Danica'' izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za pol letalgl. W)kr..za 1 4leta90kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica'-dan popiej. Tečaj XLV. V Ljubljani, 30. grudna, 1892. List 53. Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalje.) XII. Poglavje. Nauki o s s. skrivnostih, a.) Skrivnosti zunaj mene. 9. Stopim iz samega sebe: povernitev letnih časov, rast rastlin, plemena živali mi kaže nove čudeže. Kako seme v zemljo verženo sčasoma rodi rastlino, cvét, sad. Odkod je ta skoro neskončna množina stvarij tako neznano različnih in tako stalno enakih? Kaj je ta živelj, ki jih oživlja, ta nagon, ki jih vodi? V prirodi stermim na robu samih brezen in globočin. Bom zato nad njimi dvomil, ker jih ne razumem? Ali niso to zgolj skrivnosti in ne moreš jih ne tajiti, in ne tolmačiti! Zakaj bi pa zoper verske skrivnosti se upiral, ki se vendar verh tega še z novimi skrivnostmi, s čudeži poterjujejo! 10. b.) Skrivnosti v okrožji uma. Bog je. Ta resnica se tako razvidno priznava, ko naslednja: celina je večja od svojega dela (oddelka); pa kaj je pač Bog? To vprašanje stavi moj um pred morje, česar globočine ne more domeriti. Deus ubique secretus est, ubique publicus; quem nulli licet, ut est, cognoscere, et quem nemo permittitur ignorare. S. Aug. in. ps. 74. 11. Bog je večen, se ni nikoli začel, ne bo nikoli konca imel; je neizmeren, njegova nazočnost presega nebo in zemljo; je vsegamogočen, hoteti in storiti je pri njem eno in isto; je stvarnik, rekel je, in njegova beseda ukrene svet iz ničesa; ve vse, preteklo, sedanje, prihodnje, ni mu skrita najskrivnejša guba našega serca; vse vlada. Ali kaj je večnost, neizmernost, vsegamogočnost. vsevednost, previdnost, stvarnost, ktera vživi in utrupli to, česar ni? Moj duh se utaplja v takih globočinah. 12. c.) Skrivnosti v okrožji vere. En Bog v treh osebah, Oče. Sin in sv. Duh ; perva skrivnost Sin Božji včlovečen v krilu I levice; druga skrivnost. Jezus Kristus ume rje za nas na križu; tretja skrivnost. Pa kako morejo biti tri osebe, resnično razločene, pa en sam in isti Bog? Kako je mogel Sin Božji, sam Bog. na se vzeti naravo nepopolno, kot je naša ? Kako je mogel Jezus Kristus, ob enem Bog in človek, ponižati se do smerti za grešnike? O neizmerna globočina brezštevilnih skrivnosti! 13. Brez skrivnosti vam ni nobene vednosti. Pri začetku prirodoslovja poniža že droliec gizdavo glavo. Kaj je peščeno zernce, kaj sviti i trak, kaj trohica plina, teg;a ne more nikdo razrešiti. Ilevstvo, ta veda, čiie vrednost naptihnjeni duhovi zato prehvaljajo, da bi ložej bogoslovje teptali; ta veda, ki razgrinjati hoče nerazumljive resnice in razreševati, česar niso dognali naj-izverstnejši računa rji starodavni in novejši. Nad dno tisoč let iščejo z ravnilom in magnetniro četver (kvadrat) okroga in od dane kocke dvojno; pa zastonj z računi dokazujejo po učiliščih neskončno deljivo&t snovi, kar se ne da razumeti. — In verska veda bi ne smela imeti nobenih pritežnosti, nobenih skrivnosti! (Dalje nasl.) O liberalizmu. I......vor ii.i /clo/nm. — Prosto po italijanskem izvirniku priredil J. J. III. Poglavje. «Dalj«-, i Mislite li. da je leto kaj pretreslo odvetnika? Menil sem. da bode prišel v zadrego. Razserdil se je si< "r. a v zadrego ni prišel. Vam je liberalizem t*rn v peti. dejal je. Jaz si« er mislim drugač, toda včasih pa — — Včasih pa morate vendar le hote ali nehote priznati. da je liberalizem veliko zlo in v neizmerno kvar človešl i družbi. Kar ste mi pripovedovali o svojem sinu je neoveržljiv dokaz, da so resnične moje l>esede. Nikaka družba, nikaka družina ne more obstati, ako niso vsi člani prepričani, da oblast, veljava j«» resnično, pravo načelo, potreben princ ip avto-rit* fe. temveč ako imajo podložniki svobodo mišljenja in nazorov odvetnik pripovedoval mi je še nadalje o svoji družini. Drugi sin njegov, ki je bil v komunalni gimnaziji mesta K., blizo Padove, trosil je po nepotrebnem in zastonj čas in denar, ter ponavljal že skoro pol večnosti četerti gimnazijski razred, ne da bi S" mu bilo v teku let posrečilo preriti se stopinjo više. Kljubu temu pa je bil velik p-ditikon in navdušen fanatikar. — Vsakak ' krivda, dejal sem, ker sem pobliže poznal dotično gimnazijo, ne zadeva krivda toliko d»*čaka. kolikor nespametne učitelje. — Kaj mislite s tem reči? Ih.t.-l sem vam povedati, da učitelji tiste gimnazije niso ravno iznašli smodnika, kar se tiče vzgoje. Kako to? — Pripomniti m«»ram. da odvetniku natančneje niso bile znan»- razmere. Bob ali zelje - dosti da je v gimnaziji. Jaz. se ve. ki sein dalje časa živel v tistem mestu, poznal sem vse razmere in okoliščin»* bolje in natančneje. — Kaj. sain » vi ste tujec v Jeruzalemu ? odvernil sem. samo vi ne veste, kaj se godi — kako se „dar v i nuje." opičuje. politikuje na imenovani gimnaziji? — Kaj za živo glavo! naj jaz vse vem? Mislil sem, da veste. Zato se ukvarjajo go- j.*rei on" gimnazije s politiko, ker jih tako učijo in k temu napeljuj.-jo učitelji in predstojniki njihovi. Za žive dni. kaj moram slišati od Vas! Vam se dozdeva čudno. in vendar je res tako. Dečaki v s«' solsk" inesee ne slišijo o ničemur govoriti. razun •» svobodi in Italiji, o Italiji in o svobodi itd. In to dievi in davi. — Mogoči-! »¡otovo je tako' To jaz vem od popolnoma verodostojnih prič. ktere so to same vidile in cule! — To j-* pa vendar malo preveč. — A to .še ni vse. -- Vc.ste li še kaj? — — O da. d"čaki se morajo tamkaj vdeleževati vseh političnih skazovanj in početij, če so patrijotiške in liberalne, da, celo apoteoze ipoboženjai moža naše dobe* slaboglasnega spomina.-. Kaj. vse to delajo v tem kolegiju? — Da. vse to. — Meni se vidi skoro nemožno in zato le težko verjamem. * Zgodovinsko. — In vendar je tako! Bila je to apoteoza, ktero je preprečila velika toča. ki je odvernila in uničila vse priprave, zastave itd. — ravno predno se je imela slavnost prav za prav pričeti. — V resnici. — Da. tako je bilo. In kar je še najlepše, toča je šla samo v mestu in po najbližji okolici. Majhna vasica 0.. ki je komaj četert ure od mesta, terpela ni vsled toče čisto nič. — Veste, to se mi pa vendar-le zdi prenever-jetno. — — In vendar je vse gola. neskaljena resnica, kar vam pripovedujem. Zgodilo seje vse to leta 1882, za dobe še sedaj vladajočega liberalizma. Jaz sam sem bil priča celemu dogodku. In še dolgo poslej pikah so okoličani meščane: ,.No. kako je kaj z vašim novim svetnikom? Pravijo, da vas on še toče ne more ubraniti, pa ne vemo, če je res!" — In šola. kolegij! — Ta je bil, se ve. vsi slavnosti na čelu. Pa kaj se je zgodilo? Od več nego sto mladeničev, napravil je tisto leto en sam izpit ob koncu leta.*) — No. če je tako, se mi ne dozdeva to nič izrednega ali čudnega. Večje čudo bi bilo, če bi bili imeli gojenci v zavodu boljši vspeh. — A to ni bilo pervikrat. da se je v tem mestu tako očitno pokazala roka božja. Nekaj let že je. ko je vsa Italija norela za svobodo in neodvisnost. Celo mesto, djal bi. je norelo za nekim brezvercem in mu hotelo napraviti nenavadno veliko slavlje. Dotični brezverec stopil je na neko pomolje (balkoni, da bi se zahvalil množici. Dva odlična meščana bila sta poleg njega in jeden teh dveh zakričal je — s perstom kazaje na slavljenca: ..Živel naš bog!" — A kaj se je zgodilo? Komaj je lete besede izustil, zvernil se je znak in v trenotku bil je mertev. — Kedo? — Preklinjevaleč božjega imena. — Grozno! — Vzdignili so ga mahoma, odnesli v hišo. poklicali zdravnike: a bilo je zastonj, bil je mertev. — Očitna šiba Božja! Vse prestavljanje in pom-panje, se ve, bilo je pri kraju... — To vam prav raj verjamem. — Brezverec, kteiemu so bili priredili čestitko, spregovoril je še dve ali tri besede, in druhal se je razkropila. — Čisto jasno. — In drugi meš*an, vseskozi odlična oseba, ki je bil z nesrečnikom vred poleg brezverca na balkonu, bil je takrat hud liberalec; a sedaj je goreč, vnet katoličan! — To tudi ni čudo; vsaj vzroka je imel, kakor mislim, več kot zadosti, da se je spreobernil. — Priznajte toraj. da biti liberalec ni ravno najlepša stvar na zemlji. Kedar se človek spreoberne, se to zgodi le, ker je sprevidel da je bil na slabem, krivem potu Druzega povoda tu nikakor ni. — Skoraj da ste me prepričali, da so resnične Vaše terditve. — Bodite si svesti. da če tako govorim, storim to le iz globokega prepričanja, in zagotavljam Vam še na novo, da nikaka družba ne more obstajati, ako vladajo v nji liberalna načela, to je, ako se je zgu- Zgodovinsko sprifano. bila vsaka moralična zavest, ako se je zavergla vera v vsako avktoriteto (oblast), ako vlada svoboda v mišljenji in govorjenji in naposled — kar je še naj-slabejše — svoboda v veri in veroizpovedanji. — Nikakor ne morem tajiti, da so Vaše opombe vtemeljene : in da vam govorim odkritoserčno. nikakor ne bi hotel imeti za oskerbnika svojega premoženja in svojih opravil taeega človeka, ki je slab katoličan. Moja volja je, da se moji služabniki in vradniki ravnajo po zapovedih svete Cerkve, da se večkrat spo-vejo in obhajajo, ter vestno spolnujejo svoje verske dolžnosti. — Vi delate tako. kot Proudhon. Voltaire in nebrojni drugi brezverci, ki so se z vsemi silami borili proti sv. Cerkvi; a so vendar-le zahtevali, da naj bodo njihovi služabniki najvernejši katoličani. — To je pač res. — Kad verjamem. Blagajniku, ki hodi redno k spovedi, ni ravno težko zaupati. Če se vsak mesec jedenkrat spo^e. ne bode preveč; če se pa spove vsacih štirinajst dni... — Toliko bolje! — Tudi tu vidimo, kako zelo nedosleden da je liberalizem. Gospodar hoče biti sovražnik sv. Cerkve, a sluge njegove naj bi bili verni katoličani. Sicer mi pa morate priznati, če tudi beseda „liberalizem" vam na uho gladko zvoni, a v vašem sercu vendarde več ali manj hripa, kakor ubiti zvon... — No, in... — Priznati mi morate, da ljudsko menenje tudi nekaj velja... — Oho. kar se tiče ljudskega menenja, ne morete mi oporekati, da ni naklonjeno liberalizmu... — O, le počasi, gospod odvetnik, meni ze zdi prav naravnost nasprotno... — Kako to mislite? — Meni se zdi, da je velika večina ljudi katoliško misleča — Tega bi jaz ravno ne hotel terditi... — A vendar je tako: vsaj na Italijanskem. — Hm! — Gotovo! Verske šole so na primer desetkrat bolje obiskovane, nego liberalne. To je živa resnica, ktero so morali celo v poslaniški zbornici priznati. Kako močan da je verski čut. kaže nam prav dobro tudi vatikanska razstava in velikansko romanje v Rim. To kažejo najbolje napori brezverskih ločin, ki se trudijo vse to preprečiti. To kaže tudi njihov nemir vsakikrat, kedar se le količkaj ganemo. Premislite toraj. je-li svet v resniki liberalen, ali ne. — Te „fakte- v resnici mnogo povedo. — Tako tudi jaz mislim. — In če je že na Italijanskem tako. je to drugodi še bolj. — A zakaj se vendar tako vidi. kakor bi bil ves svet liberalen? — Da svet po svoji večini ni liberalen, to sern vam, kakor sami priznate, zadostno dokazal. Da se pa drugače vidi, temu je mnogo vzrokov. Nekoliko lahkovernost, potem nepremišljenost... Odvetnik se je vgriznil v ustnico. Jaz pa sem nadaljeval: nevednost, strankarstvo ... Odvetnik se je obernil v stran. Moje besede mu očitno niso ugajale. A jaz se zato nisem zmenil, temuč mirno nadaljeval; slabo berilo, slaba vzgoja, pover-šnost v učenji in znanosti, premnoga opravila (sploh pa ..hudo nagnjenje, ako je človek preveč piškav, da bi ga krotil"). — A da. premnoga opravila! vskliknil je zadovoljno odvetnik in spustil mogočen oblak tobakove.• priznavajo. — O. to je kaj lahko mogoče. V resnici mi jo bil odvetnik takoj v za^tku najinega pogovora razodel, da ne priznava onega !>»••/-miselnega načela, ki se tako trebuhasto zove .moderna svoboda." — Vidite tedaj, da se nikakor n.» mor.* reči. da je večina ljudi liberalnega mišljenja. Priznati vam moram to, hot»' ali n.diot/-. — Veseli me, da sva se kunečno vendar sporazumela Odvetnik je molčal. Naslonil se je / kot in mirno pušil svojo smotko... • !>»!]•• nad.» S t o I p j e. m. (Dalje.) ..«»II skri.a v -.»»¿ili r..ka!i v..•'!.,!,.. ji zafM»v«'»la. iia /."}>• • >v»-!¡." J.,I, :u;. :: Ker je solnco tako dobrodejno. so ga mnogi poganski narodi oboževali, in zató so se prestrašili, ako je solnce merknilo. „Grönlandci so menili, da o mesečnem merku hoče veliki zmaj mesec (luno) pogoltniti, zató so iznosih iz hiše lesene zaboje in kotle. terso jih na vso moč tolkli, da so delali strahoviti hrum in šum, da bi s tem prepodili zmaja, ki hoče mesec požreti." (Cranz. Grönland III. 294.) Nam se zdi jako smešna ta prazna vera, toda ako peklenski zmaj dušo pogoltne, kedar se smertni greh stori, se često malo zmenimo. Saj pravi in opominja pervak a postelj no v sv. Peter: „Trezni bodite in čujte. ker vaš zopernik. hudič, hodi okrog kakor rujoveč lev in išče. koga bi požerl." • I. Petr. •"», h.) Kdo bo naravnost letel v žrelo krvoločnega risa, leva. krokodila, zmaja? In vendar t o dela vsak. ki radovoljno smertni greh stori. Takrat ot««mni njegova duša. V smertnem grehu je duša silno gerda. revna, uboga, slabotna, nesnažna, nagnjusna. mertva. Bogu zoperna. Nasprotno pa je milost božja, kakor svetlo solnce nebeško, ki sveti v dno serca in ga razveseljuje. V listu „Katoliški inisijoni" sein bral. da je neki misijonar v Afriki v revni kolibi podučeval černce — zamorčike. 8 .-boj je irnel tudi prizmatično steklo, ter je ž njim prestregel skozi špranjo prodirajoče solnčne žarke. Prelepa mavrična podoba se je naredila na tl«h pred začudt îimi učenci. Kako so potem učenci pazljivo poslušali bistroumnega pobožnega misijonarja. Steklo je kakor prozračno in vendar terdo tel«'», kakor človeško serce čim bolj je očiščeno in nekako duševno, tem večo zmožnost ima za vsprejemanje nadnaravne svetlobe milosti Božje, in darov svetega Duha Priz-matično steklo je tnvoglato. tako je tudi naše serce n"kak«» trivoglato. Da oberneš j«dno ali drugo treh strani prizme proti solncu in da padajo solnčni žarki v temno ali senčno sobo naredi se tako imenovani rbarvini šar" (spektrurn». ki je sostavljen iz sedmih glavnih barv. ki so: rudeča, poinorančna, žolta (rumena». zelena, plava. m«»dra, višnjeva. Večo moč žarke krojiti ima tako imenovano „Hint steklo, to je tako. kateremu se je pri topljenju nekoliko svinca prime-šalo. Primerjati smemo to svojstvo „flint-stekla" ponižnemu sereu, ki je za vsprejem raznih milosti naj-primerniši : .Ponižnim Bog da svojo milost, prevzetnim pa se zoperstavlja u Milost Božja razsvetljuje naš um. greje serce. krepča voljo. Ona je ki daje duši človeški nebeško lepoto. Sedem glavnih barv iina solnčni šar. sedem glavnih lastne sti podeluje posvečujoča milost božja človeški duši — da je krasno lepa ljubezniva irudeie» veličastna bogata (zlato pomarančna), svetla bliščeča* rumeno», živahna bistra, vesela (zeleno», umna. pametna, modra tplavo». ponižna pa močna ( m odi o i Bogu dopadljiva ( višnjevo, barva obleke škofov.) C- lo knjigo, da. veliko knjig bi se dalo napisati o čudovitih učinkih milosti Božje v duši in sercu Svet-nikov in Svetnic Božjih. Ta duševna svetloba se je velikokrat tudi na zunaj pokazala; pri mnogih že pri njih rojstvu, pri drugih ko so molili, svete Zakrament«' prejemali, pri svetih mučencih. ko so jih v teinn«* ječ»* «Izvali. Mnogokrat po smerti se je truplo njih svetilo. In ta svetloba nadnaravna se nikakor n«- more naravnim potem razlagati, kakor se nekim učenjakom dozdeva, ki nimajo pojma in nočejo vedeti o nadzemni svetlobi. Njim želimo: B«»g vas razsvetli ! (Pali«- nasi.» Slovenski romar v Sveti Deželi. (Dalje.» Omenjane procesije v svetišča betlehemske šta-lice pa nis<» vsaki dan jednake, so po praznikih in s vet k o vanj i h sv. Cerkve več ali manje slovesne, najbolj slovesne so presv božične dni in noči. Po procesiji se opravi psalem: rI/, glob.'čine vpijem k Tebi, o Gospod. in cerkvena molitva za duše v čistilišču; naposled se opravi šest očenašev i., šest češčena-Marij in ravno tolikokrat čast Bogu Očetu itd. po namenu sv. C«»rkve za obilne odpustke. Zvečer o poli osmih, po zveršenih redovnih molitvah v koru. je pred oltarjem, v kapeli čistega spočetja Marije vselej Device, sv. rožni venec skupno za vse frančiškanske družine tukaj, — potem lavretanske litanije in molitve k sv. Jožetu. Krasna kapela je vsa v svitlobi mnogobrojnih gorečih voščenih sveč. V jutro je oktobrova rožnovenška pobožnost ob tiih v arabskem jeziku in slovesni blagoslov z Najsvetejšim. V presv. štalici na katoliškem oltarju ss. trijeh kraljev, pred mestom presv. jaslic se vedno opravlja božična sv. maša v belem plašču — na oltarju sv. Jožefa v stranski šuplini pa ona. kakor na praznik rednika Kristusovega; take „privilegije" (pravice) imajo v sv. deželi povsod na presv. krajih, toda ne na vseh oltarjih, nego le na onih. 1 „eri stojijo na pravih najsvetejših mestih. Omeniti moram tudi nastopno: Ta dan došli so v Betlehem že omenjeni ruski romarji. Popoldne po odpetih cerkvenih večernicah v ruskem jeziku, v prezbiteriji stare bazilike nad presv. štalico. pripeljal je v procesiji ruski biskop romarje v Oetlehemsko štalico. škoda res. da so ti sicer dobri ljudje v nesrečnem razkolstvu. ker sicer je njih obnašanje prav spodbudno. In ker je bil naš romar po večem v sv. štalici. je zamogei opazovati vse obnašanje ruskih romarjev. Vsi romarji obojega spola nosili so v roki gorečo voščeno svečo. Biskup in čveteri svečeniki predpevali so slavo Bogu in nebeškemu Detetu Jezusu in bi Devici Mariji; romarji so pa milo in lepo-glasno od pe val i. Na presv. mestu rojstva Gospodovega, v štalici pel je dijakon sv. evangelij »» r«jjstvu Kristusovem in o ss. trijeh Kraljih. Zatem imel je biskop iskren govor, kateri se je dal dobro razumeti, ker je govoril razločno sla vensko ruski: nekoliko se strinja s česko-poljskiin in serbo-hervaškim. mnogo pa čisto po naše slovensko; bolje nego hervaški. obilno izre-kuje se popolno po naše, naglasovanie pa je skoroin vse našim slično in jednako. Govoril jim je prav na serce: Dragi kerščani in verni romarji! Slava Bogu! sedaj stojite v presv. betlehemski štalici; o blagor in sreča vaša in velika milost Božja vam podeljena. Daleč tam v blagoslovljeni Rusiji ste doma — sošli ste se iz raznih pokrajin ruske očetnjave naše in podali se na težavno in daljn«» pot po suhi zemlji in po morju. — Zapustili ste dom. hišo, stariše, brate, sestre, prijatelje in pobratime. — Sterpeli mnogo težav, neprilik, primanjklejev. — Mnogo žertvovali in se zatajali — Ali srečno došli ste v sv. zemljo Palestino, koja tudi je po Jezusu. Mariji, sv. apostolih in sveti veri zemeljska domovina — sveta domovina vaša. Vidite ljubezni, sedaj ste v iskreni pobožnosti telesno vprični v presv. štalici, na mestu rojstva Sina Boga najvišjega. — Gledite, tu je presveto Mesto, kjer je bil rojen od neoskrunjene Device presv Gospe Marije Jezus Kristus Odrešitelj naš. — Gled.te. tam pa je presv. mesto, kjer je Gospod neba in zemlje. Car vseh carjev ležal v jaslicah, kakor dete v najskrajnijem siromaštvu, v največji ponižnosti. Gledite, kamo se je presveti in prevzvišeni Bog učlovečeni ponižal iz same ljubavi do nas. — Predragi! kaj vas je navdahnilo in dovedlo tako daleč na ta vekovito znameniti, čudežni in presv. kraj ? Prava, istinita. živa vera ker-ščanska. ta naj jasnija zvezda vas je dovedla tu sem. kano jednoč tri svete Modre. V živi veri, neomahljivem upanji, iskreni ljubezni, ponižnosti in skesanosti, serčni hvaležnosti pokleknite, padite na obraze svoje na ta presveta tla in molite Jezusa-Boga-človeka-Gospoda in odkupitelja našega. < Vsi vergli so se na obraze svoje na presv. tla, jih poljubljali in močili z gorkimi solzami. Jokali so krepki mladenči in možje naj jačje dobe, starosti svoje!) Ljubezni! še bolj verni, pobožni in krepostni povernite se iz tega presv. kraja v drago rusko domovino našo. — Ne vklonite pa samo telesa, glave in kolen na onem presv. mestu, nego vklonite in ponižajte mnogo bolje dušo in serce svoje. — Vjedinite se v miru in ijubezni Kristusovi medju seboj. — Živite pobožno-kerščansko, da bodete iz ponižnosti vzvišeni medju angelje nebeške, o rojstvu Gospodovem blizu tu v višinji pevajoče: „Slava Bogu v višini! Mir ljudem na zemlji, koji svete volje so. istotako povišeni s presv. Detetom betlehemskim — vsevišnjim Bogom v slavi nebeški u viek viekov. Katoliškemu nauku v tem govoru ni bilo nič nasprotnega. Taki mili slovenski glasovi se v molitvah, petju, cerkvenem govoru in liturgiji pogosto razlegajo v presv. betlehemski štalici. Zelo tužno in žalostno pa je. ker niso zjedinjeni s pravo Materjo katoliško Cerkevjo. Ipak procesije pravoslavni (raz-kolni) kristijani nemorejo tako lepo voditi, kakor katoliki; kajti pravoslavni dojdejo iz stare bazilike po stopnicah doli v presv. štalioo in po istem potu morajo se verniti; katoliki pa imamo dolgi hod na okolo po podzemeljskih svetiščih presv. betlehemske štalice. Zvečer in mnogo časa v noči cul sem v presv. štalici; o blaženi in srečni čas! i Dalje nad ) Za Božič. V letu. od stvarjenja sveta, ko je bil Bog v začetku stvaril nebo in zemljo, 5191); Od vesoljnega potopa 2057 ; ()o vreme suho. jasno, pa ne preveč merzlo Posebno slovesen j»* bil sklep sv misijona v četertek. 22 decembra, pri kterem je bil«« sdo vi.k pobožnega ljudstva, pričujoča sta bila tu li /upnika iz Mavčič in iz Sore. če. gg Matej Prežtlj in I'«»r-nt i Gospod K. Heidrih je ljudi vnemal /.a spolnovanj-kerščanskih dolžnosti. Naj vsegain-.gočni B»»g obilno poplača velik trud gg. misijonarjev na pri/.nni in v spovednici. Omeniti je še. d;i sv. adv.-ntm čas je kaj pripraven za misijon. Gospodje župniki iz Smlednika in i/. >k-.lje Loke in Pater Metod, kapuein. so pomagali *|iovediii«*i: bodi jim priserčna hvala! Da so ljudje jako veseli tega tnisijona, je lahko umeti. Mili Bog daj obilnega sadu in stanovitnosti* Z Dunaja (Stiska in velikodušnost» Kdo bo tajil, da živimo g led«'- mnogo okoliščin v /.•■!,, žalostnem času in da so zmešnjave velike. V ra. strab božji in spoštovanje do svet*- Cerkve je, kakor d.-voljno kaže vsakdanja skušnja, zelo opešalo, žal »>*ni nasledki ošabnosti, pomanjkanja dolžne p-ikorša m\ tega glavnega temelja človeštva, kažejo s«; tu in tam na zelo nevaren način; pomanjkanje zaslužka, st-sKe. slabi pridobitki. pa tudi strah pred težavnim in poštenim delom zelo obtožujejo življenje posameznih in celih družin: pohlepnost in brezumno zapravljanje dovedlo jih je že mnogo do beraške palice: koiiku renca v vseh strokah človeškega delovanja tako zelo teži, da je večkrat poštenemu in pri prostemu človeku nemogoče prenašati boj z veletergovci ter priskerbeti si najpotrebniše reči. K vsemu temu družijo se večkrat še druge razmere, kterim ubogi zemljan ne more kaj. n. j»r. slaba letina, bolezni, kuge. povodnji, dolgotrajna suša. itd . krer»; ovirajo vse več ali manj človeški razvoj, ovirajo vrejeno delo, prekrižujejo premnoge nač»*rte. spodkopavajo in razderô za vee let srečo in blagostanj«* j»ri inarnkterih in po celili deželah, (.'utimo [ta ¡n spoznamo prav posebno v žalostnih in nesrečnih položajih, kako /.♦' 1«» da je odvisen vsak posameznik od svojih sohratov ter je 1»' z njih pomočjo zmožen izkopavati s*- i/. nesreče in se tako pogina rešiti. I la mora pri tem na ljubega Boga zaupati ter njega za milost in rešitev prositi, menim, mi ni treba posebej povdarjati. Kako dobro dé tedaj človeku in kako zrlo se povzdigne, ako po božji dobrotni na-red bi ob času skerbi. žalosti in stiske dobi ljudi, ki mu pomagajo v njegovih potrebah, ga podpirajo s svetom in dejanjem ter se trudijo polagoma njegov položaj zboljšati. Tak slučaj naj častitim bralcem in bralkam podam tukaj, iz njega se daje prav dobro sp< znati, kako neprecenljiv je pravi, in blagodušen prijatelj v potrebi. Naj bi jih povsod dosti bilo. kjer je zadrega in bridkost! lie ven obertnik. oče treh. pet do dvanajstletnih • >t,r<*'k. delal j»- v edinosti s svojo pridno soprogo od zora do mraka: vsled velicega kupčevalskega po gajanja i konkurence», s kterim je imel mnogo opraviti. mogel si y ravno toliko prislužiti, da je pre-skerbel najpotrebnišega preživka zase in za ljube svoje»». Večkrat zgodilo se je, da ni mogel davka o pravem času plačati: ker so pa bili vsi hišni prebivalci priče njegove pridnosti in delavnosti, poterpel je hišni gospodar zdaj delj. zdaj manj časa, da je dobil donesek. Nekega dne zbolela pa je nevarno žena obertnikova. in zdajci se je vse na slabo obernilo. Kaj čudo v Sej vemo. kaj to pomeni za družino, ako zboli mati. ki je njena duša. Ker sedaj žena pri ničemur ni mogla sodelovati, se je delo le p« »časi od-sedalo. nan čnikom se je le težko ustrezalo, zaslužek se j»' vidno kerhal Kaj hotel je sedaj revni mož pričeti- lvn«-i je komaj toliko denarja, da kupi za se in za družino 1- tega. kar j«1 bilo naj potrebniše; blaga za svojo obertnijo kupovati ni mogel : iskal je le na upanje in davka že dva mesca ni bil plačal. N<•<" in dan mislil je, kako bi si pomagal in kterega znanca bi poprosil za majhno posojilo. Bil je ž«- v strašnih stiskah ; preteklo je že nekaj dni. odkar otrokom ni mogel druzega dajati, razun nekaj koščekov kruha. Sel je k sosedom, sorodnikom in obertnim prijateljem, povedal jim je svoje razmere ter prosil jih majhne* svot»»: ali povsod se mu je reklo: Ne morem pomagati, sam sem v stiskah in potrebah, sam si komaj toliko prislužim, da se morem preživeti. Ne-kteri znan-i. ki so veljali za bogatine, so mu odkrito priznali, «la morajo di Igo ve delati, da se prežive. Nekega jutra — bilo je mesca rožnika — vstal je za ran«» zjutraj: ura še ni bila tri odbila; gre na vert, opravi tu svojo navadno jutran/j pobožnost ter moli nato še sv. rožni venec. Ob petih gre v cerkev in je pri pervi sv. maši; po maši poklekne pred altar sv. Jožeta t- r prosi ljubega in velikega Božjega prijatelj.!. ki se je tudi večkrat moral vojskovati s skerbmi, ker j-- moral priskerbeti potrebnega živeža za najsvetejše osebe, ktere je smela nositi grešna zemlja, — naj se ga usmili ter poprosi svojega nebeškega Boga-rejenca. da bi vender nekaj dela dobil, s čim ur bi se vsaj malo opomogel in izkopal iz revščine, katero terpi že nekaj tednov sam s svojo družino vred. — Ravno skončal je pobožno in zaupno molitev k ljubemu redniku Zveličarjevemu. ko pristopi častitljivi gospod župnik k velikemu oltarju, da vzame Najsvetejše iz tabernakeljna ter prenese v zakristijo. V tem trenutku — ravno je hotel oditi — šinila mu je misel v glavo: Pojdi k gosp. župniku in odkri mu svoje nesrečno stanje! Morebiti ti on more pomagati! — Malo si pomisli ter ostane nekaj časa pred cerkvijo: da mu župnik iz svojega premoženja ne mere pomagati, bil je popolnoma prepričan: sej so vsi vedeli. da ima le zelo majhne dohodke; večkrat se je pripetilo, da si je sam izposodil majhnih zneskov, da ni odpravljal mnogih revežev in siromakov brez daru. — Obertnik mislil si je: Popolnoma naravno je, da mi sam ne more pomagati: vendar pa mi utegne dati dober svet. in ta je večkrat toliko vreden kakor denar. Poskusim naj tedaj v božjem imenu. (Kunec nasl.» Zvonček sv. Jožeta iz Prjedora v Bosni. i Za premišljevanje o božičnem času.i Predragi verni Slovenci! prosim lepo. sprejmite blagodušno glasove sv. Jožefa in božičnega zvončka. Potreba je velika, za kerščansko katoliško stvar tukaj, da se ta zvonček pogosto oglasi. V prerevni blatno-derveni in slamnati cerkvi so je za mili in ljubki Božič cedilo in čistilo; okinčala se je uboga cerkvica, tako, da bi vsem vam, ako bi to vidili, bilo všeč, v veselje sveto in vzvišeneje po-božnosti. Nad tabernakeljnom napravila se je pomenljiva in krasna božična predstava. Dva krasna ploščnata stebriča nosita lepi polokrožni nebes: v vdolbini med stebričema pod nebesom stoji umetna in velelepa slika, kojo je neki spreobernjenec podaril cerkvi sv. Jožefa tukaj: slika velepomenljivo predstavlja betlehemsko štalico. v nji jaslice, v jaslicah na slami v plenice povito milo, ljubeznjivo, modro in nebeško prelepo Dete, Jezusa; na jedni strani jaslic kleči deviška Mati Božja — vedno devica Marija, zamaknjena v presv. Dete. Boga-človeka, Božjega in Njenega Sina. Drugo stran jaslic kleči deviški in pravični sv. Jožef s povzdignjenima, k molitvi sklenjenima rokama, iskreno moleč. Blizo sta osliček in volek z dihanjem grejoč ubogo presv. Božje Dete. Nad štalico truma angeljev pevajoč „Slava Bogu v višaviJU Tam na polju čeda goved in ovac, pri njih pa pastirji začudeni zreči v višave, k angeljem Božjim. Slika ta je precej velika, slikana tako, kakor bi vse osebe živi kipovi bili. Nad to sv. božično predstavo je sv. križ z razpetim Mesijem; kar je velepomenljivo in ganljivo; ubogo Dete Jezus v dervenih jaslih na terdi slami, in ubogi Jezus — Bog človek, razpet in viseč na derveneni križu; o. kakov začetek in konec njegovega vidnega in osebnega bivanja na tej zemlji zavoljo nas in iz ljubezni do nas!... Po stebrih in obrobku nebesa umetno razstavljene steklene raznobarvene svetilke in v njih luči. njih 33. Oltar lepo ovenčan in obdan z raznimi ob-grinjali, vsako stran oltarja stopnjiška stojala, nastavljena z zelenjem in cvetlicami. Stene prezbiterija okintane z venci in preprogami, vse te preproge so prav ukusno, prijetno in somerno skupaj zložene in sošite iz raznih, podarjenih komadov stare in noveje cerkvene tkanine; toda še lepe, mnoge svilnate in volnene. Pred prezbiterijo stojijo vsako stran dve lepi zeleni drevesci prijetno okinčani. Tudi smo nabirali voščenih sveč, da jih je gorelo 1(» na oltarju in -S ob stenah cerkve. Sveto noč o jednajsti uri bilo je že vse razsvitljeno in verno-pobožni slovenski in slavenski katoliki zbrali so se k skupni molitvi O polunoči slovesna služba Božja. Moravski Sla veni in Slavenke so verlo in pobožno cerkvene svete pesme božične pevali. Omeniti moram, da nijeden slovenski in slavenski katoliški narod ni izučen tako cerkveno-koralno pevati. kakor so Moravei od slavnega Vele-hrada. Pevati znajo himne in psalme popolno cerkveno kakor najbolje izučeni svečeniki in kleiiki v cerkvenem koru; gotovo so t<> še ostanki iz časa sv. Metoda na Velehradu; pa tudi jezik njihov ima prav mnogo staro-sla venskih besedi in izrazov. V jutro skupna molitva o poli šestih, ob šestih zornima. Ob devetih sv. rožni venec in druge molitve združenih vernikov v cerkvi: o!> desetih slovesna pivsv. služba Božja. O polnoči in k deseti službi Božji >veti dan. došlo je tudi mnogo kerščanov vzhodnje. <«d nas ločene Cerkve; jeden od teh je d« »nesel ti ve veliki voščeni sveči v dar za našo cerkev. D« »šli so pa tudi nekoji mahomedci in bili so od veličastva keršcansk«' službe. Božje osupnjeni. verlo lepo in dostojno so se obnašali, sdno zvesto slušali cerkveni izverstni sv. covor. Pridigar je jasno, živo in ganljivo govoril o učlovečenju Sina Božjega, o Njegovem rojstvu i/. Ilovice Marije, o njenem vednem devištvu. o zgodbi v betlehemski štalici. o Betlehemu in njegovi okoli«i; o istinitosti jednega Boga v trijeh osebah. Za vse bilo je jako notrebno in podučljivo, osobito pa v po-jasnjenie mahomedcetn. In ti so tako pazljivo poslušali. da sem malokedaj vidil kristijane tak«» pazljiv«» besedo Božjo poslušati. Tudi mahomedci so dali mi lodar. ki se je v cerkvi nabiral. O. da bi sk««r" bilo mogoče dostojno cerkev postaviti. Pomozi k temu kedor le kaj premore podariti: plačniki obilni bodo Jezus. Marija, Jožef! Neveste Kristusove pri eerkvi presv. Trojice v Ljubljani podarile so ubogi cerkvi sv. .Jo/.^fa tukaj v«dekrasen svilen, umetno našivan okras oltarnega perta. Hvala Bogu! Razgled po svetu. Srečna Italija. Odkar so Italijani pograbili sv. Očetu njihovo ozemlje, zaterli samostane in sam« i stanske šole, izgnali iz učilnic sv. vero. bahajo se kaj radi s svojo ..a vit a cultura u Posledice brez verske vlade kažejo se nam prav jasno v tem. da se roparji in drugi hudodelniki strahovito množe. Kakor poročajo časopisi, napadli so banditje pred n«*kaj časom inženirja Maranija in tri tovariše v pisarnici v Vico-varo, blizu Tivola, in jih prisilili, s tem da so jim zagrozili s smertjo, izročiti jim 10,00 » frankov. Vse ljudstvo je pokonci. Take strahote se pa pcgosto slišijo. Seveda, ako se vlada ni sramovala oropati sv. Očeta njih dežela; imajo tudi potuho njeni pod-ložniki. „Exempla trahunt," pravi latinski pregovor. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za -mesec januvarij (pr-»seneci. al Glavni na me n: SLofiivski ¡nlulej Xiih Srehtdi Leona XIII. (Spis poterjen in blagoslovljen o 1 sv. 0'eia L'«»na XIII. prihodnjič, i bi Posebni na m n i. I. S. Odilon. Vf<»n«i>t m /i\- <.• . • .1 » ••«.si V IViVe!ll letll. '¿. S. MakartJ X'»vo /h».i»;e it«, /¡.i,••m.» ni t»»m. <*>šm'|ii. Mn«»iri n.t «lii'ai in n • i«'!» -u u-l" •> >it-:. C ♦!••• n • u-< >ili. :i. S. Genovcfi. l'os{»eM-v.ii> ! : ■• . '.ij< »••-;••!-.» Ml-varovanje /••iistwi pred n«*v.Tst voin. I*•. ..m«» • «;t :*: i. S. Tit. iiij< iiotr.inc-'¿« »lml»*i», ja ». ;•-;» .«. /lasti i»<» v-k' -etneni»«"iii. • u»«—r»-«'■«!• u m»!-- n» Velika /anss.i o-v ~.-iti;i j• »-i •'». S. Enillijan. «M»ti*.vli«*t» .* /.'l' Iti VSI 1*11 >1 *l 11 le-v-. tli. •Ž.fll!:. 7. S. Valentin' >:>••.•».« - n . • •• »»-•-« • lpe-»m«- Vin« <»I«-Ij.ve dni/1« . «>rkv.-i». pra\ »-•• \ le v »t:.-« M. *!».•!)•- 11.»> *. • II Bratovske zadeve N. Ij. Gtosp* presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milustljive pri prošnje X. Ij. 0. pr«-sv. Jezusov, „a N-itk' sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Heniia«ora m h.rtunata. naših an_'.- ,«v varhov in vsili naših patronov. lio» dohroUio odvernt «nI rdežele poboje. umore m samomore. «>.ip.t«l. .¡i br» z verstvo. pr..... vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinj« vanja in vse p..;a4ne pregrehe. — Zanikaron dijak /• jm.I. ."•-:«•»,••. \ '.'- «i nil »- dtnči. da hi hih obvarovani -:-il>:i .šoWv svojim verstnikom /. nasl-dnjimi ; ri—p-nim vrsticami^ i r Veleča-t iti gospodje <*« š<«l'i. p n • N.. v Pri nastopu m.vira Ma. k navadno /. Sili i/ kerščanske ljubezni s:>«.mmjai«. zi.-«r.«-: >. ¡iii prijateljev in znan- i-v. s«- tu«ii j.»/. >«-rčm. :iii:i am ^ svojih ljubeznivih s«;šde.«v t« t jr-.r.v- lud.tn i: da ste ljubljen«» še -.stal«» majhno karh-i- i /. m-o j vre«! star«. i«it«» po Nj«-g«»vi inil«»s'i zdravi m si.-«-u«» med živimi «l"končali m« «l živimi t.-r n-«.-. i-' • -r a«, doživeli. «l-«kler je vlik«. naših znan •••'.* in prij:<»-dp»v in - tuž«-n nam spomin - »»•• ! nami -Mr.-jnni * i «i nekaj sošol.-ev p«»mrl«». ki so lani m l nami s- veseli nov»» leto obhajali; nas pa š • zm-ra| ne,k..ti«-!io usmiljeni Oče nebeški čaka. da naj b •■«■•• pnprtv-V * Zanašam se. da ne hl.i-i p.s.it-lj ni n- «lr««/i —— ' n-hodov zlo prištevali, če I,islclllj« lep-i tU h I».*"'.» • tatelj«*m naznanim. Vr. ljeni. ker no veno ne ure, ne dneva, in je lahko to V uršalinski cerkvi bode prihodnji četertek. 5. novo leto zadnje enemu in drugemu izmed nas; januvarja, opravilo bratovščine presv. Rešnjega Telesa, jaz najstareji med vami, ki Vam častitam na mnoga, dopoldne o polu 8ih sv. maša z blagoslovoma, po- c srečna nova leta. smem se poslavljati od zemljskega poldne o polu 6ih nemška pridiga. življenja in od Vas serčno ljubljenih sošolcev proseči Umerl je 26 t m idni zvesti in vse. \as pobožnega spomina. Ker pa smert ne stoje let, skozi lep£2a živiienjfL stave0 v katoI tiskaini^g. ne vemo. kateri bode poprej od ostalih potreboval HenriklUderE^TTBdaj večni mirffcfcv ^Ovu^ spomina in priserčne molitve tfr zdihljejev „Kequie- 77—'TŽštr ^T^^^^K^AC.- , if '-eA ft 1 Ifartmr^* • scat in pace! I meri je N., Bog mu daj večni mir in, pokoj!" Torej jcmajmo že zdaj radostno eden druzega/6^»'Ž^Ž/C) itev. posebno-'®**"' / ^ ^mM v sobratovski pobožni spomin in molitev rad al tare" za srečno novo leto, za dušno in telesno zadnjo uro, kadar bode Bogu dopadlo nas enega za drugim poklicati, številka ljubljenih sošolcev V., nas petorioa šo živih, je sicer mala; ah močna bode pri Bogu. zedinjena s pobožnim spominom in Jezusovim zasluženjem. Naša vdana pohlevnost in rimo katoliška živa vera bodi znana vsim ljudčm; z molitvami in priporočevanjem in zahvaljevanjem naj prihajajo naše prošnje pred Boga — molimo eden za druzega (ob enem za umerle sošolce i, in bomo zveličani! S temi čutili sklepa čestitko in pozdrave svojim ljubljenim sošolcem in s prošnjo, naj jo med seboj si sporočijo od pervega do zadnjega, Vam zvesto vdani sošolec — A—č. Z-i dijaško mizo: Č. g. A. St. 2. gld. KO kr. — Marija Dovjak 50 kr. — Neimenovan dobrotnik 10 gld. — C. g. župnik Anton Lušin 5 gld. — Č. g. župnik Peter Vartol 10 gld. 20 kr. — Za vdeleženje pri božičnih ss. mašah l vel. terdnjak. — C. g. župn. H. »za pridne dijake« 5 gld. — Č. g. župnik Anton Jamnik 7 gld. 7C> kr. — M. P. 1 gld. 50 kr. — Pn. gosp. dekan M. Kožuh 10. gld. — Č. 8 gld. (darovanje za zlato rnašo.) Za cerker sr. Jožefa v Prjedora: Mar. Dovjak 55 kr. Za rstanotitev «talne in rečji rezidence čč. oo. jemaitc v Ljubljani niesta sedanjega „jtrovizorjaIz Stare Loke po p. n. gosp. dekanu 1. gld. 20 kr. VABILO! k narocevanj'u na katoliško-cerkven list ZGODNJO DANICO" Za vero in lepo življenje so dan danes v resnici zelo potrebni dobri katoliški časniki, ko se brezverno liberalstvo in samopašnost tako hudo vsiluje. V kakošnem duhu je „Zgodnja Danica" v tem oziru delala dozdaj, bilo bi menda odveč ponavljati. Z naj priserčnišo zahvalo za dosedanjo pomoč z naročevanjem in pisanjem torej prijatelje in podpornike prav priljudno prosimo, da bi blagovolili naročbo na naš cerkveni list brez pomude obnoviti in tudi novih naročnikov za Danico pridobivati. Zraven družili čverstih tvarin, ki se bodo po nekoliko nadaljevale, bode „Danica" najberž prinašala tudi važno obravnavo „Cerkveno leto" ali njegovi sveti časi, od prečast. gospoda profesorja in gimnaz. kateheta Ivana Kumljanoa. Naročnina znaša: Za celo leto po pošti 4 gld. 20 kr. „ pol leta „ „ 2 „ 20 „ V Ljubljani prejemana za celo leto 3 gld. 60 kr. „ „ „ pol leta 1 „ 80 „ „ „ „ '/4 leta — „ 90 „ Za prinašanje na dom se plača 40 kr. na leto. Posamezne številke po 10 kr. Za spre-menjenje napisa med letom 15 kr. Naročnina se po naj cenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani." Vredništvo in založništvo.