NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
03^	-	PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
^š/j	Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASIJO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V HICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
* o —.	'	f,^	<	*
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
'	CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 9. OKTOBRL — THURSDAY, OCTOBER 9, 1941
LETNIK (VOL.) L.
Zdi se, da hočejo končati vojno pred zimo
PADALCA SPRAVILI VRHA SKALE
Sundance, Wyo. — 30 letni Geo. Hopkins je bil zadnji ponedeljek zvečer končno varno prinesen z vrha 1,280 čevljev visoke, strme okrogle skale, imenovane 'Devil's Tower,' na kateri je- moral prež deti sam v mrazu in snegu skoraj šest dni. Kakor je bilo že včeraj poročano, je fant za stavo $50 skočil iz aeroplana s p:-, dalom na skalo, toda dosti dela in truda je bilo treba, preti-110 so ga spravili z nje^dokler niso končno poklicali iz raznih krajev na pomoč skupino izurjenih hribolazcev, kateri so ga dejansko nesli po strmi steni navzdol. Z napetimi živci je to nevarno delo gledalo od spodaj kakih 5,000 ljudi.
ŽRTEV NAZIJSKEGA P0GR0-MA TUDI PRAŠKI ŽUPAH
Iz zasužnjene domovine
Srbi, Hrvatje in Slovenci se skupno borijo premoči sovražnikov Jugoslavije, ki so se z vso svojo divjaško silo vrgli na naš narod, katerega hočejo iztrebiti s površja zemlje.
Pet nadaljnjih oseb pcstrelili naziji na Češkem. — Praski žu pan Klapka obdolžen, da je sncval upor. — Češki gene ral izdal *pel na svoje rojake, naj bodo mirni.
Berlin, Nemčija. — Kakor se je v čeških listih uradno objavilo, je bila te dni izvršena smrtna obsodba z ustrelitvijo nad nadaljnjimi peterimi osebami. Neko drugo poročilo trdi, da je bil med ustreljenimi tudi župan mesta Prage.
O omenjenih peterih osebah govori vest, da so bile obsojene pod obdolžbo veleizdaje in, ker so lastovale prepovedano orožje. Praški župan, po imenu Otokar Klapka, katerega usmrtitev je bila objavljena potom tukajšnjega radio, pa je bil obdolžen, da je snoval upor. Obenem trdi neko poročilo, da so naziji zaprli v Pragi vse judovske sinagoge ter obenem obdolžili Jude, da so igrali važno vlogo pri ščuvanju k uporom.
Načelnik bivšega čehoslova-
■Is nfVij .... .,	tj .L.	r<_	r
Sacgm gm, oCoW, *pW!EUV inx
Moravec, je, glasom nemških
poročil, izdal opozorilo na svoje rojake, naj uvidijo, da morajo sprejeti idejo o novi Evropi ter se sporazumeti z Nemčijo; do tega pa, da ne bo prišlo s sabotažo, špijonažo in terorizmom.
Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!"
KRATKE VESTI
-t Kairo, Egipt. ~ Neki Amerikanec, ki je prispel iz Evrope,je prinesel s seboj vest, da namerava Hftler še to leto staviti Angliji predlog za mir. in sicer potem, ko bo premagal Rusijo.
—	Canberra, Avstralija. — V ponedeljek je dobila Avstralija novo vlado, v kateri ima delavska stranka vodilno vlogo. Na čelu vlade je član delavske stranke John Curtin, ki je obenem tudi minister za obrambo.
—	Vichy, Francija. — Via da je sestavila nov delavski carter, katerega natančna vsebina se bo objavila šele koncem tega tedna. Ve pa se to lik O, da bo č*rt*f, uredil odnosa je med delavstvom in delodajalci na podlagi koTporativ-. nega sistema.
—	Simla, Indija. — Ob se-verozapadrni meji Indije so se otvorile v ponedeljek obsežne vojaške vaje. Churchill je ob tej priliki poslal vojaštvu pozdrav s napovedbo, da se bo indijska armada bojevala v prihodnjem letu na fronti od Kaspijskega jezera do Nila.
FORD ODPUŠČA
DELAVCE
S tem torke m bilo odšlo vi jenih
20,000 uslužbencev.
Detroit, Mich. — Fordova družba je s tem torkom odpustila 20,000 delavcev iz svojih tovarn, kakor se je izrazil direktor Bennett, ki je obenem dostavil, da je težko verjetno, da bi bili ti uslužbenci poklicani nazaj pred marcem. Vzrok za ta sklep, kakor pravi, je v tem, ker so se produkcijski stroški tako zvišali, da stane zdaj izdelava enega avtomobila skoraj dvakrat več kakor pred nekaj časom. Bennett dolži delavstvo za te povišane stroške, češ, da so postali bolj počasni, odkar je tovarna uni-jonizirana pod CIO.
-o- .
USLUŽBENCI SE POTEGNILI ZA "BOSSA"
Chicago, 111. — V podjetju Bireley's Beverages, ki izdeluje mehke pijače, so šli usluž benci, 116 po številu, te, dni na stavko iz svojevrstnega vzroka. Zahtevajo namreč, da se postavi nazaj na svoje mesto podpredsednik podjetja A. J. Meiers, ki je bil odpuščen zadnji petek. Zastavkali so brez izjeme vsi delavci in izražajo se, da ne bodo šli na delo prej, dokler ne pride Meiers nazaj. To kaže, pravijo, da so uslužbenci pripravljeni, sodelovati z vodstvom družbe, ako stoji na čelu podjetja pravi mož. '
-o-
ANGLEŽI STROGI GLEDE ŽIVIL
London, Anglija. — Neki tukajšnji grocerist je bil zadnji ponedeljek kaznovan z globo $200, ker je prodajal jajca dražje, kakor jim je določena cena. Kazen za nekega drugega trgovca, ker ni hotel prodajati paradižnikov drugače, kakor, če je odjemalec še kaj drugega kupil, pa je bila $40.
_^_ <
PRIPRAVE ZA VOJNO NA-RAVNOST "NORE," PRAVI SENATOR
Washington, D. C. —Oboroževanje Zed. držav se vodi v takem obsegu, da meri že naravnost na norost. V takem smislu se je izrazil zadnji ponedeljek senator Adams iz Colo., ki^je načelnik pododbora za nakazila. Po o'brambnem programu se ima namreč porabiti za oboroževanje bajna i-vota 65 miljard dolarjev in izračunalo se je, da bi to zadostovalo za po^plno opremo armade 10 milijonov mož, v kar bi bila vključena dva milijonn letalcev z 80,000aeroplani,I00 cklopnih divizij s 45,000 tanki, in 400 pehotnih divizij, od teh 100 divizij motoriziranih, in povrhu bi ostalo še dovolj za skoraj 100 odstotno enako rezervo materijala. Ni si mogoče niti misliti, da bi Amerika potrebovala take množine za svojo obrambo, je dejal Adams in obenem osmešil možnost, da bi bila Amerika v nevarnosti pred napadom. Tak napad, pravi, bi zahteval, da bi moralo biti dva milijona mož poslanih istočasno preko morja z vso potrebno opremo, toda na celem svetu ni toliko ladij, da bi mogle to izvršiti. Med zadnjo vojno je vzelo Ameriko eno celo leto, da je prepeljala preko morja dva milijona mož. -o-
Širite in priporočajte 1 S s t "Amerik&nski Slovenec!"
PRAV OSI. PATRIJARH POROČA 0 DVIGU VERE V RUSIJI
Moskva, Rusija. — Po poročilu, ki ga je izdal načelnik pravoslavne cerkve v Rusiji,pa-trijarh Sergei, se je v verskem oziru v Rusiji izza izbruha vojne v veliki meri izboljšalo. Ne samo, da si je cerkev pridobila znatne pravice, marveč dvignilo se je tudi obiskovanje cerkva.
Cerkev je zdaj v prijateljskih odnosa jih z vlado, pravi patrijarh, in od časa do časa pritisne na njo, da se ji izdajo razne predpravice, ki ji gre-
do po ustavi, sprejeti v letu 1936, po kateri je garantirana verska svoboda v Rusiji. Včasih ima cerkev težave z lokalnimi oblastmi, toda osrednja vlada spor vedno poravna.
Da hodijo ljudje zdaj več v cferkev, kakor so prej, je popolnoma naravno, je dejal patrijarh, in opaža se to ne samo v Moskvi, marveč po celi Rusiji. Mladina, pravi, hodi še vedno raje v gledališča kakor v cerkev; toda tako je najbrž tudi v Ameriki, je dostavil.
PRIHOD DVEH KOMISIJ V MOSKVO
Slika kaže prizor, ko je ameriiko-britanska delegacija prispela v Moskvo na konferenco s sovjetsko vlado. Od leve na desno: Lord Beaverbrook, načelnik britanske delegacije; Harriman, načelnik ameriške delegacije; Oumansky, ruski poslanik v Ameriki, in komisar Višinski.	- . ...
50
LETNICO ' obhaja letos I "Amerikanski 1 Slovenec"
AMERIKANSKI SLOVENEC
Naziji napadajo z ogromno silo-Še več Čehov postreljenih
1	-——__—-	______1
Na osrednji del ruske fronte vrgli naziji tri milijone vojakov in ves razpoložljivi bojni materijah — Vsi napadi odbiti, pravijo Rusi. — Aktivnost ob Črnem morju.	--
Bern, Švica. — Potom radio prihaja poročilo iz Moskve, da so podvzeli naziji svojo novo ofenzivo na osrednjem delu fronte, o čenler je bilo poročano včeraj, v resnici v velikopoteznem obsegu. Na del fronte, dolg kakih 375 milj, so vrgli do tri milijone mož in vsa bojna sredstva, ki jih imajo na razpolago. Očividno je, pravi poročilo, da je to njih skrajni poizkus, da izvojujejo odločilno bitko na ruski fronti pred nastopom zime.
Nemška poročila v torek še niso omenjala te velike bitke na osrednji fronti, ki je naperjena proti Moskvi, pač pa se je namigavalo v Berlinu, da je "nekaj velikega" v teku na vzhodu ter, da je cela kampanja proti Rusom započeta ta-korekoč popolnoma znova. Ravi pa se nemško poročilo z novim sunkom v Ukrajini ter povdarja, da se nazijske sile vale proti. bogati dolini reke Doneča. Namen sunka je, da se zasedejo velika industrijska tredišča tamkaj pred zimo.
Rusi trdijo, da njih fronta vztrajno zadržuje nazijski naval, kakor je tudi ogromen, in, da so nemške izgube velikanske. Obenem poročajo tudi, da so ruske pozicije v obeh skrajnih točkah, v Leningradu in v Odesi, od dne do dne trdnejše.
Neka vest iz Turčije pa ve povedati, da je pričakovati vsak čas nemško ofenzivo tudi preko Črnega morja, in sicer iz bolgarskih pristanišč. Obe glavni pristanišči, namreč Varna in Burgas, ste, kakor se trdi, naravnost nabasani z nemškim vojaštvom ter, da je aktivnost tam taka kakor v kakem v Čebelnem panju. Istočasno pa se je iz Moskve slišala obdolžba, da se Nemci poslužujejo krinke bolgarske nevtralnosti in, da na svoje ladje ki plujejo na Črnem morju, obešajo bolgarske zastave. Pričakovati je zato, da bo Rusija izpolnila svojo grožnjo ter ukinila diplomatske odnošaje z Bolgarsko ter ji morda celo napovedala vojno.
Jebiiki se ne bodo izmenjali
London, Anglija. — Izmenjave pohabljenih vojnih ujetnikov med Nmčijo in med Anglijo ne bo. Izvršiti bi se bila imela ta torek zjutraj, toda ta-korekoč v zadnjem trenotku je angleška vlada načrt preklicala ter dala izkrcati nemške ujetnike, ki so čakali v ladji na odhod.
Od ponedeljka opoldne pa skoraj telo noč ste bili angleška in nemška vlada po radio
v zvezi, da ste določili podrob^ nosti o plovni obeh ladij preko angleškega Kanala; obe ladji, ena iz Anglije, druga od francoskega obrežja, bi imeii odpluti istočasno in^bi se za tisti čas nad Kanalom prekinila vojna. Slišali pa so Angleži po nemškem radio, da so vsa poročila o izmenjavi preuranje-na, na kar je bila takoj vsa stvar preklicana, češ, da se na besedo Nemcev ni zanesti.
Skupna borba Srbov, Hrvatov
in Slovencev proti osiaču
(Tiskovna poročila jugoslovanskega poslaništva v Wash-ingtonu).
Washington, D. C. 30. sep-|tembra (JCO) — Ko je prva nevihta prešla, so vodilni listi te velike in svobodne države, ki je v njenih rokah danes usoda civilizacije in človeštva, začeli jasno in pravilno gledati dogodke v Jugoslaviji. Eden zadnjih uvodnikov newyorske-ga "Times"-a, razpravljajoč o uporih v Jugoslaviji in razlagajoč njihov pomen, pravi odkrito in jasno: "Naj so se še tako razlikovali, Srbi in Hrvati se skupaj bore proti premoči osišča in plamen njihove vstaje ae kakor gozdni požar širi 5ez meje, ki jih razdvajajo."
ob pravem času in s strani organa, ki danes predstavlja vest svobodnega sveta. Ko to pravimo, čisto umevno pomislimo na vse tisto, kar se je pisalo in zlasti govorilo v času velike in strašne krize, ki je zajela našo domovino od marca do konca aprila in dalje. Sovražnik, ki je poskušal preslepiti mednarodno javnost glede vprašanja iskrenega in dejanskega razpoloženja Srbov, Hrvatov in Slovencev spričo zgodovinske borbe, ki se bije v Evropi in po svetu, je začei s čelno moralno, politično in končno vojaško borbo proti našemu narodu.. Ni mu bilo dovolj, da je v roku nekaj u*-, razpolagajoč s sredstvi syoje premočne tehnike, porušil na-1a mesta, ubijal goloroko ljudstvo in se s silo svojega divjaškega ubijalskega orožja vrgel na naš narod. S potvorbami in z lažmi svoje strašne propagande je skušal vso krivdo za propast Jugoslavije zvaliti na ta ali drugi del naše trpeče 1 domovine. Sovražnik je spravil na dan stare prazne besede, o notranji razdvojenosti med Srbi in Hrvati. Poslal je izdajalce, ki jih je doma hranil in regoval, da izzovejo prevrate in postavijo sramotne vlade lutk in najemnikov.
Zlo nacijske propagande je zajelo tudi nepoučene opazovalce okolnosti in lahkoverne poedince, ki so na tak način, namesto da bi koristili Jugoslaviji v njeni bolečini, koristili slepim sredstvom italjansko-nemškega sovražnika. Te dni so poleg ameriških osebnosti, ki dobpo poznajo naše odnošaje, spregovorili tudi ljudje, ki so prispeli in s seboj prinesli vtelešne izkušnje naše velikt narodne tragedije. Oni so bili in ostanejo priče strašnega trpljenja, skozi katero so šli Srbi, Hrvati in Slovenci: vsi enako mučeni in enako trpeči. Ban Hrvatske dr. Ivan Šubašič je v svoji prvi izjavi na teh svobodnih tleh ameriške demo-
kracije dal odločen odgovor na prazne besede in laži nacijske in fašistične propagande, ki na razne načine poskuša oddvojiti Srbe od Hrvatov in obratno. On je prav dobro po-ivedal, da je trpljenje i pri Srbih i pri Hrvatih enako. Ugledni newyorški osebnosti je Ban Hrvatske izjavil, da so se Hrvati uprli*proti nemškemu napadalcu prav tako kakor Srbi. Isto je dejal v svojem prvem govoru tudi glavni predstavnik hrvatskega naroda pri jugoslovanski vladi v Londonu, dr. Juraj Krnjevič, ko je dejal: "Naši skupni sovražniki, fašistična Italija in Hitlerjeva Nemčija hujskate svoje jani-čarje, da bi zgradili nepremostljiv jez med Srbi in Hrvati in onemogočili njihovo skup-
I smrtno zadeti Jugoslavijo in
(onemogočiti njeno obnovo.Zato nikar ne nasedajmo sovražniku." Značilno je, da pričanje Bana Hrvatske ,0 domovini, "ki je danes enako pohojena, ponižana in zasužnjena v Hrvatski prav tako kakor v Srbiji", povzema tudi newyorski "Times", ki odkrito priznava, da obstaja "upor zedinjenih Hrvatov in Srbov" proti osišču in proti nacijsko-fašistični dr-hali, ki skuša danes v Hrvatski in prav tako v Srbiji zakriti pravi obraz naroda, ki se dviga k vstaji i proti tujim tlači-teljem i proti njihovim najemnikom. "
Vse vesti, ki prihajajo iz domovine, govore jasno, da hrvatsko ljudstvo nikdar ni bilo tako vdano miselnosti HSS in dr. Vladku Mačeku, ki je ogledalo vseh naporov naroda, katerega moralna in politična nastrojenost je bila vedno samo demokratska. Pravljično četniško gibanje zbira Srbe okrog iste zadružnosti, ki se okrog nje danes zbira hrvatski narod v obrambi svoje svobode skupno s Srbi. Skupni odpor Hrvatov in Srbov, ki se danes po prvi strašni nevihti nadaljuje z enakim navdušenjem in zanosom, je najboljše jamstvo za skupno življenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v Jugoslaviji. Angorski viri pripovedujejo, da se vstaška gesla 2AP (2ivel Ante Paveiič) zamenjujejo z novo vero v 2J (Živela Jugoslavija). Mi, ki iz daljave opazujemo silno borbo našega naroda, ki je ostal doma, da nam varuje zemljo, ki vse nas hrani, ne moremo kaj da ne bi poudarili eno zadovoljstvo — zatrdilo, da bo skupnost trpljenja, muk in bolečin, skupnost bojev Srbov, Hrvatov in Slovencev v velikem odporu proti osišču, postavila nove temelje za bodočo nujno obnovitev Jugoslavije. O tem smo danes trdno prepričani, ker je jasno, da bo * (Dalje na 4. strani) - r ■
Stran 2
AMEWKAWMU SLOVENEC
Četrtek, 9. oktobra 1941
Amerikanski Slovenec
. Prvi m naj stare j H slovenski The first and the Oldest Slovene U&t v Ameriki.	, Newspaper in America,
Urtutorijaa l«ta 1891.	Established 1901.
Ixlftja vsak dan rasua nedelj, pone- Iuued daily, except Sunday, Mon-*	in dntvov po prtinlklh.	day and the day after holidays.
Isdaja ki tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
NssIot oredniitv* in nprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermik Rd.f Chicago. 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto --------------------$5.00	For one jear ____________-___________-$5.00
Za pol leta ----------------------2.50	For half a year_________________2.50
Za 0£trt leta ---------------------J.50 For three months__________1.50
Za Chlcfgo, Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto --------------------------$6.00 For one year_________"„$6.00
Za pal It}* ------------------------3.00 For half a year ___________________3.00
Za četrt leta ..................175 For three months____________1.75
poaamexna številka ------------------ 3c Single copy . ____________________ 3c
Dopisi vainegi pomena xa hitro objavo morajo biti poslani na uredmitvo dan in pol pred dnevom, ko iaide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise bres podpisa se ne orira. — Rokopisov uredništvo na vrata.
Entered as second class matter. November 10, 1925 at the post office at Chicago Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Vse cerkve in vse knjižnice po vsej Sloveniji so zaprte, tisk je ustavljen. Duhovništvo, ki bi z drugim razum-ništvom moglo prevzeti vodstvo odpora, je po koncentracijskih taboriščih. Od 474 duhovnikov mariborske škofije jih je 467 zaprtih; od 275, ki so jih prijeli v Ljubljani, je samo devetim uspelo, da so pobegnili.
Hitler ubija visoko kulturni evropski narod. Ubija ga danes, v dvajsetem stoletju. Poldrug milijon Slovencev strada in trpi zaradi podivjanosti osemdesetih milijonov Germanov. Slovenci umirajo in kličejo na pomoč!
* fl, litf .M . »;* * . X
Usoda Slovencev brez Jugoslavije
Zdaj je dovolj jasno, da je bilo le počakati treba na nemški napad na Jugoslavijo in že se je kakor po šolskem primeru videlo, kaj vse pomeni usoda Srbov, Hrvatov in Slovencev brez Jugoslavije. Slovenci, izpostavljeni na skrajnem severnem in zapadnem oglu Jugoslavije in slo-vanstva nasploh, so se že v davnih časih morali boriti z močnejšimi in nasilnejšimi rodovi, v prvi vrsti z Germani in potem, v novejšem času Romani. Nacijsko-f^šistični rasizem in njegov lažni in nečloveški nauk o razseljeva-nju malih narodov ali bolj pravilno, o neposrednem iztrebljenju malih narodov, ki jih je Previdnost postavila na težka pota človeštva, da varujejo civilizacijo in napredek, je polno zadel Slovence in njihovo civilizacijo, ki zanjo predstavnik slovenskega naroda v jugoslovanski vladi v Londonu g. dr. Miha Krek, z vso pravico pravi, da je med najvišjimi civilizacijami XIX. stoletja. "Slovenci kličejo na pomoč", je dejal g. dr. M. Krek, "treba jim je pomagati, sicer bodo izginili."
Ko je sovražnik napadel in osvojil Jugoslavijo, je takoj sklenil, da bo Slovencem odvzel vsako možnost i odpora i sporazuma. Najstrašnejšo in najbolj krvavo usodo je sovražnik pripravil slovenskemu narodu. Slovenijo so takoj razdelili med Nemčijo in Italijo.. Vodja Slovencev, minister dr. Krek pravi, da so sklenili preseliti 283.000' Slovencev v Srbijo in na Hrvatsko. Vse kaže, da bo narod, ki šteje poldrug milijon ljudi, uničen. Eno najstarejših in najbolj kulturnih katoliških središč, Škofja Loka, je uničeno. Št. Vid, eno od središč slovenskega izobraževanja in vzgoje, so razpršili in opustili. Usoda Maribora je bila najstrašnejša. Tam je sovražnik ubijal, obešal, zapiral in podil vse kar je bilo slovenskega. Duhovništvo, slovensko duhovništvo, ki je bilo najvažnejša osnova slovenskega kulturnega in verskega življenja, osnova slovenske civilizacije, hodi strašni križevi pot, ki mu ni primere v zgodovini. Duhovnike so prisilili, da delajo in opravljajo najstrašnejša opravila, pretepajo jih, mučijo in silijo k težkemu delu pod surovim nadzorstvom. Slična usoda je zadela slovenski napredni živelj in cvet slovenske katoliške in svobodomiselne inteligence. Navzlic temu kar javlja berlinski radio, s strašnim cinizmom, da "po iztrebljenju neodgovornih elementov v Sloveniji vlada mir", bodo glas dr. Kreka culi vsi narodi, ki so dolžni priskočiti na pomoč narodu, ki si je v zadnjem delu svoje zgodovine zgradil resnično visoko in napredno civilizacijo.
Usoda Slovencev je najboljši zgled, da ne zanje, ne za Srbe in ne za Hrvate ni možnosti obstanka razen v skupnosti in skupnem življenju. Navzlic vsem notranjim težavam, ki jih je čisto naravno raztrgana Evropa povzročila tudi med nami, so Slovenci ter prav tako Srbi in Hrvati v Jugoslaviji našli možnosti za svoj razvoj in obstanek. Ko so jih razdvojili so takoj postali plen sovražnika, ki danes grozi, da bo uničil, kolikor že ni do sedaj, ne samo njihovo narodno in kulturno samobitnost, temveč cTejansko ubija Srbe, Hrvate in Slovence, kar pomeni, da samo njih skupno življenje v Jugoslavili more zagotoviti našemu narodu obstanek, razvoj in napredek na enem od najobčutljivejših položajev v Evropi in na svetu.
Dr. Miha Krek, podpredsednik Kraljeve vlade v Lon donu in predstavnik slovenskega naroda je izjavil te dni, da je slovenski narod spričo Hitlerjevega ukaza "Gestapo"-^ naj uniči slovenski narod, v obupnem položaju.
Pripravlja se vse potrebno za nasilno preselitev 283.000 Slovencev v Srbijo in Hrvatsko, je dejal dr. Krek. Preselitev so zasnovali za konec julija; 60.000 Slovencev so že pognali iz njihovih lastnih hiš. Malone vse sloven ske zdravnike, odvetnike in duhovnike so poslali v koncentracijske tabore. Njihove rodbine pa so z volovsko vprego poslali v Srbijo.
Cela mesta so izpraznjena, tako Maribor, Celje in Ptuj. Iz teh mest je "Gestapo" najprej pobral dečke in deklice, da jih porabi za prisilno delo. _
IZ DEŽ«LE sonca in CVETJA
San Francisco, Calif.
Cenjeno uredništvo in čita-telji lista Amer. Slovenec. Zopet vam sporočam iz daljnega zapada nekaj novic. — Zadnje čase sem prejela par pisem iz Minnesote in Wisconsina. Moji sorodniki mi pišejo in sporočajo, kako imajo deževno vreme in sploh nalive. Tukaj pa nič ne vemo od dežja. Vreme je zelo lepo že zadnja dva meseca in posebno prijetno za razne turiste, katerih je letos posebno veliko tukaj. — Ko stopam po mestu, vidim veliko avtomobilov po ulicah in ti avtomobili imajo licenčne tablice iz malo ne vseh držav naše velike Unije.
Naj tudi sporočam, da smo imeli zadnji teden v naši slovenski dvorani dva gosta. Ta dva sta dva potujoča moža, ki potujeta po Ameriki za zdru žitev (federacijo) slovenskih društev. To sta Mr. John Germ, iz Pueblo, Colorado in Mr. Joe Zalar, iz Jolieta, Illinois. Društvo St. Francis, KSKJ. je namreč imelo po seji prosto zabavo in za to priliko sta bila povabljena tudi ta dva rojaka. — Rečem pa vam tam v Pueblo, Colorado, da ste lahko ponosni na vašega Johna Germa, ki zna tako lepo peti in zraven igrati na harmoniko. Glas ima pa tak, da bi skoro "bital" ves naš cerkveni pevski zbor. Veste, tudi mi pevci in pevke smo bili povabljeni in pa naš č. g. Rev. Vodušek, kakor tudi č. g. Rev. Gnidovec so prišli iz Rock Springsa, Wyo. —- Prav lepa hvala odbornikom in vsem članom društva St. Francis za povabilo, kajti smo se prav dobro zabavali. Kako bi se pa tudi ne. Mrs. Martin Govednik je spekla silno okusno potico, Mrs. Jerman je pa "pohanje" pripravila, katero se je v ustih kar topilo. Naše kranjske Katke in Micike po dobre kuharice in če kdo ne veruje, pa naj kar pride sem k nam. Seveda, nam tudi kapljice in zmanjkalo.
Naj še povem, da je začela draginja na splošno pritiskati. Vse je strašno drago. Za nas ostarele ni nič dobrega, ker za delo nismo več sposobni. Kaj bi naj začeli?
Jaz rada prebiram novice in vesti od drugih krajev, še zlasti pa z Ely, Minnesota, pa tudi od Martina iz Pullmana v Chicagi. 2al mi je, ker se nisva mogla videti, ko se je zadnjič nahajal tukaj na obisku in se nič pogovoriti. Kakor
sem razbrala iz njegovef* dopisa v Amer. Slovencu, je bil zares blizu tukaj. Martin, več si videl ti Kalifornije, če tudi si bil le nekaj časa tukaj, kakor sem jo jaz, ki sem tukaj že nad 21 let.
Od tukaj so pa dopisniki v list zelo počasni. Vsak se izgovarja in vsak najde kak izgovor, še naš John Bartol nekaj štrajka, ne vem kaj naj to pomeni. — Naj za enkrat zadostuje. Prav prisrčho pozdravljeni vsi znanci po Ameriki, zlasti pa vsi "šokci"!
Agne» (Rauh) Markorich
-o——
PISMO IZ DOMOVINE Cleveland, O.
Mr. John Potokar, lastnik Double Eagle Bottling Co. v Clevelandu, Ohio, je prejel od svojega *brata Jožeta, ki je pri usmiljenih bratih v bolnišnici v Kandiji pri Novem mestu, pismo naslednje zanimive vsebine:
"Dragi brat! Danes, to je 7. julija sem z veseljem prejel Tvoje pismo. Pred par dnevi sem ga prejel od sestre in tudi časopise, A. D., ki so bili tiskani še marca meseca. Sploh -nisem pričakoval, da bi še sedaj kaj dobil iz Amerike, ker je bilo rečeno, 4& ni podtne zveze z Ameriko.
Gotovo ste tam radovedni, kako se nam godi. Jaz se ne smem prav nič pritožiti. Ko so prvič prišli -Nemci, to je bilo na veliki petek, sem bil na terasi, kjer sem pribijal znamenje Rdečega križa, to je šest belih rjuh skupaj sešitih in 3 metre široko rdeče sakno počez. Tako so lahko videli, da je to bolnišnica.
Nemška letala so letela prav nizko. Potem so se obrnila in letala proti Bršlinu. Tam so neki pobalini začeli streljati nanje, zato so Nemci vrgli nekaj bomb na osnovno šolo, ker so naši m uničijo notri vozili, kar ni bilo pametno.
Na veliko nedeljo zjutraj po sv. maši je bilo pa polno vojaštva, tankov in avtov. Ustavil so se ravno pred kuhinjo. Jaz sem imel še note v rokah, zato je menda stopil k meni neki vojak in me vpraša, če znam igrati. Povem mu, da sem organist. Rekel je, da je tudi on organist. Sel je z menoj na kor, odprl sem mu harmonij in je res dobro igral.
Cez en teden so pa odšli in prišli so Italijani. S temi smo pa že kar domači. K meni večkrat pridejo, da jim kaj posodim, ker po trgovinah ni dobiti, ker so že vse zaloge proda-
li. Jih je veliko, pa denar imajo. Nečakinji Mici in Pepca dobro tržita, čez 1000 dinarjev na dan. Pa sedaj dinar ne velja več, ker so v veljavi lire.
Tista Mima (debendanček) že precej dobro govori italijansko. Vedno tam pri stojnici stoji ali pa sedi in klepeče, ima precej namazan jeziček. Naznaniti ti moram tudi, da šivilja Franca in perica 2efka obe umrli. Prva še spomlad, druga pa sedaj. Pri nao sta tudi r enem letu ufnrla dva samostanska brata. Aleš in Bogdan . .
o-
NOVA KNJIGA O JUGOSLAVIJI H. D. Harrison:
"Duta Jugoslavije"
Te dni je izšla v Londonu knjiga H. D. Harrisona z naslovom "Duša Jugoslavije (The Soul of Yugoslavia by H. D. Harrison; H odder Sl Stoughton, London, 1941).
H. D. Harrison je bil štirinajst let dopisnik londonskega lista "News Chronicle" za Balkan. V času borb za konkor-dat je bil izgnan iz Beograda. Pri svojem dolgoletnem bivanju v Beogradu je prihajal v stik z vsemi jugoslovanskimi politiki. Z mnogimi od njih Je bil osebni prijatelj. Njegova knjiga "The Soul of Yugoslavia" izvrstno in nepristransko razlaga zgodovino Jugoslavije od njenega nastanka do 27. marca letos. V svoji knjigi podaja g. Harrison kratek pregled zgodovinskega razvoja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zelo ntfpristransko prikazuje notranje borbe našega naroda v naporih, da ustvari svoje edinstvo. S prijateljskimi čustvi opisuje običaje, narodne posebnosti in napredek naše i bogate i siromašne domovine, ki je tako živo pisana in pestra s tisoči domen in običajev svojega podeželja. Vsa slika Jugoslavije je podana v strnjeni celot* iz katere se odraža pisateljeva ljubezen do našega ubogega naroda.
Angleški časnikar v začetku svoje knjige trdi, da 27. marc pomeni eno od najvažnejših prevesnic v zgodovini te vojne. Opisujoč osebe, ki so bile udeležene pri usodnih dogodkih 27. marca Harrison pravi, da je zadnjič videl generala Simo-viča na letališču v Zemunu, kc se mu je sedanji predsednik vlade zahvaljeval za dopise, ki jih je poslal iz Beograda v času borb za konkordat. Za generala Simoviča pravi, da je pravi vzgled hrabrih, odločnih in vrlih mož, ki znajo vodit! narod v odločilnih trenutkih. Izvrsten vojak, priljubljen In spoštovan pri svojih ljudeh, odlično vzgojen in načitan, je general SimoviČ imel vedno prosto in neodvisno mišljenje o notranjih in o mednarodnih dogodkih in je tako čisto naravno, da je sam bil na čelu prevrata, ki naj bi osvobodil njegovo domovino in jo rešil pred tujim gospodstvom. General Simovič je ustvaril jugoslovansko zračno silo boreč se z izredno omejenimi denarnimi sredstvi. Navzlic temu, da se je moral v prejšnjih časih pod neprijetnimi okolnostmi sporazufnevati s francosko in angleško vlado o vprašanjih
zalaganja Jugoslavije s francoskimi in angleškimi letali, je z dušo in s telesom ostal zvest Veliki Britaniji in demokratski Franciji.
Pisec nadaljuje o sijajni potezi generala Simoviča, ko je ponudil mesto v vladi iskrenemu in poštenemu voditelju hrvatskega naroda, dr. Vladimir-ju Mačeku. Poznavajoč neizpodbitne demokratske težnje dr. Mačeka, — pravi g. Harbison —, sem bil trdno prepričan, da so vse vesti,da dr. Maček razpravlja z Nemčijo o podpisovanju trojne pogodbe, bile navadna laž. Dr. Vladimir Maček je še prej, dokler je bil nasprotnik vlade, izjavljal, da je njegova želja, naj bi Hrvati bili v primeru vojne na strani Angležev in Francozov. Vse kar je bilo drugega v zvezi z dr. Mačekom, je bila samo plačana nemška propaganda. Samo dejstvo, da je dr. Maček sprejel podpredsedniško mesto v vladi generala Simoviča, hoteč samo zagotovilo za nadaljevanje hrvatske samobitnosti in razglas, ki ga je poslal vsem Hrvatom, naj se odzovejo vojaškim vpoklicem, najjasnejše dokazuje,da je vodja hrvatskega naroda bil pošten do Beograda in do Jugoslavije. -
General Simovič, nadaljuje pisatelj, je napravil najboljšo izbiro, ko je za podpredsednika vlade sprejel Slabodana Jovn-noviča, strokovnjaka za ustavno pravo v Jugoslaviji. Slobodan Jovanovič je človek, ki uživa spoštovanje v vsej državi zaradi svoje značaju osti in politične odločnosti. On je bil eden prvih srbskih razumnikov, ki so uvideli važnost in potrebo odkritosrčnega sporazuma med Srbi in Hrvati. Prav tako je bilo primerno, da je v vlado prišel dr. MomČilo Nin-čič kot zunanji minister.
Drugi ministri Simovičeve vlade, piše g. Harrison, predstavljajo 4>oedine skupine ju* goslovanskega narodnega živ-ljenja.Slovensko ljudsko stranko predstavlja minister dr. Krek, ki je pokazal mnogo odločnosti v političnih borbah. V vladi so predstavniki vseh srbskih strank. Prisotnost Bogoljuba Jeftiča v vladi generala Simoviča pomeni nadaljevanje odločne zunanje politike v smeri naslonitve na Anglijo. Bogoljub Jeftič je znan po svo-. jem prijateljstvu do demokratske Francije in Anglije in kot nepomirljiv nasprotnik fašistične Italije. Drugi močni človek v vladi generala Simoviča jc dr. Milan Gavrilovič, vodja kmetijske stranke in poslanik v Moskvi. On je uspel skleniti prijateljsko pogodbo md Rusijo in Jugoslavijo v času, ko je zverinsko nacijsko divjaštvo zasipalo z bombami nezavarovano mesto Beograd.
To so bili ljudje, pravi g. Harrison, ki so odločno in vdano podprli mladega Kraija Petra II. v najbolj žalostnih časih Jugoslavije. Sam Kralj Peter je bil veličasten. Nekaj viteškega je v tem mladem Kia-Iju, ki se je naučil v težki šoli viteštva, junaštva in poštenja. V njegovih žilah teče kri znamenitih in slavnih vladarskih rodbin. Po svojem-očetu je iz (Dalje na 3 strani)
Dogodki
|| Mid Slovenci po S*. Ameriki
Mrs. Josephine Budan
v Chicagi
Chicago, 111. — V ponedeljek je nas obiskala naša naročnica Mrs. Josephine Budan iz Stetsonville, Wis. Mudi se že več dni na obisku pri svojih sorodnikih in je bivala pri družini Mr. in Mrs. Anton Chuchnik v Cicero. Z njo je bila tudi Mrs. Chuchnik. Soprog Mr. John Budan je umrl lansko leto. Skupaj sta bivala 41 let v Ameriki. Najprvo 14 let v Iowa, potem pa na farmah v Wisconsinu. Njen pokojni soprog je bil doma od Verduna pri Toplicah, ona pa je doma od Kostanjevice na Dolenjskem. Hvala za prijazen obisk in srečno pot nazaj v Wisconsin!
Bolnišnico je pre menila
Cleveland, O.—Miss Florence Bricel iz Lakeland Blvd., članica Glasbene matice, ki je bila odpeljana v Mestno bolnišnico, je bila oni dan premeščena iz omenjene bolnišnice v Sunny Acres, Warensville, O., kjer jo prijateljice lahko obiščejo.
Frosvetno gibanje na Gilbertu
Gilbert, Minn. — Pri nas ne spimo na prosvetnem polju. Te dni smo imeli zborovanje tako-< zvanega "Council of Catholic Women" na katerem so bile izvoljene odbornice za tekočo sezono in sicer Mrs. John Ve-ronič predsednica, Mrs. FranK Kariš tajnica in Mrs. HeU-n Šuster blagajničarka. Klub ima svoje seje vsaki četrti četrtek v mesecu. Na sejah so vselej predavanja in razmotrl-vanja, ki jih po večini vodi č. g. Rev. Francis Schweiger. V takem kjubu si članice bistre svojega duha.
Poroka
Cleveland, O. — Preteklo soboto 4. oktobra sta se v cerkvi sv. Vida poročila Miss Mary Klopčič, hčerka Mr. in Mrs. Frank Klopčič iz Dibble Avenue in Mr. Albin Peeek. Poroka je bila s sv. mašo. — Obilo sreče in božjega blagoslova žele prijatelji novemu paru!
Od fare sv. Janeza Evang. v Milwaukee
Milwaukee, Wis. — Pri tukajšnji slovenski fari sv. Janeza Evangelista je pred kratkim nastopil službo pomožnega župnika Rev. John Knotek. Mladi duhovnik, ki je rodom Ceh, je prevzel mesto dosedanjega pomožnega župnika Rev. Louis F. Korena, ki je bil nedavno imenovan župnikom slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu, Wis.
Jubilej
Milwaukee, Wis. — V krogu svojih prijateljev, ki so jima priredili prijetno presenečenje, sta slavila svoj 25 letni jubilej poroke tukaj dobro poznana Mr. in Mrs. Wenzel Kozmilt, lastnika znanega pik-niškega parka na West Allisu.
UŽALJENA
(303)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
AS TARZEELA WATCHED HER RESCUER RISE, HER \ MEART THftCOBEO WITH SOMETHING MORE THAN JL ADMIRATION. '
Ko je Tarzela opazovala kako je njen rešitelj vstal, je občutila do njega več kot občudovanje.
BUT INSTEAD OF FURSUlNG HER, HE WALKED AWAY. IMPULSIVELY SHE CALLED: "DON'T NOU WANT TO CAPTURE ME?* „
WITHOUT TURNING, TARZAN ANSWERED: TV!« MORE IMPORTANT BUSINESS NOW. I CAN CAPTURE TbU WHEN I WISH.*
TARZEELA'S EYES BLAZE*. "SO HE THINKS HE'S MT MASTER," SHE MUTTERED* * I'LL SHOW Mil*,1*'
Tod*, namesto da bi ji sledil, se je obrnil v drugo stran. Neka notranja sila ji ie velela, da je zaklicala: "Ali nočeš vjsti?'?*___,
■J
Ne da bj se obrnil, je Tarzan odgovoril: "Imam bolj važno opravilo sedaj. Tebe lahkp vjatum kadil hočem."
V uialjenosti so se Tarzeli zasvetile oči. "Tako, on meni. da je moj gospodar," je mrmrala; "mu £e pokažem I"
_

Četrtek, 9. oktobra 1941
AMERIKANSm SLOVENEC
Stran 3
LEP USPEH PROSLAVE
35 letnice Samostojnega podpornega društva Vitezi sv. Jurija v Waukeganu, 111.
Kakor je bilo že na kratko poročano v tem listu o lepo uspeli proslavi društva Vitezov sv. Jurija zadnjo nedeljo v Waukegan-No. Chicago, naj k temu dodam cel potek proslave.
Dasi je deževalo skoro prejšnji celi teden, tako je tudi v soboto večer lilo kako za stavo, je bilo nebo t nedeljo jutro čisto in toplo, sonce je z vso jesensko milino ogrevalo, kakor bi se tudi ono radovalo z Vitezi njihove 35 letnice.
Kmalu po deseti uri so se pričela zbirati domača društva z zastavami ter gostje iz bližnjih naselbin, da prisostvujejo in se veseli z Vitezi sv. Jurija današnjega dne — 35 letnice njih obstanka.
Ob 11. uri so se domača in tuja društva uvrstila v špalir med katerim so vkorakali naši slavij ene i Vitezi sv. Jurija v cerkev k službi božji. Pred njimi sta korakala botra novi zastavi, Mr. in Mrs. Frank Opeka, ki je nesla na mali blazinici križ novi zastavi, katero je ob prihodu v cerkev slovesno blagoslovil domaČi preč. g. M. J. Hiti, s krasnim nagovorom ob pomenu nove zastave.
Nato je sledila slovesna sv. maša, kakor je bilo že zadnjič omenjeno. Rev. M. J. Butala, duh. vodja KSKJ in župnik slov. cerkve sv. Jožefa v Jolietu, je v lepih beesdah govoril o sv. Juriju kot hrabremu vojščaku, ki je premagal, kakor pripoveduje legenda, sedem glavega zmaja, ki je ogrožal1^ bil strah cele okolice.
Med sv. opravilom je jako lepo in dovršeno pel cerkveni zbor "Lira" latinsko mašo, pod spretnim vodstvom organista Mr. John Kovaciča. '
Ob 1. popoldne se je pa pričel v cerkveni dvorani slavnostni banket, ki so ga pripravile spretne Waukegan-No. Chicaške kuharice. Najprej je predsednik društva Mr. Math Slana, Sr. pozdravil navzoče, nakar je domači preč. g. župnik M. J. Hiti opravil običajno molitev. Vrla dekleta so pričela donašati na mize jestvine, ki so bile zelo okusno pripravljene, katerih smo se lotili po vseh predpisih in paragrafih.
Ko je tako želodček dobil svoje, je predsednik Mr. Math Slana, Sr. otvoril govorniški program, ter v lepih besedah obrazložil ustanovitev in razvoj društva Vitezov sv. Jurija, nakar je izročil stoloravnateljstvo Mr. Joseph Zorcu, ki je Vodil celt program zelo mojstersko. '
Prvi je bil predstavljen domači č. g. župnik Rev. M. J. Hiti, ki je najprej v angleščini pozdravil v imenu fare mestne uradnike, nato pa v slovenščini, ki je najprej častital društvu sv. Viteza k današnji slavnosti, obenem pozival društvenike naj lai pričeli uvajati mlajše člane, da se ne bo opustil stari običaj, da je društvo skozi vsa leta stražilo božji grob in prisostvovalo pri procesijah in paradah v svojih pestrih uniformah. • Nato je cerkveni pevski zbor "Lira" pod vodstvom Mr. John Kovačiča zapel nekaj slovenskih pesmi.
Mr. Frank Opeka, boter novi zastavi, je omenil, kako je bilo ob ustanovitvi in vzrok, da se je ustanovilo društvo Vitezi sv. Jurija.
Zatem je spregovoril Hon. Frank Wallin, župan mesta Waukegan, ki se je zelo laskavo izrazil o Slovencih, ter obenem častital društvu Vitezi sv. Jurija k današnji slavnosti.
Nato je zapela nekaj angleških pesmic Miss Geraldine Novak.
Hon. John P. Dromey, župan mesta North Chicago, je najprej povedal par šaljivih, nato se jako pohvalno izrazil o Slovencih, omenil je. da je Mr. Math Slana, Sr. najstarejši mestni uradnik, aldermaosko službo opravlja |e
ŠE ENA LADJA SPLAVALA
nad sedem terminov in da je zelo vesten, kar je gotovo nam vsem v ponos.
Nato sta mali deklici Frances Hart in Martha June Svete zapeli nekaj slovenskih pesmic.
Mr. L. J. Wilmot, clerk of Lake County Circuit Court, je častital društvu Vitezi sv. Jurija k današnji slavnosti, ter želel veliko uspeha tudi v bodoče.
Stoloravnatelj je nato predstavil navzočim Mr. Math Slana, Jr. glav. blagajnika KSKJ iz Jo-lieta. •
Nato je bil predstavljen tudi Mr. Louis Maley iz Naval Training Camp v Fort Sheridan. Mr. L. Maley je rodom iz Novega mesta, v Ameriko je prišel kot 12 letni deček in sicer y Pittsburgh, Pa. Sedaj je že 22 let pri marinarjih z naslovom Chief Gunner Mate. Letos je mislil stopiti v pokoj, pa radi' nevarnosti, ki preti Ameriki, bo moral ostati dokler so črni oblaki nad nami.
Zatem je zapela Miss Valentine Umek nekaj angleških pesmi. Miss Umek je izborna soprano solistinja, ki poje ^elo dovršeno.
Rev. Francis T. Pribyl, pomožni župnik slov. župnije Matere Božje v Waukeganu omenja, da je vesel ko more častita-ti društvu k današnji slavnosti, ter jim želi še veliko napredka.
Častital je društvu in jim želel mnogo uspeha tudi Mr. Albin Zakrajšek iz Chicago v imenu Amerikanskega Slovenca, Novega Sveta in Tiskovne ^družbe Edinost.
Nato so otroci šole Matere Božje predstavljali mlade vojake ter peli: Mi smo vojaki korenjaki itd.
Zatem je bil predstavljen Rev. M. J. Butala, župnik sv. Jožefa v Jolietu in bivši župnik Matere Božje v Waukeganu, ki je povedal, da ima še preveč prijetnih spominov na društvo Vitezi sv. Jurija kot bivši župnik, kako mu je bilo društvo desna roka, bodisi pri popravi okrog župni-šča ali barvanju, vedno mu je bilo društvo na razpolago. Enako pri izpolnjevanju verskih dolžnosti. Omenil je, da bi Vitezi sv. Jurija bili marsikateremu kat. društvu za zgled.
Zatem so bili predstavljeni uradniki lokalnih društev, ki so častitali Vitezom sv. Jurija k današnji slavnosti.
Za društvo sv. Jožefa, KSKJ, Mr. John Miks; za društvo sv. Ane, KSKJ, Mrs. Frances Fur-Itjza društvo Marije Pomagaj, KSKJ, Mrs. Johana Keber in za društvo Katol. Borštnarjev Mr. Andrew Ogrin.
Stoloravnatelj Mr. Joseph Zorc.se je v imenu društva še enkrat zahvalil vsem udeležencem in gostom za p jih poset, nato pa govorniški program zaključil.
Na programu sta bila tudi mlada Stanley Gregorin in Rudy Pugel iz Milwaukee, Wis., ki bi igrala na harmonike, toda se jima je pokvaril obroč na avtomobilu, prišla sta ravno, ko je bil govorniški program zaključen.
Po programu so nekateri Hi na svoje domove, drugi pa v pritličje na čašo pive. - Pridružila sta se nam tudi ravno došla Stanley Gregorin in Rudy Pugel iz Milwaukee ter raztegnila svoje harmonike in kot da bi hotela zamujeno nadomestiti, igrala starokrajske polke in vajčke, ostali so se jima pridružili s petjem, toda jih je kmalu premagalo ter se pričeli vrtiti po taktu godbe.
Zvečer ob 8. uri se je pričel v obeh dvoranah ples in zabava, kjer so se potem navzoči zabavali ob zvokih harmonike.
Cela prireditev je izpadla sijajno in društvu Vitezi sv. Ju riia je častitati k tako lepo izpeljanemu programu. Samo eno smo pogrešali, kar bi pa tudi povzdignilo proslavo, namreč
Med številnimi novimi ladjami, ki io bile nedavno spuščene v enem dnevu na vodo, je btla "Alcoa Polaris", ki je zdrčala v morje v Lon* Beach. Cal., in sicer na nenavaden način, namreč postrani.
KAJ SE SLIŠI PO SVETU?
ZLOČINI DIVJIH LOVCEV
PODJETNA DEČKA
Chicago, 111. — Dva brata, James in Frank Butcher, stara 9 in 8 let, sta si privoščila svojevrsten "good time." Nekje sta ukradla avto in se veselo odpeljala z njim. Dasi pa ni nobeden od njiju še nikdar prej vozil avtomobila, sta prevozila povsem srečno 15 milj, dokler jima ni v Willow Springsu zmanjkalo gasolina. Tam ju je nato policija vzela v oskrbo.
FRANCOZI BODO LETOS ZMRZOVALI
Pariz, Francija. — Tukajšnje prebivalstvo bo letošnjo zimo skrajno bridko občutilo, kajti količina premoga, ki jo bo dobilo, skoraj Omembe ni vreidna. Kot se je izračunalo, bo dobila družina treh ali manj oseb 60 funtov premoga in s tem bo morala izhajati — do konca letošnjega leta; večje družine bodo dobile malenkost več. Kako bo po Novem letu, pa se sploh še ne ve.
-o-
NAZIJI PREGNALI REDOV-NIKE IZ OPATIJE London. — (ONA) — Na-zijske čete so nedavno pognale redovnike iz opatije Clervau* v Luxemburški. Tako je poročala belgijska vlada v Londonu. Z nasiljem in grožnjami so jih prisilili, da so jim izročili vse zlate in srebrne cerkvene posode in sploh vso vrednost. Nazadnje so jim dali eno uro časa, da so zbrali svoje reči v culo, jih naložili na buse ter z oboroženim spremstvom jih odpeljali do mesta Bastogne v Belgiji, kjer so jih izložili z busov. Sedaj ti redovniki hodijo po Belgiji od hiše do hiše in se živijo od miloščine.
-o-
POLJAKI SE BORE NA
VZHODU London. — (O.NA) — Poljska vlada v Londonu objavija, da je bil general Sir Archibald Wavell odlikovan s poljskim vojaškim križem "Virtutu Ml-
litari". Omenjeni general je poveljeval poljski Karpatski brigadi na srednjem vzhodu. — Poljski ministerski predsednik general Sikorski je nagovoril poljsko motorizirano topništvo na Škotskem in razkril, da je bila poljska brigada, ki se bori na fronti na srednjtm vzhodu pri zadnjih bojih zelo aktivna.
POSTAVA SE MORA IZPOLNJEVATI
(PPB( — (S. B.j —. Iz Prage se poroča, kako je neki češki policijski nameščenec presenetil skupino Cehov zaradi napisa, ki se je čez noč pojavil na neki hiši in se je glasil v češkem jeziku, "Naj Hitler pogine!" — Nameščenec se je postavil pred nje, ki so zijali v napis in jim prav resno rekel: "Mar ne veste, da po postav morajo biti vsi napisi v protek toratu napisani najprej v nemščini?"	. *
niške proge, se je zelo številno povečalo.
-o-
POŠTENO SO JIH PREPLAŠILI
New York, N. Y. — Organizacija "Fight for Freedom," ki vodi propagando za vojno, je imela v nedeljo zvečer v Madison Square Garden svoje zborovanje« pri katerem se je poslužila svojevrstnega trika, da predoči ljudem nevarnost, ki jim baje preti od Hitlerja. Kar nenadno so ugasnile luči, istočasno pa so pričele piskati sirene, ropotati aeroplani in pokati bombe. Kmalu pa je trušč utihnil, luči so se prižgale in bilo je zopet vse normal-: no. Hrup je bil povzročen z rekordnimi instrumenti, a je kljifb temu spravil ljudi v ne-mali strah.
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
SABOTAŽA SE ŠIRI
(CP). — (S.B.) — Iz Prage se poroča, da je prometno mi-nisterstvo obljubilo 30.000 kron (okoli $1.000) nagrade temu, ki bi našel tega, ki je prerezal telefonski in brzojavni kabel blizu Stamerice v okraju Lipnik.
Sabotažni napadi na vlake, železniške proge, skladišča in druga važna poslopja se večajo iz dneva v dna. Število policijskih psov, ki stražjo želez-
IZ SLBV. NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. strani.)
PRI RDEČEM KRIŽU
naše Jurjovce v svojih uniformah. N
Društvo sv. Jurija ima precej pestro zgodovino. Od vseh, ki so bili na ustanovni seji, sta samo še dva pri društvu, Mr. Grcar in Mr. Sibenik, drugi so društvo opustili, umrli ali se pa preselili drugam. Danes šteje društvo 50 članov ter ima $7,116.00 v blagajni. Plačuje bolniško in smrtno podporo ter rado daruje v blage namene. Sedanji predsednik Mr. Math Slana, Sr. je bil s prvim oktobrom upokojen iz Wire Mill Co., kjer je dolgo vrsto let bil uslužben.
Tako nekako se je vršila 35 letnica Samostojnega podpornega društva Vitezi sv. Jurija zadnjo medel j o v Waukegan-North Chicago.
Živela zavedna Waukegan-No.
Ena > učenk, katero veiba Rdeči križ za bolnilko strežnico. Rdeči križ je pripravljen sprejeti do 100,000 učenk, da ^prepreči pomanjkanje bolničarslrih
^^______.._____
rodu Karadjordjevičev, ki so se stoletja borili za osvoboditev svoje domovine izpod tujega jarma. Njegovi predniki so bili tudi črnogorske krvi, naroda, ki je dal svetu kneza, filozofa in pesnika Njegoša. Mat! prihaja iz iste rodovine kot angleška kraljeva hiša. Kralj Peter je visok po postavi in olikan mladenič z značilnimi potezami. V svojem značaju združuje močno voljo svojega cčeta in filozofsko modrost svojega deda Petra I., ki je v Ženevi prevajal knjigo Stuart Miles-a o svobodi. Največje odlike mladega Kralja so odločnost, občutek za odgovornost in dolžnosti in veliko spo* štovanje do bližnjega. On je trdno odločen, da izpolni vse svoje obveze do naroda. Mladi Kralj je s svojo vzgojo vezan na Anglijo in na temelje njene moralne in politična tradicije.
Jugoslavijo so postavili pred usodno izbiro in razpotje, pravi pisatelj. Jugoslavija je ho- ( tela mir, pa so ji ga odrekli in vzeli. Nekateri, ki so vodili Jugoslavijo pred 27. marcem, so po vsaki ceni hoteli, da se ne bi ravnala po svojih izročilih in po svoji svobodni odločitvi. Toda narod, zavedajoč se svoje usode, je izbral, zedi-njen s svojim Kraljem in z narodno vlado svojo pravo pot in svojo pravo bodočnost. Kadar se bo ta bodočnost uresničila, mi v Angliji ne smemo pozabiti žrtev, ki jih je ta junaški narod žrtvoval in trpljenje, ki je skozenj šel, da odgovori klicu svoje vesti. Cena, ki jo je ta narod plačal, je bila strašna. Mi Angleži moramo storiti se kar je mogoče, da bo jugoslovanski narod za Svoje muke in trpljenje pravično poplačan. (JCO)
(Konec)
Lovska strast pa je zapeljala tudi že marsikaterega lovca, da je več ali manj pokrivolovil. Najrajši se je to zgodilo pri lovih na divje peteline, na srnjake ali pa gamsa. Ta vražji divji petelin je pel le vprav na meji ali malo čez mejo. Včasi v tem, dru-dič spet v sosednem lovišču. Nu, in če ni prišel petelin ali srnjak sam, ga je mladi lovec pač prenesel.
Čisto drug pojav pa je ono krivolovstvo, ki se tako bujno razvija v zadnjih letih, posebno v naših nižinskih loviščih. Pa tudi med temi sta dva različna tipa. Prvi so zanjkarji. To so navadno temni tipi, delomrzneži, ki gledajo, kako bi lahko kaj u-kradli. Hodijo po gozdovih in nastavljajo na stotine zank. Karkoli ujamejo, jim je dobrodošlo. Največ polo ve zajcev, jerebic, gozdnih jerebov in tudi marsikatero srno uplenijo. Vse to pa gre za denar, navadno v mesto. Za lovljenje rib jim je najljubše sredstvo dinamit, če ni tega, je pa dobra tudi pločevinasta škatla, napolnjena s karbidom.
Najnevarnejši pa so tisti, ki mislijo, da je lov privilegij gotovih stanov in so dobili vpogled v lov pri slabih lovcih, namreč pri takih, ki se poslužujejo sicer dovoljenih, toda neprimernih načinov lova. Take vrste lova so na primer množinsko pobijanje srn na brakadah, kjer odpove vsa lovska etika. Gonjač, ki je to videl na lovu, pride domov ali v kak drugi kraj, kjer je dosti divjadi. Tam pripoveduje prijateljem o uspešnem pobijanju. Takoj se znajde družba navadno mlajših ljudi, ki so iz zavisti željni poskusiti kaj podobnega. Domišljujejo si, če uplenijo divjad, da so že lovci in junaki. Kako so uplenili, to je postranska reč. Vsi so prepričani, da je mnogo krvi slast lova. V njihovem početju jih podpihuje v mnogih primerih tudi politična ali stanovska strast.
Pogovarjajo se ljudje: "Kako pridemo do tega, da v naše gozdove in na naša polja hodijo meščani, ali ljudje iz sosednjih vasi, ali kakršnakoli tako imenovana gospoda, ki strelja naše zajce in srne in jih celo prodaja in uživa?" Taki pogovori pač ne glede na to, da lovski zakupnik drago plačuje lovišča in da ima od tega dohodke vsak občan, izredno slabo uplivajo na ljudstvo. V lovskem pazniku, ki je iz drugega kraja, vidijo zakletega sovražnika; če je domačin, pa iz-
dajalca vaščanov, in nič* slajšega ni, kakor če morejo lovskemu pazniku škodovati, ali ga celo uničiti. Takim divjim lovcem, ki so v mnogih primerih tudi sadisti, ugaja celo uničenje divjadi, češ: naj trpi, saj je lovčeva last! Tak primer se je dogodil pred leti v Begunjah na Notranjskem. Lovci tatovi so pobili in polovili v zanke več srn v lovišču Ravniku. V izzivanje zakupnika lova, ki je domačin in zelo naklonjen vsem občanom, so pred jutrnjo mašo pred farno cerkev postavili majhno, kakor božično drevesce pripravljeno smrečico, na kateri so visele nožice sedmih, večinoma še nedoraslih srn. To so storili očitno zaradi tega, ker niso dobili lovišča v zakup. Lahko si mislimo, kako bi taki ljudje gospodarili kot zakupniki lova!
Če pregledamo vse zasledene lovske tatvine, odnosno krivolov-stva v zadnji dobi, bomo videli, da so bili najkrutejši prav tisti divji lovci, ki so lovili srne. Se pri vsakem drugem krivolov-stvu, kjer je bil motiv kaj drugega kakor dobičkaželjnost ali uničevanje tuje lastnine, se je skušal divji lovec prikriti. Le pri lovih na srnjad, kjer ne gledajo ne na spol, ne na starost, in je tudi vseeno, ali ubije po-divjanec brejo žival, so lovski tatovi takoj pripravljeni streljati tudi na ljudi in se tudi smrtne maščevati. To ima izvor pač v tem, ker hrepenenje po množin-skem pobijanju, kjer ne prihaja v poštev lovska spretnost, posu-rovi človeka. Čudno je pa tudi, da se ljudem sicer gabi meso brejih živali, le pri srnjadi jim je vseeno, kdaj je ustreljena...
Zdaj si pa zamislimo, da bi bil lov naenkrat prost ali vsaj deloma prost in bi vsakdo lahko hodil s puško in streljal po mili volji: ali bi sodišča imela časa še za kaj drugega kakor za razis-kavanja napadov in medsebojno pregawgLnje oboroženih ljudi? Prav po zadnjih primerih na Dolenjskem dovolj dobro vidimo, kam vodi hujskanje proti lovstvu.
Listen to
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP{
1520 kilocycles (Top of tke Dial)' i
Jacob Gerend Furniture Co.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
Priporočamo nai pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.

ZLATA KNJIGA
' - ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, JJA^ stane samo________________________%)V/L
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- ^ Cp dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______*
Naročila sprejema:	£
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
Stran 4
Četrtek, 9. oktobra 1941
Paul Keller
"Hubert"
ROMAN IZ GOZDOV
"Ker je okradel svojega očeta in mu najbrž zažgal žago." "In kdo je ubil Bianko?" "Grčarica. Izkoristila je dvakrat lepo priložnost, ko je morala vreči sum ali iia njenega moža, ali pa na Tončeta."
"Precej daleč segate, gospod Boltežar. Tudi jaz sem šele počasi po gospodični Grubelnikovi prišel do mnenja, da je Ton-če umoril Bianko."
"Ali tudi Grubelnikova misli tako?" "Da."
"Strela, tedaj morava paziti; kajti ona je razumna." .	.
Preslišal sem te besede, ki so bile prav malo laskave zame; bil sem le preveč vesel, če je hvalil kdo Eriko.
Boltežar je zamišljeno ril sem in tja. Nazadnje je rekel:
- "V Svetnem pismu je zapisano: Naše znanje so drobci. To je prečudno res! No, pojdite po svoji sledi, jaz pojdem po svoji. Kar pa se tiče gospoda Tirna, sem najprej napisal pismo gospodični Emiliji. Prosim, presodite
Pomolil mi je veliko pismo: "Velecenjena gospodična! Sum, katerega sem gojil v svoji uradni lastnosti in po svojem poklicu nasproti gospodu Maksu Timu, se, kakor se zdi, ni potrdil. Zato vam moram o tem hitro sporočiti in obenem kot poštenjak izreči obžalovanje, če sem vam z ozirom na vašega gospoda ženina povzročil kakšne nepri-like.
Vaš udani Boltežar, uradni predstojnik." . "No?" je vprašal, željen moje sodbe. "Dobro!" sem rekel. "Prav dobror . "Se danes odpošljem." .». • Ta razgovor sva )«}§ v moji poletni senčnici. Tedaj je prišel mimo vrtnega plota pismonoša.
"Dober dan, gospod Hubert. Ali veste, }ge je vaš Tim? V Bremenu. Drugi teden se s pamikom popelje proti Ameriki." i ! "Kako pa veste to?"
"Na tej-le dopisnici piše, ki vam jo ne-6em."
r Izročil mi je čez plot dopisnico in jaz sem mu vesel dal napitnino, v "Tim je pisal?" je radovedno vprašal Boltežar. Prebral sem mu dopisnico: , "Velespoštovani milostijivi gospod!
Evrope sem sit. V starem svetu imam preveč slabih skušenj. In tako sem stopil v službo kot namestnik višjega natakarja iia enem največjih Lloydovih parnikov in mislim, da že prihodnji teden odpotujem-v Ameriko. V čast mi je, da vam pred svojim odhodom pošljem najudanejše pozdrave.
Maks Tim, Za vodo št. 25." Tim, kolikor ga je bilo! Napihnjen, toda zvest fant. Pismonoša je prežal pri plotu, kaj porečem k tej dopisnici; rekel pa nisem prav nič, temveč sem odšel z gospodom Boltežarjem dalje po vrtu.
"Strela!" je rekel. "Ker vem za naslov, moram poslati tudi gospodu Timu oastno izjavo. Kočljiva stvar — toda ne kaže mi nič drugega! Saj sem vedno trdii: vsa-
kemu človeku se kdaj primeri, da se zaleti; toda potem mora biti toliko pogumen in reči: "Ah kaj! Zal mi je, bile so samo čenče, kar sem govoril, prosim, oprostite mi!"
"Izvrstno, gospod Boltežar! Tako govori poštenjak!" Šel je po koncu poleg mene. "Ali naj gospodični Emiliji pripišem naslov na gospoda Tima?" "Da, storite to!"
Na mizi v vrtu je napisal svojemu pi
smu dostavek:
"Ravnokar sem izvedel po gospodu Hubertu naslov vašega gospoda ženina: Bremen, Za vodo 25. Zalibog namerava že drugi teden odpotovati v Ameriko. Hitite torej! Ce vam morem biti s čim v pomoč, me bo zelo veselilo.
Boltežar." Pismo pa je bilo odveč. Po poti gori sta prifrfoleli dve postavi, dvojčki od "Grozda". Takoj sem presodil položaj: prva bo Milčka, ki ji je po klepetavem pismo-nošu najbrž že kaj priletelo na uho o vse bini na dopisnici, in sedaj je z napetimi jadri jadrala k meni, za njo pa je dirjala cvileča Malčka, ki je hotela pridržati sestro, naj se nikar ne spravlja v sramoto.
Milčka je bila pred Malčko dobrih 300 m in ni slišala njenih pojemajočih in obupnih klicev. Povedal sem Boltsžarju, kar se mi je dozdevalo.
"Seveda!" je prikimal bolno zamišljen. "Kdo bi si bil to mislil! Ena teh dveh nori za možem! K sreči, da je to Milčka ' Pravzaprav me je vedno vleklo k Malčki."
Nisem utegnil, da bi premišljeva1. kako se pri priložnosti more hliniti celo tak mož, kakršen je bil Boltežar; kajti Milčka je stala že pred nama. Zavila je na vrt in
naravnost k meni.
"Kje je? Kje je? Dajte mi dopisnico!" Bilo je mučno. Pismonoša je iztegoval svoj vrat čez plot, kakor star gosak, Pa-dovka je stala pred pragom in upirala roke nad svojim podpasanim krilom in bila videti kot najbolj razsrjena in tršasta podoba nravne ogorčenosti.
Izpregovoril sem prijazno, kolikor sem mogel, da bi pomiril to razdivjano golobico.
Ni me slišala. Polna sovraštva je pokazala na Boltežarja.
"Ta je zopet tukaj — ta! Zabavijlvec,
slepar —" "Ženska, kaj pa se drznete?". Gospod Boltežar je rjul. Tedaj sem začel rjuti tudi jaz.
"Tukaj sem jaz gospodar! Padovka — poberite se na delo v hišo! — In vi, pismonoša, pojdite svojo pot! Tu nimate ničesar več iskati! In vas, gospoda, prosim, pojdite z menoj v hišo!"
Kakor da bi vrgel kamen v vodo! Padovka ni šla, pismonoša ni šel, "gospoda" ni šla za menoj. Nasprotno pa je prifr-folela na vrt Malčka.
"Milčka! Milčka!" je cvilila. "Kaj pa ti pade v glavo? Tečeš k gospodu — k gospodu — o sveta nebesa — gospod Boltežar je tudi tukaj!"
IŽ ZASUŽNJENE DOMOVINE
(Nadaljevanje s 1. strani)
sku#no trpljenje navdalo narod z istimi težnjami in da se bo na skupnih domenah in skupnih težnjah preiskušane-ga naroda morala ostvariti enakopravna in svobodna skupnost naroda, ki danes pod skupnim sovražnikom postavlja temelje za svojo skupno usodo v jutrišnji Evropi.
H. 3
Upcri v JugosUviji . . .
Budimpešta, 27. septembra. •— Po najnovejžkih vesteh so nemški bombniki popolnoma porušili Užice pri zadnjih bo lih s četniki. Tisk poroča o obcioženih spopadih v Srbiji, ki je do njfh prišlo, ko je Nemčija poslala v Srbijo dve divt-ziji, da pomaga oblastem. Poročila govore tudi o uporih, v katerih je padlo najmanj 360 oseb.
Nemški "Stuka" bombniki so napadli Užice, srksko poli ticno in umsko središče, dečim se je okrog Doboja bila tri-
dnevna borba, v kateri je padlo 320 oseb. V okolici Rožan-ca je padlo 26 upornikov, do-čim so jih 14 ustrelili. ^
Po vesteh, ki od raznih strani prihajajo v Budimpešto, so nemška "Stuka" letala in nemško topništvo popolnoma uničili Užice z namenom, da razbije jo s:edišče četniškega delovanja. Užice, znamenito prosvetno središče, leži na gozdni planoti v hribih. Malone v vsaki jugoslovanski vladi je bilo po nekoliko Užičanov.
O tridnevni borbi, v okolici Doboja je poročal tudi zagrebški "Novi List". Poročile pravi, da se je borba končala s 300 mrtvimi uporniki in da je dvajset hrvatskih vojakov padlo v bojih. Izhoda borbe list ni objavil.

Defense Savings Bonds, Se ries E. are available in denominations as low as $25, maturity value, the cost of which is $18.75. Ownership of Series E Bonds is limited to $5,000 maturity value of Bonds issued in any one calendar year.
J. M. Trunk t
NAŠI ZASTOPNIKI
pri katerih si lahko naročite lista "Amerikanski Slovenec' in "Novi Svet", ali za iste obnovite naročnino.
COLORADO:
City, — Ana Sutmsn. Color**« Springs, — M. Kapsch. Crests* Butte. — Martin Težak. Dsaver, — G. Pavlakovich. L—drills. — Miss Mary Klun. Pueblo, — Josephine Meglen.
ILLINOI8:
Ar go, — John Poljak. Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Math Stefanii Chicago, — Joicf Fajfsr. Joliet, Rockdale in Lockport,—John Krtmarich. La gall«, — Anton StrakcL Nortb-Chieago-Waukegan, — Gabriel Drasler, Andrew Košir in Mrs. Jennie Keber.
O fleshy, — Frank Jerin. Ottpwa, — Mrs. Katherine Bajuk. Pullman, Martin Golohich. Standard, Qraavflte, - Joseph Bre-gar.
So. Chicago. — Ant. Bakse, C Ger-raek, Mr«. Agnes Mahorlich.
INDIANA:
Indianapolis, — Mrs. iTary Krono-shek-
WRiting, Ijd. — Miss. Kathie Triller KANSAS:
» .r ■ .
Franklin —John Dobravec. Frontenac. — Anton Drenik. Kansas City, — Peter Majerle in Joseph Kostelec.
MICHIGAN:
Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Stere Potočnik. Harriets, Boon. CaddOac in okolica, — Mark Badovinac.
Calumet, — Jos. Sustarsich. iroa Mountain. — Frank Richtar-sic::.
Manistique, — Anton Kraiovec.
MINNESOTA:
Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mrs. Mary Delak.« Chisholm, — Frank Launch. Ely, — John Otrin, Jos. PeshelL Evdeth, — John Strah in Antonia Xemgar.
GUbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kochevar. HIbhing in okolica, — Joe Zaic. Keewatia. — Mary Kolar. Leoneth la Spruce Location — Anton Pene. New Duluth. — M. Spehar. McKinley, — A Hegler. Rice, — Rer. John Trobec. Sduk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller.
MONTANA: Bfctts in WalkervOle, — Mary Kotze
OHIO:
Bedford. — Frank Starec Bridgeport. — L. Hoge. Cleveland, — Za Collinwood, St. Clair pri Št. Vidu in okolico, Euclid in

kako je mogoče, da njegov sosed Frank ve toliko novega, ve toliko o raznih postavah, zakonih in mdtskfem drugem. Vse ve in ljudje ga poslušajo ko pripoveduje to in orno v družbi. On sam pa je Jtak nevedne! Nekega dneva je to "pogruntaT. Videl je, da sosed rojak vsak dan stalno čita "Amerikanskega Slovenca", kjer so najnovejše vesti, vsa razna druga pojasnila in pouk o tem in onem. Naročil si ga je tudi on ki zdaj je tudi on o vsem točno informiran. Naročite si dnevnik "Am. Slovenec" tudi vL Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za Chicago in inozemstvo $6.00 letno; asa pol teta $S.00. Naročnino pofijite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Road,

Chicago, Illinois
Nottingham je zastopnica Mrs. Margaret Poznič. — Za Newburgh in okolico Mr. J. Resnik, Rt. Rev. J. J. Oman in Anna Gtiha.
Connea-Jt, — Angela Berns. Lorain. — Justina PanL Girard, Nilea, Young »town in vsa okolica. — John Dolčič. -Petersburg. — Mary Ohtin.
PENNSYLVANIA:
Aliquippa. — Ant Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. Besaacer, Universal in okolica. — Frank KokaL Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgjeville, Presto, Cuddy. Morgan. Beading in Sygan. — Mary Usenicnik, Bulger, — S. Jenko. Burgettstown. — John Pintar. Cairnbrook, — Angela Statkovič. Parrel. ^ Anna Lnmpert. Forest City. —'Mrs. Mary Gram. Homer City. — Pavel NovoseL Houston, — Michael Tomšič. Imperial, — John Jamuik. Johnstown. Conemaugh in okolica,— Matt Klnčevšek. Lawrence, — Carolina Rosman. Pittsburgh, — Jos. Bahorich, Mrs. Mary Cadomč.
Steelton, — Doroteja Dermeš. Strabane, Canonsburg in okolica, — Anton Tomšič. Moon Run, — Jacob Drašler. Olyphant, — Mary Zore. St. Marys, — M. Aufderklam.
Vending, — Frank Pancar.
\
WISCONSIN:
Greenwood, Marshfleld in Owen. — Jos. Raicovec.
Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee in West Allia, — Mrs. Rose Deielan.
Sheboygan, — John Udovich, in Marie Prisland, Johana Mohar.
Willard, — Frank Perovshek in Ludvik Peruiek.
WYOMING:
Kemmerer, Sublet, Dlamondville, —
Konšt. Podlesnik. Rock Springs, — Ursula Ivsek.
MISSOURI:
Hsrviel. Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik.
PO RAZNIH DRŽAVAH:
Fontana, Calif. — Joe Skubic. San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar.	s
Bridgeport, Conn. — Martin Hor-vath.
Little Falla, N. Y. — Amalia Furlan. Brooklyn in New York, N. Y. — Anton Anilovar.
Oregon City, Ore. — Mrs. Mary Polajnar.
Enumciaw, Wash. — Jos. Rihtcr. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Helper, Utah, — A. Topolovec. Valley, Wash. — Mary Swan.
Zakonitega stališča tista mala revolucija v Beogradu
proti podpisu prejšnje vlade ne iapremeni. Najmanj pa ia-premeni tega stališča kako roparsko postopanje, za kakršno ®e mora napad na Jugoslavijo označiti. Zato prizna tudi naša amerikanska vlada Simovičevo \lado, ne morda kakega Pave-liča v Zagrebu, niti ne bo na ža vlada priznala kakega Ne diča kot vlado v Beogradu, ako je Nedič neko vlado osno val. Postavko je dr. Subašič hrvaški ban. Dr. Subašič je nedavno od tega prišel sem v Ameriko prav v naše glavno mesto Washington, kjer je Dil neki sprejem, kakor je pač navada. Menda bo ban obiskal nekaj hrvaških naselbin in se potem nastanil za časa vojske v Kanadi.
Pojavljati se utegnejo vrlo zanimivi prizori. V nekem !*-stu vidim, da Hrvatje poudarjajo svojo ud an ost do Amerike. To bi bilo povsem v redu Ampak naša Amerika se drži zakonitega bana, najmanj mnogo Hrvatov pa se nagiba proti Paveliču, kar pomeni, cla ne pozna dr. Subašiča. Bi bila res čudna udanost do Amerike.
Kako utegne biti v naselbi-' nah, ako pride tja dr. Subašič? Na kateri nogi bodo stali Hrvatje? Vidim le, da nekateri vsaj stojijo na nogi, ki hodi proti Paveliču. Dobra in lepa je svoboda, da se lahko kdo odloči sem ali tja, ampak v realnem življenje je taka svoboda pogostoma manj dobra in manj lepa in lahko tudi pogubna.
sem sam videl, kako se Nemci razumejo na ta "biznez", in kako "korektno" se obnašajo, ako kdo zmaja z glavo. Zdaj bo stoprocentno. Si lahko mislimo, kako mora biti vsepovsod, kamor pridejo s kanonl in tudi vozovi, da nabašajo.
Lane je imel dosti opraviti 7 regentom Pavlom. Naletel sem prej na vest, da je Hitler Pavletu nekaj namignil, da bj lahko do nekega "vladanja" eelo v Moskvi. Ke vem, le vest je bila zapisana. Lane omenja, da je regent Pavle vedel že prej za napad na Rusijo. Moiv da je Pvusija stopila pri tem bolj v ozadje, pač pa pravi Lane, da so bili v ospredju boljševiki, ki so vsem in vse in tudi Pavletu vse konfiscirali, kakor ve ves svet. In baje ie to vplivalo na Pavleta, da se je nagnil proti Hitleru in rekel, naj podpišejo. Nekaj zasebnega bi bilo igralo vlogo. Tako vsaj sodi tudi diplomat A. B. Lane. Kadar se take zasebne zadeve ne posrečijo, je malo sitno, in res se prav nič ne sliši več o Pavletu
Arthur Bliss Lane je bil ama-rikanski zastopnik v Beogradu, ko je prišlo do napada. Piše o dogodkih pred in med napadom. Kak diplomat mora biti skrben bolj kakor kak zaseben poročevalec. Lane ome nja, da je bilo dosti navadne ga in uradnega nemškega ropanja. Celo po hišah tujih di-plomatičnih zastopnikov so kradli kakor srake. Ze 1. 1917
— Ali ste že kaj prispevali za ubogo trpeče staro domovino? Ako ie ne, položite čim-preje mal dar, domovini na altar!__
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles.
DR.JOHN J. SMETANA
a	OPTO METRIST ;
Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Aehhuid Avenue TeL Canal 0638 Uradne nre: vsak dan od 9. zjutraj do 8'JO zvečer. ,
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO • SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE HEADER"
kateremu je znižana cena	A A
in stane samo:	Jp^illU
Naročila sprejema
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois
Moderne plinske peči
nudijo treh vrst prihranke.
- 1. Prihranijo na živilu 2. Prihranijo na času 3. Prihranijo na denarju
ZDAJ —Stane manj, da se bolje kuha L*
■ Na tisoče chicaških gospodinj ugotavlja, da je lahko kuhati boljše z modernimi plinskimi pečmi — vendar v resnici stane manj. Dejstvo je, da so moderne plinske peči enako varčne, kakor so krasne. Vsak del je namenjen za varčevanje z živili . . . časom . . . denarjem . . .
Na živilih prihranite z r.f derno plinsko pečjo zato. ker peč. v kateri je vročina točno kontrolirana, kuha meso po načinu nižje temperature, kar zmanjša krčenje mesa. Prihranite na času. ker avtomatične kontrole opravijo večino dela . . . ker večja hitrost pri kuhanju pripomore, da se stvari izvrše bolj hitro. In prihranite tudi na denarju, ker moderna plinska peč stane manj, ko jo kupite, stane' manj, , ko jo rabite.
UGODEN POPUST ZA VAŠO STARO PEČ LAHKA MESEČNA PLAČILA
/
Rojak se je čudil
^ * na \ep°ta <
* »"""USTShko« t« ■
moderno	^
• brezditn«1
1 ■
1 . prax»eC ,, - --ev pec * .
A	vlečena * ^Jg gonto
K
■ " fclice.	^^^^^^