StanovsRa organiszacifa JJJJJ Iz druStev Vablla = JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI odpoveduje dogovorno s predsednikom JUU tov. Ivanom Dimnikom zborovanje sklicano za 20. t. m. v Litiji. Po doslej došlih sporočilih bodo na nekaterih šolah 20. t. m. proslavljali sv. Alojzija in učiteljstvo ne more z doma. — Predsednik. = JUU SRESKO DRUŠTVO KAMNIK bo zborovalo v soboto 20. junija in ne 2. junija kot je bilo pomotoma javljeno v p-*ejšnji številki »Učiteljskega tovariša«. Dnevni red je bil že objavljen. Poroflla UČITELJSKI TABOR V ROGAŠKI SLATINI. JUU sreska društva Celje, Gornji grad, Konjice, Kozje, Laško, Slovenska Bistrica, Šoštanj in Šmarje pri Jelšah so zborovala skupno dne 6. junija 1936. ob 10. uri v reprezentančni dvorani zdraviliškega doma v Rogaški Slatini. Uvodoma je pozdravil navzoče predsednik šmarskega sreskega učiteljskega društva tov. Verk Miloš, še posebej predstavnika oblasti sreskega načelnika g. dr. Maraža, sreskega šol. nadzornika tov. Finka, ravnatelja zdravilišča Rog. Slatina g. Gračnarja, župana g. Šentjurca, tovariše Gnusa, Černeja, predsednika JUU Dimnika ter predavatelja gosp. prof. Šiliha. Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. se je odposlala naslednja pozdravna brzojavka: Učiteljstvo Savinjske, Dravinjske in Sotelske doline zbrano na skupščini v Rogaški Slatini dne 6. junija 1936. prosi, da sprejme Vaše Veličanstvo izraze naše neomejene vdanosti in zvestobe. Naj živi Vaše Veličanstvo! Naj živi Visoki Kraljevski Dom! Pozdravno brzojavko so sprejeli navzoči z viharnim navdušenjem z »Živio!« klici našemu kralju. S toplimi besedami sta pozdravila zborovalce ravnatelj zdravilišča ter župan občine Rog. Slatina, nakar je burno pozdravljen povzel besedo tov. Dimnik. V dveurnem govoru je predočil navzočim stanovske in prosvetne prilike v organizaciji in izven nje ter poudaril 5 elementov, potrebnih za močno in solidno stavbo našega udruženja: 1. Sloga med učiteljstvom in nadstrankarstvom organizacije — vse za dobrobit šole in prosvete — po načelih deklaracij 1926. in 1935. 2. Ideja našega stanovskega edinstva in demokracije ter delo v sporazumu z vsemi stanovi, ki sestavljajo narod. 3. Globoka nacionalna in državna zavest, svoboda v šolskem ter izvenšolskem delu in tudi vzgoja otrok bodi takšna, da bomo vzgojili otroka svobodnega državljana. Organizacija ima poleg materialnih idejne cilje, ki jih skušajmo doseči z idejnimi teča.ji po sekcijah in s stanovskim tiskom. Jugoslovanski učitelj postani nosilec vseh pozitivnih sil v narodu! Za to mu je potrebna svoboda vesti in mišljenja. Močna in zdrava moralna in intelektualna kvalifikacija bodi temeli našega dela! Vso pažnjo moramo posvetiti pravilni personalno - prosvetni politiki, ureditvi plač ter vprašanju avtomatičnih napredovanj. Globoko pa obsojamp osebne intervencije za osebne zadeve! 4. Administrativno poslovanje: tehnična izpopolnitev organizacije; ustvariti močnejši kontakt med društvenimi upravami (tajništvi) ter učitcljstvom v raznih okrožjih. Pozornost posvetiti finančni in gospodarski politiki udruženja. Črpanje finančnih sredstev: usposobiti naše gospodarske in socialne ustanove k dobremu poslovanju ter jih postaviti na zdrave zadružne osnove. Za dobro blagajniško poslovanje organizacije pa je važno redno mesečno plačevanje članarine društev centraii. 5. Princip delitve dela v društvih. Končno se dotakne še drugih problemov, ki zadevajo socialno-prosvetno ter kulturno življenje šole. Vso resno skrb je treba posvetiti prehrani šolske dece ter nabavi učnih potrebščin. V vsakem srezu naj se ustanovi »vzorna šola«. Izvenšolsko delo narodnih učiteljev temelji na povzdigi vaške kulture. Za to je potrebno urediti odnos med ljudstvom, učiteljstvom in oblastjo. Omenja dalje problem razpisov, premestitev ter nameščanj in vprašanja reforme višje pedagoške šole, šolskega nadzorništva ter reform šolskih knjig. Letos se bo vršil internacionalni učiteljski kongres, in sicer v Beogradu, ki je za nas velikega pomena. Zadevno je dalo ministrstvo prosvete že svoje odobrenje. Stavilo pa je ministrstvo notranjih zadev neke pripombe, ki pa mislim, da so že Dremostene tako, da se bo kongres vršil kakor je to potreba. — Končal je tov. Dimnik svoj referat s čitanjem komunikeja glavnega odbora JUU. Referat je sprejelo učiteljstvo s toplim odobravanjem. Tov. Pogačnik prečita nato naslednjo resolucijo: JUU — sreska učiteljska društva Celje, Gornji grad, Konjice, Kozje, Laško, Slovenska Bistrica. Šmarje in Šoštanj, zborujoča dne 6. junija 1936. v Rogaški Slatini, izrekajo enodušno zaupnico predsedniku JUU tov. Ivanu Dimniku ter glavnemu in izvršnemu odboru JUU in se s soglasnim odobravanjem priključujejo komunikeju glavnetsa odbora JUU izza seje od 31. maja in 2. junija 1936. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Tovariš Dimnik se zahvali za priključitev k njegovemu in delu glavnega odbora, nakar mu predsednik tov. Verk izrazi zaupanje ter zahvalo za izčrpno poročilo. Nato prečita došlo pozdravno brzojavko učiteljskega društva Pregrada, ki je ta dan zborovalo na Humu ob Sutli. Brzojavka se glasi: »Učiteljsko društvo sreza Pregrada slovenske drugove s našim neustrašivim borcem Dimnikom pozdravlja in želi uspješan rad. — Vukadinovič.« Po petminutnem odmoru je predaval g. prof. Gustav Šilih o mladinoslovju v luči reforme šolstva v pravcu njega poenotenja. Rezultat dela naše šole naj bi bile v lastnem narodu zakoreninjene, v duhu vodilnih idej jugoslov. narodne države zoblikovane, socialno čuteče in za produktivna dejanja sposobne osebnosti. Te zahteve vodijo nujno k poenotenju našega šolstva, enotni šoli: enotna povezanost šolstva od otroškega vrtca do visoke iole na osnovi ustrezajoče postopne diferenciacije. Oriše organizatorično poenotenje šolstva ter navede nekatere primcre, kakor se izvaja enotna šola n. pr. v Nemčiji, Avstriji ter Češkoslovaški ter končno, kako bi se mogla urediti pri nas. (Šestletna osnovna šola, štiriletna nižja srednja odnosno triktna nadaljevalna, triletna diferencirana višja srednja šola odnosno vzporedno obvezna triletna poklicna šola in visoke šole raznih vrst). Pedagoško poenotenje našega šolstva je odvisno od učenca, učne snovi in učitelja ter njih mcdsebojnega odnosa. Iz tega potekajo načela za šolsko delo. Glavni pogoj za to poenotenje je ustrezajoča reforma izobrazbe vsega učiteljstva, za enkrat še ločeno za narodne. meščanske in srednje šole. — Enotna šola je klic naše dobe! Iz potreb našega naroda in države, naše dobe in bodočnosti je vzrastla, zato je naša naloga! Referatu g. prof. Šiliha se tov. predsednik najlepše zahvali, nakar ob pol 14. uri zaključi nad vse uspelo zborovanje. Popoldne se je vršil koncert UFZ, ki je za svojo 10-letnico pel učiteljstvu. Na vdanostno brzojavko je prejel tovariš \'erk naslednjo zahvalo: Beograd, 9. juna 1936 god. Poštovani gospodine! Po nalogu Njegovog Kraljevskog Visočanstva Kneza Namesnika čast mi je izjaviti zahvalnost na rodoljubivim željama i izrazima odanosti, podnesenim Njegovom Veličanstvu Kralju i Kravljevskom Domu sa godišnje skupštine učiteljstva iz Savinjske, Dravinjske i Sotelske doline u Rogaškoi Slatini. Minist Čolak Gospodinu Milošu Verku, pretsedniku Učiteljskog udruženja Rogaška Slatina. Predsednik:Zapisnikarja: Verk Miloš.Rataj Oskar. Podjavoršek Albin. ogaškoi Slatini. listar Dvora: ik Antič, s. r.