PoštniDA piafc&ua t goiorujl. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK L\ SOBOTO. Cena posamezni številki Din T50. TRGOVSKI LIST Časopis s&a kgovino, Industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, nesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953 LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 16. aprila 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 43. Naša trgovinska politika. V bodočih mesecih imamo pričakovati zelo intenzivnega dela na trgovinskih pogajanjih z inozemskimi državami. V ministrstvu zunanjih zadev so imenovane tri komisije, od katerih se ena že nahaja v Atenah na pogajanjih z Grško republiko, druga odpotuje sedaj ob praznikih v Ženevo na pogajanja s Švico in sredi maja začnejo paralelno pogajanja s Češkoslovaško v Pragi in z Nemčijo v Berlinu, kamor bodo odpotovale naše delegacije za trgovske po-god.be takoj z mednarodne gospodarske konference, ki prične začetkom maja v Ženevi. Še v toku poletja bo-< o pričela nato trgovinska pogajanja z ostalimi državami, med njimi v prvi vrsti z^ Madžarsko, s katero razpravljamo že nad dve leti o ureditvi raznih likvidacijskih in administrativnih vprašanj. Baza za naša trgovinska pogajanja z inozemstvom je naša avtonomna carinska tarifa, ki je stopila 20. junija 1925 v veljavo in na podlagi katere sta bili sklenjeni dosedaj samo dve pogodbi in sicer leta 1924 z Italijo in leta 1925 z Avstrijo. Udomačila se je pri nas praksa, da se tarifni deli trgovinskih pogodb takoj uveljavljajo, če se^ tudi ratifikacija pogodbe samo zavleče za celo leto dni, kakor na pr. trgovinska pogodba z Avstrijo, ali pa celo za več let, kakor je primer z Italijo, ki je bila že pred letom dni sprejeta od skupščine, a-še danes ni ratificirana. Enak primer imamo z angleško pogodbo, katere tarifni del je bil uveljavljen 20. junija 1926, do-čim pogodba sploh še ni niti predložena Narodni skupščini. Tekom lanskega leta so se vodila tudi pogajanja s Francijo in Belgijo. Belgijska pogodba, ki je bila že poleti sklenjena, iz neznanih vzrokov še ni bila predložena Narodni skupščini. Pogodba z Francijo pa je ostala odprta l..,vprašanja carine na vino in sti 61 mf * • zule največjih ugodno-batola nevarnost, da se bo ta P aksa tudi v tekočem letu nadaljevala tako, da se bo uveljavljenje sklenjenih pogodb zavleklo za cela leta. Na žalost, ta praksa ni vedno nam v prilog. Poleg carinsko - tarifnega dela je za ureditev odnosa jev z inozemstvom vazno, da se v vsaki trgovinski pogodbi zasigura tudi ureditev prometnega vprašanja, če opazujemo namreč razmerje uvozne in izvozne tonaže vidimo, da pride na vsak vagon našega uvoza nad tri vagone izvoza. To razmerje je posebno neugodno v prometu z državami, s ka-i)ot>II'i smo te Pršeli trgovinska Razmerje uvoza napram .i,,du5'r:isSiL" krat' od ugodne r^Hve^eleSko' tarifnega vprašanja v večji merT kakor pa od carinskega dela trgovinskih pogodb. V tem oziru opažamo do sedaj žalibog premalo aktivnosti ter nimamo n. pr. z Grško niti sporazuma o direktnem železniškem prometu, da bi se mogle pošiljatve oddajati z mednarodnimi tovornimi listi direktno za posamezne postaje v Grčiji. Tako stanje seveda zelo slabi naš konkurenčni položaj na Grškem, kjer nam Češkoslovaška in Avstrija, kj ste sicer v neugodnejšem zemlje-P'snem položaju za eksport v Grčijo, s pomočjo spretne tarifne politike uspešno konkurirate. Naša država nima niti z eno sosednih držav direktnih železniških tarif, ki so za omilje-nje krize našega izvoza neobhoden predpogoj. Že nad dve leti se pogajamo za direktno tarifo z Italijo in ne pridemo naprej, medtem pa jo je Avstrija dosegla že oktobra lanskega leta ter uspešno odvzema tla našemu eksportu. Diferenca pri voznini znaša povprečno 15 lir na kubični meter in tako se ne smemo čuditi, da posta-Ja 1vla^a lesna trgovina, ki je najvažnejša izvozna panoga, vedno bolj nerentabilna. Pogodbe, ki se bodo letos sklenile, bodo važen mejnik v naši trgovinski politiki in bodo za kakih pet let, morda celo za celo desetletje določile smer naše bodoče trgovinske orijen-tacije. Že mesece nabira zbornica gradivo za bodoče pogodbe. Z vso mi-nucijozno pažnjo še vršijo poizvedbe v krogih naših interesentov. Vendar moramo na žalost konstatirati, da posveča naša gospodarska javnost tem vprašanjem z neznatnimi izjemami premalo pažnje. Razen dveh ali treh odgovarjajo vsi interesenti na tozadevne vprašalne pole s nezadostnimi in površnimi podatki meneč, da zadostujejo za uspešno vodenje trgovinskih pogajanj splošne fraze. Po: vršnost in nezanimanje naših poslovnih krogov za te najglobje probleme naše gospodarske bodočnosti in ekspanzivnosti nam postane lahko usodepolno in ko bodo pogodbe sklenjene, bo vsaka kritika prepozna. Nočemo, da bi se pri bodočih pogajanjih zopet ponovile pogreške prejšnjih pogodb in zato je potrebno, da jim vsakdo danes posveti vso pažnjo. Svetovna produkcija premoga. Svetovna produkcija črnega premoga je v zadnjem desetletju pred vojsko vsled naraščajoče industrializacije svetovnega gospodarstva zelo napredovala. Samo v letih 1900 do 1913 se je produkcija dvignila za 70 odstotkov ali za več kot 500 milijonov \on' Y prv*„ vrsti so U. S. A. svojo produkcijo več kot podvojile. Kljub temu je bilo pa težišče dobivanja še zmeraj v Evropi, ki je prekašala ameriško produkcijo leta 1913 za ca 100 milijonov ton. Ta slika se je v povojnih letih spremenila Evropi v neprilog, kakor nam pokaže to sledeči seznam, v milijonih ton: < 0 > > o. 0 r/i > VJ «3 D. c' > Q u r/j H D 3J > > u O 1900: 430 245 708 01 35 1913: 007 517 1217 50 42 1922: 505 433 1042 48 42 1923: 489 579 1178 42 49 1924: 548 518 1178 47 44 1925.: 539 530 1187 46 45 1920: 456 002 1188 38 ' 51 Za 29 milijonov ton je bila lanska svetovna produkcija za zadnjim predvojnim letom 1913; v zadnjih štirih letih je precej stacionarna, o vzrokih smo govorili že drugod. Prav posebno so napredovale U. S. A. leta 1926 in imajo sedaj približno polovico svetovne produkcije. Evropa predvojne produkcije še ni mogla doseči, kriv je temu v prvi vrsti angleški štrajk. Ugodni razvoj ameriškega premogarstva je bil ne glede na izredno dobro ameri- ško povojno gospodarsko konjunkturo in na ugodno domačo prodajo tem laže mogoč, ker razpolagajo U. S. A. z izvanrednim bogastvom na premogu v iznosu ca 2.4 bilijonov ton, kar je trikratno evropsko premogovno bogastvo. Tudi način dela je v Ameriki dosti bolj ugodim kot v Evropi; na moža in na posad (Schicht) pride tam 1.9, na Angleškem 0.97, v Poruhrju 1.1. Tudi ameriški premogarski štrajk, ki se je pričel 1. aprila, ne bo imel posebno občutnih posledic, ker so zaloge velike in ker štrajka le 200.000 rudarjev, to je četrtina vseh. Pismo detajlista. Konjunktura detajlista pred prazniki je najboljši barometer za splošno blagostanje. Ob dobrih časih, ko so tovarne v poinem obratu, ko so obrtniki zaposleni in se izvaža s polno paro, cvete konjunktura tudi detajlistu. Nasprotno čuti poslovno depresijo in brezposelnost v deželi predvsem de-tajlist. Konsumenti skrčijo svoje potrebščine na minimum in celo za najnujnejše življenske potrebščine se pogosto zahteva kreditiranje. Da je pa tako kreditiranje spravilo že marsikoga do konkurza, o tem ne bomo tu govorili. Ostanimo pri predprazniški konjunkturi detajlista. Če sodimo po tej konjunkturi — in ta je gotovo zelo zanesljiva—naše splošno blagostanje, moramo brezpogojno prizrfati, da živimo v zelo težkih razmerah. Po južnem sadju, zlasti finejšem, je povpraševanje neznatno. Razne dišave za pecivo kupujejo danes le premožnejši sloji in detajlist, ki se je s tem blagom založil v pričakovanju, da bo povpraševanje če ne večje, vsaj tako kot je bilo lanskega leta, bo tu utrpel škodo. V isti izmeri je pa tudi padlo vprašanje po drugih predmetih (moka, orehi itd.), s kojimi se je vsaka gospodinja rada založila pred prazniki. Promet v detajlni trgovini se je zadnji teden prav malenkostno pomnožil in skoro se zdi, da ni bil to Veliki teden. Če smo pričakovali, da se promet poveča, smo se v tem kruto varali. Pripravljene zaloge so v dobršnem delu še ostale in treba bo velike pozornosti, da jih brez večjih izgub sploh vnovčimo. Konjunktura detajlista je najslabša in nas ne navdaja z optimizmom za bodočnost. Znižati režije do minima, varčevati vsepovsod! to so gesla, po katerih se moramo držati, da težak gospodarski položaj, v katerem se nahaja cela država, s čim-manjšimi žrtvami preživimo! KONJUNKTURA V AMERIKI. Ameriški trgovski ataše v Pragi je dal listom tole poročilo o konjunkturi v U. S. A.: Živahno delovanje v trgovini in industriji traja naprej, jeklena industrija dela s 85 - odstotno kapaciteto. Tekstilna industrija je močno zaposlena. Zboljšanje stavbne industrije je malo pod nivSjem leta 1926. Tečaji delnic so se zopet dvignili, obligacije so trdne, blagovni promet je nad lanskim, denarja je dosti in ga dobiš za nizko obrestno mero. — Ameriški poljedelski urad je cenil stanje pšenice 1. aprila na 84 50% napram 84'1% 1. aprila 1926 in 68’7% 1. aprila 1925; odstotne mere za rž so 86'4, 80'2 in 84‘0%. Na tej podlagi izračuni statistični urad newyorške blagovne borze pridelek ozimne pšenice na 567 milijonov bušelov, pridelek rži pa na 49'50 milijonov bušelov; lanski številki sta 626’93 in 40.02, 1 bušel pšenice. = 27’2 kg, 1 bušel rži — 25'4 kilogramov. Naša Industrijska politika. Z bog znižanja carine na rotacijslu papir na nivo, ki naj le maskira svoboden uvoz tujega izdelka, so izdale Združene papirnice, naše največje domače papir proizvajajoče podjetje, sledeči razglas svojemu delavstvu, ki ga objavljamo, ker bo zanimal tudi naše širše gospodarske kroge: »Znano je širši javnosti, zlasti pa tudi našemu delavstvu, da se novinskega papirja pri nas do leta 1921 sploh ni izdelovalo. Ker so vsi naši domači časopisi tarnali, da jim rotacijskega papirja ni mogoče dobiti, se je naša uprava v letu 1921 odločila preurediti naš največji papirni stroj za proizvajanje rotacijskega papirja. Preureditev je naravno zahtevala ogromne denarne žrtve. Delo smo tako pospešili, da smo mogli s proizvajanjem rotacijskega papirja pričeti že leta 1921. Ker je potreba naših časopisov na rotacijskem papirju od leta do leta naraščala, tako da znaša sedaj 490 vagonov na leto in je šlo naše stremljenje po tem, da si osvojimo za ta izdelek vsaj naš domači trg, smo decembra meseca lanskega leta in januarja meseca t. 1. vnovič kapaciteto za izdelavo rotacijskega papirja povišali za letno 800 vagonov tem potom, da smo podvrgli naš stroj vnovič popolni renovaciji in ga uredili za izdatnejše brzine. Naše vrhovne oblasti niso imele razumevanja, da bi novo nastalo industrijsko panogo zaščitile s primerno zaščitno carino vsaj tako dolgo, dokler ni mogoče urediti domače izdelave tako, da bo tudi glede cfene kos konkurenčnemu produktu. Dočim je znašala carina na rotacijski papir po stari carinski tarifi Din 1.80 za _kg, se je ta carina znižala po novi takozvani »zaščitni« carinski tarifi na Din 1.32. Zajemno so se pa ministrstva pooblastila, da smejo tako dolgo, dokler se rotacijski papir ne izdeluje v zadostni količini v domači zemlji, izdajati uverenja za uvoz rotacijskega papirja proti carini Din 0.66 za kg. Pred približno tremi tedni so se pa pojavili v ministrstvu financ preko za to pristojnih faktorjev, Generalne direkcije carin in ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu, predlogi, da naj se carina na rotacijski papir ukine. Izjavili smo takoj vsem v poštev prihajajočim faktorjem, da bi morali z ukinitvijo dosedanje že same na sebi malenkostne carine, ki niti imena zaščitna carina ne zasluži, takoj izdelavo rotacijskega papirja ustaviti ter istočasno odpustiti vse ofBAzjojd s onojsoduz af i>( ‘oAjSACjap polfabrikata, snovi ter z izdelovanjem papirja na našem največjem papirnem stroju. Preurediti stroj za izdelavo drugega papirja ni mogoče, ker zanj preko naše izdelave itak ni uporabe v naši zemlji. Izjavili smo, da nam je ta malenkostna carina potrebna, ker so naši produkcijski stroški višji. Zakaj produciramo dražje? 1. Zato, ker imajo v tujih državah vsled večje potrebe na rotacijskem papirju stroje z izdatno večjo, dvojno delavno širino, s čimur se cela delavska režija zmanjša za polovico. Za proiz-vajo v naši zemlji pa. zadostuje naš stroj. 2. Zato, ker ima Tnpzemska konkurenca bolje izvežbano delavstvo. V Nemčiji n. pr. odpade na enega delavca v enem letu 40 ton papirne proizvaje, pri nas pa samo 15 ton. 3. Zato, ker imdjo tuje tvrdke strojne dele, strojno opremo in za izdelovanje papirja potrebne kemikalije doma na razpolago. Mi jih moranio pa uvažati in deloma še plačevati visoko uvozno carino in visoke intervencijske takse. 4. Zato, ker moramo plačevati od vsa- r Srečne velikonočne praznike vsem prijateljem trgovskega lista" Uredništvo in uprava. IZLET NA POLJSKO! koga vagona surovin, čeprav je carine prost, najmanj 400 Din carinskih in in-tei vencijskih pristojbin. 5. Zalo, ker imajo tuja podjetja stare odpisane naprave, izdatno nižja davčna bremena, nego mi, v bogato v tem oziru obdarjeni Sloveniji; dalje izdatnejše in cenejše kredite s strani svojih državnih bank, ter možnost, pridobiti si za vsako delo prvovrstne in izvežbane strokovnjake ter domače mojstre na domačih tleh. (i. Zato, ker imajo izdatno cenejši prevoz v našo državo po donavski vozni poti, nego pa mi po naših domačih železnicah. Dalje moramo vpoštevati, da izvažajo vse druge industrijske države svoje produkte po izdatno nižjih cenah, kakor jih prodajajo doma. Navadno pri eksportu ničesar ne zaslužijo, pač pa z večjo produkcijo znižujejo svojo obratno režijo. Da pa se države ubranijo take inozemske nadprodukcije, služi ravno ta-kozvana zaščitna carina. Dasi smo vse v poštev prihajajoče faktorje pri nas in v naši državni pre-stolici v Beogradu opozorili na nedo-gledne posledice in na grozečo ukinitev obrata, so naša prizadevanja, izvzemši pri naših slovenskih gg. ministrih, našla gluha ušesa. Tudi intervencija našega delavstva za svoj obstanek v Beogradu je ostala brezuspešna. Zgodilo se je tisto, česar smo se bali; s sedaj sprejetim proračunskim zakonom se je mimo za to pristojnih faktorjev, mimo mišljenja Generalne direkcije carin in ne da bi se zaslišalo ministrstvo trgovine in industrije, znižala carina na rotacijski papir od dosedanjih Din 1.32 na 11 para za kg, torej za celih 1100 odstotkov in se postavila na nivo, ki naj le maskira carine prosti uvoz, kajti teh 11 par carinskih pristojbin pri 1 kg ne izenači niti cenejšcga prevoza inozemskih tovarn po Donavi. Za nas ni sedaj nobenega izhoda več. Naši proizvaji in Vašemu delu se je odvzela zakonita zaščita, do katere imamo že po naravnih zakonih pravico. Odvzelo se nam je to zakonito zaščito, vrglo se nas je na svetovni trg, proste kakor ptice. Ukiniti moramo nadaljnjo proizvajo rotacijskega papirja. Svoje delo bo ustavil naš največji papirni stroj, ustavile se bodo naprave, potrebne za izdelovanje snovi in polizdelkov za ta stroj, čim podelajo že prevzeta naročila, ki smo jih po pogodbah še dolžni izvršiti. Naročila bodo podelana približno v osmih tednih in se bo vsled tega z 2i. majem 15)27 odpovedala služba delavstvu v sledečem številu: na obratu Vevče odn. Janezija vštevši delavnic 88 osebam, v brusilnici Medvode 54 osebam. Imena prizadetih bomo objavili takoj po Veliki noči, da si bodo mogli pravočasno poiskati drugo delo. Našemu podjetju se je očitalo, da je švabsko podjetje, dasi je podjetje danes v ogromni večini v domačih rokah. Da se bodo odslej tiskali vsi časopisi v celi kraljevini na švabskem papirju, pa ne bo nikaka sramota, saj je bila to želja vseh faktorjev ki so izposlovali ukinitev za nas potrebne carine in s tem storili nekaj, kar je menda na celem svetu edino, to 'zlasti v času, ko Češkoslovaška za svojo močno razvito papirno industrijo pobira na 100 kg rotacijskega papirja 142 Din carine, Avstrija pa 90 Din. Ta delna ustavitev naših obratov se bo izvršila za nedoločen čas, zato priporočamo vsakemu prizadetemu delavcu nujno, da si poišče drugod službe. Delavstvo naj bo uverjeno, da smo mi storili vse, kar je bilo mogoče, da obvarujemo naše nameščence brezposelnosti, naša prizadevanja pa so bila žal zaman. Zato nam ne preostaja nič drugega, kakor izdati to odredbo. Olavnasaloga F. S IBENI K, Lfublfana. Ali s! le pvtdobil »Trgovskemu lista« vsa] enega novega naročnika? Industrija Italije leta 1926. Pojemanje industrijske konjunkture v Italiji priznavajo sedaj tudi poročila javnih korporacij in delniških družb, ki so sicer iz notranjepolitičnih vzrokov rada optimistična. Gospodarsko poročilo, izdano od bančnih zvez ter od industrijskih in delniški h družb, pravi: »Dočim se je agrarno leto 1927 začelo z ugodnimi izgledi, se mora boriti industrija že več mesecev s tež-kočami. To je v zvezi deloma z manjšimi naročili iz inozemstva, ker zožitev kredita ne dovoli zadostnih plačilnih olajšav, deloma pa z oslablje-njem domačega trga, ki kaže samo omejeno sprejemno zmožnost, ker se z boljšanjem lire zmanjšuje poraba in ker krijeta velika in mala trgovina v negotovosti glede bodočega tržnega položaja samo neodložljivo potrebo. Nazadovanje prodaje je prisililo tovarne k večjim ali manjšim omejitvam v obratu in k odpuščanju delavstva. Najbolj je prizadeta tekstilna industrija, zlasti bombaževa; morala je omejiti delovni čas in morala je tudi veliko delavcev odpustiti. Občutno nezadovoljstvo se pa poraja tudi v vseh drugih obrtnih panogah. Stavbarstvo, ki je že v drugi polovici leta 1926 moralo vsled omejitve davčnih olajšav zmanjšati svoje delovanje, trpi sedaj še na pomanjkanju denarja in na omejitvi kredita. Nazadovanje v produkciji kovin v zadnjih mesecih ni bilo veliko. Tudi položaj strojne in kemične industrije, usnjarstvJf, čevljarstva, papirništva in keramike se je poslabšal. Cene za proizvode valjanega železa niso več v razmerju s cenami surovega materijala. Konkurenčni boj valjarn v Italiji grozi nekaterim podjetjem s smrtjo. Za položaj strojne industrije je značilno dejstvo, da dve največjih italijanskih podjetij, Breda in Officine Meccanic-cbe v Milanu, prvič po ustanovitvi ne bosta izplačali nobene dividende, ker italijanske državne železnice lani niso skeraj nič naročile.. Kar se tiče avtoniobiistva, ugotavlja »Fiat sicer dvig prodaje v prvem letošnjem četrtletju, manjše tovarne pa tožijo, da se jim slabo godi. Ko je spomladi in poleti 1926 lira neprestano padala, je večje število avtomobilnih tovarn izvršilo nekakšno inflacijsko razširjenje, v upanju na dvig eksporta. Pozneje so se pa razmere temeljito spremenile. Domača in tuja konkurenca sta se neprestano borili, treba je bilo znižati cene in tudi omejiti obratovanje. Zanimiv pregled o položaju italijanske industrije se nahaja v letnem poročilu zavoda Bahca d’ Italia. Poročilo opozarja, da ima bogat dotok inozemske glavnice, zlasti ameriške, občuten ugoden vpliv na tečaj lire in da je to gibanje koristno, če ni preti-I rano; treba je misliti na to, da bodoča 1 plačilna bilanca ne zgubi ravnovesja. Doslej je dobila italijanska industrija iz inozemstva nad 100 milijonov dolarjev — po zadnjih zaključkih še celo 150 milijonov —; dalje ima zakladni urad devizne obveznosti napram Angliji in Ameriki, ki znašajo okoli 171 milijonov zlatih lir. Industrijska konjunktura je bila leta 1926 skoraj v vseh važnih panogah manj živahna; posebno v drugi polovici leta je bilo opazovati nadaljno nazadovanje. Pesimizem pa ni na mestu, ker je to le trenutni pojav; zlasti še, ker je dotok inzemskega kapitala nekatera največjih italijanskih podjetij poživil, zelo težko leto je imela svilena industrija, vzrok je bilo kolebanje devize, zmanjšano domače in inozemsko povpraševanje, poostritev francoske konkurence in inozemske carinske poostritve. Industrija umetne svile si je pa v drugi polovici leta opomogla; zlasti azijsko povpraševanje je omogočilo prodajo zalog po zadovoljivih cfenah. Bombaževa industrija je trpela doma na nazadovanju porabe, v inozemstvu pa vsled poostrene angleške konkurence. Leto 1926 je zaključila ta industrija z velikimi zalogami; marsikakšna tovarna je znižala dividendo. Voitiena industrija pa kljub nesigurni konjunkturi ni imfela neza- dovoljivega leta; vendar je bilo pa od septembra naprej manj naročil kot prej. Eksport se je obdržal na prejšnji višini in krije nekako dve tretjini uvoza surovin. Industrija lanu in konoplje je bila vsled znanih vzrokov nekoliko motena, tako tudi industrija jute. Rudarstvo je zadovoljivo delalo; proizvajanje železne rude, bakra in aluminija je zopet naraslo* v dveh letih bo italijanska industrija krila domačo potrebo aluminija lahko sama. industrija marmorja je na novo dosegla največje produkcijske številke predvojne dobe in je tudi tehnično z vpeljavo zboljšanih strojev dobro napredovala. Kovinska industrija se je kljub poostreni francoski konkurenci m podraženju kuriva obdržala na višini leta 1925, ker je z boljšo tehniško organizacijo pocenila produkcijske stroške. Ladjedelništvo je živahno delovalo, tako za potniški kot za tovorni promet. Tudi gradba bojnih ladij je dobro delala — to prav radi verjamemo. — Plovba sama je trpela v prvi polovici leta vsled nizkih voznin, se je pa potem začasno poživila, vsled povpraševanja po tonaži za prevažanje ameriškega premoga v dobi angleškega štrajka. Položaj kemične industrije je bil več kot zadovoljiv; zelo pospešuje razvoj te industrije rastoče nadomeščanje naravnih proizvodov z umetnimi. Razvija se zlasti proizvajanje sintetičnega amoniaka in umetnih gnojil (fosfati, dušik, kalij) vsled večjega povpraševanja poljedelstva. Fabrikacija barv in lakov pa trpi vsled močnejše inozemske konkurence in je bolj stacionarna. Elektrarne se zmerom bolj razvijajo. Poraba toka je leta 1926 narasla od 7450 KW ur na 8000; živahno so gradili nove stavbe in razširjali stare, število inštaliranih konjskih sil se je dvignilo leta 1926 od 2 369.000 na 2,500.000. Tudi omrežje se je nadalje razširilo. Prav to industrijo z njeno veliko denarno potrebo, ki jo cenijo letno na eno milijardo lir, je dotok inozemskega kapitala zelo pospeševal. Tovarni-štvo stekla prehaja zmeraj bolj od ročnega dela na mehanično. Nasprotno je bila pa keramična industrija zlasti v drugi polovici leta vsled poostrene nemške in češke konkurenci', vsled visokih cen kuriva in vsled nazadovanja domačega povpraševanja zelo oškodovana. Industrija sladkorja, pospeševana po zvišani zaščitni carini in po obilnem pridelku sladkorne pese, je dosegla zopet svoje normalno stanje. Od domače porabe v višini 3.300.000 meterskih stotov so krili 2.800.000 stotov z domačo produkcijo. S peso obdelani prostor je narasel leta 1926 od 50.000 na 80.000 ha. Prej so Italijani ta prostor omejili, da ne bi nastala sladkorna nadprodukcija, ki je ne bi mogli prodati, sedaj ga pa hočejo zopet povečati. POLJAKI OBIŠČEJO JUGOSLAVIJO. Poljsko ministrstvo trgovine sporoča, da pride začetkom meseca maja v Jugoslavijo večja skupina Poljakov. Interesirajo se za plasiranje produktov poljske industrije za jugoslovanske m orijentske trge in žele pospešiti tudi jugoslovanski eksport na Poljsko. Ta obisk Poljakov že vnaprej toplo pozdravljamo in smo prepričani, da bo rodil obilb koristnih plodov za obe strani, posebno še, ker odhaja tudi jugoslovanska grupa koncem tega meseca v istih ciljih na Poljško.-Obisk Poljakov je napovedan tudi za Ljubljano, Bled in druga letovišča. • i Ze nekaj let se trudijo merodajni čini-telji v Poljski in Jugoslaviji za medsebojno zbližanje na gospodarskem polju. I.etos pa menda pride do delne realizacije teh idej. Začetkom meseca maja poseti večja skupina Poljakov Jugoslavijo. Poljski gospodarski krogi pa si žele tudi obisk Jugoslovanov. Zato se v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani organizirajo skupna potovanja. Da bo ta pot čini cenejša, se izlet zveže z obiskom velesejma v Poznanju, ki se vrši od 1. do 8. maja. Odhod iz Ljubljane je določen na 30. aprila preko Wiena—Bratislave—Bogomili— Breslau— Poznanj. Ker je Jugoslavija dovolila 50%, Avstrija 25%, C. S. R. 35% in Poljska t>6% popust na železnicah, velja celokupna vožnja v Poznanj in nazaj v 11. razredu ca Din 1G80 in v III razredu ca Din 1040. Po dobljenih informacijah stane hotelska soba v prvovrstnem hotelu 9 zlotov ali 1 dolar, kosilo ali večerja v dobri restavraciji 6 zlotov. Stanovanje v hotelu U. razreda 6 zlotov, prehrana v meščanskih restavracijah 8 zlotov dnevno. Avstrijski vizum velja Din 15.—, čeho-slovaški Din 15.—, nemški Din 15.— in poljski je brezplačen, šestdnevni izlet na Poljsko velja približno Din 2.500,— z vožnjo II. razreda ali Din 1.700,— v tretjem razredu, seveda brez posebnih izdatkov. Upamo, da bo ugodno priliko izrabilo čim večje število zastopnikov vseh stanov. Pobližje informacije daje in sprejema prijave do 25. t. m. zastopnik poznanjskega velesejma g. R. Golebi-ewski, Ljubljana, Stari trg 19/11. Trgovina. Kongres mednarodne trgovske zbor niče. Kakor smo že poročali, se bo vršil od 27. junija do 2. julija v Stockholmu IV. kongres mednarodne trgovske zbornice, ki se bo pečal v prvi vrsti z ovirami v mednarodni trgovini. Ostali problemi se dajo razdeliti v tri skupine. V financijelni skupini se bo razpravljalo o enotni menični in čekovni zakonodaji, o dokumentarnih akreditivih in dvojnem obdavčenju. V skupini vprašanj, tičočih se trgovine in industrije, se bo razpravljalo o zaščiti industrijske svojine, o izvršnosti inozemskih razsodb, osobito glede na konkurzno postopanje ter o mednarodnih velesejmih in razst^ vali. Tretjo skupino tvorijo prometni problemi, vprašanje unifikacije privatnega prava letanja, cestnega, železniškega in pomorskega prometa ter telefonskih in brzojavnih zvez. Kongresa se udeleže zastopniki 43 držav. Svetovni žitni trg. V zadnjem času so pošiljatve iz Amerike in iz Avstralije precej manjše kot so bile prej; to pa zato, ker farmerji vsled prenizkih cen žito zadržujejo, pri čemer pride v Avstraliji še previsoka voznina zraven. Argentinci pa nimajo dosti razpoložljivih ladij in čaka sedaj 50% več žita na prevoz kot v isti dobi lanskega leta. Ponehanje dovoza pa ni imelo na cene v Evropi doslej nobenega vpliva, ker so zaloge v pristaniščih za sedanji slabi konsum še zadostne in ker je veliko žita že na poti. V Ameriki bodo vsled velike ponudbe cene najbrž padle. Kubanski sladkor. Ze v drugi zvezi smo pisali, da Kuba produkcije sladkorja ne bo več omejila. Vemo že, da je bila omejena letos na 4,500.000 ton. Sedaj prihaja iz Amerike ponovna vest o sklepu kubanskega predsednika Ma-chado, da omejitve sladkorne produkcije v bodoče ne bo več dovolil. Utemeljuje svoj sklep s tem, da so omejili sladkorni pridelek vsled zvišane produkcije v drugih deželah in da bi Kuba z nadaljevanjem omejitve zgubila svoje vodilno mesto v svetovni produkciji sladkorja. Sladkor. Kolebanje cen na sladkornem trgu je zadobilo v zadnjem časd močnejše oblike. Prvo evropsko cenitev F. 0. Lichta so Sprejeli sladkorni trgi neugodno. Cenitve obdelanega prostora velikih Štev. 43. rnammmamammmm*: TKGOVSKI LIST, 16. aprila 1927. m n n n111 itfTinTnnrniiini— iTrnairiMiMf mmwi m i—iiiTunrnuMi Stran 3. ■MOMBRSmOCua* srednjeevropskih držav, ki gojijo sladkorno peso, so se gibale sicer v okviru pričakovanega poviška, a skupna številka je še zmeraj večja kot ona z 12odstot-nim prirastkom, ki so ga vzeli doslej za maksimum. Največji prirastek izkazujejo sledeče dežele: Švedska, kjer je padlo lani pridelovanje sladkorne pese vsled spora med producenti in industrijo na minimum; Italija, kjer so videli, da so šli z omejitvijo v pridelovanju predaleč, Anglija, ki zvišuje svoje pridelovanje od 50.000 ha na ca 81.000 ha, torej za več kot 50%; Rusija, ki uradno objavlja povišek s sladkorno peso obdelane zemlje 20%, pri čemur je treba seveda previdno počakati, če se ho namera tudi res izvršila. Češkoslovaška računi z 280.000 bektari kar pomeni napram lanskim 258.ooo' hektarom povišek 9%. — Drugo statistično poročilo večjega pomena je prva uradna cenitev pridelka na Javi za 1927; priobčuje to poročilo javanski sladkorni trust in pravi, da bo znašal piidelek 2,147.000 ton, kar je napram lanskim 990.000 tonam pač precej več. Ker so govorile dosedanje zasebne cenitve o 2,300.000 tonah, so sprejeli na sladkornih trgih javansko uradno poročilo z velikim zadovoljstvom. O Vzhodni Indiji beremo, da bo pridelala letos 2(10.000 ton sladkorja več kot lani. Britanska Indija ima pa za svetovno produkcijo le podrejen pomen, ker delajo tam s primitivnimi metodami in proizvajajo saino manjvreden sladkor, ki ga konsumirajo samo domačini. Poročali smo o koncernu Suzuki v Tokio, kojega plačilne težkoče so povzročile na sladkornih borzah začasno padanje cen. Na Kubi so napravili /.e 3.5 mil. ton sladkorja ali več kot tri četrtine vse določene množine. Angleži uvozne carine na ra-finadni sladkor najbrž ne bodo zvišali. Vzorčni semenj v Budimpešti se vrši letos od 30. aprila do 9. maja t. I. Interesenti dobijo prospekte za ta semenj v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Velesejem v Bruvelles se vrši letos od 11. do 25. aprila. Interesentom so na razpolago vsa pojasnila pri ljubljanskem konzulatu kraljevine Belgije, Kralja Peha trg 2. Industrija. Elektrifikacija ogrskih železnic. Ogli in Angleži so podpisali v Londonu pogodbo," ki zagotavlja udejstvitev načrtov glede električne centrale za ogrske državne železnice. Anglija bo dala v svrho elektrifikacije ogrskih državnih železnic znesek do 1,200.000 funtov, a si zavaruje dobavo potrebnega materiala. Najvišja obrestna mera bo Sodstotna. Tako bo polagoma izpeljana tudi elektrifikacija ogrskih železnic, kakor smo o podobnih načrtih govorili že pri Avstriji in pri Švici. Nemško železo. Generalni ravnatelj koncerna »Vereinigte Stahhverke« dr. Vogler je na občnem zboru izvajal, da je bil razvoj tekočega gospodarskega leta zadovoljiv. Zaposlenost sicer ni bila v vseh produkcijskih panogah enotna, bila je pa v splošnem zadostna. Cene niso bile zadovoljive. Produkcija premoga se je na novo dvignila in tudi v zadnjem času ni popustila. Sicer bo pa moglo ruhrsko premogarstvo le s težavo braniti izvojevane prodajne trge. Možnosti za mednarodni sporazum na premogovnem trgu zaenkrat ni. Produkcijo surovega železa so mogli zopet dvigniti. Tekom posiovnega leta je znašala na mesec povprečno 500.000 ton proti 379.000 tonam p cas|l od aprila do septembra 1926. • IV i** - ° ^ &lede številke za surovo je o, t se^.je dvignila od' mesečne povprečnosti 424 000 ^ 550000 t(m ^ mesec je znašala 610.000 ton. Kolikor se more pofozaj pregledati, je računiti za prihodnjih par ‘mesecev s pribltžno ena_ ko produkcijo; zlasti domače povpraševanje stalno raste. Racionalizacija §e ni izpeljana, in bi bila nesreča za Nemčijo, če bi jo s socialnopolitičnimi eksperimenti in z mezdno in delovno politiko ogrožali, preden postanejo sadovi njene Politike vidni. Glavno delovanje je šlo za tem, da so dobili kolikor mogoče dolgoročne pogodbe, zato da so si zavarovali za dolgo čaša polno zaposlenost. ohodki delavcev so se dvignili poprečno za 20 odstotkov. Cena za surovi viJ'«al se. je dvignila in sicer vsled J h morskih voznin in pa vsled spre- menjenih valutarnih razmer v deželah, ki dajejo rifdo. Cena šibre je tekom enega leta poskočila za ca 12 mark na eno tono. Kljub temu se je pa moglo stanje cen na kovinskem trgu obdržati na prejšnji višini. Vendar pa, je dejal dr. Vogler, je prišla nemška železna industrija sedaj na skrajno mejo tega, kar more zdržati, in bi se morala vsaka nadaljna obremenitev izraziti v zvišanih cenah kovinskih izdelkov. Občni zbor je vzel pi.ročilo na znanje, je odobril poslovanje upravnega sveta in je sklenil razdelitev triodstotne dividende. j . m Rumeno Modro BARVE OMOTOV ČAJNER0ČKE so zunanje znamenje za mešanico. Čajna ročka „Rumena“ Dobra gospodinjska čajna meianica. Čajna ročka „Rujava“ Priljubi jena družinska čajna mešanica Čajna ročka „Črna“ Plemeniti čai za gospode. Čajna ročka „Modra‘' Cvetni damski čaj. Čajna ročka „Rudeča“ J Čista lndo-Ceylon-iajna meianica. Čajna ročka „Zlata‘‘ Mojsterska mešanica Izbir najplenienitejSih vrst svetovno znanih, najvišje ležečih Dar-lecliiig-ptantai. Sterni mešanicami Izpolnite vse želje čajnega pivca I R. Se e I i g & Hille, nvozniki - taja Dresden-A. 1. Poštni predal št 374 PRIJAVE ZA LETOŠNJI VELESEJEM OD 2. DO 11. JULIJA 1927. Zanimanje naše industrije, trgovine in obrti za letošnji velesejem je večje kol lansko leto. Vzroki so razni, glavni pa sigurno ugodnejši 'termin. Pričetek šolskih počitnic pa omogoča tudi veliko večji obisk kupcev. Oni zamorejo zvezati trgovsko potovanje na velesejem s svojim počitniškim potovanjem z rodbinami v naše divne kraje. Zlasti trgovci iz južnih krajev naše države pozdravljajo letošnji sejemski termin. Ze po dosedanjih prijavah obeta biti razstava vzorcev zelo pestra: Najrazličnejši aparati, armature, avtomobili, barve, belokranjski narodni izdelki, bičev-niki, biserna dela, bižuterija, blagajne, bombažni izdelki, bonboni, celuloza, cement, cerkvene potrebščine, cvetličarstvo, čaj, čevlji, čokolada, dušik, elektrodi, elektromotorji in materijal, far-maceutični proizvodi, galanterija, glasbila, glavniki, glinasti izdelki, gnojila, gospodarski stroji in potrebščine, gumbi, igrače, jekleni predmeti, kakao, kamnoseštvo, karbid, karton in karto-nažni izdelki, kava in primesi, kemični izdelki, kirurgični aparati, klišeji, klobuki, knjige, knjigoveški in kolarski izdelki, kolesa, konfekcija, konoplja, konzerve, kose, košarstvo, kovčegi, ko-vinasti izdelki, kozmetična sredstva, kožuhovina, laki, les in lesni izdelki, likerji, lokomobile, makaroni, manufaktura, masti, metle, milo, mlekarske potrebščine, municija, nakit, naramnice, odeje, ognjegasne potrebščine, okovje, olja, opeka, orožje, papir, parafin, peči, perilo, pile, pisarniške potrebščine, platneni izdelki, pletenine, pločevinasti izdelki, plinske naprave, plombe, plu-tovina, posoda, predivo,' pregrinjala, preja, preproge, radio, rezbarije, rute, sesalke, sir, slamniki, sodi, sadni soki, soli, steklenina, stroji najraznovrstnej-ši, samotni izdelki, ščetarski izdelki, škrilj, športne potrebščine, štampilje, Iz naših organizacij. . Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja, da se bo dne 20. t. 111. prodajalo v carinskih skladiščih A., B. in C. razno blago. Izkaz predmetov je v gremijalni pisarni na vpogled. — Načelstvo. RAZNO. Tujsko-prometna zveza za Mariborsko oblast je izdala naslednjo okrožnico: »Tujsko - prometna zveza za Mariborsko oblast je otvorila v svoji pisarni v Mariboru, Aleksandrova cesta 35 poseben reklamacijski oddelek za posredovanje pri železniških in carinarniških upravah v zadevah preplačane vozari-ne ali carine ter odškodnine pri poškodovanem oziroma manjkajočem blagu, s® Prevaža po Železnicah. V svrho izvedbe reklamacij nam izvolite priposla-ti tovorne liste, duplikate ali frankatur-ne račune do enega lpta nazaj. Revizija se bo izvršila proti povrnitvi poštnine brezplačno. Pogrešno ubrane vsote in tapetniški izdelki, tehtnice, tehnični materijal, tekstilno blago, testenine, tkanine, trakovi, transmisije, trikotaža, turbine, ure, usnje, verige, vijaki, volna, vozovi, vrvarski izdelki, zamaški, zastori, zobotrebci, zrcala, zvonovi, žage, žarnice, železnina, žica, žoge itd., itd. Dovolj bo vzorcev, dovolj ponudbe v najraznovrstnejših strokah. Tudi najbolj razvajeni kupec se bo zamogel popolnoma zadovoljiti. Za inozemske posetnike VII. Ljubljanskega velesejma od 2. do 11. julija 1927 je Generalna direkcija Davkov v Beogradu odobrila, da plačajo za vidi-ranje potnega lista znižano pristojbino in sicer samo 20 papirnatih dinarjev. Osebe, ki se bodo s to ugodnostjo okoristile, morajo dobiti predno odpotujejo iz Jugoslavije, od uprave velesejma v potni list potrdilo, da so velesejem v resnici obiskale, če tega potrdila ne bodo imele, bodo morale pri prehodu meje iz naše države doplačati ostanek do redne takse. odškodninske zahteve se bodo z Vašim poooblastilom pri pristojnih oblastih od nas reklamirale ter bomo obračunali za naše poslovanje 20% od povrnjenih zneskov. Vsa pojasnila v železniško-prometnih, tarifskih in carinskih zadevah Vam nudi naša pisarna brezplačno. •>Tujsko-prometna zveza« otvori tudi lastno biljetarno, kjer se bodo izdajale vozne karte na vse tu- in inozemske železniške postaje, kakor pri postajnih blagajnah, tudi v predprodaji za dva dni naprej, brez vsakega poviška cen. Nadalje bo imela pisarna menjalnico, priskrbovala bo potne vize, imela bo v zalogi tovorne vozne liste ter bo posredovala v vseh zadevah tujskega prometa.« finančna delegacija objavlja uradno: Dosedanji delegat ministra financ v Ljubljani gospod dr. Karol Savnik je dne 14. aprila t. 1. oddal posle delegata svojemu nasledniku g. dr. Ivanu Rupni-k u. Le-ta bo sprejemal stranke vsak delavnik, izvzemši ob ponedeljkih in sobotah. Polovična voznina za posetnike in raz-stavljalcc letošnjega Ljubljanskega velesejma, ki se bo vršil od 2. do 11. julija, je dovoljena. Ugodnost velja za vse vlake, izvzet je samo Simplon Orient Ex-piess. Posetnikom ni treba dajati, kakor doslej, žigosati velesejmskih legitimacij na domači postaji. To je velika olajšava, za katero se je doslej uprava velesejma zaman borila. Posetuik sedaj lahko kupi legitimacijo šele v Ljubljani in se lahko brez žiga domače postaje vozi v svoj kraj. Samo mora biti tegitimacija potrjena od velesejma, da je dotičnik velesejem v resnici obiskal. Vozni listek, ki ga kupi posetnik pri odhodu v Ljubljano, mu v zvezi s tako potrjeno velesejm-sko legitimacijo daje pravico do brezplačnega povratka. Za prevoz razstavnega blaga se plača v Ljubljano cela pristojbina in se blago odpremi potem brezplačno na sedež razstavljalea. — Iste ugodnosti so dovoljene za vse pa-robrode Rečne Plovbe, Beograd. dobra usna domski DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 23. aprila t. 1. ponudbe za dobavo ploščatega in kotnega železa. Direkcija državnega rudnika v Zabukovici pri Celju sprejema do 28. t. 111. ponudbe za dobavo 120 m3 jamskega lesa. Uprava fabrike šečera državno-ga dobra »Belje« Branjin Vrh — (Beli Manastir) sprejema do konca meseca aprila t. 1. ponudbe glede dobave 15 mostnih tehtnic. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Pri direkciji državnih železnic v Subotici dne 29. aprila t. 1. za dobavo vodogrevnih in dimnih lokomotivnih cevi; dne 28. aprila t. 1. za dobavo portland cementa; 30. aprila t. 1. pa glede oddaje zavarovanja železniške imovine proti požaru. — Dne 2. maja t. 1. pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 6500 kg petroleja; pri Komandi IV. arin ijske oblasti v Zagrebu glede dobave 1.250.000 kg krušne moke; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 4275 komadov ognjenih cevi; pri ministrstvu vojske in mornarice, odele-nje za mornarico v Zemunu, dne 2. maja t. 1. glede dobave 10.000 komadov jermenov za hlače in -1000 komadov pasov; dne 3. maja t. 1. glede dobave 800 ton domačih briketov; dne 4. maja t. 1. glede dobave 30 ton bencina za motorje in 5 ton bombaža za čiščenje; dne 5. maja t. 1. glede dobave petroleja, strojnega in plinskega olja, konzistentne masti, bombaža za čiščenje, bencina, motornega olja, žveplene kisline itd. Prodaje. Dne 20. aprila t. 1. se bo vršila pri Intendantskem slagalištu Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofer-talna licitacija glede prodaje 430 kg odpadkov od moke in testa. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. TRŽNA POROČILA. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 22 konjev, 6 bikov, 118 volov, 336 krav in 18 telet. Skupaj 500 komadov. Povprečne cene za različne vrste na sejmu 12. marca 1927 šo bile sledeče: Debeli voli 1 kg žive teže od Din 8 do 8.25, poldebeli voli 7.50 do 8, biki za klanje 6.25 do 6.75, klavne krave debele 6.25 do 7, plemenske krave 4 do 5.25, krave za klobasarje 6.50 do 3.50, molzne krave 4 do 6, breje krave 4 do 6, mlada živina 6.25 do 9.50. Prodalo se je 250 kotfladov, od teh za izvoz v Italijo 16 kariiad0V,;V -Avstrijo 14 komadov. Mesne električnim obratom. ( Ceniki na razpolago! mestna hranilnica ljubljanska Ustanovljena leta 1889. Telefon št. 2016. Sfanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev (ORADSKA ŠTEDIONICA) LJUBLJANA, Prešernova ulica* Soreiema vloga'na hranilne knjižice i™bor t..di na tek, račun in sicer. proti najugodnejšemu obrestovanim H anihrca plačuje zlasti za vloge uroti dogovorjeni odpovedi a tekočem računu najvišje mogoče obresti. Poštni ček 10.533. Ustanovljena leta 1889. Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron 1 « u »I . u t 1 X oj« večie trot Irierkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranllnlčnega premoženja še mesto Ljubljana Tzz w ln °M|“ °bei°,tl dc“r- lOŽenJem ter aaveno močjo, vprav ram i«=y« . . ,______ Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ke. je denar tu P P orna Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR> kot 'izdajatelja in tiskarja: 'A.SEVER, Ljubljana.