcijo krajevnih cest, ureditev telefonskega omrežja in cestne razsvetljave, zgraditev odlagališč smeti, ureditev prostorov in nabave opreme za potrebe krajevne skupnosti, ter za financiranje ostalih materialnih in nematerialnih potreb krajevne skupnosti.
2.	SOFINANCIRALA dejavnosti osnovne šole, ki neposredno vplivajo na izboljšanje uCnih, vzgojnih in življenjskih pogojev uCencev, zgraditev vodovodnega omrežja, ureditve gasilskih domov in nabave gasilsko tehniCne opreme, izgradnjo objektov za otroško varstvo, električnega omrežja nizke napetosti, transformatorjev, avtobusnih Čakalnic, osemenjevalnih postaj, ureditve vodnih tokov, ureditev športnih igrišC, za potrebe ljudske obrambe in civilne zašCite ter za izgradnjo stanovanjskega bloka in domov družbenopolitičnih organizacij.
3.	VZDRŽEVALA pokopališče, krajevne in poljske ceste, cestno razsvetljavo, zgradbe in prostore ter ostale komunalne objekte in naprave, ki so v upravljanju krajevne skupnosti.
6.	Člen
Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin obraCunava in odteguje izplačevalec dohodka oz. pokojnin ob izplačilu in ga nakazuje na raCun krajevne skupnosti Hajdina.
Samoprispevek, ki ga plaCujejo obCani, ki se z zasebnim delom ukvarjajo s kme-
tijstvom, obrtno ali drugo dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, odmerja in pobira davCna uprava skupščine obCine Ptuj v imenu krajevne skupnosti. Osnovo za odmero samoprispevka ugotavlja davCna uprava po predpisih, ki veljajo za odmero davkov in prispevkov.
7.	Člen
Svet krajevne skupnosti Hajdina je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po tem sklepu.
8.	Člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti samoprispevka v doloCenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za iz-te/javo davkov.
9.	Člen
Samoprispevka v denarju so oprošCeni obCani od socialnih podpor, minimalnih invalidnin ter drugih dohodkov glede katerih velja oprostitev po zakonu.
10.	Člen
Izjemoma sme svet krajevne skupnosti odloCiti, da se samoprispevek odpiše, Ce bi z izterjavo spravil v nevarnost oziroma onemogoCil preživljanje zavezanca in njegovih družinskih Članov.
11.	Člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo delila tako, da pripada vsakemu posameznemu naselju toliko sredstev, koliko jih bodo zbrali, s to razliko, da bodo odbori vaških skupnosti v imenu vseh vašCanov posameznega naselja sklenili s krajevno skupnostjo dogovor o financiranju in sofinanciranju potreb, ki so skupnega pomena, vendar najveC do 20 % iz zbranih sredstev posameznega naselja oz. vasi.
12.	Člen
Sredstva samoprispevka se smejo uporabiti le za tiste namene, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden oz. samo za financiranje programa iz
1.	Člena tega sklepa.
13.	Člen
O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi zakljuCni raCun, ki se predloži zboru delegatov krajevne skupnosti Hajdina v potrditev.
14.	Člen
Ta sklep zaCne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1/2-1976 daljs.
Številka: ks-10/76-1
Datum: 19/1-1976
Predsednik zbora delegatov KS
Jože Šegula, i. r.
6.
Na podlagi 4. Člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 2. Gena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), in 40. Genu statuta Krajevne skupnosti KidriCevo, je zbor delegatov Krajevne skupnosti KidriCevo na svoji redni seji dne 15. januarja 1976 sprejel
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov za naselje Kungota v Krajevni skupnosti KidriCevo.
I.
V krajevni skupnosti KidriCevo se za naselje Kungota na podlagi odločitve delovnih ljudi in obCanov na referendumu, dne 28. decembra 1975, uvede krajevni samoprispevek (v nadaljnjem besedilu: samoprispevek). Samoprispevek se uvede v denarju za sofinanciranje programa in sicer:
1.	rekonstrukcija nizkonapetostnega omrežja in izgradnja transformatorja,
2.	položitev prve plasti asfalta v dolžini 800 m x 5 m,
3.	izgradnja avtobusnega postajališča,
4.	cestna razsvetljava in vzdrževanje,
5.	urejanje in vzdrževanje otroškega igrišCa.
II.
Samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer: od leta 1976 do leta 1981.
III.
Samoprispevek v denarju znaša:
—	za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila, ki presegajo 1.000,— din meseCno, po stopnji 1 % od netto osebnih dohodkov.
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, po stopnji 2 % letno od katasterskega dohodka in od dohodka od gozdov (posekanega lesa).
—	za zavezance, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev, po stopnji 2 % od bruto osebnega dohodka ali davCne osnove;
—	za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 0,5 % od izplaCane pokojnine;
—	za zavezance, zaposlene v tujini, po pavšalnem letnem znesku 600.— din.
IV.
Zavezanci za samoprispevek so obCani, ki imajo stalno prebivališče na obmoCju krajevne skupnosti, naselje Kungota.
V.
S samoprispevkom bo zbranih 222.000,— din. S temi sredstvi bo krajevna skupnost financirala naloge iz sprejetega programa v naselju Kungota.
VI.
Samoprispevek od osebnega dohodka iz razmerja in pokojnin obraCunava in odteguje izplačevalec dohodka oz. pokojnine od izplaCil in ga nakazuje na žiro raCun krajevne skupnosti KidriCevo.
Samoprispevek, ki ga plaCujejo obCani, ki se z zasebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, odmerja in pobira davCna uprava Skupščine obCine Ptuj v imenu krajevne skupnosti KidriCevo. Osnovo za odmero samoprispevka ugotavlja davCna uprava po predpisih, ki veljajo za odmero davkov in prispevkov.
VIL
Svet krajevne skupnosti KidriCevo je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del v tem sklepu. Denarna sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka so strogo namenska.
Za zbiranje in uporabo sredstev iz krajevnega samoprispevka skrbi poseben na zboru obCanov izvoljen kontrolni odbor.
VIII.
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti samoprispevka v doloCenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
Samoprispevka v denarju so oprošCeni obCani od dohodkov, glede katerih velja oprostitev po zakonu.
Izjemoma sme svet krajevne skupnosti odloCiti, da se samoprispevek odpiše, Ce bi se z izterjavo spravilo v nevarnost preživljanje zavezanca in njegovih družinskih Članov.
X.
O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi obraCun, ki se predloži v potrditev zboru delegatov krajevne skupnosti KidriCevo.
XI.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Predsednik zbora delegatov Franc KLEMENČIČ, 1. r.
7.
Na podlagi 1. in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS 5t. 3-8/73) in 1. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29-263/72) ter 27. člena statuta Krajevne skupnosti Ivanjkovci, je zbor delegatov Krajevne skupnosti Ivanjkovci na seji, dne 9. januarja 1976 sprejel
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih In družbenih objektov na območju krajevne skupnosti Ivanjkovci
1.
V krajevni skupnosti Ivanjkovci se na podlagi odločitve občanov na referendumu, dne 28. 12. 1973 uvede krajevni samoprispevek (v nadaljnjem besedilu: samoprispevek). Samoprispevek se uvede v denarju za izvedbo programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov ter drugih dejavnosti na območju krajevne skupnosti Ivanjkovci.
izplačilu in ga nakazuje na žiro račun krajevne skupnosti mesečno.
Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom bavijo s kmetijsko dejavnostjo, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo ter intelektualnimi storitvami, odmeri svet krajevne skupnosti po predhodni sestavi seznama obvez zavezancev in ga razgrne na vpogled zavezancem v prostorih krajevne skupnosti za čas 13 dni zaradi dajanja pripomb ter o tem obvesti zavezance z javnim razglasom. Po preteku roka dajanja pripomb odmeri svet krajevne skupnosti vsakemu zavezancu krajevni samoprispevek in o tem obvesti zavezanca do konca februarja vsakega leta.
Delavce, zaposlene v tujini, obvesti svet KS s posebnim dopisom o samoprispevku in ga le-ti nakazujejo na žiro račun krajevne skupnosti.
7.
Svet krajevne skupnosti Ivanjkovci je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po tem sklepu.
8.
Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti plačila samoprispevka v določenem roku, to je do dne 30. junija tekočega leta, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
9.
Sredstva prispevka se smejo uporabiti le za tiste namene, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden.
Samoprispevek se uvaja za dobo petih let in sicer od 1. februarja 1976 do 31. januarja 1981.
SAMOPRISPEVEK V DENARJU ZNAŠA:
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, po stopnji 10 % letno od ka-tasterskega dohodka,
—	za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, po stopnji 1,5 % mesečno od neto osebnega dohodka,
—	za zavezance, ki imajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 1,5 % za vsak mesec,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti, drugih gospodarskih dejavnosti ali intelektualnih storitev, po stdpnji 2 % od bruto osebnega dohodka ali davčne osnove,
—	od zaposlenih v inozemstvu 1.000 dinarjev letno.
4.
Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Ivanjkovci.
10.
Samoprispevka v denarju so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin in minimalnih pokojnin ter od otroškega dodatka, pomoči za šolanje, od štipendij, vajeniških nagrad, regresa za stanarino in od dohodkov glede katerih velja oprostitev po zakonu.
Izjemoma sme zbor delegatov krajevne skupnosti odločiti, da se dolg na samoprispevek v celoti ali delno odpiše, oz. v izjemnih primerih odloži plačilo za določen čas, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
11.
O uporabi sredstev samoprispevka se vsako leto sestavi program del in zaključni račun, ki se predloži zboru delegatov krajevne skupnosti v potrditev.
Morebitni višek dohodka samoprispevka, navedenega v tem sklepu, se lahko uporabi tudi za druge namene, ki niso našteti, v krajevni skupnosti po predhodnem sklepu delegatov zbora krajevne skupnosti.
12.
5.
S samoprispevkom bo zbranih 1,415.000 dinarjev. S temi sredstvi bo krajevna skupnost financirala in sofinancirala naslednji delovni program:
1.	Rekonstrukcijo cest IV. reda in sofinanciranje pri asfaltiranju cest III. reda.
2.	Izgradnjo mostov, nabavo cestnih pro-pustov in vzdrževanje že obstoječih cest.
3.	Ureditev in vzdrževanje pokopališča.
4.	Udeležba pri dograditvi dvorane Ivanjkovci ter zadružnega doma v Žerovincih.
5.	Sofinanciranje SLO in civilne zaščite.
6.	Pomoč društvom in organizacijam, sociala, otroško varstvo in prispevek za dan ostarelih občanov.
7.	Sofinanciranje skupnih materialnih potreb KS, strokovnega kadra in vzdrževanje KS.
8.	Sofinanciranje elektroenergetskega sistema, vodovoda in telefona.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1.2.1976 dalje.
Številka: 5/76 Datum: 9/1-1976
Predsednik
zbora delegatov krajevne skupnosti:
Jože SLAVINEC, 1. r.
6.
Samoprispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin obračunava in odteguje izplačevalec dohodka oziroma pokojnin ob
8.
Na podlagi 1. in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS štev. 3-8/73) ter 35. in 36. člena statuta Krajevne skupnosti Grajena, je zbor delegatov Krajevne skupnosti Grajena na seji dne 16. 1. 1976 sprejel
SKLEP
o spremembi sklepa o uvedbi samoprispevka za sofinansiranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov na območju Krajevne skupnosti Grajena,
I.
II.	točka sklepa o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in druph objektov na območju krajevne skupnosti Grajena (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj štev. 15-141/75) se spremeni tako, da se glasi:
..Samoprispevek se uvede za dobo petih let."
II.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: ll/G-1976
Datum: Grajena, dne 20/1-1976
Predsednik
zbora delgatov krajevne skupnosti:
Bogomir VAUPOTIČ l.r.
POPRAVEK
«
Uradnega vestnika občin Ormož in Ptuj št. 1, z dne, 8. januaija 1976
Pri pregledu Uradnega vestnika občin Ormož in Ptuj, ki ima letnico XII., z datumom 8. januar 1976, številka 1, smo ugotovili, da je pri postavitvi te številke Uradnega vestnika prišlo do pomote glede letnice, datuma in številke. Zato dajemo naslednji
POPRAVEK
V glavi Uradnega vestnika občin Ormož in Ptuj mora namesto besedila: , Leto XII, Ptuj dne 8. januarja 1976, številka 1," pravilno stati: „Leto XI, Ptuj, dne 30. decembra 1975, številka 17."
Odgovorni urednik: Marica FAJT, dipl, prav. L r.
V odloku o zaključnem računu proračuna in rezervnega sklada (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj št 16-145/75) je bila pri primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato dajem po 3. odst. 175 ČL začasnega poslovnika št. 02-1/1974, z dne 29/4-1974 sledeči
POPRAVEK
V ,,pregledu dohodkov in razporeditvi dohodkov po proračunu občine Ormož za leto 1974' mora pod IX pri dejavnostih krajevnih skupnosti v koloni „Po rebalansu proračuna" namesto zneskaS5.200, biti pravilno znesek 55.800.
Sekretar
skupščine občine Ormož Milan VICAR L r.
Pri primerjanju z izvirnikom se je ugotovilo, da stà v besedilu statuta Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in statuta Samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom, objavljena v ,,Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj” št. 15/75, bili zamenjani besedili 16. in 17. člena, zato dajemo
POPRAVEK
I.
Statuta Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu
16. člen statuta se pravilno glasi:
,,Upravni odbor ima naslednje pristojnosti:
1.	izvršuje sklepe zbora delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
2.	pripravlja srednjeročni program za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in plan letne realizacije programa in skrbi za njegovo izvrševanje,
3.	predlaga finančni načrt in zaključni račun solidarnostnega sklada v potrditev zboru delegatov in skrbi za izvrševanje finančnega načrta,
4.	predlaga zboru delegatov program potrebnih sredstev za subvencioniranje stanarin in rešuje vloge občanov,
5.	pripravi spremembe in dopolnitve odlokov občinske skupščine z delovnega področja samoupravne enote za družbeno pomoč v stano-
upravičenim do
delne nadomestitve stanarin,
7. razpisuje natečaje za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih, zgrajenih iz sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in sestavi prednostno listo upravi-
vanjskem gospodarstvu,
6. izdaja odločbe občanom.
čencev ter na osnovi potrjene prednostne liste izdaja upravičencem odločbe in določa politiko gradnje najemnih stanovanj določene kategorije občanov,
8.	pripravi statut in druge splošne akte, ki jih sprejema zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
9.	imenuje stalne ali začasne komisije,
10.	sodeluje z upravnim odborom samoupravne enote za graditev stanovanj,
11.	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti zbor delegatov ali za katere je pristojen po določbah samoupravnega sporazuma, statuta SSS, tega statuta ali drugega splošnega akta samoupravne enote.”
17. člen statuta se pravilno glasi:
,,Upravni odbor dela na sejah.
Seje sklicuje in vodi predsednik upravnega odbora. Upravni odbor sklepa veljavno, če je na seji navzočih večina članov upravnega odbora. Sklepi upravnega odbora so veljavni, če je zanje glasovala večina navzočih delegatov.
Z večino glasov vseh članov upravnega odbora:
—	sprejema predlog prednostne liste upravičencev stanovanj, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi za družbeno pomoč,
—	predlog finančnega načrta in zaključnega računa.”
II.
Statuta Samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom
>	16. člen statuta se pravilno glasi:
upravne, enote za gospodarjenje s stanovanjskim skladom.
,.Upravni odbor ima naslednje pristojnosti:
— izvršuje sklepe zbora delegatov samo-
—	pripravlja programe za gospodarjenje s stanovanjskim skladom,
—	skrbi za učinkovito organizacijo gospodarjenja s skladom stanovanjskih hiš,
—	organizira evidenco sredstev sklada stanovanjskih hiš,
—	sprejme predlog finančnega načrta in zaključnega računa,
—	sprejme predlog o delitvi stanarine za tekoče in investicijsko vzdrževanje, za revitalizacijo in upravljanje s skladom hiš in ga pošlje v potrditev,
—	sprejme predlog o višini najemnine za poslovne prostore v družbeni lastnini,
—	sprejme prednostno listo upravičencev do stanovanj v stanovanjskem skladu,
—	pripravi splošne akte, ki jih sprejme zbor delegatov,
—	imenuje stalne ali začasne komisije,
—	sodeluje z upravnima odboroma obeh samoupravnih enot,
—	opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti zbor delegatov ali za katere je pristojen po določbah samoupravnih aktov skupnosti.”
17. člen statuta se pravilno glasi:
,.Upravni odbor dela na sejah.
Seje sklicuje in vodi predsednik upravnega odbora. Upravni odbor sklepa veljavno, če je na seji navzočih večina članov upravnega odbora.
•Sklepi upravnega odbora so veljavni, če je zanje glasovala večina navzočih delegatov.
Z večino glasov vseh članov upravnega odbora: sprejme prednostno listo upravičencev do stanovanj v družbeni lastnini na katerih ima razpolagalno pravico samoupravna enota za gospodarjenje.”
Stanovanjski servis Ptuj p. o.
21. januarja 1976
Uradni vertnlk občbi Ormož In Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, in to v četjtek. Cena posameznega izvoda 1 dinar. Naročniki Tednka ga prejemajo brezplačno. Izdajatelj redakcija Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež urednBtva Ptuj, Srb dii trg 1/1. Tiska časoptano grafično podjetje ..Mariborski tisk", Svetozarevska 14, Maribor.
OSNUTKI
SAMOUPRAVNIH
SPORAZUMOV
V prejšnji številki Tednika smo objavili razgovor s predsednikom izvršnega sveta skupščine občine Ptuj Franjom GNILŠKOM o samoupravnih sporazumih, ki jih je obravnaval izvršni svet.
Danes objavljamo te samoupravne sporazume s pripadajočimi obrazložitvami z namenom, da se čim širši krog občanov neposredno seznani z vsebino teh sporazumov in z družbenimi nalogami, ki jih bomo s sprejetjem sporazumov rešili v naši občini. Ge tu za pomembne in nujne naloge, kakor je financiranje razvoja cestnega gospodarstva v občini in modernizacijo cest, za širitev vodovodne mreže na območju Slovenskih goric in Ptujskega polja, za izvedbo načrta o čiščenju in odvajanju odpadnih voda v podjezje elektrarne SD 2, nujno potrebne investicije za gradnjo gasilskega doma v Ptuju, nadalje za izvedbo oziroma gradnjo druge faze turistično-gostinskega centra in krajevnih skupnosti občine Ptuj za leto 1976. Gre torej za nujne pomembne naloge, ki bodo odločilno vplivale na nadaljnji razvoj občine Ptuj in to posebno na manj razvita območja Slovenskih goric in Haloz.
Ti osnutki sporazumov bodo šli v javno razpravo kot „paket“, ko jim bodo priloženi še drugi dogovori o skupni in splošni porabi in bodo o njih odločali delovni ljudje v delovnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
S tem pristopom se letos prvič v popolnosti uresničujejo načela, po katerih o celotni družbeni reprodukciji in delitvi dohodka, odločajo delavci združenega dela.
Samoupravni sporazum
o združevanju sredstev za financiranje razvoja cestnega gospodarstva v občini Ptuj
za leto 1976
I. UVODNE DOLOČBE	10. člen
1.	člen
Z namenom, da se zagotovi nemoten razvoj cestnega gospodarstva, se podpisniki tega samoupravnega sporazuma dogovorijo, da sprejmejo priložen letni program razvoja cestnega gospodarstva za leto 1976 in da istočasno določijo medsebojne pravice in obveznosti, ki izhajajo iz predloženega programa razvoja cestnega gospodarstva tako, da bi se zagotovila nemotena izvedba letnega programa po vsebini in obsegu na območju Lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj.
2.	člen
Podpisniki tega sporazuma so vsi ustanovitelji Lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj.
II.	OSNOVNE LETNEGA PROGRAMA
3.	člen
Letni program razvoja cestnega gospodarstva za območje Lokalne skupnosti za ceste je zgrajen na naslednjih finančnih osnovah:
1.	Celokupna potrebna sredstva za izvedbo letnega programa so predvidena v višini 16.700.000 din.
2.	Predvidena sredstva se porabijo za naslednje nalo-
ge:a) Funkcionalni izdatki LSC	500.000
b)	Vračilo kreditov in obresti	2.200.000
c)	Sofinanciranje vzdrževanja križišč
lokalnih cest z železnico (obveznosti po zakonu)	400.000
č) Redno vzdrževanje 300 km makadam, lokalnih cest	3.000.000
d)	Nabava signalizacije	200.000
e)	Vzdrževanje — ojačanje asfaltiranih lokalnih
cest-------km	2.000.000
0 Asfaltiranje makadamskih lokalnih cest na relaciji
Trnovska vas—Vitomarci6km	3.600.000
Pacinje—Velovlak 2 km	1.200.000
Zakl—Podlehnik 2 km	1.200.000
Podleže—Sestrže2km	1.200.000
g) Sofinanciranje regionalnih cest na območju občine
Videm—Lukovec 2 km	1.200.000
Skupaj:	16.700.000
lil. ZAGOTOVITEV FINANCIRANJA
4.	člen
Za izvedbo programa del po 3. členu tega sporazuma se zagotovijo sredstva po naslednji finančni konstrukciji:
1.	Redni dohodki LSC	9.000.000
2.	Sofinanciranje krajevnih skupnosti na območju katerih se izvajajo dela modernizacije cest — 20 %
predračunske vrednosti del (50 %)	1.980.000
3.	Združena sredstva temeljnih organizacij združenega
dela v višini 1,8 % ostanka dohodka za leto 1975	4.200.000
5.	člen
Temeljne organizacije združenega dela soglašajo, da se potrebna manjkajoča sredstva v višini 4.200.000 din za financiranje letnega programa cestnega gospodarstva za leto 1976 po 3. členu tega sporazuma združujejo s tem sporazumom, brez obveznosti vračanja, v višini 1,8 % ostanka dohodka in pospešene amortizacije po zaključnem računu za leto 1975.
6.	člen
Krajevne skupnosti zagotavljajo svoj delež pri konkretni akciji cest na njihovem območju.
7.	člen
Temeljne organizacije združenega dela se zavezujejo, da odvedejo svoj delež po 4. členu tega sporazuma v 30 dneh po sprejetju zaključnega računa za leto 1975.
8.	člen
Temeljne organizacije združenega dela ugotove in obračunajo svoj prispevek na podlagi zaključnega računa za leto 1975.
9.	člen
Temeljne organizacije združenega dela se obvezujejo plačati zbrana
sredstva na račun Lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj štev. —--:---
---z navedbo namena nakazila: ..združevanje sredstev gospodarstva za
financiranje razvoja cestnega gospodarstva za leto 1976”.
\_____________________________' __________________________________________
Sredstva, ki se bodo zbrala v znesku, večjem od predvidenega v tem sporazumiijse vrnejo združevalcem.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
I
11.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki temeljnih in drugih organizacij združenega dela, velja pa za leto 1976.
12.	člen
Spori, ki bi nastali vsled kršenja določil tega samoupravnega sporazuma se prvenstveno rešujejo potom notranje arbitraže, v katero vsaka stranka imenuje dva predstavnika.
Če se kršitev sporazuma ne da odpraviti po tej poti, se predloži sporna zadeva v rešitev pristojnemu gospodarskemu sodišču.
OBRAZLOŽITEV
1.	UVOD
Pospešeni razvoj gospodarstva, predvsem grad nja proizvodnih objektov na novih lokacijah, je v vse večji meri odvisen od ugodnih prostorskih pogojev, med katere nedvomno spada tudi dobra prometna ovezava. Urejeno cestno omrežje bo pozitivno vplivalo tudi na razvoj metijstva, predvsem pa bo dalo povsem nove možnosti za razvoj turizma in gostinstva.
Občina Ptuj s 643 km kategoriziranih cest spada med občine z najgostejšim cestnim omrežjem v Sloveniji. To gostoto pogojuje konfiguracija terena ter raztresena poseljenost predvsem v Slovenskih goricah in Halozah.
Osnovo programa predstavlja pospešena modernizacija lokalnih, regionalnih in krajevnih cest na manj razvitih področjih naše občine v Halozah in Slovenskih goricah. V planiranem obdobju se lokalna skupnost pojavlja tudi kot nosilec, modernizacije regionalnih cest (tistih, ki v srednjeročnem programu Republiške skupnosti za ceste niso zajeti, Republiška skupnost za ceste pa jih je pripravljena sofinancirati do 5 0 %) ter krajevnih cest. Program, s sedanjimi viri financiranja dejavnosti Lokalne skupnosti za ceste ni pokrit, zato bomo morali s samoupravnim sporazumom zagotovitidodatne vire.
2.	ANALIZA PRETEKLEGA OBDOBJA
Cestna dejavnost je v preteklem obdobju doživela tako velik razmak, da je povsem pravilno, dajo obravnavamo ločeno od ostalih komunalnih dejavnosti. Cestni sklad občine Ptuj je bil ustanovjen 26/4-1970. Vendar se na področju cestnega gospodarstva pojavijo nove oblike dela šele 9. maja 1972, ko se je konstituirala skupščina cestnega sklada občine Ptuj. To leto pomeni prelomnico obravnavanja cestne problematike predvsem s stališča angažiranja sredstev krajevnih skupnosti za pospešeno modernizacijo cestnega omrežja, ki spada med eno najgostejših v Slovertiji, saj znaša gostota cestnega omrežja v občini 1.04 km na 100 ha površine, medtem ko znaša republiško poprečje
0.642 km/100 ha. Razen velike gostote omrežja obremenjuje naše cestno gospodarstvo tudi tehnično stanje cest Večino cestnega omrežja v občini predstavljajo gramozna vozišča, ki so velika ovira za hitrejši razvoj občine. Po prekategorizaciji je bilo stanje cestnega omrežja v občini leta 1972 naslednje:
	skupna dolžina	dolžina modemiz.	% modemiz.
magistralne ceste	23.690	23.690	100
regionalne ceste	125.733	18.000	14,31
lokalne ceste	476.000	28.000	5,88
kategoriz. ceste skupaj	625.423	69.690	11,14
Pravilna politika cestnega sklada občine Ptuj, ki si je zastavil svoje naloge v programu dela za obdobje 1972 - 1976, je že v letu 1972 pokazala prve rezultate. Velika pripravljenost krajevnih skupnosti, predvsem pa občanov samih, je podvojila sredstva namenjena za modernizacijo cest.
Delež sofinanciranja modernizacije cest je znašal v ekonomsko močnejših krajevnih skupnostih tudi 60% in več. Ker je bU obseg modernizacij pogojen s soudeležbo krajevnih skupnosti, je povsem razumljivo, da so se dela izvajala predvsem na območju ekonomsko močnejših krajevnih skupnosti, t j. na Dravskem in Ptujskem polju. V tem obdobju je bila dograjena tudi cesta Ptuj-Macelj, ob sofinanciranju Cestnega sklada občine Ptuj, krajevnih skupnosti in republiške skupnosti ža ceste pa so bile modernizirane tudi nekatere regionalne ceste.
r
magistralne	1972 18,421	1973	1974	Skupaj 18,421
regionalne	—	9	5,7	14,7
lokalne	52.325	16,500	34,700	103,525
skupaj	70,746	25,500	38,100	136,646
novozgrajena magistralna cesta Ptuj-Macelj.
Tako, da je stanje kategoriziranih cest v občini Ptuj leta 1974 naslednje:
	skupna dolžina	dolžina mo-derniz. cest	%
magistralne	41,111	*	41,111	100
regionalne	125,733	32,700	26
lokalne	476,000	131,525	27,63
skupaj	642,844	205,036	31,89
Drugi del programa modernizacije lokalnih cest predstavlja novo načrtovanje in zajema predvsem ceste, ki so prometno važnejše:
Zap.			
št		odsek	dolž. v km
L	12/a	Vitomarci-Gabernik	6,0 km
Z	16/a	Desenci-Florjan (po odsekih	7.0 km
3. 4.	7/a 7/b	Dornava-Savci (po odsekih) Žamenci-obč. meja	2,6 km 4,0 km
5.	14/a	Juršinci-Gomila	3,0 km
6.	7/č	Mostje-Hlaponci	1,4 km
7.	31/a	Podlehnik-Zavrč	10,0 km
8.	35 a	Dobrina-Kozminci	3,0 km
9.	32 a	Koz minci- Pod lehnik	6,0 km
10.	37 a	Podlože-Sestrže	4,0 km
		skupaj:	47,0 km
Program modernizacije lokalnih cest v obdobju 1976-1980 obsega skupaj 69,3 km cest.
Velik obseg modernizacije lokalnih cest pa ima tudi svoje negativne strani. Modernizacija cestnega omrežja se je izvajala predvsem na Ptujskem in Dravskem polju, mar? v Halozah in skoraj nič v Slovenskih goricah. Zaradi angažiranja sredstev v modernizacijo cest pa je bilo tudi močno prizadeto redno vzdrževanje makadamskih vozišč.
Če razdelimo občino na Dravsko in Ptujsko polje, Haloze ter Slovenske gorice potem je pregled moderniziranih cest naslednji:
3,2 REGIONALNE CESTE
Modernizacija regionalnih cest, ki niso zajete v srednjeročnem programu Republiške skupnosti za ceste, predstavlja nadaljevanje uspešne prakse, ki smo jo začeli leta 1973 z modernizacijo ceste Ptuj-Grajena in nadaljevali v letu 1974 in 1975 z modernizacijo ceste Videm-Leskovec.
V planskem obdobju bomo modernizirali naslednje regionalne ceste:
	do leta	1972	1973	1974	skupaj	Zap. št.	Štev. cest	Odsek	dolž. v km
Dravsko-polje Ptujsko polje Haloze Slovenske gorice	12.000 11.000 5.000	28.177 16.618 5.226 2.304	7.300 3.200 6.000	9.600 16.500 4.300 4.300	57.077 47.318 20.526 6.604	1. 2. 3.	11/337 11/337 11/346	Videm-Leskovec Lešje-Majšperk Stoperce	4,0 U i,5 7.0 km
Sedanja vrednost del pri modernizaciji lokalnih cest znaša 65,762.500 din.
3.	Program lokalne skupnosti za obdobje 1976-1980 3,1 Lokalne ceste •
Srednjeročni program modernizacije lokalnih cest je razdeljen oziroma sestavljen iz dveh delov:
Prvi del vsebuje nerealizirani program modernizacije cest za obdobje . 1973-1977, ki je bil realiziran v dolžini 43,7 km oziroma 64 %.
Iz nerealiziranega dela že sprejetega programa izhaja, da moramo v letih 1976 in 1977 modernizirati naslednje odseke lokalnih cest:
	št ceste■	odsek	dolž. v km
1.	10/a	Tmovskavas-Vitomarci	6,0 km
2.	16/a	Pacinje-Zg. Velovlak	3,0 km
3.	16/a	Muretinci-Borl in Pacinjc-Dornava	2,0 km
4.	16/a	Cirkulane-Medribnik	3,0 km
5.	31/a	Cirkulane—Leskovec	3,0 km
6.	32/b	Podlehnik-Gorca	3,3 km
7.	46/a	Sela-Apače	2,0 km
			22,3 km
4.	FINANCIRANJE LOKALNE SKUPNOSTI ZA CESTE V OBDOBJU 1976-80 Potrebna sredstva
L Funkcionalni izdatki strokovnih služb in LSC
2.	Vračilo kreditov in obresti 3.Sofinanciranje vzdrž. križišč cest z želcznico
4.	Redno vzdrževale lokalnih cest
5.	(položitev asfaltbctonov) (Vzdrž. mod. cest)
6.	Modernizacija lokalnih cest (69 km)
7.	Modernizacija regionalnih cest (7 km)
2.500.000
5.500.000 2.000.00
15.000.	000
10.000.	000 41.400.000
4.200.000
Skupaj:
78.600.000
Viri sredstev:
1.	Dosedanji dohodki LSC	45.000.000
2.	Sredstva KS (samoprispevek)
(20% do 50 % modernizacij) (6+7)	11.400.000
3.	Sredstva RSC (33 % modernizacij) (7)	j 1.400.000
4.	Sredstva zagotovljena s samoupravnim sporazumom	20.800.000
Skupaj:	7R.600.000
Za izvedbo srednjeročnega programa sklenejo organizacije združenega dela samoupravni sporazum, s katerim bodo združevale sredstva za razvoj prometne infrastrukture v občini.
Samoupravni sporazum
o združevanju sredstev za finansiranje izgradnje regionalnega vodovoda ..Slovenske gorice" v letu 1976 kot sestavnemu delu programa izgradnje regionalnega vodovoda za obdobje 1976-1980
L UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Z namenom, da se zagotovi usklajen razvoj manj razvitih območij v občini Ptuj, se podpisniki tega samoupravnega sporazuma dogovorijo, da sprejmejo v tem sporazumu objavljen srednjeročni program izgradnje regionalnega vodovoda ,,Slovenske gorice” in o zagotovitvi sredstev za realizacijo programa v letu 1976.
II. OSNOVE SREDNJEROČNEGA PROGRAMA ZA OBDOBJE 1976—1980
—	paralelni cevovod Skorba — vodohram Nova vas kot vir vode za napajanje območja na levem bregu Drave
—	primarni vod Nova vas—Podvinci—Pacinje— Juršinci s pripadajočimi objekti in odcepi
—	vodohram v Npvi vasi
3.	člen
Investicijo iz 2. člena tega sporazuma financirajo:
—	Zveza vodnih skupnosti SRS:
—	Območna vodna skupnost,,Drava”
—	po tem sporazumu združeni investitorji v občini Ptuj Skupaj:
12.573,526
30.426.474
3.000.000
11.500.000
11.500.000
23.000.	000
46.000.	0ÒÓ
2.	člen
Srednjeročni program izgradnje regionalnega vodovoda ,,Slovenske gorice” predvideva izgradnjo primarnega omrežja s pripadajočimi objekti v investicijski vrednosti 46.000.000 din. V okviru te investicije bodo zgrajeni naslednji objekti:
III.	OSNOVE PROGRAMA ZA LETO 1976 IN ZAGOTOVITEV FINANCIRANJA
4.	člen
Podpisniki tega sporazuma se dogovorijo, da združujejo sredstva v
_________________________________________________y
letu 1976 za realizacijo naslednjega programa:
— izgradnja paralelnega cevovoda Skorba — vodohram
Nova vas	12.573.526
— primarni vod vodohram Nova vas—Pacinje (3000 m)	4.434.000
Skupaj:	17.007.526
V obliki naslednje finančne konstrukcije:
1.	Komunalni sklad občine Ptuj	3.400.000
2.	Zveza vodnih skupnosti in Območna
vodna skupnost,,Drava”	2.800.000
3.	Zavezanci po posebnih pogodbah
(DEM, KS Ptuj, KS Hajdina in KS Rogoznica)	5.000.000
4.	Po tem sporazumu združena sredstva temeljnih organizacij združenega dela v višini 2 % ostanka
dohodka in pospešene amortizacije	4.807.526
Razliko do investicijske vredosti 2.000.000 din predstavlja vrednost dela mladinskih delovnih brigad, ki bodo izvajale zemeljska dela.
5.	člen
Temeljne organizacije združenega dela soglašajo, da se potrebna manjkajoča sredstva iz 4. točke 4. člena tega sporazuma v višini 4.807.526 din za financiranje programa izgradnje regionalnega vodovoda ,,Slovenske gorice” v letu 1976 združujejo, brez obveznosti vračanja v višini 2 % od ostanka dohodka in pospešene amortizacije po zaključnem računu za leto 1975.
6.	člen
Temeljne organizacije združenega dela se zavezujejo, da odvedejo svoj delež po 5. členu tega sporazuma v 30 dneh po sprejetju zaključnega računa za leto 1975.
7.	člen
Temeljne organizacije združenega dela ugotove in obračunajo svoj prispevek na podlagi zaključnega računa za leto 1975.
8.	člen
Temeljne organizacije združenega dela se obvezujejo plačati svoj delež na račun Komunalnega sklada občine Ptuj štev. ... z navedbo namena nakazila: združevanje sredstev gospodarstva za financiranje izgradnje regionalnega vodovoda,,Slovenske gorice” v letu 1976.
9.	člen
Sredstva, ki se bodo zbrala v znesku, večjem od predvidenega v tem sporazumu, se vrnejo združevalcem.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
10.	člen
Ta sporazum začne veljati ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki temeljnih in drugih organizacij združen ga dela, velja, pa za leto 1976.
11.	Člen
Spore, ki bi nastali vsled kršenja določil tega samoupravnega
-	N
sporazuma se prvenstveno rešujejo potom notranje arbitraže, v katero vsaka stranka imenuje dva predstavnika.
Če se kršitev sporazuma ne da odpraviti po tej poti, se predloži sporna zadeva v rešitev pristojnemu gospodarskemu sodišču.
OBRAZLOŽITEV
samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje izgradnje regionalnega vodovoda ,.Slovenske gorice” v letu 1976
V	letu 1971 je bila izdelana študija vodooskrbe Dravskega polja, zahodnega dela Haloz (Majšperk) in srednjega dela Haloz (Podlehnik). Obseg del, ki jih je predvidevala ta študija je bil realiziran v primarni izvedbi v letu 1975.
Februarja 1975 je bila izdelana študija vodooskrbe Ptujskega polja, Slovenskih goric in vzhodnih Haloz, tako da imamo študijsko obdelavo vodooskrbe celotnega območja občine Ptuj.
Izvedba primarnega omrežja na Ptujskem polju, v Slovenskih goricah in vzhodnih Halozah predstavlja investicijo preko 100.000.000 din.
Srednjeročni program, oziroma njegov osnutek predvideva v obdobju 1976—1980 izgradnjo primarnih vodov s pripadajočimi objekti v višini
46.000.	000 din. Polovico teh sredstev bosta zagotovili Zveza vodnih skupnosti SRS in Območna vodna skupnost Drava, polovico v višini
23.000.	000 din pa združeni investitorji v občini Ptuj. Dela bodo izvajale mladinske delovne brigade.
V	okviru investicije 46.000.000 din se bodo zgradili naslednji objekti:
—	paralelnicevovodSkorba —vodohram	Nova vas	12.573.520
—	vodohram Nova vas	3.000.000
—	primarni vod Rogoznica—Podvinci—Pacinje
Juršinci s pripadajočimi objekti	30.426.474
Neodvisno od tega programa se bo v letu 1977 zgradila južna veja regionalnega vodovoda Rogoznica—Markovci—Bukovci—Stojnci—Formin v vrednosti 18.700.000 din. To gradnjo bodo pretežno financirale Dravske elektrarne Maribor z namenom, da sanirajo posledice padca vode vsled izgradnje HE SD2. Vodovodno omrežje bo zgrajeno tudi v obdravskem predelu KS Zavrč, ki se bo priključilo na Varaždinski vodovod.
V	letu 1976 moramo zgraditi paralelni cevovod Skorba — vodohram Nova vas. Ta cevovod predstavlja vir vode za levi breg Drave, ki nima zadostnih količin talne vode.
Izgradnja paralelnega cevovoda predstavlja investicijo 12.573.526,75
din.
V	letu 1976 se mora položiti tudi primarni vod Rogoznica—Pacinje v dolžini 3000 m. Ta cevovod poteka po ali ob regionalni cesti 11/360 Ptuj—Žihlava, ki se bo v naslednjem obdobju modernizirala. Gospodarnost pri izgradnji infrastruktur nam narekuje, da položimo cevovod pred modernizacijo ceste.
Prva etapa primarnega omrežja v smeri Slovenskih goric predstavlja investicijo v višini 4.434.000 din.
Podrobnosti finančne konstrukcije so razvidne iz samega osnutka samoupravnega sporazuma.
Samoupravni sporazum
o sofinanciranju projekta »čiščenje in odvajanje odpadnih vod mesta Ptuj v podjezje HE SD 2"
I. UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Z namenom, da se omogoči izgradnja projekta čiščenje in odvajanje odpadnih vod mesta Ptuja in zagotovi delež občine Ptuj pri investiciji, se podpisniki tega samoupravnega sporazuma dogovorijo in sprejmejo program izgradnje objektov čiščenja in odvajanja odpadnih voda mesta Ptuja po predloženem investicijskem programu.
2.	člen
Podpisniki tega sporazuma so vsi onesnaževalci voda v občini Ptuj, ki bodo po izgradnji in pričetku obratovanja čistilne naprave oproščeni plačevanja vodnega prispevka za onesnaževanje voda.
II. OSNOVE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA
3.	člen
Realizacija projekta ..čiščenje in odvajanje odpadnih voda mesta Ptuja v podjezje HE SD2” predstavlja investicijo za naslednje objekte:
1.	glavni zbiralniki	8.556.636
2.	sifon pod Dravo	5.447.200
3.	čistilna naprava
a)	gradbena dela	15.783.805
b)	gradbena oprema in obrt. dela	3.939.936
c)	pogonska oprema	9.885.463
4.	zunanji vodi in objekti	1.910.000
5.	povišan energetski p: spevek	697.808
6.	drugi stroški	5.097.512
SKUPAJ:	51.318.361
4.	člen
Projekt,,čiščenje in od- ajanje odpadnih voda mesta Ptuja v podjezje HE SD2” mora biti realizit:	' •> 30. septembra 1977.
III.	ZAGOTOVITEV FINANSIRANJA
5.	člen
Za realizacijo investicije navedene v 3. členu tega sporazuma se zagotovijo sredstva po naslednji finančni konstrukciji:
1.	Dravske elektrarne Maribor	34.212.241
2.	Območna vodna skupnost Drava	5.600.000
3.	Krajevna skupnost Ptuj	2.000.000
4.	TOZD, ki plačujejo vodni prispevek za
osnesnaževanje voda	9.506.120
SKUPAJ:	51.318.361
6.	člen
Temeljne organizacije združenega dela v občini Ptuj zagotovijo svoj delež v obliki prevzema anuitet. Delež posamezne temeljne organizacije združenega dela se določi v razmerju enot onesnaženosti odplak HE, ki so
bile tudi doslej osnova za odmero vodnega prispevka za onesnaževanje voda. Letna anuiteta načeloma ne presega viSine letnega vodnega prispevka za onesnaževanje voda, ki ga temeljna organizacija združenega dela plačuje do pričetka obratovanja čistilne naprave.
7.	člen
Delež temeljnih organizacij združenega dela iz 4. točke 5. člena tega sporazuma predstavlja viSino vodnega prispevka za onesnaževanje voda zbranega v osmih letih.
8.	člen
Nadzor nad porabo po tem samoupravnem sporazumu zbranih sredstev opravlja poseben organ, v katerega imenuje vsak podpisnik po enega člana.
9.	člen
Sredstva, ki se bodo zbrala v znesku večjem od predvidenega v tem sporazumu se vrnejo združevalcem.
10.	člen
Prevzem obveznosti posamezne temeljne organizacije združenega dela se uredi s posebno pogodbo med temeljno organizacijo združenega dela in ■Komunalnim skladom občine Ptuj ter v skladu z določili predhodnih členov tega sporazuma.
IV.	PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
11.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki temeljnih in drugih organizacij združenega dela.
12.	člen
Spore, ki bi nastali vsled kršitev določil tega samoupravnega sporazuma se prvenstveno rešuje potom notranje arbitraže, v katero vsaka stranka imenuje dva predstavnika. Če se kršitev sporazuma ne da odpraviti po tej poti, se predloži sporna zadeva v rešitev pristojnemu gospodarskemu sodišču.
OBRAZLOŽITEV
V zvezi z izgradnjo hidroelektrarne HE Srednja Drava II in z zajezitvijo Drave na območju Ptuja je potrebno izvesti kanalizacijo in čiščenje odpadnih vod mesta Ptuja, kot zahteva vodnogospodarsko dovoljenje za izgradnjo HE. V obstoječe kanalsko omrežje na levem in desnem bregu Drave se izlivajo poleg komunalnih odplak še industrijske odplake. Delež industrijskih odplak tako po količini kot stopnji obremenjenosti z nesnago na desnem bregu Drave močno prevladuje nad celotnimi komunalnimi odplakami mesta Ptuja.
Razvejano kanalsko omrežje Ptuja, perspektive urbanističnega razvoja mesta in reka Drava, ki deli področje mesta na 2 dela, so zahtevale podrobnejšo analizo kanalizacijskih rešitev z namenom, da se dobi optimalni, ekonomski, urbanistični in ekološki koncept dispozicije odpadnih voda mesta Ptuja.
V	ta namen je bilo obdelanih 9 variant možnih kanalskih rešitev glede na možne lege čistilne naprave z ozirom na sedanji in bodoči urbanistični razvoj mesta in z ozirom na to, ali naj se gradi 1 čistilna naprava ali dve na levem in desnem bregu reke Drave. Ekonomska analiza izdelanih variant in urbanistična ter družbena presoja obdelanih variant je pokazala, da je najprimernejša varianta, ki predvideva skupno čiščenje odpadnih voda levega in desnega brega Drave na področju Pinčarjevega mlina na desnem bregu Drave.
V	okviru izgradnje kanalskega omrežja je predvidena izgradnja glavnih kanalskih kolektorjev na levem in desnem bregu Drave z namenom, da se zberejo vse odpadne vode in se s tem prepreči onesnaževanje bodočega jezera, ki bo nastalo z zajezitvijo Drave in ob enem omogoči transport odplak na že imenovano skupno čistilno napravo. V priloženi situaciji je razvidna izgradnja planiranih glavnih kolektorjev na levi in desni strani Drave in planirane čistilne naprave pri Pinčarjevem mlinu. V nadaljevanju tega elaborata je podan prikaz preliminarne analize obremenitve odpadnih vod mesta Ptuja danes in v perspektivi, iz katerega sledi, da je potrebno očistiti danes cca 139.000 enot, v perspektivi 5 — 10 let pa je računati z obremenitvami odpadnih voda do 200.000 enot. Podrobnejše analize količine in kvalitete odpadnih voda, ki so v teku, bodo podale točnejše podatke, ki so potrebni za definitivno projektiranje in izgradnjo čistilnih naprav. Zato imajo ocenjeni stroški izgradnje kot obratovalne čistilne naprave preliminarno, vrednost, ki bo definitivno poznana z izvedbo vseh že omenjenih meritev in projektnih del. Z realizacijo izdelanega koncepta kanaliziranja mesta Ptuja bodo izpolnjeni vsi pogoji vodnogospodarskega soglasja, ki se nanašajo na zaščito reke Drave v zvezi z izgradnjo HE SD2.
Realizacija projekta ,,čiščenje in odvajanje odpadnih voda mesta Ptuja” predstavlja investicijo v višini 51.318.361 din.
V	predhodnih dogovorih med Dravskimi elektrarnami Maribor, Območno vodno skupnostjo Drava in občino Ptuj je bilo dogovorjeno, da prevzamejo investitorske posle Dravske elektrarne Maribor, ki po dograditvi predajo objekte in upravljanje Komunalnemu podjetju Ptuj.
Delež občine Ptuj pri tej investiciji znaša 11.506.120 din in se bo zagotovil v obliki kredita, ki ga bo najel nosilec investitorskih poslov Dravske elektrarne Maribor, obveze do plačila anuitet pa bodo prevzele TOZD, ki plačujejo vodni prispevek za onesnaževanje voda (9.506.120) in Krajevna skupnost Ptuj (2.000.000).
Letno znaša vodni prispevek za onesnaženo vodo, ki ga plačajo TOZD na območju kanalizacije mesta Ptuja 1.429.711,35 din, kar pomeni da bi upoštevajoč določila sporazuma TOZD prevzele plačilo anuitet v višini vodnega prispevka za onesnaževanje voda za dobo 8 let.
Po pričetku obratovanja čistilne naprave bodo namreč vse TOZD, ki bodo priključene nanjo oproščene plačevanja tega dela vodnega prispevka, ta sredstva pa bi v naslednjih osmih letih namenila za poravnavo anuitet.
Za spremljanje investicije in za nadzor nad porabo sredstev bodo združeni sofinanserji v občini Ptuj ustanovili poseben podvodni odbor.
Samoupravni sporazum
o združevanju sredstev za financiranje izgradnje doma gasilcev v Ptuju
za leto 1976 in leto 1977
L UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Z namenom, da se zagotovi financiranje izgradnje doma gasilcev v Ptuju in s tem poveča požarna varnost na območju občine Ptuj ter da se zagotovijo primerni prostori za delovanje Požarne skupnosti Ptuj, se podpisniki tega sporazuma dogovorijo, da sprejmejo investicijski program izgradnje doma gasilcev v Ptuju in da istočasno določijo medsebojne pravice in obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma. 2 3
— Gasilsko društvo Ptuj,
— Občinski center za opazovanje, obveščanje, javljanje in alarmiranje ter
— Civilna zaščita občine Ptuj.
4. člen
Predračunska vrednost doma gasilcev v Ptuju znaša 8. milj. din.
III.	ZAGOTOVITEV FINANCIRANJA
2.	člen
Podpisniki tega sporazuma so vsi ustanovitelji požarne skupnosti Ptuj.
II. OSNOVE INVESTICIJSKEGA PROGRAMA
3.	člen
Investicijski program predvideva izgradnjo doma gasilcev v Ptuju v brutto površini 1.400 kv. m in izgradnjo stolpa.
Namembnost in izraba doma gasilcev je razvidna iz linearne študije, ki jo je izdelal Projektivifl biro Ptuj, dne 12/1-1976. Objekt bodo uporabljali naslednji koristniki:
— Požarna skupnost Ptuj,
— Gasilska zveza Ptuj,
5.	člen
Za izvedbo programa del iz čl. 3 tega sporazuma se zagotovijo sredstva po naslednji finančni konstrukciji:
1.	Krajevna skupnost Ptuj v letu 1976	500.000 din
in v letu 1977	300.000 din
2.	Sklad za financiranje obrambnih potreb
v letu 1976	500.000 din
3.	Združena sredstva TOZD v letu 1976	3.330.000 din
in v letu 1977	3.350.000 din
6.	člen
Temeljne organizacije združenega dela naglašajo, da zagotovijo svoj delež v letu 1976 v višini 3.350.000 din za financiranje programa po čl. 3.
/
tega sporazuma, brez obveznosti vrafianja v viiini 1,4 % od ostanka dohodka in pospeiene amortizacije, v letu 1977 pa enak znesek s proporcionalnim odstotkom z ozirom na predvideni ostanek dohodka in pospešeno amortizacijo.
7.	Člen
Temeljne organizacije združenega dela se zavezujejo, da odvedejo svoj delež iz J. in 6. Člena tega sporazuma v 30 dneh po sprejetju zaključnega računa za leto 1973 in za leto 1976.
8.	člen
Temeljne organizacije združenega dela ugotove in obračunajo svoj prispevek na podlagi zaključnega računa za leto 1973 in za leto 1976.
9.	člen
Temeljne organizacije združenega dela se obvezujejo plačati zbrana sredstva na račun Požarne skupnosti Ptuj itev. računa	z navedbo
namena nakazila: ,,združevanje sredstev gospodarstva za izgradnjo doma gasilcev v Ptuju.”
10.	člen
Sredstva, ki se bodo zbrala v znesku, večjem od predvidenega v tem sporazumu, se vrnejo združevalcem.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
11.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo predstavniki temeljnih in drugih organizacij združenega dela, velja pa za leto 1976 in za leto 1977.
12.	člen
Spore, ki bi nastali vsled kršenja določil tega samoupravnega sporazuma se prvenstveno rešuje potom notranje arbitraže, v katero imenuje vsaka stranka dva predstavnika. Če se kršitev samoupravnega sporazuma ne da odpraviti po tej poti, se predloži sporna zadeva v rešitev pristojnemu gospodarskemu sodišču.
OBRAZLOŽITEV
V Ptuju že dolgo let teče razprava, predvsem pa v gasilskih sredinah o nujni potrebi gradnje novega doma gasilcev, ker je sedanji gasilski dom v Ptuju povsem dotrajan. Delovanje gasilcev v sedanjem domu je ne-le ote-žkočeno, pač pa celo življenjsko nevarno, saj so stropi podprti, medtem ko zidovi pokajo in razpadajo. Tudi gasilska vozila in gasilska oprema so v nevarnosti.
Zazidalni načrt, ki je bil v razgrnitvi koncem preteklega leta, zajema tudi lokacijo za nov dom gasilcev in je bila predvidena lokacija ugodno sprejeta.
Občinska skupščina je že v letu 1973 imenovala odbor za pripravo in izgradnjo novega doma gasilcev v Ptuju. S to gradnjo bo nujno pričeti že v letu 1976 in jo pospešeno nadaljevati, tako da bi bil dom v glavnem dograjen že naslednje 1977 leto. V novem domu gasilcev bodo imeli prostore Gasilsko društvo Ptuj, Požarna skupnost, Gasilska zveza in Civilna zaščita. Lokacija in način gradnje bosta dovoljevala, da se bo dom lahko v prihodnje dograjeval, v kolikor bodo tako narekovale potrebe. Računati je, da bo v doglednem času morala delovati polpoklicna oziroma poklicna gasilska enota.
Na podlagi linearne študije, ki jo je izdelal Projektivni biro v Ptuju, bo dograditev doma terjala 8 milj. dinarjev. V tem znesku je zajeta tudi nabava najnujnejše opreme (brez gasilske opreme). Investicijska vrednost je izračunana na podlagi današnjih gradbenih cen.
Preden se bo pristopilo k sami gradnji doma pa je nujno zagotoviti potrebna finančna sredstva. Krajevna skupnost Ptuj v svojem programu predvideva prispevati 300.000.- din, k temu pa še dodati nadaljnjih
300.000.- din. Sklad za financiranje obrambnih potreb bo prispeval
300.000.- din. Ostalih, to je pretežni del potrebnih finančnih sredstev pa naj bi zagotovilo gospodarstvo ptujske občine, ki mora biti zainteresirano na brezhibni in hitri intervenciji gasilske službe pri zavarovanju družbenega premoženja pred požarom. Predvideno je, da naj bi gospodarstvo združevalo sredstva v dveh letih po enotnem kriteriju iz ostanka dohodka in pospešeno amortizacijo brez obveznosti vračanja.
Samoupravni sporazum
o oročanju sredstev za financiranje izgradnje II. faze turistično gostinskega centra v Ptuju in Program gradnje I. in II. faze Turistično gostinskega centra v Ptuju
1.	člen
Organizacije združenega dela sklenejo ta samoupravni sporazum z namenom, da zagotovijo del sredstev, potrebnih za financiranje izgradnje
II.	faze TOC v Ptuju.
2.	člen
V skladu s prvim členom tega sporazuma se OZD zavezujejo, da bodo zagotovile del potrebnih Investicijskih sredstev v letu 1976 v višini
6,000.000 din.
Podpisniki bodo svoj delež denarnih sredstev namensko oročili kot depozit za izgradnjo TOC po posebni pogodbi, sklenjeni s KBM podružnico Ptuj, z 10-letno odplačilno dobo in 9 % obrestno mero. Rok vračila prične teči z letom 1979.
3.	člen
Podpisniki tega sporazuma izračunajo višino svojega deleža po naslednjih kriterijih:
*) 2 ^ od ostanka dohodka in pospešene amortizacije po stanju 31/IZ—1V73.
b) 230 din na zaposlenega v organizaciji združenega dela na dan
^	4. člen
Ce se bo po kriterijih iz 3. člena zbralo več sredstev, kot so po 2. členu sporazuma določena, se višek zbranih sredstev vrne podpisnikom sporazuma.
3.	člen
Podpisniki tega sporazuma se obvezujejo, da bodo podpisali pogodbo o oročanju sredstev s KBM podružnico Ptn), najkasneje v roku 30 dni po podpisu tega sporazuma. 6
6.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter družbenopolitičnih organizacij in Izvršnega sveta občine Ptuj.
PROGRAM
gradnje I. in II. faze Turistično gostinskega centra v Ptuju
V skladu z dogovorjeno politiko izgradnje Turistično gostinskega centra v Ptuju, ki določa izgradnjo v dveh fazah smo v okviru I. faze zgradili naslednje objekte:
1.	Letne bazene (olimpijski, rekreacijski, otroški) s celotnim sistemom razvodnih kinet in izravnalnimi bazeni ter 3 in 3 m visokim skakalnim stolpom;
2.	Letne garderobe s slačilnimi kabinami;
3.	Dezinfekcijske in filtrirne naprave s črpališčem termalne vode in vsemi razvodnimi priključki;
4.	Kotlovnico za centralno kurjavo in umetno vzdrževanje temperature, ki jo ima termalna voda ob Iztopu iz ventila;
3.	Rezervoar za gorivo (100 kub. m), in 29 m visok dimnik;
6.	Transformatorsko postajo z instaliranimi elektro napravami in VN kablovodov;
7.	Črpališče goriva za centralno kurjavo;
8.	Potrebne sanitarije in prhe;
9.	Vse potrebne električne inštalacije;
10.	Kanalizacijo za fekalne odplake in meteorno vodo;
11.	Vodovodni priključek na vodovodno omrežje;
12.	Letno točilnico s priključki na kanalizacijo in vodovod;
13.	Blagajno ob vhodu na kopališče.
Poleg teh objektov (nekateri so v zaključni fazi gradnje), smo delno uredili okolico (asfaltiranje ceste, plato za sončenje ob bazenih s tuši, parkirišče, alejo brautva in enotnosti, ograjo in dohodne oziroma vhodne poti).
Vsi ti objekti bodo dani v uporabo letos ob pričetku kopalne sezone.
Program izgradnje v okviru II. faze po že izdelanih projektih in tehnični dokumentaciji pa zajema naslednje objekte:
1.	Zimsko kopališče (plavalni in otroški bazen, bazen za podvodno masažo) z vsemi razvodnimi in ogrevalnimi priključki;
2.	Zimske garderobe (slačilne kabine in garderobne omarice);
3.	Solarij ob zimskih bazenih;
4.	Savne (moške in ženske);

r
3.	Potrebne lanharlje in prhe;
6.	Potrebe eiektroiniuladje z ozvočenjem;
7.	Naprave za ventilacijo in ogrevanje zraka;
8.	Goitiniki del (manjla restavracija • kuhinjo, snack barom in gostinsko teraso) z vsemi pripadajočimi stranskimi prostori — sanitarije, skladilča, hladilnica itd.;
9.	Upravne prostore;
10.	Napeljava PTT kabla s telefonskimi aparaturami;
11.	Dokončna ureditev okolja, ki zajema ozelenitev in zasaditev z drevjem, okrasnim grmičevjem in cvetlicami, asfaltiranje vseh poti in parkirišča, ureditev igriSč itd.
12.	Nabavo vse potrebne opreme za obratovanje TGC.
V primeru, da bomo zagotovili vsa potrebna investicijska sredstva do marca 1976, bomo Turistično gostinski center dokončno izgradili in za letoSnji dan republike predali v uporabo.
OBRAZLOŽITEV
V letu 1974 so pristojni organi občine in delavci organizacij združenega dela sprejeli program izgradnje Turistično gostinskega centra v Ptuju. Sprejet program je določil izgradnjo v dveh fazah. Prva faza, ki obsega izgradnjo zunanjih bazenov (olimpijski, rekreacijski in otroSki), letnih garderob, sanitarij, dezinfekcijske in filtrirne naprave, letno točilnico, delna ureditev okolice ter komunalnih ojbjektov je v glavnem končana. Vrednost vseh izvrSenih del I. faze izgradnje Turistično gostinskega centra znala dinarjev 30.247.858. Ker pa tehnologija obratovanja Turistično gostinskega centra zahteva sočasno izgradnjo določenega dela objektov za II. fazo smo morali hkrati s I. fazo zgraditi tudi te objekte v skupni vrednosti dinarjev 8.065.679. Tako znaSa skupna vrednost izvrSenih del dinarjev 38.313.537.
Sredstva potrebna za financiranje že opravljenih del smo zagotovili s krediti iz namensko oročenih sredstev gospodantva, negospodarstva, obrti, s krediti iz bančnih sredstev ter sredstvi dotacij krajevne skupnosti Ptuj (samoprispevek), skupSčine občine Ptuj in SR Slovenije.
S sprejetim programom izgradnje Turistično gostinskega centra smo se dogovorili za izgradnjo obeh faz. Ker gredo dela na I. fazi h kraju, zgradili pa smo zaradi tehnologije obratovanja tudi del objektov in naprav za II. fazo, ki jih pa ni možno ločiti od I. faze v znesku 8.065.679 din je nujno, da takoj pristopimo k izgradnji II. faze. če hočemo z deli na izgradnji II. faze končati že letos, moramo imeti do 1. marca 1976 zagotovljena vsa potrebna sredstva, da bomo lahko investicijo prijavili in pričeli z deli. Dejstvo je, da pomeni vsako odlaganje podražitev investicije, kar prav gotovo ni v skladu z izvajanjem dogovorjene gospodarske politike.
Predračunska vrednost izgradnje II. faze znala dinarjev 34.563.679. V tej vsoti pa je zajeta tudi vrednost že opravljenih del za II. fazo v znesku dinarjev 8.065.679. zaradi že navedenih razlogov. Ta znesek predstavlja že zagotovljena sredstva za izgradnjo, manjkajoči del sredstev do končne predračunske vrednosti v viiini 26.500.000 din pa bomo zagotovili s
—	oročenimi sredstvi gospodarstva po predloženem samoupravnem sporazumu
—	krediti izvajalcev del
—	kreditom projektanske organizacije
—	sredstev ukinjenega državnega kapitala
—	kreditom KB Maribor podružnice Ptuj
—	sredstvi krajevne skupnosti Ptuj
Podpisniki samoupravnega sporazuma o namenski odločitvi sredstev za izgradnjo II. faze Turistično gostinskega centra bi s tem lahko zagotovili sredstva v znesku 6.000.000 din.
V prepričanju, da bodo delavci v OZD tako kot prvič tudi tokrat akcijo uspelno izvedli in tako omogočili dokončno izgradnjo objekta, dajemo v razpravo in sprejem priloženi samoupravni sporazum.
Samoupravni sporazum
o združevanju in uporabi sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti v občini Ptuj v letu 1976 in izvleček iz programov Krajevnih skupnosti
1.	člen
Z namenom organiziranega pristopa k financiranju razvojnih programov krajevnih skupnosti v občini Ptuj in zaradi uveljavitve načela solidarnosti med krajevnimi skupnostmi se delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter drugih delovnih skupnosti, obrtniki in drugi samostojni poklici (v nadaljnjem besedilu: podpisniki) obvezujejo, da bodo v letu 1976 združevali del dohodka za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti.
2.	člen
Podpisniki tega samoupravnega sporazuma se obvezujejo, da namenijo za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti sredstva od osnove bruto osebnih dohodkov 0,5 %. Sredstva, ki jih na osnovi tega samoupravnega sporazuma namenijo podpisniki sporazuma za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti, se plačajo iz ostanka dohodka. Sredstva za financiranje skupnih potreb delovnih ljudi v krajevnih skupnostih po prvem odstavku tega člena se odvajajo sorazmerno Številu zaposlenih na dan 31. december 1975.
3.	člen
Sredstva, ki jih podpisniki samoupravnega sporazuma namenijo za financiranje potreb krajevnih skupnosti po tem samoupravnem sporazumu se zbirajo na zbirnem računu SDK.
Podpisniki bodo sredstva po tem samoupravnem sporazumu nakazali po sprejetem zaključnem računu za leto 1975 do 31. marca oziroma najkasneje mesec dni po sprejetju zaključnega računa.
4.	člen
Prispevke delavcev v združenem delu obračunava in odvaja TOZD, kjer delavec dela. Prispevek obrtnikov in drugih samostojnih poklicev in delavcev, ki delajo pri njih, obračunava in izterja davčna uprava skupSčine občine Ptuj, po predpisih, ki veljajo za obračunavanje davkov in prispevkov.
5.	člen
Sredstva, zbrana po tem samoupravnem sporazumu, se uporabijo za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti v letu 1976, ki so sprejeti v skladu s srednjeročnimi programi in načrti razvoja krajevnih skupnosti in usklajeni na nivoju občine ter so sestavni del tega sporazuma.
Skupna vrednost programov znaSa 31.821.000 din.
v____________________________________________________________________
6. člen
Razvojni programi KS za leto 1976 se bodo financirali iz naslednjih
virov:	
— krajevni samoprispevek	8,399.000
— dodatni samoprispevek po pogodbah	8,976.000
— prispevek za uporabo mestnega zemljiSča	3.896.000
— sredstva zbrana na drugi način	2.705.000
— prostovoljno delo	2.845.000
— sredstva zbrana po tem sporazumu	5.000.000
	31.821.000
7. člen	
Zbrana sredstva se po tem samoupravnem sporazumu delijo;
—	70 krajevnim skupnostim, kjer njihovi delavci oziroma družine živijo na podlagi Števila zaposlenih na dan 31. decembra 1975.
—	30 se solidarnostno razdelijo na manj razvite krajevne skupnosti.
8.	člen
Za manj razvite krajevne skupnosti v občini Ptuj se Štejejo tiste krajevne skupnosti, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določa zakon o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, Štev. 29/75).
9.	člen
Zbrana sredstva po tem samoupravnem sporazumu razdeli krajevnim skupnostim zbor krajevnih skupnosti občine Ptuj, po določbah 7. in 8. člena tega samoupravnega sporazuma na predlog IzvrSnega sveta skupSčine občine Ptuj.
10.	člen
V prispevkih krajevnim skupnostim po tem samoupravnem sporazumu niso vračunana sredstva, ki jih je TOZD vezana prispevati krajevni skupnosti po drugih samoupravnih sploSnih aktih ali posebej sklenjenih pogodbah.
11.	člen
Krajevne skupnosti se obvezujejo, da bodo preko komisije za koordinacijo dela s krajevnimi skupnostmi obveSčale podpisnike samoupravnega sporazuma o porabi združenih sredstev po tem sporazumu.
J
r
12. Člen
Podpisniki samoupravnega sporazuma so soglasni, da izvajanje tega sporazuma spremlja komisija za koordinacijo dela s krajevnimi skupnostmi Izvršnega sveta skupščine občine Ptuj.
Komisija iz prejšnjega odstavka daje obvezno razlago posameznim členom samoupravnega sporazuma in opozarja na neskladja ter predlaga podpisnikom samoupravnega sporazuma ukrepe za njegovo uresničevanje.
13. člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem podpisa sporazuma po pooblaščenem predstavniku TOZD in drugih podpisnikov, uporablja pa se za leto 1976.
Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma so možne le na način in po postopku, kakor je bil sklenjen.
Predlog za spremembo in dopolnitev samoupravnega sporazuma lahko poda katerikoli podpisnik samoupravnega sporazuma. Predlog sprememb in dopolnitev je sprejet, če ga sprejmejo podpisniki samoupravnega sporazuma.
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI
V letu 1976 načrtujejo krajevne skupnosti naslednje akcije, ki so tu prikazane vrednostno:
1. KS CIRKOVCE Asfaltiranje krajevnih cest
—	Pongerce 200 m	42.000
—	Sn. Jablane 100 m	21.000
—	Šikole400 m	84.000
—	Sikole300 m	63.000
2.	Vzdrževanje krajevnih cest	108.000
3.	Sofinanciranje modernizacije lokalne ceste
Sp. Jablane-železniška postaja 1000 m	130.000
4.	Ureditev pokopališča	80.000
5.	Ureditev javne razsvetljave
—	Cirkovci	10.000
—	Mihovce-Dragonja vas	80.000
6.	Ureditev zbiralnice mleka v Stražgonjci	4.000
7.	1. faza gradnje doma krajanov	210.000
832.000
2. KS CIRKULANE
1.	Vzdrževanje krajevnih cest	50.000
2.	Ureditev javne razsvetljave v Cirkulanah	220.000
3.	‘Gradnja TP Gradišča	7 000
277.000
3. KS DESTERNIK
1.	Vzdrževanje krajevnih cest
2.	Ureditev pokopališča v Ločkem vrhu
3.	Javna razsvetljava v Desterniku
4.	Ureditev postajališč v Desterniku, Gomilcah in Janežovcih
5.	Ureditev telefonske govorilnice v Desterniku
6.	Ureditev garaže za mrliški voz in prostora za
skladišče civilne zaščite
7.	Adaptacija poslovnih prostorov KS
8.	Adaptacija strehe na kulturnem domu
124.000 30.000
20.000
45.000
15.000
25.000
25.000
24.000 308.000
4. KS DOLENA
1.	Novogradnja ceste Kočice-Vildon	100.000
2.	Vzdrževanje krajevnih cest	100.000
3.	Gradnja vodovoda v Selah	30.000
4.	Ureditev javne razsvetljave v Selah in
Trnovcu ter v	140.000
Popovcih in Zg. Pristavi	140.000
5.	Ureditev postajališča in garaže za avtobus v Doleni	50.000
6.	Gradnja prostorov KS v Doleni	530.000
7.	Popravilo mostov preko Dravinje in	Polskave	50.000
1.140.000
5. KS DORNAVA
1.	Vzdrževanje krajevnih cest
2.	Ureditev postajajišč v Dornavi
3.	Ureditev prostorov KS ter dvorane
72.000
40.000
150.000
262.000
6. KS GORIŠNICA
1.	Asfaltiranje krajevnih cest
—	cesta na pokopališče
—	odcep v Zamušanih
—	cesta v MoŠkanjcih
2.	Vzdrževanje krajevnih cest
3.	Dokončna ureditev mrtvašnice
4.	Gradnja TP Tibolci
5.	Ureditev javne razsvetljave
6.	Ureditev postajališč v MoŠkanjcih Gorišnici in Zamušanih
7.	Ureditev ceste iz Placarovc proti Dravi
7. KS GRAJENA
1.	Novogradnja krajevnih cest
2.	Vzdrževanje krajevnih cest
3.	Delna regulacija potoka Grajena
8. KS HAJDINA
1.	Asfaltiranje ulic
— Jurčičeva ulica 180 m — Kirbiš Mlakar 190 m — Brenkovič - železniška postaja 200 m
2.	Vzdrževanje krajevnih cest
3.	Gradnja vodovoda
4.	Urejanje pokopališča
5.	Ureditev javne razsvetljave na Zg. Hajdini
6.	Gradnja TP v Hajdošah in Hajdini
7.	Ureditev postajališč v Hajdini, Skorbi, Hajdošah, Slovenja vasi in Gerečji vasi
8.	Urejanje mostov in propustov
9.	Urejanje prosvetnih dvoran in domov gasilcev
10.	Gradnja I. faze doma DPO v Dražencih
11.	Ureditev telefonskih govorilnic v Slovenja vasi in Dražencih
12.	prometna signalizacija
13.	Osemenjevalne postaje
9. KS JURSINCI
1.	Vzdrževanje krajevnih cest
2.	Ureditev pokopališča in mrtvašnice
3.	Gradnja TP Dragovič
4.	Ureditev razsvetljave
5.	Ureditev avtobusnih postajališč
6.	Urejanje okolja doma KS
10. KS KIDRIČEVO
1.	Asfaltiranje krajevnih cest
—	Kungota-Gerečja vas 800 m
—	peš pot tovarna-naselje 150 m
—	cesta v Njivercah 550 m
2.	Vzdrževanje krajevnih cest
3.	Asfaltiranje lokalnih cest
4.	Gradnja vodovoda v Apačah
5.	Izdelava načrta za pokopališče
6.	Ureditev javne razsvetljave
—	Apače
—	Kungota
—	Njiverce
7.	Ureditev hidrantne mreže v Strnišču
8.	Ureditev tržnice
9.	Vzdrževanje naselij
10.	Vzdrževanje letnega kopališča
11.	Plačilo kreditov za pokopališče
11. KS LESKOVEC
1.	Asfaltiranje ceste na pokopališče
2.	Vzdrževanje krajevnih cest
3.	Asfaltiranje regionalne ceste (delež KS)
4.	Popravilo vrat na pokopališče
5.	Ureditev javne razsvetljave v Leskovcu
6.	Ureditev postajališča v Vel. Varnici
12. KS LOVRENC
1.	Gradnja vodovoda
2.	Gradnja kanalizacije
3.	Ureditev pokopališča
100.000
105.000
90.000
105.000
40.000
55.000
150.000
40.000
60.000
745.000
520.000
140.000 50.000
710.000
39.000
41.000
40.000
128.000
340.000
120.000
90.000 200.000
210.000
85.000
270.000
490.000
97.000
23.000
90.000 2.263.000
155.000
30.000
80.000 10.000 10.000 20.000
305.000
124.000
30.000
156.000
20.000
60.000
350.000
20.000
20.000
50.000
10.000 10.000
5.000
520.000
250.000
1.030.000
2.655.000
50.000
180.000
100.000
9.000
100.000
8.000
447.000
1,900.000
10.000
35.000
J
r \	;
4.	Ureditev javne razsvetljave
5.	Ureditev zelenic
6.	Asfaltiranje parkirišč
7.	Asfaltiranje pločnikov
8.	Ureditev okolja spomenikov NOV
9.	Ureditev prostorov KS
13.	KS MAJŠPERK
1.	Asfaltiranje krajevnih cest
2.	Novogradnja krajevnih cest
—	Jelovica
—	Sitež
3.	Vzdrževanje krajevnih cest
4.	Sofinanciranje modernizacije ceste v Sestržah
5.	Gradnja kanalizacije v Majšperku
6.	Urejanje pokopališč v Majšperku in na Jelovicah
7.	Ureditev javne razsvetljave
8.	Ureditev prostorov KS
14.	KS MARKOVCI
1.	Vzdrževanje krajevnih cest
2.	Asfaltiranje lokalnih cest (delež KS)
—	Prvenci
—	Strelci
—	Markovci/
3.	Urejanje pokopališča
4.	Gradnja TP Markovci
5.	Ureditev javne razsvetljave Markovci-Zabovci
6.	Urejanje postajališč
7.	Vzdrževanje broda
15. KS PODLEHNIK
1.	Novogradnja krajevnih cest
—	Stančina-Sedlašek
—	tri vode V. Varnica
—	Dežno
2.	Vzdrževanje krajevnih cest
3.	Asfaltiranje lokalnih cest Nova cerkev-Majski vrh
4.	Gradnja vodovoda Dežno-Gorca
5.	Ureditev pokopališča
35.000	20. KS TRNOVSKA VAS
10.000	i.	Vzdrževanje krajevnih cest
40.000	2. Sofinanciranje modernizacij lokalne ceste
10.000	Trnovska vas-Vitomarci
10.000	j.	Ureditev pokopališča
300.000	4.	Javna razsvetljava
2.350.000
180.000
45.000
45.000
110.000 280.000 100.000
270.000 10.000
150.000 1.190.000
132.000
450.000
300.000
600.000
150.000
200.000 50.000
100.000
50.000
2.032.000
100.000
40.000
200.000
120.000
300.000
500.000 5.000
1.265.000
21. KS VIDEM PRI PTUJU
1.	Asfaltiranje ceste v šturmovcu
2.	Novogradnja krajevnih cest
—	Ljubstava
—	Dravinjski vrh — Ljubstava
3.	Vzdrževanje krajevnih cest
4.	Sofinanciranje regionalne ceste Videm-Leskovec
5.	Gradnja vodovoda
—	Pobrežje
—	Tržec-Jurovci
6.	Ureditev pokopališča
7.	Gradnja TP
—	Lancova vas
—	Vareja-Soviče
8.	Ureditev postajališč
9.	Sofinanciranje izgradnje prostorov za KS
22. KS VITOMARCI
1.	Vzdrževanje krajevnih cest
2.	Sofinanciranje modernizacije ceste Trnovska vas-Vitomarci
3.	Ureditev pokopališča
23. KS ZAVRČ
1.	Vzdrževanje krajevnih cest
2.	Ureditev pokopališča
3.	Gradnja TP Hrastovec
24. KS ŽETALE
1.	Vzdrževanje krajevnih cest
2.	Ureditev pokopališča
3.	Ureditev postajališč
16. KS POLENSAK
1.	Vzdrževanje krajevnih cest
2.	Ureditev pokopališča
3.	Ureditev postajališč
4.	Telefonski priključek
5.	Popravilo mostu v Hlaponcih
6.	Gradnja TP Polenci-Strmec
7.	Popravilo gasilskega doma
17. KS PTUJSKA GORA
1.	Novogradnja krajevne ceste Vrhi-Stogoci
2.	Vzdrževanje krajevnih cest
'3. Sofinanciranje modernizacije ceste Ptujska gora-Podlože
4.	Gradnja vodovoda
5.	Ureditev pokopališč
6.	Ureditev javne razsvetljave v Podložah
7.	Ureditev postajališč
8.	Gradnja mostov v
—	Doklecah
—	Slapah
50.000
20.000 5.000
10.000
18.000
180.000
200.000
483.000
7.000 100.000
300.000
50.000
4.000
70.000
10.000
50.000
150.000
741.000
25. KS PTUJ
I. Modernizacija-asfaltiranje krajevnih cest:
1.	Asfaltiranje Tomšičeve ulice 1.000 m
2.	Asfaltiranje Natašine poti 400 m
3.	Asfaltiranje Štuki-Mestni vrh 1.000 m
4.	Razširitev Vegove ulice 500 m
5.	Asfaltiranje pločnikov v mestu 2.000 m
II.	Novogradnja makadamskih cest:
L Ureditev pešpoti proti avtobusni postaji. Ljudski vrt, Vičavska pot, in razširitev zapornic ob Ormoški cesti
peš pot Mariborska cesta in Ormoška cesta
III.	Tekoče vzdrževanje krajevnih cest:
L Gramoziranje krajevnih cest 1.000 kub. m
IV.	Sofinanciranje asfaltiranja lokalnih cest
V.	Gradnja vodovoda
1.	Sofinanciranje vodovoda Brstje in Rabelčja vas
VI.	Gradnja kanalizacije:
1.	Gradnja kanalizacije Budina
2.	Gradnja kanalizacije v Prešernovi ulici
3.	Sofinanciranje čistilne naprave
18. KS ROGOZNICA
L	Vzdrževanje krajevnih	cest	140.000
2.	Sofinanciranje modernizacije ceste Pacinje-Velovlak	600.000
3.	Gradnja vodovoda	250.000
4.	TP Kicar	140.000
5.	Urejanje postajališč	60.000
1.190.000
19. KS STOPERCE	
1. Novogradnja krajevne ceste Sitež-Grdina	5.000
2. Vzdrževanje krajevnih cest	5.000
3. Gradnja TP	250.000
4. Ureditev mostu v Grdini	10.000
	270.000
VIL Ureditev pokopališč in mrliških vežic:
1. Gradnja novega pokopališča-Rogoznica
VIII.	Javna razsvetljava in sofinanciranje trafopostaj
1.	Sofinanciranje javne razsvetljave in trafopostaj
2.	Plačilo tokovine javne razsvetljave
IX.	Ureditev avtobusnih postajališč:
X.	Drugi komunalni objekti:
1.	Sofinanciranje zdravstvenega doma
2.	Sofinanciranje gradnje vrtca v Turnišču
3.	Vzdrževanje ulic in cest, parkov, javna snaga
4.	Sanacija ribnika v Ljudskem vrtu
5.	Ureditev otroških igrišč
6.	Javno sanitarno kopališče in WC
N
20.000
350.000 10.000 15.000
395.000
400.000
30.000
20.000 60.000
300.000
650.000
200.000
50.000
20.000
30.000
20.000 350.000
2.130.000
50.000
400.000 5.000
455.000
21.000
100.000
140.000
261.000
150.000
25.000
10.000
185.000
500.000
130.000 150.0W)
200.000 200.000
1.180.000
1.050.000
1.050.000 50.000
200.000
500.000
100.000
900.000
1.500.000
1.200.000
200.000 900.000
1.100.000
800.000
400.000 1.100.000
200.000 50.000
100.000
2,650.000

r' '
STALIŠČA SKUPNE SEJE IZVRŠNEGA ODBORA PREDSEDSTVA (»ClNSKE KONFERENCE SZDL PTUJ IN PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV PTUJ DO PREDLOŽENIH OSNUTKOV SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV
1.	Samoupravni sporazumi sovpadajo v prvo leto realizacqe srednjeročnega plana razvoja občine Ptuj in so solidna osnova za aktiviranje delovnih ljudi in občanov, da začnemo poglobljeno razmišljati o vseh družbenih vprašanjih v skladu z novo ustavo. S takim načinom in pristopom ob vstopu v srednjeročno obdobje se bomo delavci in občani zavestno odločali za pospešeno realizacijo potreb in hitrejši razvoj družbenega standarda. Ocenjevali bomo realne sposobnosti in možnosti združevanja sredstev združenega dela in tudi zavest vsakega posameznika.
2.	Zavedamo se težav, naporov in uspehov našega gospodarstva, vendar so v občini potrebe na področju gradnje objektov splošnega in skupnega pomena tako pereče, da podpiramo predložene sporazume. To je edina zanesljiva pot za hitrejše odpravljanje in premagovanje razlik v razvitosti
3.	Pozivamo delovne ljudi in občane, da v samoupravnih organih in v družbenopolitičnih organizacijah razpravljajo o predloženih osnutkih in jih s predlogi dopolnijo. Pripombe in predloge bomo posredovali na občinski svet ZSS Ptuj najkasneje DO 10. FEBRUARJA 1976.
Pričakujemo, da bomo vsi podprli osnutke in s kvalitetnimi pripombami oblikovali konkretne predloge samoupravnih sporazumov.
4.	Predloge samoupravnih sporazumov bo do 15. febmaija 1976 posredovala posebna komisija vsem podpisnikom, da bi na ta način lahko o njih razpravljali in sprejeli na zborih delovnih ljudi.
POZIVAMO PODPISNIKE, DA SE NA ZBORIH ODLOČIMO ZA PODPIS SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV IN S TEM PRISPEVAMO H HITREJŠEMU RAZREŠEVANJU SKUPNIH PROBLEMOV V NAŠI OBČINI.
Ptuj, 27. januarja 1976
«
Izvršni odbor predsedstva O K SZDL Ptuj
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj