ISSN 1581-8373 9 770158 183733 plačana pri [ pošti 3325 Šoštanj Knjižnica Velenje Titov trg 05 3320 Velenje LETO XVI ŠT. 8 31. AVGUST 2009 1,60 EUR Podrobnosti na strani 3 mi 'Mri: j Y \ Mi : M ... rj r mSSSSSW A >ì ■ * V;-.T9H |L i H Poštnina festival pouličnih gledališč je tudi letos uspel. Ulica očitno privabi, privabijo pa tudi mednarodni artisti in umetniki. Letos so številni obiskovalci 8. julija uživali v dveh predstavah Spaček in Brunitus. Zavod za kulturo Šoštanj, organizator festivala, je tako poskrbel za zabaven začetek dopustniških dni. Podoživete jih še enkrat skozi to reportažo, ki jo je pripravil RAFKO SREBERNJAK. Tudi letos lahko vsi skupaj ponudimo možnost okusiti brezskrbnost. Dokažimo, da nam ni vseeno. V času negotovosti, ko prikrajšani postajajo še bolj ranljivi, se še toliko bolj zavedamo potrebe po pomoči. V času, ko sta solidarnost in dobrosrčnost pomembnejši kot kadar koli doslej, akcijo Peljimo jih na morjel z vsem srcem podpirata soproga predsednika države Barbara Miklič Türk in zlati olimpijec Primož Kozmus. Omogočimo otrokom in starejšim iz socialno šibkejših okolij nepozabne morske počitnice v letoviščih Rdečega križa Debeli rtič in Punat na Krku. Čisto vsak prispevek jim bo pomagal za nekaj dni okusiti brezskrbnost letovanja. Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim nalogom BN02 na račun 03100- 1234567891, sklic 11-937030 ali pa pošljite SMS z besedo MORJE na 1919. Vnaprej iskrena hvala za solidarnost in dobro dejanje. www.rks.si/morje Revija za kulturna in druga vprašanja občine Šoštanj in širše. Izdaja Zavod za Kulturo Šoštanj Trg Svobode 12, 3325 Šoštanj zanj Kajetan Čop, direktor Izdajanje Lista finančno omogoča Občina Šoštanj, zanjo Darko Menih, župan. Fotografija na naslovnici Dejan Tonkli Uredila Milojka Komprej Lektoriranje Jožica Andrejc (za razpise in objave odgovarja naročnik) Oblikovanje Branko Strmčnik Tisk Eurograf d.o.o. Natiskano 900 izvodov. Vse sodelavce prosimo, da prispevke za LIST št. 9 (september 2009), pošljejo najkasneje do 15. septembra 2009. ISSN 1 58 1 -8373 9 770158 183733 Intervju meseca: Peter Rado j a m. ÉkL%r- C & Vif — B l foto: Jože Miklavc NAGRADNO VPRAŠANJE: POZNAMO SVOJ KRAJ? Rešitev nagradnega vprašanja iz številke 6/7 2009. Na nagradno vprašanje je prispelo 21 pravilnik odgovorov. Prepoznali ste: Stopnišče, ali del stopnišča, ki vodi k cerkvi na sv. Križu v Belih vodah. G. ROMAN TERCE je na priloženo dopisnico napisal, da so znotraj te stavbe svete »štenge«, po katerih si šel kleče in molil ter na koncu pozvonil in so se ti izpolnile želje (ali pa tudi ne). Zanimivo. Zgodba o Sv. križu govori, da je ob koncu 18. stoletja belovojski kmet Savinek našel na Oslovski gori(tako se je imenovala) križ. Leta 1804 so ga postavili v kapelo na kraju kjer je bil najden in ljudje so goro preimenovali Kriška gora. Leta 1831 so postavili cerkvico, ki je že imela zvon. Do gradnje sedanje cerkve je prišlo v letih 1850 -1857. Leta 1862 je to priljubljeno romarsko svetišče blagoslovil škof A. M. Slomšek. Izžrebana nagrajenka je: Veronika Slemenšek, Gavce 42a, Šmartno ob Paki. Prosimo, da se oglasi na sedežu Zavoda za kulturo Šoštanj, Trg svobode 12, III. nadstropje, kjer jo čaka lepa nagrada. In že je pred vami novo nagradno vprašanje, ki se spet glasi: Kaj/kje je to? Odgovore pošljite do 15. 9- 2009 na prej omenjeni naslov: Zavod za kulturo Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj. Izžrebanega čaka lepa nagrada. VSEBINA 4 Uvidnik 5 Naša občina 14 Gospodarstvo in kmetijstvo 16 Praznovanje 17 Intervju 20 Šolski list 22 Sredina vabi 24 Podobe kulture 26 Zanimivi poklici in ljudje v njih 27 Cerkev 28 Zapisani v glasbi 30 Nekoč je bila vas Družmirje 32 Naša društva 34 Dogodki in ljudje 36 Šport 38 Dobro je vedeti 40 Ni meja 42 Kotiček za počitek 43 Družimo se 44 Fotografija meseca Poletje nam je začelo obračati hrbet, ker se poslavlja. Po temperaturah zadnjih dni tega še ni videti, a če pogledamo bolj skrbno, vidimo, da se listje ponekod že barva. Sicer pa, bo marsikdo rekel, tudi poletja niso več, kar so bila. Je to le nostalgija po minulih časih? Nikakor ne. Da se okolje in z njim vreme močno 'nja, dokazujejo strokovnjaki z imi merUmmùhjxna dan. Tako rili, da setole letos povprečen temperatu^vetovnih morij najvišje vse od ko^ml9. stoletja, ko sojih pričeli meriti. 'o čem si bomo zapomnili odhajajoče poletje? Vsak po svoje, večina občanov občine Šoštanj pa vsaj po dveh stvareh eni tragični in eni častitljivi. Tisto tragično nam je zakuhalo vreme. Po hudem neurju so se sprožili številni plazovi. Pa jim je (edini) vzrok le vreme? Koliko smo k temu prispevali ljudje s svojimi neustreznimi posegi v okolje? Hudo je, če je dom ogrožen, če se nenehno v skrbi oziraš v nebo, v naraslo reko, v grozečo gmoto zemlje, ki ogroža vse, kar si v življenju ustvaril. Še huje je, če se zgodi tragedija, kot se je v naši bližini v Podgorju pri Letušu pred slabima dvema letoma. Pod plazom sta takrat ugasnili dve mladi življenji, družina Golobje z najdražjimi zgubila tudi hišo. Dom so s pomočjo dobrih ljudi zgradili in ga te dni z blagoslovitvijo predali namenu - o čemer bomo pisali v prihodnji številki. Življenj pa ni mogoče povrniti. Na tistem mestu se je plaz utrgal že enkrat prej, v devetdesetih letih, kriva naj bi bila cesta, ki so jo naredili po pobočju hriba nad domačijo. Pri tem so podrli debelo drevje, kije zadrževalo zemljino na kamniti strmini in pretrgali vodne žile... Po prvem plazu je teren pregledal geolog in določil potrebne ukrepe. Tipa so bili izvedeni le delno. Kljub temu, daje gospodar opozarjal pristojne na nevarnost, denarja za sanacijo ni bilo. Vse do tragične nesreče. Bo kdo odgovarjal? Se bo morda kdo zamislil? Ne moremo posegati v naravo brez temeljitih strokovnih podlag. Nekateri tereni gradbenih posegov brez ustreznih ukrepov - zavarovanj-pač ne prenesejo. O tem je spregovorila na svojem obisku ob praznovanju lJO-letnice gasilstva v Šoštanju tudi ministrica za obrambo Republike Slovenije dr. Ljubica Jelušič. Dejala je, da bo treba v bodoče pri prostorskem planiranju bolj skrbno preučiti teren in temu primerno prilagoditi tako državne kot občinske prostorske načrte. »Potrebno je preventivno zavedanje tistih, ki urejajo prostorsko planiranje. Pomembno je tudi ustrezno saniranje obstoječih plazišč, če pa se naravna nesreča že zgodi, so gotovo gasilci tisti, na katere računamo, da bodo prvi priskočili na pomoč, «je med drugim na novinarsko vprašanje dejala ministrica. Ob tem je izrekla vse priznanje visokemu jubileju, ki ga je letos obeležilo Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj. »Gasilci niso več le gasilci, so vse bolj »splošna reševalna služba, na katero ministrstvo v sistemu zaščite in reševanje lahko vedno računa. Za to pa je potrebna ustrezna oprema, vsekakor pa tudi izobraževanje in primerno znanje. Tako je varnost samih gasilcev kot tudi tistih, ki jim v intervencijah gasilci priskočijo na pomoč, veliko večja. Jelušičeva se je gasilcem zahvalila za njihovo pomoč bližnjemu v stiski. »130 let delovanj a je častitljiv jubilej in dokaz, da so imeli in imajo ljudje v tem okolju občutek za nesrečo drugega. Dokaz pa je tudi, da te vrednote znajo prenašati na naslednje rodove, «je še dodala. Poletje tako mineva, a kot rečeno je naš kraj zaznamovalo tako ali drugače. Koko pa stega zaznamovali vi? Marija Leber N/ o d. N/ I ODC n o d Uredila: Milojka Komprej Redigiran ZAPISNIK 25. redne seje Sveta Občine Šoštanj, ki je bila v ponedeljek, 29. junija 2009 dogovoru s predsednikom KMWI Petrom Radojo. KMWI je predlagala Svetu v obravnavo vse tri kandidate, katerih vloge je prejela, ne le tistega, katerega vloga je prispela formalno pravočasno, ker je zavzela stališče, da kandidat Marjan Vrtačnik ne more biti oškodovan, če se upoštevajo vse prispele vloge. Poleg tega je bila dosedanja praksa takšna, da so se tovrstne vloge sprejemale vse do začetka seje KMWI, pa čeprav je to bilo že po določenem roku. Da bi se izognili nadaljnjim zapletom in dvomom o imenovanju člana Nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., je menil, da bi bilo najbolje umakniti 6. točko z dnevnega reda in ponoviti celoten postopek. Na seji je bilo prisotnih trinajst svetnikov. Ostali prisotni: Mirjam Britovšek, direktorica podjetja ROSIO - PUP Saubermacher, Gašper Škarja, pravnik na Komunalnem podjetju Velenje, Alenka Verbič, višja svetovalka za družbene dejavnosti na Občini Šoštanj, Bogomir Brložnik, višji svetovalec za pravne zadeve na Občini Šoštanj. Sejo je vodil Darko Menih, župan Občine Šoštanj, zapisnik je pisala Nina Rehar, višja referentka za splošne zadeve na Občini Šoštanj. Z dnevnega reda je bila črtana 6. točka Sprejem predloga Sklepa o imenovanju člana Nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o. na pobudo svetnika Marjana Vrtačnika (SNS). Sporen je bil rok vložitve kandidature. Svetnik Marjan Vrtačnik (SNS) je predlagal, da se 6. točka umakne z dnevnega reda. Razlog je v tem, da je bil rok za vložitev kandidatur za imenovanje člana Nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o. komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (v nadaljevanju: KMWI) napačno naveden: torek, 15. 6. 2009. 15. 6. 2009 je bil namreč ponedeljek. Zaradi tega bi se od treh prispelih vlog (Viktor Drev, Vojko Krneža, Marjan Vrtačnik) morala upoštevati le vloga Marjana Vrtačnika, ker je edina prispela pravočasno (v ponedeljek, 15. 6. 2009), medtem ko sta ostali dve prispeli prepozno (v torek, 16. 6. 2009). Zaradi navedenega bi bilo smiselno, da se celoten postopek izvede ponovno, zato je predlagal, da se 6. točka umakne z dnevnega reda, vse ostale pa se ustrezno preštevilčijo. Motilo ga je tudi, da KMWI predlaga vse tri kandidate v odločanje Svetu Občine Šoštanj (v nadaljevanju: Svet). Obenem je vročil Bogomirju Brložniku, višjemu svetovalcu za pravne zadeve, pisno pritožbo v zvezi s postopkom vložitve kandidatur. Obrazložitev je podal Bogomir Brložnik, višji svetovalec za pravne zadeve, po predhodnem Svetnik Mirko Pergovnik (neodvisni) je opozoril, da se je pred vložitvijo kandidature za Viktorja Dreva posvetoval s predsednikom KMWI Petrom Radojo, do kdaj je dejansko treba oddati vlogo - do ponedeljka, 15. 6. 2009, ali do torka, 16. 6. 2009. Po mnenju predsednika KMWI Petra Radoje je bil ustrezen rok do torka, 16.6.2009- Svetnik je še opozoril, da bi njihova stranka vložila kandidaturo en dan prej, torej 15. 6.2OO9, če bi to bilo potrebno. Svetnik Viktor Zacirkovnik (SD) je menil, da bi ob ponovitvi postopka bili v časovni stiski z imenovanjem člana Nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje, d. 0. 0., ob ponovnem postopku pa bi se najverjetneje prijavili isti kandidati - zato ne vidi ne smisla ne potrebe po ponavljanju postopka. Svetnica Vilma Fece (LDS) je opozorila, da dosedanjemu članu Nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje, d. 0. o. mandat poteče avgusta, zato ne bi bilo nič narobe, če bi se celoten postopek imenovanja novega člana ponovil. S tem bi se izognili vsem dvomom o izboru in imenovanju člana Nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje, d. 0.0. iz Občine Šoštanj. Občinski svet soglaša, da se z desetimi glasovi ZA in O proti, 6. točka umakne s predlaganega dnevnega reda. Nov dnevni red je bil potrjen soglasno. Seja je nato tekla po dnevnem redu. Potrjen je bil zapisnik 24. seje. Na predlog Odloka o ustanovitvi JVZ Vrtec Šoštanj ni bilo pripomb in je bil sprejet z 12 glasovi. Predlog Sklepa o izdaji soglasja k predlaganima povprečni ceni prevoza odpadkov na regijsko odlagališče ter odlaganja odpadkov na regijskem odlagališču Bukovžlak je predstavila Mirjam Britovšek, direktorica podjetja ROSIO - PUP - SAUBERMACHER, d. 0.0. Obrazložitev: Iz Občine Šoštanj odpadke odvažajo in odlagajo na velenjsko odlagališče nenevarnih odpadkov. Okoljevarstveno dovoljenje velenjskega odlagališča odpadkov poteče 15. 7. 2009; po zadnjih podatkih naj bi se to dovoljenje podaljšalo. Ko bo dovoljenje poteklo, bodo velenjsko odlagališče zaprli in bodo odpadke iz Občine Šoštanj odvažali in odlagali na regijsko odlagališče v Celju. Cena pobiranja odpadkov in odvoza do velenjskega odlagališča ostaja nespremenjena. Dodatna nujna storitev, ki bo nastopila ob zaprtju velenjskega odlagališča odpadkov, je prekladanje in prevoz odpadkov iz Velenja v Celje (12.583 EUR/t odpadkov). Za odlaganje odpadkov na celjskem odlagališču je Svet na svoji 23. redni seji dne 20. 4. 2009 že dal soglasje k ceni 96,78 EUR/t odpadkov (cena vključuje predelavo odpadkov v okviru novega regijskega centra in odlaganje na novem odlagališču), vendar bo ta cena začela veljati šele po danem predhodnem soglasju Vlade Republike Slovenije. Za primer, da to soglasje ne bo dano pred zaprtjem velenjskega odlagališča, je treba določiti ceno odlaganja na regijskem odlagališču Bukovžlak; 29,29 EUR/t odpadkov je cena, ki je trenutno v uporabi za regijsko odlagališče Bukovžlak. Za gospodinjstva Občine Šoštanj pomeni zaprtje velenjskega odlagališča odpadkov 19-odstotni porast cen v primeru odlaganja odpadkov na regijsko odlagališče Bukovžlak. Ob upoštevanju nove cene 96,78 EUR po predhodnem soglasju Vlade RS pomeni to za gospodinjstva 64-odstotni porast cen. Ker razprave ni bilo, je bil ta sklep soglasno sprejet. Predlog Sklepa o soglasju k splošnim pogojemzadobavoinodjemzemeljskega plina iz distribucijskega omrežja je na kratko predstavi Gašper Škarja, pravnik na Komunalnem podjetju Velenje. Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina sprejme po javnem pooblastilu sistemski distributer po predhodnem soglasju lokalne skupnosti. Naknadno je potrebno pridobiti še soglasje Javne agencije RS za energijo. Pričujoči splošni pogoji so usklajeni s predstavniki Občine Šoštanj, Mestne občine Velenje in Javne agencije RS za energijo. Posebnih finančnih posledic zaradi sprejema tega sklepa ne bo, saj se bo cena še naprej obračunavala skladno z zakonodajo po predhodni potrditvi cen s strani lokalnih skupnosti. Ker razprave ni bilo, je bil tudi ta sklep sprejet soglasno. Predlog Sklepa o izvajanju javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine v Muzeju usnjarstva v Šoštanju je predstavila Alenka Verbič, višja svetovalka za družbene dejavnosti. Muzej usnjarstva Slovenije v Šoštanju začne predvidoma delovati 30. septembra 2009. V njem bo obiskovalcem moč videti tudi premične zbirke kulturne dediščine. Zakonodaja določa, da lahko javno službo upravljanja premičnih zbirk kulturne dediščine, kakršna bo v Muzeju usnjarstva Slovenije v Šoštanju, izvajajo le pooblaščeni, krajevno pristojni, ustrezno usposobljeni muzeji. Muzej Velenje je na seznamu pooblaščenih muzejev in je tudi krajevno pristojen za izvajanje javne službe varstva premične kulturne dediščine na področju naše občine (Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Muzej Velenje med drugim določa, da je Muzej Velenje krajevno pristojen za področje Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki). Na Mestno občino Velenje kot ustanoviteljico javnega zavoda Muzej Velenje je Občina Šoštanj naslovila vlogo za izdajo soglasja k izvajanju javne službe in je soglasje tudi že prejela. Zdaj mora še Svet z ustreznim sklepom prenesti izvajanje javne službe na Muzej Velenje. Sklep je bil soglasno sprejet. Odgovori na vprašanja svetnikov. Svetnica Vilma Fece (LDS) se je zahvalila za po pošti prejet odgovor v zvezi z izgradnjo trgovskega centra na območju bivšega bazena v Šoštanju. Zanimalo jo je, ali so v odgovoru zajete vse obremenitve Občine Šoštanj. Zanima jo finančni del, vezan na parkirišča ob trgovskem centru; v občinskem proračunu so predvidena sredstva za odkup proračuna, vse v odgovoru ni zajeto, zato prosi za dopolnitev odgovora. Ni prejela odgovora v zvezi z investitorjem rušitve bivše Kovinotehne. Župan Darko Menih je odgovoril, da bo odgovor v zvezi z izgradnjo trgovskega centra na območju bivšega bazena v Šoštanju dopolnjen in da bo v zvezi z rušitvijo bivše Kovinotehne objavljeno pojasnilo v najnovejši številki Lista, ki bo dalo odgovor na zastavljeno vprašanje. Pobude in vprašanja svetnikov Svetnik Drago Kotnik (neodvisni) je dal pobudo, da bi brezplačni avtobus iz Velenja (Lokale) nekajkrat dnevno vozil tudi v Šoštanj, Topolšico, Ravne, Gaberke ... Predlagal je pridobitev sponzorskih sredstev v ta namen, da se ne bi dodatno obremenjeval občinski proračun. Sam je pripravljen podariti dve sejnini. Svetnik Drago Kotnik (neodvisni) sprašuje, ali je na igriščih, ki se gradijo oz. obnavljajo na področju Občine Šoštanj, kje predvidena umetna trava. Svetnik Viktor Zacirkovnik (SD) je dal pobudo, da bi se ob Družmirskem jezeru uredilo kopališče; voda v jezeru je na podlagi opravljenih analiz ustreznih inštitucij neoporečna za kopanje. Svetnik Štefan Szabo (LDS) je vprašal, ali Občina Šoštanj razpolaga s podatki, da se zaradi posledic rudarjenja ponovno posedajo tla v Šoštanju. Svetnik Milan Kopušar (LDS) je dal pobudo, naj Občina Šoštanj razmisli o nakupu ali najemu rabljenega prireditvenega šotora, ki bi ga lahko po predhodno izdelanem programu dajali v uporabo društvom za izvedbo prireditev. Župan Darko Menih je odgovoril, da je ideja dobra in da Občina Šoštanj že kar nekaj časa išče rešitve v tej smeri. Svetnik Mirko Pergovnik (neodvisni) je vprašal, ali bo mogoče zemljišča v industrijski coni v Metlečah odkupiti; obrtniki se zanimajo za omenjena zemljišča. Župan Darko Menih je odgovoril, da je bil za del zemljišč ob železniški progi že izveden razpis, prijavljenih je nekaj interesentov. Občina Šoštanj mora najprej pridobiti soglasje od vodne skupnosti, da bo tam sploh mogoče urediti obrtno cono, potem bodo zemljišča komunalno uredili in šele potem bo mogoč odkup zemljišč. Svetnik Marjan Vrtačnik (SNS) je dal pobudo, da se Glavni trg v Šoštanju čim prej uredi. Želel Marjan Vrtačnik (foto Dejan Tonkli) je vedeti, kdo je lastnik stavbe bivše železnine in drugih objektov na trgu. Svetnik Viktor Zacirkovnik (SD) je dal pobudo, ki se navezuje na pobudo Milana Kopušarja v zvezi s prireditvami v občini; v času, ko je množica prireditev v občini, npr. ob občinskem prazniku, naj bi prireditveni šotor določen čas stal v mestu in bi vsak dan bil namenjen drugi dejavnosti (šport, kultura, turizem...). Prireditve bi ustrezno uskladili, da bi se lahko zvrstila vsa društva in drugi v šotoru in bi tako pridobili centralni prireditveni prostor. Svetnik Leopold Kušar (DeSUS) je dal pobudo, naj se pred hišo Društva upokojencev Šoštanj uredi jašek, ki bi ob deževju reševal poplavljanje prostorov društva. Za konec je župan Darko Menih pozval člane komisij, imenovanih na Svetu Občine Šoštanj, naj kvalitetno opravljajo svoje delo. Člani komisij in njihovi predsedniki imajo dolžnosti in kompetence, da odgovorno odločajo. Nedopustno je, da svoje delo prenašajo na svetnike, ki naj odločajo namesto njih. Dolžnost svetnikov je samo, da odločitve komisij sprejmejo ali zavrnejo. Svetnik občine pomeni določeno čast, svetnik predstavlja in zastopa občane, zato bi vsi skupaj morali imeti v mislih skupno pot za dobrobit naše občine. Javni natečaj: Oblikujmo slogan Občine Šoštanj Občina Šoštanj razpisuje javni natečaj za oblikovanje slogana Občine Šoštanj. K sodelovanju vabimo vse občanke in občane Občine Šoštanj, da s skupnimi močmi poiščejo slogan, ki bo v prihodnje prepoznavno predstavljal Občino Šoštanj na internetnih straneh, reklamah, čestitkah, skratka v vseh primerih medijskega pojavljanja Občine Šoštanj. Pogoje in pravila sodelovanja lahko interesenti dobijo na Občini Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj. Objavljeni pa so tudi na spletni strani občine Šoštanj www.sostanj.si. Natečaj bo potekal od 10. avgusta do 10. septembra 2009. Mag. Barbara Turinek, Svetovalka za odnose z javnostmi OBČINA ŠOŠTANJ Na podlagi 6. in 7. člena Pravilnika o vrednotenju programov organizacij in društev na področju humanitarnih in invalidskih dejavnosti (Uradni list Občine Šoštanj št. 6/2008), na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Šoštanj za leto 2009 (Uradni list OŠ, št. 6/2009), in sklepa župana Občina Šoštanj, Trg svobode 12, objavlja JAVNI RAZPIS zasofinanciranjeprogramovnapodročju humanitarnih in invalidskih dejavnosti ter dejavnosti neprofitnih organizacij, društev in zvez s tega področja, ki jih bo v letu 2009 sofinancirala Občina Šoštanj I. NAROČNIK: Občina Šoštanj, Trg svobode 12,3325 Šoštanj. II. PREDMET RAZPISA: sofinanciranje letnih programov humanitarnih in invalidskih dejavnosti ter dejavnosti neprofitnih organizacij, društev in zvez s tega področja v občini Šoštanj, ki se v letu 2009 izvajajo za občane občine Šoštanj. III. Pravicodosofinanciranjaprogramov na tem razpisu imajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da imajo sedež na območju občine Šoštanj in izvajajo dejavnost za občane občine Šoštanj, • društva, ki delujejo na področju humanitarnih in invalidskih dejavnosti, neprofitne organizacije, društva, združenja in zveze in imajo lahko svoj sedež tudi izven območja občine Šoštanj, njihovi člani pa morajo biti tudi občani občine Šoštanj, • da opravljajo dejavnost na neprofitni ravni, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon, • da so registrirani in delujejo neprekinjeno najmanj eno leto, • daimajozagotovljenematerialne,prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih aktivnosti, • da občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov, ki jih je sofinancirala občina in plan aktivnosti za prihodnje leto. IV. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV: sredstva so predvidena v občinskem proračunu na postavki 20046001 Humanitarna društva in organizacije v okvirni višini 3.000,00 EUR. V. RAZPISNA DOKUMENTACIJA vam je na voljo v tajništvu Urada župana Občine Šoštanj, podrobnejše informacije pa na tel. 89843 14 (Alenka Verbič). VI. ODDAJA VLOG: vloge morajo biti podane v skladu z razpisno dokumentacijo skupaj z dokazili in prilogami. Poslane morajo biti v zapečatenem ovitku na naslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, s pripisom: »Javni razpis za sofinanciranje programov na področju humanitarnih in invalidskih dejavnosti ter dejavnosti neprofitnih organizacij, društev in zvez s tega področja, ki jih bo v letu 2009 sofinancirala Občina Šoštanj - NE ODPIRAJ« najpozneje do 25. septembra 2009. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo vlog na pošti s priporočeno pošiljko ali oddana do 12. ure v tajništvu Urada župana Občine Šoštanj. Prepozno oddanih vlog komisija ne bo obravnavala. VII. DATUM ODPIRANJA VLOG: 28. september 2009 VIII: SKLEP O IZIDU RAZPISA bodo vlagatelji prejeli v 5-ih dneh po vrednotenju vlog. IX POGODBE O SOFINANCIRANJU bodo z izbranimi vlagatelji sklenjene v 10-ih dneh po končanem postopku. X. PORABA DODELJENIH SREDSTEV: izvajalci morajo dodeljena sredstva porabiti v proračunskem letu, za katerega velja ta razpis. ŽUPAN OBČINE ŠOŠTANJ Darko MENIH, prof.,1. r. Datum:18.8.2009 OBČINA ŠOŠTANJ Na podlagi 7., 8., in 9- člena Pravilnika za vrednotenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj, št. 1/2005) ter na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu za leto 2009 (Uradni list Občine Šoštanj št 2/2009 ), in sklepa župana Občina Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, objavlja JAVNI RAZPIS zasofinanciranjeprogramovnapodročju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Šoštanj za leto 2009 I. NAROČNIK: Občina Šoštanj, Trg svobode 12,3325 Šoštanj. II. PREDMET RAZPISA: sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Šoštanj iz sredstev proračuna Občine Šoštanj za leto 2009. III. Pravicodosofinanciranjaprogramov ljubiteljske kulturne dejavnosti na tem razpisu imajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da imajo sedež v občini Šoštanj, • da so registrirani v skladu z Zakonom o društvih najmanj eno leto pred objavo razpisa, • da imajo osnovne materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih dejavnosti, • da imajo evidenco o članstvu, • da opravljajo svojo dejavnost na neprofitni osnovi, • da pristojnim občinskim organom redno dostavljajo letna poročila o realizaciji programov ter načrt aktivnosti za prihodnje leto. IV. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV: 38.000, 00 EUR V. RAZPISNA DOKUMENTACIJA vam je na voljo v tajništvu Urada župana Občine Šoštanj, podrobnejše informacije pa na tel. 89843 14 (Alenka Verbič). VI. ODDAJA VLOG: vloge morajo biti podane v skladu z razpisno dokumentacijo skupaj z dokazili in prilogami. Poslane morajo biti v zapečatenem ovitku na naslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, s pripisom: Javni razpis za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Šoštanj za leto 2009 - NE ODPIRAJ, najpozneje do 25. septembra 2009. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo vlog na pošti s priporočeno pošiljko ali oddana do 12. ure v tajništvu Urada župana Občine Šoštanj. Prepozno oddanih vlog komisija ne bo obravnavala. VII. DATUM ODPIRANJA VLOG: 28. september 2009. VIII: SKLEP O IZIDU RAZPISA bodo vlagatelji prejeli v 15 ih dneh po vrednotenju vlog. IX. POGODBE O SOFINANCIRANJU bodo z izbranimi vlagatelji sklenjene v 30-ih dneh po končanem postopku. X. PORABA DODELJENIH SREDSTEV: izvajalci morajo dodeljena sredstva porabiti v proračunskem letu, za katerega velja ta razpis. ŽUPAN OBČINE ŠOŠTANJ Darko MENIH, prof.,1. r. Datum: 18.8.2009 0 V1 5 ! 5 15 u / r • a • • ' ^ * raniihlil/o a • • • republika Slovenija ministrstvo za kulturo - -A opravilo, ki lahko bistveno' ;• : na poimanje organizacije. Kaj vse je jfntrebnn upnMevati pri izboru kadrov, bo predsnn Ijeim \ nadaljevanju. Marjan Sedej v svojem delu Metode in tehnike kadrovanja (1997. oni poudarja dejst\o. da je izbor kadrov pot n beti vselej takrat, ko se ustanovi novaorganizacfjaalikadars kadrovskim planom organizacija rugotovi potrebo po sprejemu novih kadrov. Vsaka organizacija si zeli pri j zaposlovWju čim primernejše nove sodclavcgjj kar pomeni, da od novih zaposlenih pričale čim wo »dodano vrednost«. Posledično pustaja vse pomembnejše, da znamo zanesljiva oceniti kandidatove sposobnosti, osebnostne lastnosti, motivacijo, interese, skratka, njegove prednosti H pomanjkljivosti. Pri tem je potrebno upoštevati Fštevilne dejavnike, zato je tudi postopek izb in ocenjevanja kadrov dokaj kompleksen in zahteva precej izkušenj ter znanja, ugotavlja P5m2005,34). Vsekakor je vredno izp^viti tudi dejstvo, ki ga zagovarja Svetlik (1998, ll/^a selekcija in izbor kadrov predstavljata dvosmeren proces, ki poteka med organizacijo in posamezniki, pri katerih je organizacija vzbudila zanimanje za zaposlitev, saj ne izbira le organizacija delavcev, ampak tudi delavci organizacijo. Organizacija izbere kandidata, ki ji ustreza, nato pa je na potezi kandidat, ki ponudbo za zaposlitev sprejme ali pa jo zavrne. Na odločitev kandidata lahko močno vpliva tudi »image«, ki ga ima organizacija v javnosti. Franca in Pahor (2007, 56) ugotavljata, da ugleden delodajalec deluje na trgu kot magnet za kandidate, ki si močno prizadevajo delati v takšni organizaciji. Dober ugled organizacije ima torej velik in pozitiven vpliv na velikost »kadrovskega bazena«, kar pomeni večjo izbiro pri zaposlovanju. PREDPOGOJ ZA IZBOR USTREZNIH KADROV - NATANČNO DEFINIRAN PROCES IZBORA KADROV Če organizacija želi zaposliti resnično najprimernejšega kandidata za novo delovno mesto, morajo postopki izbire in ugotovitve temeljiti na konkretnih, specifičnih in merljivih dejstvih ter prevedenih informacijah. Postopek izbire ne sme bili odvisen od mnenj, predvidevanj in občutkov, zpo ga moramo skrbno načrtovati in strukturirati. Kragelj (2005, 34 39) kot predpogoj za ustrezen izbor kadrov navaja jasno definiran proces izbora, in sicer v petih fazah. Prvo fazo predstavlja analiza zahtev delovnega mesta, ki je standardni postopek določanja kritičnih zahtev, s katerimi se bo novi sodelavec moral spoprijeti na delovnem mestu. Za oblikovanje uporabnih profilov delovnih mest je potrebno pri analizi dela določiti ključne veščine, vedenjske in osebnostne lastnosti zaposlenih, ki pomembno vplivajo na uspeh ali neuspeh na konkretnem delovnem mestu in opredeliti način, ki omogoča njihovo preverjanje, ocenjevanje ali merjenje. Tracy (2006, 21) priporoča, da si v organizaciji pred začetkom izbora novih sodelavcev vzamejo dovolj časa in temeljito razmislijo o prostem delovnem mestu in ga natančno analizirajo. Če bodo v organizaciji vnaprej jasno dòWili vse prednostne zahteve za delm no mesto in idealno osebo za zaposlitev, potem bo mogoče opraviti kvalitetne razgovore in zaposliti pravo osebo. Objava delovnega mesta predstavlja drugo fazo procesa izbora in mora biti oblikovana tako, da že sama po sebi pomeni prvo selekcijsko orodje. S takšnimi objavami dosežemo, da se prijavijo le kandidati, ki bolj ali manj ustrezajo našim pričakovanjem in se jim lahko v naslednjih fazah izbora bolj posvetimo. Postopek selekcije je tako tudi stroškovno in časovno bistveno bolj ekonomičen. V tretji fazi gre za pridobivanje informacij s pomočjo kadrovskega vprašalnika. Kadrovski vprašalnik, s katerim dobimo podrobnejše informacije, ki jih kandidati v vlogi niso navedli, pošljemo le tistim kandidatom, ki po pregledu prijav ustrezajo osnovnim razpisnim pogojem. Prednost takšnega vprašalnika je standardiziranost, saj vsi kandidati navajajo enake podatke v enaki obliki, kar omogoča hitrejšo in učinkovitejšo primerjavo med posameznimi kandidati. Informacije, zbrane s tem vprašalnikom, bistveno olajšajo nadaljnji izbor. Kadrovski vprašalnik se ponavadi pošlje skupaj z vabilom na psihološki preizkus ali razgovor. Pri oceni primernosti oziroma ustreznosti kandidatov so lahko v veliko pomoč tudi psihološki testi, ki predstavljajo četrto fazo v procesu izbora. Vsaka ocena primernosti, ki jo izdelamo na podlagi psiholoških pristopov, ni splošno veljavna, ampak jo ocenjujemo za konkretna delovna mesta, naloge in odgovornosti. Obstajajo različne vrste psiholoških preizkusov in pristopov, ki so odvisni od tega, katere sposobnosti in lastnosti moramo pri posamezniku oceniti. Zadnjo, peto fazo postopka izbora ustreznega kandidata predstavlja selekcijski oziroma ocenjevalni intervju, ki ječasovno najzahtevnejši, saj gre za individualno obravnavo kandidata. Vanj so vključeni le tisti kandidati, ki so se v predhodnih fazah izbora izkazali za primerne. Merkač-Skok (2005, 110) selekcijski intervju opredeljuje kot formalen intervju, namenjen ugotavljanju kandidatovega znanja, njegovih sposobnosti in spretnosti, ki hkrati seznanja kandidata s pričakovanji, z nalogami in organizacijo. Svetlik (1998, 119) celoten proces izbora kadrov opisuje kot sistem vedno gostejših sit, skozi katera prehajajo kandidati, pri čemer jih na vsakem nekaj ostane. Cilj procesa pa je po njegovem mnenju, da jih določeno število pride tudi skozi najgostejše sito. Gre za zaporedje različnih metod izbirnega postopka. Kako izbrati najprimernejšo metodo, pa bo predstavljeno v nadaljevanju. KJE ISKATI PRIMERNE KANDIDATE? Ü ' w|pr V Kandidate lahko izbiramo med zaposlenimi (interno) ali zunaj organizacije (eksterno). Obe obliki iskanja ustreznih kandidatov imata svoje prednosti in slabosti. Prevladuje mnenjc^Tjemtjprej potrebno začeti iskati kadre znotraj orgliizacije, med zaposlenimi ali v kadrovskem oddelku, kar zahteva interno objavo prostega delovnegPW^ta.uiposleni dobro poznajo organizacijo in on*; njih, stroški izbire so nižji, prav tako pa momost mobilnosti, morda tudi napredovanja znotraj! organizacije lahko predstavlja velik izziv za zaposlenega. Če se znotraj organizacije ne najde primernega kandidata, ga je smiselno iskati zunaj organizacije. Pri iskanju kandidatov zunaj organizacije obstaja več različnih načinov, in sicer: oglaševanje v medijih, preko osebnih poznanstev, priporočil, Zavoda RS za zaposlovanje, agencij za zaposlovanje in posredovanje kadrov itd. Ivanuša-Bezjakova (2006, 69) ugotavlja, da v postopku iskanja in privabljanja novih sodelavcev obstajata tako imenovani »skriti« in »odkriti« trg delovne sile. Skriti trg delovne sile predstavljajo ustne informacije o povpraševanju in ponudbi dela in delovne sile, ki se prenašajo med sorodniki, znanci, sodelavci in prijatelji. Več kot 60 odstotkov zaposlitev se realizira na osnovi teh informacij. Odkriti trg delovne sile pa predstavljajo vse tiste oblike informacij, ki so dostopne vsem, npr. sredstva javnega obveščanja. KAKO IZBRATI NAJPRIMERNEJŠO METODO ZA IZBOR KANDIDATA? Na vprašanje, katera metoda za izbor kandidata je najprimernejša, morajo pred samo izvedbo postopka odgovoriti strukture v organizaciji, ki ' organizirajo celoten postopek in ki so odgovorne za korekten in optimalen izbor kandidatov. Odločitev o‘tem, katero metodo izbrati, je odvisna predvsem od velikosti organizacije, pomembnosti in zahtevnosti delovnega mesta, števila prijavljenih kandidatov, zahtevnosti posameznih metod, usposobljenosti oseb, ki vodijo izbirni postopek, ter časa in denarja, ki ga ima organizacija na razpolago pri izbiri kadrov. Posamezni avtorji si niso enotni glede vrst in zaporedja uporabe metod izbire za posamezne kandidate. Nekatere najpogostejše metode, ki jih navajajo različni avtorji, so: pisne prijave, dokazila, priporočila, p|ročila,:, življenjepisi, anketiranje, testi, intervjupldelovni preizkusi, ocenjevalni centri in tudi zdravstveni pregledi. Dejstvo je, da se v praksi pri izboru praviloma nikoli ne uporablja le ena metoda, ampak gre ponavadi za kombinacijo več metod. NAJPOGOSTEŠE NAPAKE PRI IZBORU KADROV IN POSLEDICE .NAPAČNEGA IZBORA ZA ORGANIZACIJO Kako pomembna in odgovorna naloga je izbira novih sodelavcev, se ponavadi zavemo'šele takrat, ko se v organizaciji znajde človek, ki svojemu delu ni kos in ne izpolnjuje pričakovanj organizacijemŠele takrat se zavemo napak, ki smo jih v trni izbire primernih kandidatov ^^^HH^seveda tistih, ki bi se jim lahko, če bi sam proces natančneje in podrobneje načrtovali, izognili. Ivanuša-Bezjakova (2006, 70) selekcijo in dokončni izbor kadrov opredeljuje kot odločilno aktivnost v procesu zaposlovanja. Če se odločimo za napačnega človeka, storimo največjo možno napako. Namesto da bi dobili novega delavca, ki bo čim več prispeval k razvoju in rasti podjetja ter kakovostno opravljal zadane naloge, lahko dobimo osebo, ki ni sposobna opravljati zahtevanih nalog v okviru naših pričakovanj, ima neprimerne osebnostne lastnosti in se ne more vključiti v obstoječe okolje. Kako veliko škodo nam lahko povzroči napačna odločitev pri izbiri kandidata, je odvisno od velikosti podjetja in pomembnosti delovnega mesta za organizacijo. V srednjem ali velikem podjetju en novi »napačno izbrani sodelavec« ne pomeni tako velike škode, kot če se to zgodi v majhnem podjetju, kjer napačna odločitev predstavlja pravo katastrofo. Še posebej je zgrešena odločit^ lahko nevarna, kadar gre zajzby^^gyenih in strokovnih delavca Kako se izogniti napačni izbiri kadrov, ostaja še redno nerešena uganka. Kaučič (2005, 38) povzema nekaj najpogpstejših napak delodajalcev, ki se pojavljajo pri izboru kandidatov in so navedene v nadaljevanju. Delodajalci ne upoštevajo posebnosti in zahtev delovnega okolja, nimajo jasno opredeljenega strokovnega in osebnostnega profila zadoločeno delovno mesto in ne izrabljajo vseh možnosti za oglaševanje prostega delovnega mesta. Ponudbe za zaposlitev ne oblikujejo dovolj privlačno, da bi lahko privabili najboljše kandidate. Postopek izbire in selekcije vodijo sami v podjetju in te naloge ne zaupajo za to usposobljenemu kadrovskemu strokovnjaku. V procesi ne vključijo njegovega neposrednega vodjo. Ne obvladujejo metod in tehnik, s pomočjo katerih bi kar najbolj objektivno ocenili primernost kandidatov. Ne preverjajo resničnosti podatkov, ki jih navaja kandidat v vlogi ožfomuna razgovoru. Kandidate izbirajo na osnovi dveh ali treh meril (izobrazba, finančna pričakovanja, pretekle delovne izkušnje), kar je odločno premalo. Za novega sodelavca se odločijo le na podlagi piporočil. Novega kandidata izbirajo predolgo, kandidatom pa med postopkom ne dajejo povratnih informacij in jih po opravljeni izbiri pisno ne obvestijo. SMO IZBRALI NAJBOLJŠEGA MOŽNEGA KANDIDATA? Ali je organizacija izbrala najboljšega možnega kandidata, se izkaže že po nekaj tednih ali mesecih. Čas, v katerem se vsak človek dokončno pokaže in razkrije svoj pravi jaz, pa je po mnenju Ivanuša-Bezjakove (2006,71) eno leto. To ima za posledico dejstvo, da je danes večina zaposlitev sklenjenih za določen čas. V primeru, da organizacija nima več potreb po delavcu ali se delodajalec in delavec osebnostno in karakterno ne ujameta, delavcu po preteku dela za določen čas delovno razmerje preneha. Z vidika delodajalcev je zaposlitev posameznika za določen čas dober mehanizem za sestavo optimalnega delovnega kolektiva in izbor primernih kandidatov. S stališča zaposlenega pa predstavlja na eni strani motivacijo, da se v tem času maksimalno izkaže, na drugi strani pa negotovost in strah pred prekinitvijo delovn^^ razmerja po pretečeni pogodbeni dobi. Za ustrezen izbor kadrov je potrebno imeti veliko5 znanja in v sam proces izbora vložiti dovolj < asa in denarja. Pri izbiri kadrov se je potrebno osredotočiti na dolgoročno sodelovanje s kadrom, zato se je treba dobro seznaniti z ambicijami in s potenciali kadrov. Potrebno je iskati optimalnega, najbolj primernega kandidata in ne idealnega kandidata, saj tak ne obstaja. Ko enkrat takšnega kandidata najdemo, sledi naslednja, še težja naloga, in sicer kako le-tega zadržati v organizaciji. Upravljanje z ljudmi ni lahka stvar, lahko pa si jo olajšamo, če izbiramo prave ljudi. Izbira pravega kandidata je dragocena pridobitev za organizacijo, zato se velja potruditi. LITERATURA IN VIRI • Franca Valentina in Marko Pahor. (2007). Prednosti uglednega delodajalca pri pridobivanju kadrov. HRM, strokovna revija za ravnanje z ljudmi pri delu 5 (19): 56-6l. • Ivanuša-Bezjak, Mirjana. (2006). Zaposleni - največji kapital 21. stoletja. Maribor: Založba Pro-Andy. • Kaučič, Primož. (2005). Zaposlujte pametno. Podjetnik, julij 2005:38-39. • Kragelj. Rnarlvan. 62005). Ocenjevanje in ^^izbira najprimernejšiM^^H^^^P strokovna revija za ravnanje z ljudmi pri delu 3 (7): 34-39- • Merkač Skok, Marjana. (2005). Osnove managementazaposlenih. Koper: Fakulteta za management. • Sedej, Marjan. (1997). Metode in tehnike kadrovanja. Kranj: Moderna organizacija. • Svetlik, Ivan. (1998). Pridobivanje, izbiranje in uvajanje delavcev. V Management kadrovskih virov, ur. Stane Možina, 107-146. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. • Tracy, Brian. (2006). Zaposlite in zadržite najboljše - 21 praktičnih in preizkušenih tehnik, ki jih lahko uporabite takoj. Varaždin: Katarina Zrinski d. 0.0. r~^ giorno Italia Potepanje po deželi temperamenta, špagetov, pic, kulturnih renesančnih biserov naših zahodnih sosedov Reportaža: Nastja Stropnik Naveršnik 0 prijateljevih besedah, da so Italijani zelo slabi vozniki, sem se res trdno prepričala že v četrtek, 12. marca 2009, prvi dan mojega tridnevnega raziskovanja po Italiji. Malo po polnoči smo Pisa prečkali mejni prehod in se do jutranjih ur vozili po avtocestah. Dopoldan smo prispeli v Piso. Pisa je najverjetneje vsem dobro poznana po Camppnilah ali po naše poševnem stolpu, ki ga vidimo v večini turističnih vodnikov kot eno izmed številnih prepoznavnosti Italije. Pisa je čudovito srednjeveško mesto, ki je v srednjem veku kot pomorska republika doseglo velik razmah. Očaralo me je romansko stavbarsko (11.-13. st.), ki je tu doseglo zavidljiv sijaj, kakršnega ni deležno nobeno drugo mesto. Na trgu Piazza dei Miracoli (Trg čudes) smo uživali v lepotah, ki so na meji realnosti in fantazije. Ogledali smo si najpomembnejše spomenike na trgu: Duomo (stolnico), že omenjeni poševni stolp oz. Camppanile in Battisteri (krstilnico). Vse marmornate stavbe se zlivajo v enotnosti stila in s svojo zunanjostjo navdušujejo obiskovalce. Privoščili smo si ležanje v travi, se greli na sončku, pasli oči na romanskih čudesih iz marmorja in se prepustili skiciranju videnega. Ogledali smo si notranjost krstilnice in stolnice, ki sta zanimivi, a marmornate zunanjosti ne prekašata. razgled na Firence Popoldan smo obiskali Lucco, eno najbolj umirjenih italijanskih mest. K umirjenosti veliko prispevajo kolesa, ki so glavno prevozno sredstvo po uličicah, zato Lucco upravičeno kličejo tudi mesto koles. Kolesa, srednjeveške velike hiše, ki se tesno stiskajo ena k drugi, in pravokotno se sekajoče ozke uličice med njimi vzbudijo turistu občutek skrivnostnost. Vsaj meni so ga in Lucca se mi je vtisnila v spomin kot eno najlepših mest, kar sem jih kdaj obiskala. Najlepši del je brez dvoma staro mestno jedro krožne površine. Skrivnostne ozke ulice so nas pripeljale do masivnega vhoda, ki nas je vabil v mestno jedro, kjer se združita konec in začetek, ozkost in širina, skrivnostnost in resničnost. Sredi trga smo se počutili kot v središču sveta, okrog nas hiše, zgrajene testno skupaj v krogu, sonce se je počasi poslavljalo in padalo za hiše. Kolesa, mizice, stoli, kavarne, številne trgovinice, knjižnice, papirnice in špageterije, ki se nahajajo v spodnjih etažah večstanovanjskih hiš, vabijo. Dodaten pečat mestu pa dajejo naravne zemeljske barve, v katere so »oblečene« hiše. V Italiji namreč velja pravilo, da morajo imeti vse hiše fasado v odtenkih zemlje. Oranžno-rumeno-rjave barve dajejo občutek naravnosti. V eni izmed živilskih trgovin sredi Lucce sem našla poleg različnih barv, oblik in vrst testenin najdaljše špagete na svetu, kar sem jih kdaj videla. Pravzaprav jih sploh ne bi smela poimenovati tako, a so še najbolj spominjale nanje. Pol metra dolge testenine, valjaste votle oblike, premera 1 centimeter. Teden dni po mojem prihodu smo jih doma tudi preizkusili. Z mamo sva imeli kar precej težav pri kuhanju, saj nimamo tako visoke posode, a nama je uspelo. Bili so odlični, sicer malo specifičnega okusa, vendar božanski. Petek in soboto smo namenili odkrivanju Santa Maria di Fiore renesančnih biserov Firenc, čeprav nam je za vse umetnine zmanjkalo časa in je veliko ostalo še nevidenega. Največja umetnost po velikosti (in velika tudi po umetniški vrednosti) je Santa Maria dei Fiore (Duomo) z znamenito kupolo. Povzpeli smo se po 463 stopnicah in prišli na vrh kupole, ki je mojstrsko delo Brunelleschija. Z vrha je sanjski ptičji razgled na celotne Firence, ljudje na ulici pa le mravljice. Podobno doživetje kot razgled z Eifflovega stolpa, le da z malo manj prehojenimi stopnicami in močnejšim vetrom, ki nam je mršil lase in pačil fotografije. Pot po ozkih, temačnih hodnikih s slabim zrakom do vrha se je vlekla, a se je splačala. Smo pa imeli veliko več težav pri spustu na realna tla, saj smo se vračali ravno tako po ozkih predorih in stopnicah, katerih površina je bila tako majhna, da sem morala tudi sama (kljub majhnim podplatom) stopati bočno. Ko smo prehodili lupino kupole, je bilo za nami pol poti, spustiti smo se morali še za višino gromozanske cerkve. Nadaljevali smo pot po zastekljenem balkonu ob steni cerkve. Ta se je na tej višini že začela nagibati v kupolo, ki se stopnjuje proti vrhu. V poslikave stropa kupole smo zrli skoraj vodoravno. Že tako se nas je loteval nič kaj prijeten občutek, med tem pa se je nekdo med nami spomnil, da je ta dan petek trinajsti. Verjetno so odveč besede, da smo kot strela tekli proti izhodu. Nasproti cerkve je znamenita osmerokotna krstilnica - Babtisterium, obložena z zelenim in belim marmorjem. Slovi po mozaikih v notranjščini in bronastih vratih zunaj. Najsijajnejša so vzhodna, ki jih je zasnoval Ghiberti. Michelangelo jih je zaradi izredne umetniške vrednost poimenoval Rajska vrata. V Academii smo si ogledali Michelangelovega Davida, ki je eno njegovih najznamenitejših del in nasploh zelo znano kiparsko delo renesanse. Predvidevala sem, da gre za velik objekt, a ko sem ga zagledala, sem bila osupla nad njegovo ogromnostjo. Proporc rok z ostalimi deli telesa je neenakomeren; njegove roke so prevelike. Zanimiva je upodobitev oči. V njegovih očeh sem opazila srčke in ne strah pred nasprotnikom, s katerim se je bojeval. Detajli, videni na pravih primerkih, me vedno znova prepričajo, da si je vredno umetnine ogledati v živo, saj nobena fotografija ne prebudi čustev, domišljije in ne prikaže skritih malenkosti, kot jih lahko doživiš sam. Kljub prevelikim rokam me je Michelangelov kip fasciniral. Po skoraj dvournem čakanju v vrsti pred Galerijo degli Uffizi, eno največjih slikarskih Lucca galerij na svetu in v Italiji, smo le prišli do vhoda. Čeprav je bila sobota in ura precej zgodnja, se gneči nismo mogli izogniti. Smo pa spremljali vse daljšo in daljšo kolono, ki se je nabirala za nami. V Uffiziju smo si ogledali odlična slikarska dela evropske umetnosti (dela Rafaela, Michelangela, Rembrandta, Leonarda da Vincija ... ). Čakanje se je obrestovalo, saj smo se lepote res naužili. Na tržnici v Firencah sem »počohala« divjega prašička po smrčki, tako da se bom v Firence zagotovo še vrnila in si ogledala preostalo umetnost. Naša zahodna soseda je pravi kulturni zaklad, ki si ga ogledujejo občudovalci od blizu in daleč. Italijani si ne prizadevajo za dobre odnose s turisti in njihovim dobrim počutjem, saj je količina turistov ogromna. Veliko mafije na ulicah, prodaja črne robe, dolge čakalne vrste, visoke vstopnine v muzeje in galerije, strog pregled torbic in ostale prtljage so dejavniki, ki delujejo odbijajoče. Zlasti visoki »chekpointi«, to so vstopnine avtobusa ali katerega koli drugega prevoznega sredstva v mesto, da sploh lahko vstopiš. Nakup te vstopnice je možen le, če je prevozno sredstvo ekološko varčno, novejše, voznik pa mora priložiti še tisoč in en dokument. Če bi se česa takega domislili Slovenci, bi verjetno pregnali vse turiste, Italijani pa se tega ne bojijo, saj se primanjkljaj dveh avtobusov turistov dnevno sploh ne bi opazil. Imajo pestro zgodovino, bogato in kvalitetno kulturno dediščino, odlično klimo in slastno kuhinjo. Kaj več si turist še lahko zaželi? med ozkimi ulicami OSARSK L_U Veliketnografski praznik v Zgornji Savinjski dolini Desetdnevno praznovanje flosarije na Ljubnem ob Savinji v začetku avgusta se je zaključilo z etnografsko povorko in veselim druženjem množice v tamkajšnjem Vrbju ob Savinji. V vročem vremenu so kleni podeželani iz Rastk, Savine, Tera, Planine, Okonine, Juvanja, Radmirja, Sv. Primoža ter Ljubnega prikazali stare običaje, dela na kmetiji, »holcariji«, v gozdu in na polju. Tkalci so tkali laneno platno, ovčarji so ostrigli ovce in predice predle volno, vrvarji so pletli »štrike«, ni pa manjkalo prikazov vseh drugih domačih opravil, ki so jih pred sto in več leti v zgornjem delu Savinjske doline izvajali za vsakodnevno preživetje. V ospredju pa je bila flosarija, ki ima na Ljubnem skoraj polstoletno tradicijo obujanja nekdanje lesne obrti in svojstvenega transporta lesa po Savinji in Savi. flosarski krst flosa (splava) ter nato flosarski krst »zelenca«. Ko se je 26-letni Mario Slogar iz Ljubnega izkazal z odgovori na zastavljena vprašanja, je sledil uradni del krsta. Skozi rešeto so mu zlili na glavo škaf hladilne Savinje, nato pa je novi flosar moral »na eks« zvrniti litrček rdečega. Za moč in za vstop v »drušno« ljubenskih flosarjev. Jože Miklavc Osrednji del prireditve je bilo vdiranje in plovba na flosu Jože Miklavc gamo maio Križsnkci svgust 2009 za salo Križanka in tekst LoM V mlajših letih, tam nekje v sredini prejšnjega stoletja, sem, podpisani, imel malo nenavaden hobi, namreč iz raznih časopisov in revij sem izrezoval razne šaljive članke, anekdote in kakšne posrečene šale in jih shranjeval v posebno mapo. Le-teh se je sčasoma nabralo kar lepo število, žal pa so se v tem dolgem obdobju večinoma porazgubile. Nekaj sem pa jih le še našel, nekatere pa imam še v spominu, pa sem pomislil, da bi kakšna smešnica bila primerna tudi za razvedrilno stran našega glasilal To pot bodo malo bolj mile in »nedolžne« naslednjič pa bolj zasoljene in »kosmate«! Profesorske Profesor vpraša študenta kako mora ukrepati z oporečno vodo? Študent odgovarja: »Najprej vodo dobro prekuhati, jo še sterilizirati, nato pa raje popiti majoliko re foška!« Študent opozori profesorja, da ima strgan rokav. Pa profesor malo posmehljivo:«Fant moj, pri luknji gleda ven učenost -noter pa neumnost. Avtor LOM Zahod. sibir. mesto Množica dreves Odprto ognjišče Hokej na konjih Kem. simb. za iridij Mesta idkopavanja Nadaljevanje Avtomob. oznaka Reke Bivša jugosl. armada (krat.) Slov. dramaturg (Miha) Kosinus (krat.) Veliko fin. Jezero Ervin Hladnik Slov. hokejist (... Zupančič) Slovaš. hokejist (Peter) Švic. reka, pritok Rena Elektro- kardiogram Čaj iz lističev bodlj. palme Čista teža Uničevalka železa Vsebina misli Nadav, predujem Nekdanje im Palestine Kem. simb. za kositer, lantan, radij Slov. hokejist (...Zupančič) Kitaj, hokejist (Kai Feng) Župančič Oton Finsko jezero Matjaž (krajše) (L)očje Otok v arhip. Tuamotu Na izpitu nastavi profesor kandidatu skalpel na prsi in vpraša:«Kam pridem, če zarežem na tem mestu?« Študent pa duhovito::«V ječo, gospod profesor!« Profesor nadrl kandidata:«Ali ste vi norec, ali pa jaz!« Kandidat pa je odšel k specialistu in nazaj prinesel zdravniško spričevalo rekoč:«Zdravniško je ugotovljeno, da jaz nisem norec!« Kandidat medicine pri izpitu dobi nalogo: postaviti bolniku diagnozo in določiti dozo zdravila. Bodoči medicinec je z lahkoto opravljeno nalogo hitro oddal, vendar se je kasneje spomnil, da je v naglici predpisal 10-krat previsoko dozo zdravil. Nemudoma je potrkal na vrata komisije, da bi napako popravil, pa mu je njegov profesor resno izjavil: »Žal, ste prepozni! Vaš pacient je medtem že umrl!« Pijanske Kolovratita dva pijančka proti domu, pa pravi prvi: »Kako je mogoče, da gre meni vino takoj v Ugankarski slovarček: ČIBAK - slovaški hokejist (Peter) / ENARE - veliko fin. jezero / KAAN - češki skladat. (Jindrich) KOITERE - finsko jezero / OENO - otok v arhip. Tuamotu / OMSK - mesto v zah. Sibiriji glavo, tebi pa v noge?« Pa odvrne drugi: »Ja, veš kolega, vino gre pač tja, kjer je prazen prostor!« Se pijan možakar pozno zvečer le priziblje domov, kjer ga že pričakuje jezna žena. Pa se takoj začne zasliševanje: »Kje si bil in kod si hodil tako dolgo, ko pa je pot do doma čisto kratka!« Pa pijanček ponižno: »Že,že, draga ženkica, pot je res kratka, pozabila pa si, da je takooo široooka!« Se prepirata dva vinska bratca. Prvi jezno: »Kdaj mi boš že enkrat vrnil tistega jurja, ki sem ti ga posodil?« Drugi: »Kaj praviš, sploh se ne spominjam, da sem ti kdajkoli posodil kakšen denar!« Prvi: »Jurja sem ti posodil prejšnji mesec, ko si ti bil totalno pijan.« Drugi: »Ja, saj res, sedaj sem se spomnil. Pa saj sem ti ga že vrnil« Prvi: »Kako vrnil, kdaj le, se sploh ne spomnim.« Drugi: » Vrnil sem ti ga pred enim tednom, ko si ti bil totalno pijan!« Je ljubitelj žlahtne kapljice povabil svojega prijatelja na pokušino izredno dobrega vina. Natočil mu ga je kozarček rekoč: »Ali poznaš še kaj boljšega, kot je kozarček te izvrstne kapljice?« Prijatelj pa navdušeno: »O ja, poznam, poznam! To je polna steklenica tega vinčka!« Se dva pijančka po blatni cesti zibljeta proti domu in hripavo prepevata: »To še spijemo, pa gremo...«. Pa se pri tem eden spotakne in telebne v veliko mlakužo sredi ceste. Pa drugi neprizadeto: »Ti kar pij, jaz grem pa raje domov!« k<2 7 PRIDI PO SVOJ ODGOVOR IN ZABAVO! petek, 4.9.2009 I Mestno otroško igrišče Velenje od 12. ure dalje | VSTOP PROST! foto: Klemen Belavič Družmirsko jezero 7 in 8, avgust Organizator: Zavod za kulturo Šoštanj Velenje Sp Do 35 LIST OBČINE 2009 9004907,8 FotogräTSKi natečaj : Kje(r) sem doma? COBISS ® Spoštovani (natečajniki! Leto se je prevesilo v drugo polovico. Kar nekaj časa se že družimo tudi preko fotografij. Na naš natečaj jih je tokrat prispelo sedem. Pri izboru je spet sodelovala ista komisija, kije anonimno ocenjevala vaša prispela dela. Priporočajo, da pošiljate fotografije, kjer je vaš kraj SE bolj prepoznaven. Saj veste, na koncu leta bo izšel koledar in verjetno boste s ponosom pokazali na svoj izdelek. Seveda pa vas tudi ljudje navdihujejo in prav je tako. Tako je komisija za fotografijo meseca JULIJA izbrala fotografijo POGLED Z GORIC, Franje Vačovnik in meseca AVGUSTA fotografijo MORNOVA ZIJALKA, Janeza Svetine. Mi pa nadaljujemo z natečajem po pogojih objavljenih v List št 2/XVI. Toplo vabljeni! Fotografirajte in pošljite na e-mail: list. revija@gmail.com. Zavod za kulturo Šoštanj, revija List, uredništvo Šoštanj KNJIŽNICA VELENJE