XI. letnik.
V Gorici, dne 2i. soplombra. I '.>03.
-J. Soj ii t v. ?,,c i4ct'_
loven9Ko ljudstvo na'B-j
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.	Tiska	»Narodna	llskarna“	(odgov.	J.	Marušič)	v	Gorici.
Izhajn vsaki čitrtek ob 11. mi dopoldne. Rokopisi so ne vračajo. Noirankovana pisma si* no sprejemajo.
Cena listu znaša za celo letu I krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo loto 3 krono, za pol leta K I SO •/n %wijn je cena
dežele izven Avstrijo 6 K.
Rokopise spre' 'nn uredništvo v ujiki, dvorišče sv. Hilarij* «tev. 7
Naročnino in naznanila sprejo in a upravnifitvo v Gorici, Semoiuška ulica J. Ki Posamezne številke so piodajajo v toha karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na .lo-sip Verdijevem te-kališču nasproti me-stiiemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. M po 8 vin. ,
Oglasi in poslanice se računijo po potit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat M vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi
LISTEK,
Moja hoja na Krn.
(1’išu turist Vozirad.)
(Dalje)
Na Libušnjem sem spal izvrstno. Da bi bil po noči o čem sanjal, tega se ne spominjam. Znamenje, du je bilo moje spanje zdravo. In temeljitega počitka sem potreboval, saj Krn je že daleč, tako visoko daleč.
Vendar med znanci sopotniki nisem vstal med prvimi. Skoz odprto okno sem poslušal zunaj na poti stopanje ijudij; namenjeni so bili tudi oni v Krn. Bilo jih je veliko. To me je veselilo toliko bolj, ker sem zmagoval v svoji trditvi, da nas bo v vasi Krn pri posvečenju cerkve obilo, med tem ko so bili moji tovariši prejšnji večer drugačnega mnenja. Pa da jih bo še več, vstani in opravi se, sem si mislil, in vstal sem.
Na Krn! To je dolga in težavna pot, na taki poti se človeku lahko vse zgodi, torej se je treba za to priporočiti tudi višjim možem. In zmolil sem molitev k angelju varhu v slovenskem in latinskem jeziku. Dve je več kot ona, in dvakrat bolje drži.
Ko smo s tovariši pri sv. Duhu opravili svoja cerkvena opravila, smo se napravili na pot.
No, reči moram, pot od Libušnjega proti Vršnemu ni težavna, prav za prav je dobra. Zato pa gre hvala novemu cestnemu odboru v Kobaridu, ki se ravno v teh krajih požrtvovalno trudi za zboljšanje potij. Za zboljšanje potij, ki peljejo v višave naše domovine, so edino naši možje v Kobaridu; ali bi ne mogli biti tudi vsi edini v skupnem hodenju potij, ki peljejo našo domovino samo na višek sreče in blagostanja? Morebiti jih za to naši resni časi zmodre, in dal Bog, da čim prej I
In stopali smo dalje, jaz od zadaj. S tem pa nikakor nočem reči, da sem omagoval. O, ne 1 Nikoli nisem zaostal toliko, da bi moji tovariši spredaj ne slišali močnega udarjanja moje turiatov-ske palice v tla. Ko sem bil prišel prvič na Matajur, in je neki moj znanec zvedel o tem, me je bil kasneje enkrft vprašal, ali sem so bil na Matajur — peljal. No, pa se mi je res za malo zdelo!
Po ovinkih nas je peljala pot naprej. Bila jo že precej položna, dokler se ni pod Vršnem nagloma vzdignila nav-
kreber. Stopali smo počasneje, zato pa smo dihali glasneje. Ali sem jaz sopel najglasneje, tega mi do danes še noben sopotnik ni zaupal. In — morebiti je boljše, da zgodovina molči o tem !
Pred nami in za nami so stopale gruče Ijudij ; tam moški, tam ženske, tam moški in ženske skupaj. Veselil me je pogled na te krnske romarje, ki so nastopili dolgo pot k sv. Boku, in resne misli so me začele navdajati. Glej tukaj to dobro slovensko ljudstvo! Od nekdaj je že naš rod zvesto udan sv. veri, uda-nega se je še vsikdar pokazal sv. katoliški cerkvi. Svojo vero je zmiraj spri-čaval v dejanju, prelival je zanjo že tudi svojo kri, s svojimi trupli je že kril širna bojišča, ko je bilo treba braniti svoj dom in svetinjo svoje vere. Di, leva se je pokazal v teh bojih, izpričana sv. vera je častno znamenje preteklosti slovenskega ljudstva. In jasen žar navdušenja mi je zasvetil v očesih ob spominu na junaške verne naše pradede. Živel njih spomin, živel na veke!
Ali bo naš sedanji rod tudi vsikdar zvest ostal častnim vzgledom svojih pradedov? Bojni klic doni po naši lepi slovenski zemlji; boj ae je napovedal
bolezen. O, tedaj se precej zapro vse meje in nobena žival ne sme od tam v naše kraje; gorje mu, ko bi ga zasačili, da hoče kaj vtihotapiti čez mejo ! — O, da bi gosposka le pol skrbela za odvrnitev pohujšanja po slabem berilu, kakor skrbi za brezumno živino! Za živino se skrbi, in to je prav, za okuženje dušo in srca po slabem berilu, pa ne!
Če gosposka ne zapira mej in poti slabim časnikom, mora pa vsak posebej tem bolj skrbeti, da zabrani dušno kugo v svoji hiši. Ali v resnici kaj se godi ? Krščanski očetje naročajo brez vse skrbi brezverske časnike in puste, da jih bere vsa družina, odrastli in otroci. Kaj pa pišejo ti častniki ? Danes obrekujejo katoliške duhovne in redovnike in pripovedujejo o njih najgrše stvari, o katerih ni morda niti mrvice resnice, jutri ti ponavljajo stare laži, ki so bile žo 3tokrat ovržene; potem zopet zavijajo in preobračajo katoliške nauke in smešijo svete obrede. Vse pride v njih hudobni mlin, vse omažejo, vse oblatejo. Naj bo res ali ne, naj bo prav ali ne, vse gre na papir; prekličejo pa ti nikdar ničesar, naj pride še toliko prič zoper laž. Pač peklenska hudobija!
Ali smejo pa katoliški stariši trpeti taka berila in časnike v svoji hiši? Ne, nikakor ne! Ko bi zahajal v tvojo hišo bogotajec ali zapeljivec, bi ti gotovo svoje otroke svaril pred njim, naj se ga varu-
Da bi v ljudstvu omajali sv. vero, da bi je odtujili naukom katoliške cerkve, so pričeli črniti vse, kar mu je drago, in blatiti, kar mu je sveto. Oporo in zagotovilo boljše in srečne prihodnjosti so mu začeli izmikati izpod nog. V razdivjanost, razuzdanost in divjaštvo naj zdrvi naš ubogi rod, potem ko mu je na težavnih poteh življenja ugasnila rešilna luč sv. vere. V medsebojnem sebičnem, bratomornem boju naj ae ukonča naše ljudstvo, nad njim pa naj v zlobnem veselju slavi svoje zmagoslavje izdajstvo in trinoštvo zakletih sovražnikov!
Ali je to rodoljubno, bratsko-sloven-sko : brata ščuvati na brata in gojiti med njima srd ukončevalnega boja? Ne, to je narodno-pogubno in izdajsko. V spomin mi je prišel nesrečni pesnik Aškerc, ki je pel:
Kdor brata mi ščuva na brata,
Ta bodi, ta bodi — proklet!
Vznojil sem se, vstavil in ozrl. Nove gruče Ijudij so se prikazale za nami, in žarki novega upanja so prisvetili v moje
V (iorir.i, dne 21. septembra.
Na drugem mestu današnjega lista prinašamo vsebino armadnega povelja, katero je izdal naš cesar o priliki zadnjih vojaških manevrov, ki je pa bolj podobno cesarjevemu manifestu nego pa armadnemu povelju. Ost tega manifesta naperjena je izključno proli madjarskim aspiracijam, katere hočejo po vsi sili uničiti celokupnost naše armade ter s lem izbrisati našo monarhijo iz vrste velesil. Cesarjevo besedo so tako odločno, tako precizne, in kažejo popolnoma jasno, da hoče naš cesar tudi za vsako ceno varovati celokupnost naše armado, da jim ni potreba nobenega posebnega komen-lara. Da je naš cesar — ki jo bil nasproti Madjarom vedno prijenljiv - rabil v sedanjem trenotku take besede, moral jo imeti za to svoje vzroke, ker vedeti je moral prav dobro, da izzovejo iste med krono in med Madjari tako ostro nasprotje, kakoršnega še ni bilo od usode-polnega leta 1848. pa do sedaj. Zato je pa tudi naravno, da se bavi danes z vsebino omenjenega armadnega povelja ne le vse avstro-ogrsko časopisje, ampak tudi vse inozemsko časopisje.
To cesarjevo armadno povelje, ali prav za prav cesarjev manifest na armado je nenavaden način, na kateri se je krona obrnila do svojih narodov. Ta manifest je pač največji dokaz, v kako kritičnem položaju da se nahaja naša monarhija. V konstitucijonelnih državah je namreč navada, da zastopa odgovorno ministerstvo stališče in pravice krone pred parlamentom ter jih brani. Ako pa krona sama stopi iz rezerve in se sama obrača do strank in do narodov, potem pcmeni to toliko, da ne obstoji več taka parlamentarna vlada, ki bi zastopala stališče krone pred narodnim zastopstvom, branila nje pravice ter prevzela za to nase tudi odgovornost. Ali na Ogrskem danes več take vlade ni, in baš zaradi tega je smatrala nuodgovorna krona za potrebno, da je izpregovorila sama ter jasno in glasno povedala Madjarom, da armada mora ostati celokupna in jedina
ter da se ne bodo krona nikdar odpovedala svoji pravici in svoji moči. Že delj časa se jo namigavalo, da jo nastal konllikt med krono in med Madjari. Da-ne-« pa ni treba več namigavan;a, danes po izdanem cesarjevem manifestu jo ta konllikt očit pred celim svetom. Ogrska kriza dospela jo do vrhunca in se je s tem ustavnim konlliktorn šele poostrila. Krona odklanja namreč narodno koncesije v vojski, katero zahtevajo od njo Madjari, a za njimi tudi vsi drugi narodi v monarhiji, ki niso Nemci. Krona pa si ne da na nikak način vzeti pravice določevanja narodnih koncesij v armadi, četudi so ljudski zastopniki poklicani za lo, da skrbe za armado, to je da dovoljujejo potrebna sredstva za prehranitev iste, kakor tudi število vojakov. Krona ie v omenjenem armadnem povelju glasno in jasno povedala, da smatra za neopravičeno utikanje v svoje pravice in kot protipostavno vsako presijo, ki bi se s kojimi koli sredstvi hotela delati na njene določbe glede armade. Na Ogrskem pa zavzema ves parlament ravno nasprotno stališče, tako liberalna stranka, ki pravi, da stoji na stališču nagodbe iz 1. 1867. in ki izvaja iz te nagodbe posledice, katerih krona ne priznava, kakor tudi opozicija, ki teži očitno za personalno unijo, da ne govorimo o drugih skrajnih elementih na Ogrskem, ki hočejo še vse kaj več. Kako pač se bode premostil ta prepad med krono in Madjari?! Na Ogrskem namreč v sedanjem trenutku ni posredovalca, ki bi posredoval med krono in med narodom in v katerega bi imeli obe stranki zaupanje, posredovalca namreč, kakoršen je bil Deak.
Današnja kriza pa je tudi z ozirom na to težavnejša, ker so se razmere sploh v to in v onstranski polovici naše države korenito predrugačile. Vsled raznih političnih dogodkov in vsled raznih izkustev je tudi politično mišljenje različnih narodov, živečih v naši monarhiji, vse drugače, in se za mnogo razlikuje od nekdanjega političnega mišljenja. Tudi narode je preteklost mnogo naučila.
Madjarskemu drevesu se je namreč domislilo, da je zrastlo skoro do neba. Madjari Nemci in Nemci in Madjari razdelili so si mod seboj gospodslvo nad veliko večino drugih, v naši monarhiji živečih narodov. In zdaj, ko so se Nemci in Madjari sprli med seboj, boleli bi in hote pomoči v borbi drug proti drugemu pri ostalih avstrijskih narodih in posebno pa pri Slovanih, ki tvorijo veliko večino prebivalstva avstro-ogrsko monarhije. Najbolje pa bode. da prepuste Slovani kakor Nemce tako Mad-jare samim sebi ter da začno misliti nase in za to se jim nudi ravno sedaj najboljša prilika. Čeravno nas n« more nič ogrevati za Madjare, za oni brezobzirni in oholi narod, ki je prizadejal našim bratom Hrvatom v najzadnjem času toliko gorja in ki misli še vedno na to, kako bi jih uničil, bilo bi od nas ravno tako neumno veseliti se z Nemci, ki od veselja poskakujejo, misleč, da smejo že danes praznovati v naši državi zmago nemštva nad vsemi ostalimi narodi. Ti oholi Nemci si najbrže domnevajo, da v vojski ne odločuje hrabrost vojakov, katerih šteje avstro-ogrska armada največ slovanskih, pač pa da odločuje jedino le poveljni jezik in sicer tudi to samo zato, ker je nemški.
Kuga.
Bilo je 1. 1898. Neki doktor je zanesel na Dunaj strašno bolezen — kugo. Kuga! O že ta beseda! Kako se bojč ljudje pred njo!
Kaj ni vse počela dunajska gosposka, da bi zatrla to „črno smrt"! Ves Dunaj je bil po koncu. Vse je vpilo, tožilo in vzdihovalo. Ni čuda, vsak se boji umreti, čudno je le to, da se tisti ljudje, ki se tako strašno boje črne smrti, prav nič ne zmenijo, ko se pred njih očmi po slabih časnikih širi v celem cesarstvu druga, bolj grozna bolezen, kuga, ki mori duše!
Skoraj vsako leto je tam doli na Hrvaškem ali tam na Ogrskem živinska
jejo. Vsaki brezverski list je zapeljivec, ki skrivoma pohujšuje otroke in strupi njih nedolžne duše, mami pamet in kuži srce! Kam dovede mladino prebiranje slabih listov, vidim pred lastnimi očmi, čitamo vsaki dan in opazujemo neprenehoma. Kedo bode dajal za to pred Bogom odgovor?
^Obrekovanje, ki se je enkrat spočelo v preziranju, v brezbrižnosti, piše nek škof, v sovraštvo do cerkve in njenih služabnikov, mora po naravnem pote zopet roditi obrekovanje, zaničevanje, brezbrižnost in sovraštvo do cerkve. Mnogi postanejo mrzli proti svoji materi sv. cerkvi,
svetinjam naše sv. vere. Vstali so iz naroda možje, razdvojeni sami s 3abo in z Bogom, in brezvestno so začeli rovati proti starim tradicijam našega naroda.
so odtujč ter jo naposled začni1) sovražili.
Tako delajo ljudje — kriatijani, ki bero liste, veri nasprotne. Oni ne Škodujejo samo sebi, ampak z naročenjem takih listov postajajo sokrivi vseh opravljivih govoric, ki se tako razširjajo, in pogubnih nasledkov, ki i?. tega izvirajo. Saj nvno s svojim denarjem pomagajo listom, da izhajajo. Zato — pravi dalje
—	ne naročaj lakih listov, ne prebiraj jih!«
Slabo berilo človeka vsega premoti in preobrne. On ima dobro za slabo, slabo za dobro; tema mu je luč in pro svitljevosl, Im’ pa tema in neumnost. Kakor misli, tako tudi govori, in svoje mis'i piše na papir. Ta papir gre med ljud:, v Sole, v gostilne, prodajalnice, tvor-nice, kavarne in vojašnice, med odraščene in otroke, med gospodo in kmete, trgovce in delavce. Povsod bero ljudje tiskani papir in beroč pijejo in srebljejo vse one slabosti, one napčnosti, katere jo kdo napisal.
Lažinaprednjaki kriče: Dajmo ljudstvu omike, dajmo mu svobode 1 Prav! toda omiko pametne in na pravi podlagi, ne pa omike in svobodo, ki noče spoznati ne božjih, ne cerkvenih zapovedij, nobene oblasti, ne božje ne svetne; omike in svobode, ki vleče v neizogibni propad duševnega in telesneg-t življenja. — Brezverci skrbijo še posebno, da pride slabo časopisje v roke pridnim mladeničem in nedolžnim deklicam. Mislijo si: Ako se mladina okuži, smo dosegli svoj namen.
Nedavno sem govoril z mlado, že precej pokvarjeno deklico, ki je javno trdila umazano obrekovanje čez pošteno osebo. Kaj mi reče? „Brala sem tako! Saj je bilo v časopisu!-‘ Reva je čilala v lisiii in mislila, da jo že vse res.
Varujte se slabih listov! Varajte se krivih prerokov! Pazi, kaj bereš!
Politični pregled.
Državni zbor. — Včeraj se je sešla zopet poslanska zbornica. To sklicanje državnega zbora prišlo je jako nepričakovano in je v neposredni zvezi s cesarjevim armadnim poveljem, o katerem govorimo na drugem mestu. Glavna naloga državnega zbora je sprememba vojaškega zakonskega načrta, katerega je vsprejel naš državni zbor v zadnjem svojem zasedanju. V omenjenem načrtu je stala tudi določba, da stopi novi zakon šele takrat v veljavo, ko ga bo vsprejel ludi ogrski parlament. Vsled te določbe se niso smeli torej poklicati v vojaško službo letošnji novinci, in bi vsled tega morali ostati v vojaški služb' do 31. decembra t. 1. vojaki, ki doslužijo 3 30. septembrom svojo triletno vojaško službovanje. To pa je vzbndilo povsod veliko nevoljo in razburjenost in protestirali se je začelo na vseh koncih in krajih ter zahtevati, da se skliče državni zbor, ki naj uredi to zadevo. Državni zbor je zaradi tega sklican, in vlada ma je predložila nov zakonski načrt, vsled katerega bi bila odpravljena iz prejšnjega zakonskega načrta določba, da stopi isti v veljavo šp-le potem, ko bode jednak zakonski načrt vsprejet ludi v ogrskem parlamentu. Kakor stoje danes stvari, bode naš državni zbor najbrže ugodil ti vladni želji. Ko se pa to zgodi, potem se pokličejo v vojaško službo letošnji vojaški
srce. Domovina, nikar še ne obupaj! Glej, zamrl ni še čut prave, žive vere v tvojem ljudstvu! Ono še od daleč hileva k božjim svetiščem in tako javno pri-poznava svojo vero. Slovenska zemlja, napojena z junaško krvjo narodnih mučenikov, še boš na sebi nosila domove verno udanih sinov in hčer&! Žal, štejnS izgubljenih sinov n 'malo, ki so sramota tvojega bivanja in madež tvoje zgodovine, a njih rovanjo ti nima biti v pro-pr’* njih same bo upropastila domovinska ljubezen in vernost velike večine tvojega ljudstva, ki bo spomin tvojih izdajic izbrisalo s tvojega ljudstva, ki bo spomin tvojih izdajic izbrisalo s tvojega površja, kakor da bi nikdar ne bili bivali! Verni Slovenci bodo /magali nad svojimi izdajskimi brati-grobokopi in bodo nad njihovimi grobovi še nadalje srečno bivali v verski udanosti in zvestobi! Živela boljša prihodnjost lepe slovenske domovine!
Pohiteti sem moral, da sem dohitel Bvoje tovariše. Bližali smo se vrhu, od koder se odpre pogled na Vrsno. Dalje, že malo, tamkaj se oddahnemo.
(Dalje pride.)
novinci še te dni, a triletniki odpošljejo so domov.
Kriza na Ogrskem se bliža h koncil — Cesar je v daljšem lastno-ročm " pismu zopet naročil grolu Khuen Hederwaryju, da sestavi novo minister-stvo. Sicer jo grof Khuen v klubu liberalne stranke naznanil, da bode ta vlada le začasna.
Armadno povelje na&epa cesarja.
—	V kakem smislu se bo rešila ogrska kriza, povedal je torej cesar^pri vojaških manevrih v Galiciji, ki so se ravnokar izvršili. Naš cesar jo izdal namreč povodom imenovanih vojaških manevrov armadno povelje, ki je največje politične važnosti in katero naj si oholi Madjari dobro zapomnijo. Cesar naglaša namreč v svojem armadnem povelju, da so mu važni državni posli jemali čas, ki bi ga bil rad posvetil letošnjim vojaškim vajam 7. in 12. voja. Vendar je bil trajno obveščen o tekn vaj po generalu konjiče nadvojvodu Franu Ferdinandu in more izreči svoje priznanje. Velikim vajain konjiče v Galiciji je prisostvoval sam in se prepričal o poučni zasnovi, vodstvu in izvedenju istih ter o izbornem stanju in sestavu, v katerem se nahajajo posamične čete. „Čim bolj sem prepričan — pravi cesar — o potrebi, važnosti in uda-noati vse svoje armade, tem bolj se moram in hočem držali obstoječih in izkušenih naprav. Moja vojska, katere trdno zvezo hočejo zrahljati enostranska prizadevanja, ne poznavajoča visokih nalog, ki jih ima ista izvrševati v blaginjo obeh državnih ozemelj, naj ve, da se nikdar ne odpovem pravicam in oblastim, ki so zagotovljeno najvišjemu vojnemu poveljniku. Skupna in jednolna, kakor je, naj ostane moja vojska, močna straža v obrambo avstro ogrske monarhije proti vsakemu sovražniku. Zvesta svoji prisegi bo moja skupna vojna sila napredovala na potu res-negaspolnovanjasvojedolžnosti,prešinjena od onega duha jednotnosti in harmonije, ki spoštuje vsako narodno svojstvo in razrešuje vsa nasprotstva s tem, da posebne prednosti vsakega plemena izkorišča v blaginjo celote".
Deželni zbori. — Kranjski. Med strankami kranjskega deželnega zbora je prišlo do nekakega sporazumljenja, kakor je pokazala torkova prva seja tako, da je za zdaj katoliško-narodna stranka opustila svojo obstrukcijsko taktiko. Kranjski deželni zbor so je sešel v torek. Po slovesni sv, maši, katere so se udeležili vsi katoliško narodni poslanci, nekaj Nemcev in jeden član narodno-napredne stranko, je blagoslovil mil. knezoškof ljubljanski novi deželni dvorec, o kateri priliki je imel tudi jako primeren in pomenljiv govor, katerega je končal s sledečimi besedami :
„To je značilni pomen blagoslova naprošenega, da se izvrši po organih ono svete cerkve, katera edina ima od Boga samega po Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu živega Boga, pooblastilo, da blagoslavlja in zagotovilo, da njen blagoslov ne bode brez vspeha za vse one, ki so dobre volje. V tom smislu in pomenu pričnem sveto opravilo11.
Po dokončanem blagoslovu je v novi dvorani otvoril sejo deželni glavar ob 3/412. Po običajnem naeovoru deželnega glavarja, v katerem je slikal zgodovino zgradbe novega dvorca in nove delelne dvorane in katerega je končal s trikratnim „Živiou na cesarja, kateri klic so poslanci navdušeno trikrat ponovili, pozdravil je poslance tudi deželni predsednik baron Hein ter jih, kakor je samo ob sebi umevnn, spodbujal k složnemu delovanju.
Prvi pa je dobil besedo deželni poslanec dr. Šušteršič, ki je stavil sledeči nujni predlog:
„Deželni red in deželnega zbora volivni red za vojvodino kranjsko se ima spremeniti v smislu razširjenja volilne pravice na vse Bloje prebivalstvu.
Izvoli se poseben ustavni odsek 9 članov, kojemu se naroča, da nemudoma izdela dotična zakonska načrta in ju v najkrajšem času predloži zbornici11.
Nujnost tega predloga bila je vspre-jela soglasno. Istotako so se izvršile soglasno t j. z vsklikom volitve v razno odseke in sicer na predlog dr. Šušteršiča, ki je v sporazumu ostalih strank prečital imena dotičnih članov. Ko je bilo stavljenih od raznih poslancev še mnogo drugih jako važnih nujnih predlogov, resolucij in peticij, je deželni glavar zaključil sejo s pristavkom, da bode prihodnjo sejo naznanil poslancem pismeno.
Štajerski. Ko je dež. zbor v pon-
1’eljek rešil točko dnevnega reda. prečrtali bo predloge posl. \Valza, Kopu linskega, Hokitanskega in Hagenhoferja ki pozivljejo vlado, naj ne da Ogrski več nikake koncesijo, naj pripravi avtonomno carinsko tarifo in naj ukrene vse potrebno za eventuelno ločitev od Ogrske.
Moravski. Moravski doželni zbor Be je v pondeljek sestal v svojo prvo sejo. Mladočehi so predložili več nujnih predlogov, mod katerimi je nujni predloga posl. dr. Stranskega, v katerem se zahteva, naj zbornica na cesarjev patent, ki sklicuje deželni zbor, odgovori z adreso na cesarja, kakor moravskega mejnega grofa. — Nemški poslanci stavili so glede vprašanja madjarskih zahtev jednake predloge, kakor v štajerskem deželnem zboru. Posl. Začek je predlagal, naj deželni zbor zahteve ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu; poslanec Koudela pa je zahteval jednakopravnost češkega z nemškim jezikom v deželnem odboru. —
Nemški cesar na Dunaju. — Vsenemški listi neizrečeno proslavljajo bivanje nemškega cesarja na Dunaju in so polni radostnega navdušenja. Mi Slovani pa nimamo nobenega povoda, da bi se veselili nad dunajskimi pohodi nemškega cesarja, pač pa nasprotno. Da je potovanje nemškega cesarja na Dunaj velike politične važnosti, o tem ne dvomi nikdo, in to dokazuje tudi deistvo, da spremlja nemškega cesarja na tem potovanju nemški kancelar Biilovv in mnogo drugih nemških državnikov. 0 tem pričajo tudi dolga posvetovanja med našim ministrom za zunanje zadeve in med nemškim kancelarjem, o tem pravimo, pričajo tudi daljši razgovori katere sta imela vladarju z ministroma zunanjih zadev. Da se je pri ti priliki razpravljalo o dogodkih na Balkanu, o tem ni niti dvoma. Značilno pa je tudi to, da j" izšel znani cnsarjev manifest na vojsko ravno par dni pred dohodom nemš\ega cesarja na Dunaj. Sicer oficijozi trdijo, da nemškemu cesarju niti na misel ne pride, se vtikati v avstro-ogrske notranje zadeve, toda ogrska kriza se jo pač razvila v eminentno vojaško krizo, o kateri se je vsekakor govorilo na skupnih konferencah med našim in nemškim cesarjem. To slutijo tudi Madjari, ki v svojih listih odločno protestujejo proti temu, da bi so nemški c«sar vtikal v ogrske zadeve. Kakor pri vsaki taki priliki, napivala sta si vladarja tudi povodom tega obiska. V svoji napitnici povdarjal jo cesar Franc Jižef, da bo obisk nemškega cesarja utrdil in ojačil medsebojne vezi. Cesar Viljem je rekel v svoji napitnici med drugim: „Pogled na ponosne polke Vašega Veličanstva mi je bilo srčno veselje, zakaj zvezo naših dežel nosijo in utrjujejo naše armade v blagor miru v Evropi.- Ko je svojo napitnico dovršil, odložil jo kozarec ter je objel in poljubil dvakrat našega cesarja. Nemški cesar jo ludi sedaj kar sipal redove in odlikovanja raznim merodajnim činiteljem, pred vsem raznim nadvojvodom, pa ludi dr. Korber, grof Khuen Hedevary, vojni minister Pi-treich, župan dr. Lueger in mnogi drugi so dobili visoke rede.
Bodisi pa temu kakorkoli, mi ponavljamo, da si ne morejo Slovani od pohodov nemškega cesarja na Dunaj nič dobrega pričakovati. In prepričani smo, da nemško prijateljstvo ni bilo in no bode nikdar v prid avstro-ogrski državi.
Uuski car v Vatikanu. — Razni italijanski listi poročajo, da obišče ruski car dne 26. oktobra sv. očeta Pija X. Dostavljajo tudi, da se do ta čas gotovo izvrši imenovanje novega papeževega tajnika.
Novi papežev tajnik. — Neki du nujski list poroča, da bode za papeževega tajnika imenovan kardinal Gotti, a kardinal Rampnlla da postane predsednik „pr:>pagandae fidei”*.
Srbske razmere. — Danes je dognana reč, da je bilo onih 28 srbskih častnikov, ki ao bili v Nišu zaradi zarote proti sedanjemu kralju, podkupljenih od pristašev Obrenovičeve dinastije, živečih v Inozemstvu, ki so pa dobili denar od držav, ki so nasprotne sedanj1 smeri srbske zunanje nolitike. Nasprot niki Srbije porabili so to priliko in pretiravali so pa to zadevo tako, kakor da bi so Srbija nahajala v krvavi revoluciji To bi bila tudi srčna želja vseh nasprotnikov jugoslovanstva. A ta želja se jim ne bode vresničila, kajti v Srbiji zavladal je zdaj mir in srbski narod se je odločno izrekel proti nameri novih zap )tnikor.
Macedonskl dogodki. — V Mo-nastiru vlada neznosno stanje. Po mestnih ulicah se ne sme javno prav nič go-”/'"iti o macedonskih dogodkih. Turška vlada ima vse polno vohunov in kaznuje vsakega, katerega ji vohuni naznanijo, češ, da jo javno govoril o lem kar so sedaj godi na Balkanu. Spravijo ga takoj v ječo, iz katero se pa več ne povrne. Da postopajo vohuni samovoljno ter da ovajajo vso njim neljube osebe, čeluc’1 so niso prav nič pregrešile, to razume so samo ob sebi in baš zato je tam stanje neznosno. Turki postopajo s kristijani vedno grozovitejše. Palijo in morijo vse kar jim pride pred oči. V zadnjih dneh pomorili so turški vojaki več sto Macendoncev in zažgali vse polno vasi. Zgodilo se jo, da se jft na lurški poziv semlertje kak ustaš udal ter odložil orožje. Turki so seveda obetali, da se ne bode takim ustašem dogodilo nič zlega, a koj ko so prišli ti nesrečneži v turške roko, trpinčili bo jih na grozen način ter jih konečno ludi umorili. To dni je došla vest, da so Turki zažgali vas Gherman, ki je štela 250 hiš. V ti vasi je bila skrita namreč še precej močna ustaška četa. Ko so ugledali ustaši turške vojake, nahajajoče se v ogromnem številu, pobegnili so iz vhsi' v bližnja gorovja. Vojaki so obkolili vas in so jo začeli bombardirati, četudi jim jo bilo znano, da so ustaši že zbežali iz nje. Zgorelo je in ubitih je bilo 800 oseb, med njimi možki, ženske in otroci. Turški vojnki vrgli so v neko apnenico, kjer se je žgalo apno, 15 otrok, tor so se živinsko radovali na tem, ko so videli goreti žive otroke.
Iz Gilaza se poroča, da jo ruski parnik „Kucar Gigarin", ki prevaža dvakrat na mesec blag.) med Batunoin in Galacein pripeljal veliko množino slreljiva iz Rusijo, namenjenega Bolgariji.
Ker je Bolgarija zadnje dni mobilizirala tri voje divizije, namerava Turčija poslati svoje vojake v Rumclijo.
V	Odeso je prišla iz Carigrada vest, da so našli pod zglavjem sultanovim grozilno pismo, v katerem mu vstaški odbor naznanja, da ga umori, ako v teku dveh mesecev ne da macodonskim vilajetom avtonomije. Na kak način je prišlo pUmo v sultanovo spalnico, je do-sedaj še zagonetka.
Dopisi.
Iz Devina. — Počila je enkrat usodepolna „bomba“ iz sicer tihega Devina ven v slovenski svet ter strašnim pokom se razletela. Kaj pa je? — Je li Devin v obsednem stanju? Tako hudo pač ni, kakor se kaže na prvi pogled. Živimo v nervoznih časih. In na to močno cika bombastičen dopis iz Devina z dne 16. t. m. v „Soči“ Št. 74., kojega je bojda tudi „Slov. N.irod“ v Ljubljani posnel pod začetnimi straho-klici: „Ali je res mogoče? — Neču-veno!“ —
Tu si rišo dopisnik farški strah na steno. Njoga no vznemiruje nikdo drugi, nego tukajšnji kaplan, mlad mož mirnega značaja, češ, da „močno agitira proti veselici za otroški vrtec in seje klerikalni (res čudni!) prepir po devinski občini11; — da, čujte, nezaslišano! — „agitira cel6 proti prispevkom za slov. otroški vrtec4, — «... sposoben za vse, da le zatre „pravo narodno gibanje".
Kaj pa je zagrešil tacega v smislu liberalcev in onih ..zavednih-1 Divincev? Čujte in strmile! Opominjal je v cerkvi stariše in otroke, osobito šolske, da naj se nikar ne vdeležijo plesa, da j1) skušal tako po moči zatreti nerodno gibanje. Saj taka udeležba je prepovedana otrokom že po šolski postavi, če ni samo na papirju. To je storil po vsi pravici in dolžnosti kot dušni pastir in katehet. Zdelo so mu je lom potrebnejše še posebno po letošnjem sv. misijonu, ki je imel mej drugimi vzvišenimi nameni tudi ta, tukajšnjemu slovenstvu pogubne raz-vade če ne zatreti pa vsaj omejiti. Kaj pii inTe on za to, če ti „zavedni“ De-vinci ne poznajo drugih bolj moralnih sredstev pomagati na noge otroškemu vrtcu? Torej če je že agitiral sč svojim opominom, ni tega storil proti otroškemu vrtcu, tudi ne proti prispevkom v ta namen, ampak proti taki veselici, ki je pogubna za mladino, kakor skušnja večkrat uči. —
Tako je dalo tukajšnje društvo „Ladijau za zdaj glas od sebe, s katerim kaže svetu, da še životari, kaže obenem tudi svojo barvo. S takimi načeli pač ni
misliti, du poslano kedaj Noetova rošilna Indiju za tukajšnjo slovenstvo. pač pa se ji. bati, da če bo tako krmarila naprej, bo se slovenstvom in otroškim vrtcem vrni potopila v valovili sinjo Adrijo.
Če so nekataii Devinci, ki se najbolj hrupijo se zavednostjo „postojanka“ s lem, da se ogibljejo cerkve, odpovedujejo petje v nji, prazne prostore p a radi prepuščajo L a ho m, pač lužna nam majka Slava!
Ko pa „far 3 k e go n j e“ ne bo več v Devinu, potom bo šlo slovenstvo spat in ž njim tudi otroški vrtec — Totem „buona notte“, poreče Lah.
Iz Devina. — (Odgovor „Soči“.)
— Dopisnik v tem liberalnem listu me napada prav nesramno, kakor da bi bij zoper otroški vrtec v Devinu. Sicrir isti poštenjak (V) sam sebi ne verjame, kar piše: vsaj so vpraša: „Ali jo res mogoče?’1 kaj takega. Pa vendar nekaj hoče povedati o „farški gonji •* proti slovenstvu v Devinu. Težko je skrival rožičke, zdaj pa mu jih jo mala bnrjiea izpahnila kar celo na dan. Pazite le, da kam ž njimi ne zadenete!
Prav je, da „priprosti ali zavedni Devinci... iščejo vedno novih potij.. in sredstev proti tujemu navalu1*; tudi veselice v prilog slov. otroškemu vrtecu so na mestu. Dvomim pa zelo, da boste s plesom rešili Devin tujega navala! Ali se s tem krepi narodna zavest mladine, da bo ji da priložnost zapravljati težko zasluženi denar, telesno in duševno zdravje? Ali se otroci navzamejo narodnega duha pri gledanja plesa?
To vprašajte se isti, ki tako radi dovoljujete in prirejate plese! — Proti plesu, ne pa veselici je „agitiralu kaplan;
— seveda, takšni zavedni Slovenci, ki ne hodijo v cerkev, imenujejo nauke in opomine v cerkvi agitiranje. Sicer pa, če mislite, da je ples tako nedolžen, motite se jako, ali pa imate tako kosmato vest, da je vse dovoljeno po vašem mnenja! Pomnite, da moralna propast je tudi narodna propast I
Kdaj pa je devinski kaplan agitiral proti prispevkom za slov. otroški vrtec, to zna le hudobni in lažnjivi obrekovalec. Pač pa sem nekoč svetoval predsedniku „Ladije“, naj se napravi tombola! Prepričan som jaz in drugi pametni Devinci, da bi več prinesla dobička za vrtec kot ples — seveda manj krčmarju, ker pri tomboli se ne bi toliko potili.
Da bi bil dopis bolj „žmahten“, in da pokaže dopisnik, kako napreduje, kdor bere „Sošow in „SI. Narod“, sklene z besedami: „Prokleta taka duša 1“ Pazi, prijatelj, da ne bo tvoja duša prokleta, kar Bog ne daj!
Devinski kaplan.
Novice.
Novi sv. maši. — V	nedeljo je
č. g. Janez Brezavšček daroval prvo sv. Tiašo na sv. Gori. Peli so mu podporski pevci. — Č. g. E r n e s t F i-rizin, sin Cerkvenika pri sv. Ignacija v Gorici, bo daroval	v nedeljo ob 11. uri
v	tej	cerkvi prvo	sv. mašo.	Čestitamo
iskreno!
Kanonična	vlzitacija	v kanal*
skein dekanatu se je vršila v lepem redu. Iz raznih poročil smo doznali, da je ljudstvo prevzvišenega knezonadškofa slovesno in prijazno sprejelo, povsodi je prejemalo blagoslov prevzvišenega kleč6.
S	slavoloki, z zastavami in drugim okit-jem, katero je ljudstvo prostovoljno postavljalo, je pokazalo svojo udanost do višjega pastirja. — Kakor smo poizvedeli, je bilo število birmancev sledeče: v Desklah 113, v Plaveh 31, v Kanalu 167, v Gorenjempelju 94, v Ročinju 161, v Marijinem Celju 150, v Zapotokn 41, v Avčah 58, v Levpi 119, v Lomu 68, v Kalu 104, na Banjšicah 95 in v Lo-kovcu 131.
V	gorigki deželni šolski svet je imenovan ravnatelj goriške gimnazije Friderik S im zi g.
„L’ Eco del Litorale“ z dne 21. t. m. piše: Tržaška občina je hotela napraviti italijansko šolo pri sv. Ivanu (Guardiella). Predmestje Guardiella šteje več Italijanov ko Slovencev. Če imajo Slovenci svojo šolo, morali bi jo imeti še z večjo pravico tudi Italijani. Toda namestništvo ni dovolilo italijanske šole. Razume se samo o sebi, da se bode občina pritožila proti namestništvemu odloku, k i zabranjuje italijanski občini vzdrževati šole v svojem jeziku.
Tako nL’EcoM!
Dovoljujemo si par stvarnih opazk: I. Neresnično je, du šteje predmestje sv. Ivanu več Italijanov ko Slovencem. To predmestje je skoraj izključno slovensko, kakor kažejo številk« ob času volitev. 2 Namestniotvo je prav storilo, da jo namero italijanskih zdražbarjev zavrnilo.
3. Neresnično je, da je Trst italijanska občina. To je jasno pokazala zadnja volitev v V. kuriji, kjer je slovenski kandidat prišel v ožjo volitev z italijanskim in jo pri ožji volitvi slovenski kandidat dobil do 10 tisoč glasov, italijanski pa do 12 tisoč.
Socijalni demokrat,je so priredili v nedeljo razne shode: V Trstu, v Gorjanskem (v Štrekljevi gostilni), v Temnici (v gostilni Antona Kunca) in v Logatcu.
Razumnike prosimo, naj gredo na shode in naj ljudstvo podučijo, da nam je ti socijalni slepiči ne preslepijo!
Deželni hipotečni zavod je za-pričel svoje delovanje, vsled česar zamo-rejo oni, ki se ga menijo poslužit' predložiti prošnje za posojilo vsak dan v prostorih zavoda Šolske ulico St. 5. 1. nadstropje (bivši sedež okrožne sodnijo). Uradi zavoda so odprti za stranke ob delavnikih od 9. do 12. ure predp. in od
4. do 6. pop., ter ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. prodp.
V	zasebno ljudsko šolo „Š. Do-m»“ se je vpisalo 540 otrok, pa se šo oglašajo. Peti deški razred, ki služi obenem v pripravljavnico za srednje šole, se je odprl in bo sprejemal učence šo do 24. t. m., v kolikor bodo prostori dopuščali.
—	Mostna slovenska štirirazrednica Šteje baje 6 učencev in učenk. Tega je kriva nesrečna lega one šole.
Odbor ..Slovenskega bralnega In podpornega društva41 v Gorici naznanja svojim društvenikom, da je vsled odhoda dr. And. Lisjaka društveni zdravnik dr. Aleksij Rojic, nlica Contevalle.
Čuden ponočen obisk v samostanu. — V nedeljo po noči okolo 11. ure začelo je v tukajšnjem kapucinskem samostana močno zvoniti tako, da je spravilo to zvonenje vso samostansko družino po koncu. Ko so se podali k samostanskemu zvonu, našli so pri njem nekega 45 letnega Ivana Gorkiča iz Vrtojbe, reveža, kateremu se je omračil duh. Splezal je namreč čez zid kapucinskega vrta in prišel tako do samostanskega zvona. Poklicali so redarja, ki je nesrečneža odvedel v tukajšnjo norišnico.
Nesreča. — V nedeljo popoludne vozil je na kolesu neki gospod iz Št. Ferjana proti našemu mestu. Na uekem ovinku prišel mu je nasproti neki voznik s koleseljnom, na katerem je sedelo poleg voznika tudi neka ženska. Ker je kolesar vozil naglo in ni zaradi ovinka pravočasno opazil voznika, da bi mn se bil mogel izogniti, nagnal se je s kolesom s tako silo v prvi del voza, da je odskočil s kolesa na koleselj, ter pri ti priliki tako močno trčil ob voznika, da se je voznik zvrnil s koleseljna na tla. Voznik se je pri ti priliki hudo poškodoval na glavi, ter so ga morali pripeljati k zdravniku, ki mu je na glavi napravil več šivov. Tudi kolesar poškodoval se je jako močno.
Dcklica pod vozom. — V pond. okolo poludne je čuvala mlada deklica Alojzija Boltar, iz Plavi, voz voli svojega očeta na trgu Korenj. Ilkratu so se voli splašili ter zdirjali z vozom z mesta. Pri ti priliki padla je uboga deklica tako nesrečno pod voz, da so ji šla po nogah prva in zadnja kolesa voza. Poškodovana jo bila tako, da so jo morali prenesti v žensko bolnišnico.
Neki konsorcij goriških pekov vzel je v najem neki mlin, nahajajoč se v Plaveh. Dotično pogodbo sklenili so peki se zastopniki tvrdke Kurz z Dunaja. Mlin se sedaj popravlja in bode začel že v kratkem času delovati.
Umor. — V torek popoludne ubil je s sekiro svojo lastno ženo devetindvajsetletni Vincenc Vončina iz Grgarja. Vončina je živel s svojo ženo samo tri mesece in nekaj dni v zakonu. On je pristopil, kajti oua bila je blagonica. Vončina bil je doma iz Kala. Zakon se ni sklenil iz ljubezni, marveč iz koristolovja. Dognano je namreč, da je nastal prepir med zakonskima koj tisti dan po poroki.
Obrtno nadalj. šola za zidarje v Renčah prične šol. leto dne l. oktobra t. 1. Sprejemajo se učenci, ki so dovršili ljudsko šolo.
Stariši, katerih sinovi so namenjeni zidarskemu stana, naj ne zamude te ugodnosti.
Oddaja dol na bohinjski železnici, in sicer na črti med Prvačlno in Trstom. — Železniško ministerstvo je oddalo delu na črti bohinjsko železnice med Prvaeino in mod Trstom sledečim tvrdkam, in sicer: Prvi in drugi del tvrdki Madile in dr. iz Culovca; tretji in četrti dol inženerju dr. Rudolfu Mayroder-ju z Dunaja, ki prevzame to delo v družbi z „društvom za zidanje železniških progu; peli in šesti del tvrdki Kupka in Orgen-meisler z Dunaja, ki prevzame to delo v družbi z tvrdko Zupančič iz Ljubljane; sedmi in osmi del tvrdki Klemensievvics, Demuth in dr. z Dunaja.
('. in kr. vojaško oskrbovalno skladišče v Gorici razglaša: Dne 7. oktobra 1903., ob 10. uri zjutraj vrši se pri vojaškem oskrbovalnem skladišču v Gorici javna obravnava radi zagotovljenja za čiščenje in popravo vojaških postelj v postaji Gorica za leto 1904.
Bolj natnnčni pogoji, kakor tudi uzorci za ponudbe se zamorejo pregledati ob navadnih urah pri gornjem oskrbovalnem skladišču.
Krojaški mojster Anton Krušič
se je preselil v hišo št. 33. v Jožef Verdijevi uiici nasproti Pečenkovi hiši.
Odpisi davkov o nastopu trtne uši. — C. kr. finančno ravnateljstvo je doznalo, da posestniki vinogradov, okuženih od trtne uši, čestokrat zamujajo pravočasno naznaniti kompetentni oblasti o obnovljanju vinograda ali nasajenju druzih kulturnih rastlin, da bi bili potem deležni odpisov na zemljiščnem davku, kakor sn določeni po zakonih od 16. junija 1890. št. 143. in 4 aprila 1902. št. 87. — Opozarja se torej, da opuščenje tega naznanila ima za posledico izgubo odpisa na davku v dotičnem letu, do katerega odpisa imajo sicer pravico.
Tržaški magistrat in škofijski ordinarijat. — Tržaški škof. ordinarijat je povabil trž. magistrat, naj ukrene, da bodo v tržaški okolici molili učenci pred in po šoli, da bodo hodili ob praznikih in nedeljah skupno pod nadzorstvom učiteljev k maši itd., a magistrat ni hotel tega storiti. Škofijski ordinarijat so je obrnil na to na namestništvo, ki je ugodilo prošnji škof. ordinarijata. Včeraj je sklenila mestna delegacija, naj poslanec Hortis protestira proti temu odloku namestništva v parlamentu.
Italijanska zastava na mestni palači v Trstu. — Ko je v nedeljo naznanil strel iz topa tržaškemu prebivalstvu poludne, zavihrala je na stolpa tržaške mestne palače še precej velika italijanska zastava. Hkratu se je zbralo na trgu pred mestno palačo vse polno občinstva, ki je srpo gledalo v to novo prikazen. Zastavo so seveda kmalu sneli, ali množica je ostala še delj časa na trgu ter je po svoje komentirala to predrzno irredentovsko demonstracijo. V nedeljo namreč so slavili v Italiji 20. sept., to je oni dan, ko je prišel Rim v roke italijanski posvetni oblasti. Tržaški neodrešenci hoteli so v nedeljo pokazati, da tudi oni težko pričakujejo trenutek, ko bode smela raz stolp mestne palače svobodno plapolati italijanska zastava, in bo tedaj Italija ne lo združena, ampak tudi dovršena. Tržaška policija išče sedaj onega, ki je zastavo razobesil. Ako se ji pa posreči tudi najti ga, to je drugo vprašanje. —
Povratek romarjev iz Palestine.
— V pondeljek je dospelo v Trst z Lloydovem parnikom „Tirolu, na povratku iz Palestine, 208 romarjev s Tirola, s Predarlskega, iz Švice in iz Nemčije. Popoludne so se odpeljali iz Trsta s posebnim vlakom.
Laško gospodarstvo pri okr. bolniški blagajni v Trstu. — Odbor le blagajne je sklenil, da ne bo dajal bolnikom podpore, tudi če kdo ni še ozdravel, ker nimajo v blagalni več denarja. To je prinesel socialnodemokratični list „Lavoratore“. Bomo videli, kaj ukrene sedaj magistrat.
Nova vojna ladija. — Dne 4. oktobra izpuste v Trstu v morje novo vojno ladijo z imenom „Erzherzog Karl14. Slovesnost se prične ob 8. ari zjutraj. Ku-movala bo nadvojvodinja Marija, soproga nadvojvode Rainerja. Z Dunaja poročajo, da pride tudi ministerski predsednik dr. pl. Korber.
Shod laških dijakov v Pazinu.
— Laški visokošolci so imeli v nedeljo v Pazinu svoje drugo redno letno zborovanje. Na dnevnem redu tega zborovanja je bilo vseučiliško vprašanje. Poročila, kaj so počeli v Vidma in Čedada,
ni nu dnevnem redu ! Predsednik društva „inominata“ je Aldo Kori., listi Iržuški visokošolec, ki je govoril v Vidmu nu vseučiliškem shodu! Zahtevali so laško vseučilišče v Tr.slu — No, potem kur ho počeli v Vidmu in Čedadu proti Avstriji in njenemu cesarju res ne zaslužijo drugega, nego da se jim du kar hitro laško vseučilišče v Trstu. — llrvutjo so izzivajočo dijake naklestili. V senci bajonetov so morali ti irredentovčki klaverni zapustiti Pazin.
Zelo koristna knjiga — brezplačno. — Gozdarsko društvo zu Kranjsko in Primorsko je izdalo knjigo: Navod za oskrbovanje malih gozdnih posestev na Kranjskem in Primorskem, katero je spisal g. Avgust Guzelj, c. kr. komisar v Novem mestu. Knjiga se dobiva brezplačno pri vodstvu gozdarskega društva v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3, ali pa pri c. kr. okrajnih gozdnih nadzorstvih.
Pozor! — Ministerstvo za notranje reči razpošilja sledeče svarilo: V kratkem utegnejo iskati delavcev za rudokope v Mehiki. V tem oziru pa je treba veliko previdnosti. Ponudbe naj se sprejmo, ako so popolnoma jasne, uradno potrjene in imajo potrebno varnost. Ministerstvo je pripravljeno, ako treba, dajati natančna pojasnila.
Jugoslovanski socijalni demo-kratje so se razprli. — Soc. demokralje v Idriji z Anti Kristanom na čelu so ustanovili proti „R d e č e m u P r a p o r j	u“
svoj list „Naprej“. Anti	Kristan	je
brat Etbina Kristana in je bil svoj čas tajnik „narodno-napredne“	stranke	v
Gorici.
Razkol med nemškimi soc. demokrati. — Nemški soc. demokralje so imeli minuli teden svoj strankarski shod v Draždanih. Pokazali sta se dve nasprotujoči si struji. B e b e 1 in	njemu	na
strani Kautski in drugovi so zagovarjali dosedanjo taktiko t. j. neizprosno nespravljivost nasproti meščanskim strankam. Njim nasproti so stali Bernstein, Auer, Vollmar in drugovi, ki so zahtevali revizijo strankinega programa.
Vinska klavzula. — Kakor je razvidno iz italijanskih listov iz kraljestva, ne bo več obnovljena vinska klavzula, ki je bila za naše vinogradnike najhujša trtna uš. Italijanska vlada je delala na to, da bi bila ta klavzula podaljšana vsaj
6	mesecev, a tudi to se jej ni posrečilo. Vsled tega pišeje vsi italijaski listi, da bo za Italijo velika škoda, ker ne bodo mogli po 31. decembru t. 1. izvažati italijanskega vina v Avstrijo. Zato pa poživljajo laške vinogradnike in kupčevalce, naj izvozijo kolikor le mogoče vina v Avstrijo hitro po trgatvi, da bodo njih kleti z 31. decembrom že prazne.
Pes ustrelil lovca. — V stolnem Belemgradu je šel bogati posestnik Schra-uer s svojima svakoma na lov. Komaj so se lovci razstavili, zaslišal se je od tam kjer je stal Schrauerja, pok in krik. Tovariša sta našla Schrauerj v krvi. Med tem ko si je namreč Schrauer na-žigal smodko, skakal je pes nestrpno okoli njega. Naenkrat je skočil tako visoko, da mu je sprožil puško na rami. Strel je zdrobil lovcu pleče ter je kmalu izdihnil. —
3*65 m. dolga brada. — Umrl je v Belgiji neki Dumont, ki je imel najdaljšo brado na svetu; dolga je bila namreč 3 m. 65 cm.
Oče devedesetili hčerA. — V Cuftonu v državi arizonski je umrl pred dnevi gostilničar Friderik Adolfi, star 88 let, ki je bil devedesetim hčeram — adoptivni oče. Adolfi je imel v St. Louisu veliko gostilno z vrtom, v kateri je bilo veliko ženskega dela. Pa je velel magistrat v St. Lousu, da ne sme nobeden gostilničar imeti sobarice. A Adolfi si je znal pomagati: šel je v sirotišnice, izbral si odrasle mladenke in jih adoptiral. Za nekaj let je adoptiral devetdeset „hčeru'. Sobarice so kakor hčere smele svojemu očetu pomagati v gostilni.
Strašna smrt vsled pr,sje stekline. — V francoski vasi Levens je stekel pes vgrizel nekega delavca. Poslali so ga v neki Pastenerjev zavod, kjer so ga zdravili nekoliko časa. Ko so mislili, da je mož ozdravel, poslali so ga domov. Ali tu napadejo ga strašne bolečine tako, da je vsled njih popolnoma zblaznel. Tc dni se je zaprl v sobo, vzel je nož in si je hotel ž njim prerezati žile; potem pa si je prerezal z istim nožem trebuh ter si je zadano rano raztegnil z rokami. Konečno pa je odprl okno in skočil skozi vanje in si končal tako življenje.
m slav obči ust v u sploh si' uri po roču v obisk
...»,I1R
v Gorici na Travniku (Piazza grande) tik cerkve sv. Ignacija.
Poduk daje gospa
7< glasovirju, citrah in a ngleš čin i (a ngle -ško le nemščine ve-ščim). Pride tudi na dumpudučevat. Pismene pontide pod M. U. in pojasnila daje is prijaznosti uprav-ništvo našega lista.
'S ************** ****l**MJFJV***•
priporoča
svojo veliko zalogo mod
blaga, kakor: zadnje no
nike, trakove, pasove,
S hi
- ^	predpasnike, vse potrob- ’$$&& k
■3vžčine za šivilje. Zaloga mml
S) O Ubite/. nolKnllt. ura napila • a ačasčvE
J S sip najboljšega perila »a V S v^g-, gospode in gospe. Zaloga <3 V raznovrstnih trakov itd. »sajiS
v ?č-3š
jfaiton /on,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, imabogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina tor postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Odlikovana delavnica!
ANT. KRUŠIČ,
krojač, ulica Giusuppe Verdi št. 33
Priporoča se sl. občin-stvn v mestu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — ima bogato zalogo blaga vsak« vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo sveže jesensko in zimsko blago, last n i izdelek gotovih oblek in površnih sukenj.
Cene prav solidne!
Teodor Slabanja, ji
S A	srebrar,
M v Gorici, ulica Moreli 12,
U priporoča prečast. duhovščini za Fj| k J izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o- ry) rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke y ■ Obroke si pa preč. p. n. gospod ba naročevalec sam lahko določi. ^
urar c. kr. železnic, v Gorici, GoHpoNkn ulica liis. štev. 25.
priporočil svojo najboljšo zalogo
Jakob Šuligoj,
m	....
n
M
01	f	gi¥aiMi» strOj^w/,
g Z;1 gospode krojače in šivilje	po najnižje	mogočih
© cenah. V zalogi ima tudi	naj novejše	iti	naj-
© bolj priproste vozilno aparate (Stiekaparate), ® katere se more porabiti za vezenje (re kuni i ran je) o) na vsakem »Singer -jevem"
% šivalnem stroju, ter stane tak	$
g aparatsamoT K. Kdor torej	®
hoče imeli dober in trpežen ©
S šivalni stroj in jako po ceni,	jjg
^	naj si pride og edat šiv.stroje	©
novih sistemov, katere jam- © / či od 5 do 10 let.	®	(/
Dalje priporoča najboljše
mr švicarske žepne ure m
po zmernih cenah. Poprave s poroštvom enega leta.
(? 1 L(? I [Gi ra
Viktor Toflfoli
v Gorici, vin Tcatro hI. 20 j
(na stari pošli)
velika zaloga oljkinega olja i
iz najugodnejših kra>3v. i
Jedilno . . kr.	40	Corfii	.
„ boljše	„	44	Bari	.
dalmatinsko	„	48	Lucca	.
istrijauskn .	,,	56	Nizzn	•
kr. 56 !
.. 60 j
„ 70 I
,. 80 I
D
Podpisani se priporočam slav. občinstvu in svojim rojakom za obilna naročila svoje nove delavnice v lastni hiši na Kolehah pri kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter imam v zalogi raznega sukna, hlačevine in izgotovljenih srajc. Vsako naročilo se izvrši točno in po celo nizkih cenah. A. Mavrič, kroj. liiojalcr.
Prosiva zahtevati listke!
I
W
k
Naj več ju trgovina z želez jem
Konjedic & Zajec
Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II.
Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje zt vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega In tilšnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah.
Edina zaloga
stavbenih nositeljev
v Gorici.
Pocinkana šica aa vinograde po jako ani&anih cenah / Pozor!
Eno krono nagrade izplačava vsakemn, kdor dokaže b potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri najn za 100 kron blaga.
Prosiva zahtevati 1 i r t k e!
k
h)
o
M
O
►1
H
0
o
o
0
o
g
13
p
p-
o
i
i®
Delo je zastajalo gospodinjam,
dokler so morale testenine doma mesiti. Odkar pa vdobe gotove „IIirskc testenine44, jim je kuhanje prava igrača.
>000
Krojaška mojstra
O čufer S Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
V/ v hiši g. J c r n o j h K o p h č n izdelujeta vsakovrstne obleke *a možke po meri. bodisi fine ali pa priproste.
O Priporočala ho svojim rojakom
O v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini za obilna naročila.
OOOOCOOOOOfl
Karol Draščik,
pekovski mojster na kontu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvišjepa priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1(198.
In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svehnjo
izvršuje naročila vsakovrstnega pecivat tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
CČentralnaE^
^posojilnica"
v (Joviči,
uraduje od 1 av|. naprej od8. zj.do l.pop.
T
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfti istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. ’oko št. O, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po 7» kila in od 1 funta. Testenine iz tvomice Žnideršič 4 Valenčič v 11. Bistrici. Zveplenke družba sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičeveg. mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. nH vse kraje.
'■	Lekarna	^
• I
Prave in edine žel kapljice
a znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popjje- _ Okrepi
želodec, storč, da agine v kratkem času omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
CRISTOFOLETTI
^	v	Gorici.	^
t