J__> O p 1 S 1_ S Prenia v 24. dan julija t. 1. (Dalje.) S knjigami za ubožne učence ne ravna se povsod skrbno in modro, premalo se pazi na-nje; mnogokrat so nove knjige už<~' po enoletnej rabi vse raztrgane in pomazane ter za nobeno rabo več. Na ta način se število teh knjig krči, uiesto da bi se z novo pridobljenimi knjigami množilo. Izposojene knjige naj učitelj vsaj vsako četrtletje po enkrat pregleda, in če pri kakem učencu zapazi zlobno malomarnost in neskrb za knjigo, odvzame naj mu jo, kar bode gotovo tudi drugim dobro svarilo. — Dalje govori gosp. nadzoinik o posameznih učnih predrnetih blizo takole: Veronauk poučuje v tem okraji 32 visokočastitih gg. duhovHikov. Na 5 šolah pa, ker je pomanjkanje duhovnov, dovolilo se je posvetnim učiteljein, da mladino poučujejo tudi v veronauku, za kar vzprejemajo tudi po nekoliko nagiade. — Kar zadeva jezikov nauk, doseže se v čitanji sploh povoljni, a v mnogih šolah, osobito v višjih razredih, oziroma oddelkih pa prav povoljni uspeh. Eazjasnjevanje učnega gradiva je bilo večinoma pnmerno; nekateri učitelji pripravljajo se prav vestno na šolski pouk. Otroci so se prav pridno vadili v govorjenji pesniških izgledkov, kar je veselo znamenje, da se učiteljstvo zanimiva ter spoznava veliko važnost takih berilnih vaj za oglajenost otročjega govora. — Slovnica poučuje se po nekaterih šolah s povoljnim, th. in tam tudi s prav dobrim uspehom. V nekaterih šolah je pa slovnica še popolno neznan predmet, ali se pa le po imenu nekoliko poučuje, kar je pa ravno potrata dragega časa. — V takih slučajih zadostuje nekoliko vprašanj, in prepričamo se, da učenci ne poznajo ne stavkovih delov, ne govornih razpolov, a še manj pa svojstva taistih. Ako pa sicer uže iz slovnice kaj pripovedovati vedo, je to vse le pravi papigaizem — brez razuma. Slovnične vaje so pa zaradi spisja zelo potrebne. Naj bode kak spis še tako dobro sestavljen in po obsegu tehten, ako se pa v njem nahajajo slovnične napake, žali to vsakega. Slovnične vaje naj se tako uredijo, da jim bodo v resnici tudi kaj koristile, to je, da je bodo vedeli pri raznovrstnem vpisovanji tudi dejansko uporabljevati. — Spisje goji se v različnih šolah nekako z enakim uspehom. V nekaterih šolah učenci prav hvalevredno izdelujejo episne naloge iz vsakdanjega življenja, in vidi se, da je učitelj ta predmet metodično in marljivo obdeloval ter učence v tem obziru tako daleč izuril, da znajo samostalno misliti in misli svoje sami tudi v lepih stavkih izrazovati. Da se privadijo otroci pravilnemu govorjenju in pisanju, je pred vsem treba, da učitelj v šoli tudi sam vedno pravilno govorf, da se sosebno izogiblje grmanizmom, ter da ne rabi v govoru napačnih sklonov in predlogov. Kako neprijetno sluje učiteljev ukaz n. pr.: »Tone, pojdi na tablo!« ali: »Koga delaš?« »Doli pobriš'1« i. t. d. Nahaja se še dosta naopačnih in nepravilnih razvad, katere je treba odpraviti. Spisni izdelki so se učencem večinoma prav pridno popravljali, in se je tudi pazilo, da so se čedno spisovali. Računstvo poučeva se v več šolah primerno in se doseže povoljni uspeh; učenci se urijo mehanično in razumno številiti. — Eačunske naloge naj se jemljejo iz dejanskega življenja. Je pa tudi več šol, katere se v tem predmetu nikakor z dobrim uspehom ponašati ne morejo — in to niti v ustnem niti v pismenem računstvu. Žalostna pač taka šola in malo častno za učitelja, če se njegovi učenci po večletnem učenji še poštevanjke ne privadijo. — To in enake naopake, gotovo učitelju ne delajo časti. — Nekateri učitelji preveč goje računska pravila in tudi dosežejo, da je učenci prav gladko od besede do besede na pamet znajo; a če se takega otroka vpraša, kak račun je to in kako se reši, navadno molči ali neumno odgovori. Čas, kateri se je za učenje računskih pravil na pamet potratil, porabi naj se raje za dejanske vaje; to bi učencem kaj koristilo; čeinu so jim nek le sama suhoparna pravila, če je pa dejansko uporabljevati ne umejo! — Tudi se še vsi učitelji niso navadili pravilno zaznamnjati metrične mere; prisvoje naj si torej predpisana znamenja in naj je pri tem pouku tudi v prihodnje pravilno uporabljajo. — Lepopisje in pisanje sploh se je po nekaterih šolah precej dobro izboljšalo, ker učitelji bolj strogo pazijo na lepo izpeljavo in lego, pravo velikost in enakomerno oddaljenost posameznih črk i. t. d. Kjer so učitelji pridni, dosežejo v resnici prav lep uspeh pri tem predmetu; prav prijetno je pregledovati v taki šoli lepopisne, spisne in pravopisne zvezke. Tak hvalevredni uspeh v tem predmetu dosegli bi lehko vsi učitelji, ako bi ta pouk dobrovoljno, modro in vztrajno nadaljevali. Pri prepisovanji naj se strogo pazi na to, da učenci ne prepisujejo naopak; vsaka taka nemarnost mora se precej pri začetku zatreti, da se ne ukorenini. To se pa doseže s tem, ako se piše po udarcih ali taktu. — Eealije poučevale so se na podlogi »Beril«; letošnji uspehi so od lanskih boljši. Zemljepisni pouk obdeloval se je posebno na večrazrednicah bolj temeljito, kjer so se učenci v čitanji zemljevidov prav dobro izurili. Na nekaterih enorazrednicah se pa zemljevidi še prav nič ne rabijo, ampak tiče v kakem kotičku ter pričakovaje boljšega učitelja po odrešenji zdihujejo. Zgodovina poučuje se po primernih vajab »Drugega« in »Tretjega Berila«. To gradivo tudi zadostuje, ako učitelj te vaje lepo razlaga in jim še kaj dodaja. Prirodoznanstveni pouk je zdaj vedno bolj zanimljiv, ker imajo skoiaj vse šole potrebna učila, ter se nazorni nauk temeljiteje goji, Cemur posledica je, da si otroci obravnavano gradivo dobro zapomnijo in v spominu ohranijo. — Risalo se je sploh precej dobro. Po nekaterili šolah rabi se še ravnilo, kar pri pikčastih risankah nikakor ni prav. Tudi ni prav, da nekateri učitelji ne začenjajo v šoli o pravem času risati. — Petje eno - in dvoglasnih pesni na posluh se v obče dobro goji. Skušnja pa uči, da se po učnem načrtu predpisani smoter v petji ne more doseči. Kadar se bodejo učni črteži predelovali, skrčiti bode treba tudi smoter pevskemu pouku. Eno -, dvo - in trirazrednicam predpisalo naj bi se petje na posluh, a petje po sekiricah naj bi se prepuščalo prostovoljno ufiiteljem, kateri je bodo gotovo poučevali, če jim bode to po ugodnih razmerah tudi mogoče. Po novi šolski postavi zapovedano je v šoli tudi petje cerkvenih pesni, kar se pa po nekaterih šolah pogreša. Želi se, da bi se v šoli pele tudi take pesni, katere so po obsegu posebej dečkom in posebej deklicam namenjene. — Telovadba poučuje se na vseh šolah tega okraja, a ne povsod uspešno, to pa zaradi mnogih ovir. Nimamo pravih telovadnic, pa tudi ne telovadnih prostorov; poleg tega pogrešamo tudi telovadnega orodja, tedaj telovadimo v šolskih sobah. Telovadba v šolski sobi je pa otroškemu zdravju gotovo na kvar. Eazun 43 učenk v Postojini se deklice na nobeni drugi šoli tega okraja v telovadbi ne poučujejo. — Za pouk v ženskih rofinih delih se ljudstvo sploh prav dobro zanimiva, a ker manjka sposobnih učiteljic, se ta važni pouk do zdaj še ni mogel v vseh tukajšnjih šolah učiti. Letos se ženska ročna dela v tem okraji uče na 7 večrazrednicah, kjer so nastavljene izprašane učiteljice in pa na 13 enorazrednicah, kjer poučujejo pomožne učiteljice. Vsega vkup udeležuje se tega pouka 896 deklic. Ker imajo deklice do ročnih del veliko veselja in so tudi učiteljice precej pridne, dosegel se je pri tem pouku dober uspeh in napredek. Želeti bilo bi, da bi se ta pouk po vseh tukajšnjih šolah učil. Ucitelji morajo sami največ storiti s tem, da namreč po svojih šolskih občinah poizvedo po kaki sposobni ženski ter jo pridobe ukaželjnim deklicam za rokotvorno učiteljico. — V kmetijstvu poučuje se na 20 šolah tega okraja; želeti bilo bi pa, da bi bili učitelji pri tem pouku nekoliko bolj marljivi, in da bi se posebno glede sadjereje malo bolj. za njo brigali. To se lehko zgodi, ker se, razun pri 7 šolah, povsod drugod šolski vrti nahajajo. Nerazumljivo je pa to, kako da morejo nekateri učitelji šolske vrte za vse drugo rabiti, a le za to ne, za kar so prav za prav namenjeni. — Če se uže razna prikuha na šolskih vrtih pridno vzgojuje, kar se sicer ne zavida, naj bi se poleg tega tudi na peške in sadne divjake nikakor tako tja v en dan ne pozabljevalo. Šolski vrt bi moral biti v občini najbolje obdelan in najlepši, da bil bi tako drugim občanom v živ vzgled. In če se to uže nikakor doseči ne more, prizadeva naj se učitelj vsaj toliko, da vender njegov vrt mimo kraetskih ne bode slabše obdelan. — Ustrahovanje v šoli je bilo sploh še precej hvale vredno; da pa ta ali oni učitelj v šoli palico za kaznovanje rabi, ne more se nikakor odobravati. Po §. 24. šolskega in učnega reda je telesno kaznovanje v šoli prepovedano. Mnogokrat se pripete res taki slučaji, pri katerih zdaj dopuščene kazni nikakor ne zadostujejo. Za zeld spridenega otroka ni ga boljšega leka, nego je šiba, ako se ta modro in previdno rabi. Starišem služi kot dobro sredstvo pri vzgoji njihovih otrok, torej bi tudi v šoli nikakor na škodo ne bila. Uže sama misel, da učitelj vender sme včasih rabiti šibo, vpljivala bi na otroke dobrodejno in telesne kazni bile bi gotovo le zelo redke v šoli. Toda postava je postava; telesna kazen je v šoli prepovedana. Ker se pa je uže mnogo učiteljskih zborov za telesne kazni v šoli izreklo, upati je, da se bode s časom dotični §. tudi primerno in potrebno prenaredil. (Konec prih.) Iz Lesec na Gorenjskem. Koncert vrlega Šent- Jakobskega pevskega zbora se je v nedeljo 2. t. m. krasno izvrševal. Akoravno je bilo vsled slabega vremena le 20 gld. čistih dohodkov, je slavni pevski zbor vender le javno pokazal, daje umetno izvežban in požrtvovalen za blage namene. Bog ga živi! Iz Tinj pri Slov. Bistrici. Slavno društvo »Narodna Šola« je tukajšnji šoli podarilo mnogo šolskega blaga. Za ta velikodušni dar se v imenu ubogih učencev iskreno zahvaljujeta: Martin Babič,Ivan Tomažič, predsedjiik krajnega šolskega svčta.učitelj. Iz Ljubljane. Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta v 16. dan jul. t. 1. — Določi se o razširjanji Ijudske šole v Šturji in o napravi enorazrednice v Bojanici. — En nadučitelj in dve učiteljici se za trdno postavijo in en učitelj se začasno upokoji. (Glej »premene pri učiteljstvu« v zadnjem »Tov.«!) — Eazdeli se več nagrad in denarnih podpor. — Zgrada nove peterorazredne deške Ijudske šole še zdaj nima odločenega prostora. V seji mestnega odbora Ljubljanskega v 4. dan t. m. je mestni odbornik in profesor gosp. Tomo Zupan poročal v imenu šolskega odseka o dolocitvi ptostora za to šolo, ter nasvetoval, naj se šola zida na »Cesarja Jožefa« trgu. Temu nasvetu pritrjujejo mestni odborniki g. g. Potočnik, dr. Dolenec, podžupan Petiičič, Ničman in dr. Tavčar. Gosp. župan nar_nja, da je od gospe Strzelbove došla ponudba, da proda svoj prostor ob Eesljevi cesti, nasproti novemu c. k. učiteljišču, za 12.000 gld. — Dr. Gogola nasvetuje tedaj, naj stavbinski urad premeri ta ponujeni prostor, ter naj potem o njem poroča, čigar predlog se vzprejme, — in tako so se šolski zgradi zopet počitnice podaljšale. — Po splošnem mnenji bi bil za zgrado te šole najugodneji prostor vender le v »Frančiškanskih ulicah« (Picklova hiša). — V kmetijsko šolo na Slap bodo šli g. g. učitelji: Lunaček Aleks., Jelenec Luk., Jelenec Štef., Jeglič Fr,, Pfeifer Fr., Bizilj Jos., Čerin Jos., Lobe Jan., Saje Jan., Eozman Fl., Šarec Ferd., Lapajne Ant., Potokar Al. in Čuden Vikt. — Zlato mašo je v nedeljo 9. t. m. pel v uršulinski cerkvi prečastiti Msgnr. Mihael Potočnik, papežev častni kamernik, nunski spovednik in učitelj verouka v notranji šoli i. t. d. Čestitamo!