Ameriška Domovi ima
■ 5-. Ji .r


NO. 208
186? /£e p 3^
rooklv^niC '
is yjj> Ar 1 st mmcm m spirit
y-1 i237	©nyr
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 28, 1968
SLOV€NlAN
MORKINO mm9AP&
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Delavski sveti v ČSR ukinjeni na pritisk SI
Moskvo ni motila toliko ustanova samih delavskih svetov kot z njimi združena decentralizacija gospodarstva.
CLEVELAND, O. — Češko-Novaška vlada je na ruski pri-tisk preklicala odlok o poskusnih delavskih svetih. Komentar-3i o tem koraku češke vlade so Pomanjkljivi in deloma tudi napačni.
Jugoslovanski vzorec delavskih svetov ni za železno zaveso tako Privlačen kot navadno mislimo. Jugoslovanski delavski sveti še ^°lgo niso to, kar dela iz njih Jitova propaganda. Sveti res obsojajo, toda v podjetjih prevladujejo razni aparatčiki in biro-kratje, delavski sveti pa praviloma le potrjujejo, kar so drugi v°dilni organi v podjetjih že Preje sklenili. To pa dobro vedo Vse satelitske vlade in pravilno sklepajo, da jugoslovanski delavci še niso dozoreli, da prežamejo vodstvo podjetij.
Na drugi strani je pa ideja ®dno privlačna za delavce pod komunistično diktaturo. Zato so v Nragi morali napraviti uslugo delavskemu razredu in dovoliti, no nekatera podjetja poskušajo Uveljaviti načelo delavske samouprave. S tem dovoljenjem je Bubčkov režim pač hotel pridobi simpatije češkoslovaškega delavstva. V Moskvi so torej do-r° vedeli, da delavski sveti ni-c° ravno prirastli k srcu češko-sl°vaškim reformatorjem. Če so Uu vkljub temu zahtevali, naj h>R konča • ta poskus, so imeli rUg temeljitejši razlog.
Nubčkov režim je hotel indu-shij0 “razdržaviti”, to' je dati d°djetjem več neodvisnosti od jžavne uprave. Hotel je zmanj-,au vpliv raznih ministerstev in vrhovih organov na razvoj če-''' e industrije. To pa Rusom ne v račun. Bojijo se namreč, a decentralizirana industrija ho hotela biti tako uslužna vukovskim zahtevam kot pa ^eUci neo-stalinisti, ki bodo pre-eu vodilna mesta v praških
^spodarskih ministrstvih. Mo-
se torej boji decentralizaci-e ^eskoslovaške industrije in j° zvezanega svobodnega trga. ^ato Se češkoslovaška industrija j, 00	odpovedati le po-
t^su 2 delavskimi sveti, ampak jj. 1 vsaki poslovni in proizvod-ra uvton^ijp y tern grmu tiči i 2-°g za preklic poskusa z de-skimi sveti.
Novi grobovi
Ernest Levar
V	Woman’s bolnišnici je umrl 67 let stari Ernest Levar s 18116 Rosecliffe Ave., roj. v Brazili, od koder je prišel v ZDA pred 64 leti, vdovec po 1. 1967 umrli ženi Jennie, roj. Owen, oče Dorothy Anzlovar in Roberta, stari oče Nancy in Raymonda, brat Elsie Wasson, Josephine Finch, pok. Louise Roberts in po. Mary Dynes. Pokojnik je bil član Društva Kras št. 8 ADZ, Društva Najsv. Imena pri Sv. Jeromu in 50 let Millwright Local 1871. Pogreb je iz Zeletovega pogreb, zavoda na E. 152 St. danes zjutraj ob 8.15, v cerkev sv. Jeroma ob devetih, nato na Kalvarijo.
Carol DiSalvo
V	Gowandi v New Yorku je umrla 50 let stara Carol DiSalvo, mati Franka in Carla, hči pok. Josepha in Rose, roj. Ostanic, Tekavčič, lastnice Tech Tavern na E. 185 St., sestra Josepha Jr. Pokojna je bila rojena v Clevelandu. Na mrtvaškem odru bo danes od 2 do 5 pop. in od 7. do 9. zv. Pogreb bo jutri, v torek, ob 1.30 popoldne iz Zeletovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Lakeview pokopališče.
Mathew Ivons
Po 3 tednih bolezni je umrl v Euclid General bolnišnici 70 let stari Mathew Ivons s 13412 Kelso Ave., rojen v Sodražici v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1904, mož Anne, roj. Lau-rich, oče Alberta in Dorothy, stari oče Alana in Linde, brat Leona, Rose Novsak in Louise Snyder. Pokojnik je bil član W. of W. No. 159. Pogreb bo iz Zeletovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.15, v cerkev sv. Jeroma ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
William F. Akers
Na svojem domu na Battles Road v Gates Mills je umrl včeraj 68 let stari William F. Akers, mož Jane, roj. Kracna, zet Johanne Kracna. Pogreb bo iz Zeletovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 1.30 popoldne na Lakeview pokopališče.
Clark N. Clifford:
ZDA še vedno spredaj
Obrambni tajnik ZDA je odločno zavrnil trditve republikanskega kan didata R.M. Nilvona o “nevarnem zaostajanju” ZDA v oboroževanju.
WASHINGTON, D.C. — Republikanski predsedniški kandidat Richard M. Nixon je sredi preteklega tedna v volivno borbo vrgel vprašanje narodne o-brambe in narodne varnosti. Trdil je, da so Združene države dovolile pod sedanjo administracijo Sovjetski zvezi, da jih je skoraj dohitela v atomski oborožitvi. Ameriška prednost naj bi bila “nevarno zmanjšana”.
Obrambni tajnik Clark M. Clifford je izjavil, da se sicer ne mara spuščati v volivno borbo, vendar je zavrnil Nixonove trditve z navedbo številk. Pri-znal je, da so Rusi povečali šte vilo medcelinskih raket v zadnjem letu od 720 na 900, pa poudaril, da je Amerika s 1,054 še vedno spredaj. Rusi so tudi več kot podvojili število raket na velike daljave v svojih podmornicah, toda teh raket je vseh skupaj le okoli 80 proti 656 Polaris raketam v ameriških atomskih podmornicah. Rusi imajo od 150 do 155 strateških bombnikov, A-merika jih ima 646.
Združene države imajo trenutno preko 4,200 vodikovih bomb, Sovjetska zveza pa okoli 1,200. Razmerje je torej še vedno 4:1, je dejal Clifford in izjavil, da je njegov namen to razmerje ohraniti tudi v bodoče.
Iz slov. naselbin UDBA JE UMORILA TRI
HRVATE V MUENCKENU?
Nov grob v Lorainu
LORAIN, O. — Pretekli torek je umrla v bolnišnici sv. Jožefa 76 let stara Frances Mahnič s 1800 E. 29 St., roj. v vasi Sila v občini Vrabče v Jugoslaviji, od koder je prišla 1. 1913 v ZDA, vdova po 1. 1959 umrlem možu Franku, mati Mrs. Angella Bennett in Mrs. Joseph (Ann) Costello, 8-krat stara mati, pramati. Pogreb je bil v četrtek dopoldne ob devetih iz Emil Dovala pogreb. zavoda v cerkev sv. Cirila ob 9.30, kjer je župnik rev. A. Rupar opravil sv. mašo, nato na pokopališče Kalvarijo. Pokojna je bila članica ADZ št. 21 in SNPJ št. 17.
^kvedovaini Mel
V^,'v^ar3an Vahčič, sin Antona 1Cr ciča> trgovca v Vidmu pri So e*, išče svojo clevelandsko Hot n*C0 Aifri110 Vahčič, hčerko je '.°inega Jakoba Vahčiča, ki slo^ drogerijo v st. clairski naseibini. Če bi kdo vedel sPor^n naslov’ le Prošen, da ga iSgn C1' '^'rS‘ Štefaniji Rozman, Ok.- k’arkwood Rd., Cleveland, hl° 44107.
<	uuiacno in vetrovno
Stiegan°sti0 dežja in naletavanja 35,	' Naj višja temperatura do
Debelina kablov
NEW YORK, N.Y. — Prene-kateri od kablov, ki vežejo celine po dnu oceanov, niso debeli niti en palec.
Precej obsežen gozd
ALBURQUERQUE, N. M. — Od celotne površine države New Hexico je kakih 20 milijonov a-vrov porastle z gozdom.
Tekom razgovora s časnikarji je obrambni tajnik branil tudi letalo F-lll, češ, da ima sorazmerno manj težav in nesreč, kot so jih imela druga letala tekom svojega uvajanja v oborožene sile. Dejal je, da bo F-lll postalo “odlično letalo”. ZDA bodo gradile tudi novo “tiho atomsko podmornico”, za katero se zavzema adm. H. G. Rickover, četudi bo stala od 150 do 200 milijonov dolarjev, kar se je zdelo nekaterim civilistom v Pentagonu le preveč.
Obrambni tajnik C. M. Clifford je zagotavljal časnikarje in deželo, da so ZDA daleko najmočnejša vojaška sila sveta in da bodo to tudi ostale v bodoče.
ikžni rak je najšešši
CLEVELAND, O. — American Cancer Society je v svojem letnem poročilu, ki je bilo objavljeno preteklo soboto, izrazila upanje, da bo mogoče večino slučajev kožnega raka, ki je na splošno daleko najčešči v naši deželi, pozdraviti.
Najmanj možnosti rešitve je pri raku. na pljučih in želodcu. Povprečno je pri teh dveh vrstah raka možno računati na uspeh le pri vsakem desetem bolniku. Tako računajo, da bo od 65,000 novih slučajev raka na pljučih v letu 1969 smrtnih 59,-000, od 18,000 slučajev raka na želodcu pa bo smrtnih 16,000.
Na splošno računajo, da bo v teku prihodnjega K.a .• vsej deželi med pred 200 milijoni ljudi odkritih 615,000 novih slučajev obolenja na raku. S tem bo celotno število teh bolnikov doseglo 940,000. Predvidoma jih bo od tega števila tekom leta 1969 umrlo 325,000.
May Co. organizira veliko božično parado
CLEVELAND, O. — Tudi Cleveland bo imel letos veliko božično parado, kot je v drugih velikih mestih že davno prišlo v navado. Organizirala jo bo znana veletrgovina May Co. Parada bo 30. novembra zvečer in bo dolga celo miljo. Začela se bo na 22. cesti na vzhodni strani, šla po Euclid Ave. in končala sredi mesta. Poseben pripravljalni odbor je že začel priprave. Parado si bo uradno ogledal tudi župan Stokes, ki bo “Miklavžu” izročil simbolične mestne ključe.
V soboto so našli v uradu Zveze združenih Hrva tov v glavnem mestu Bavarske Muenchenu mrtve predsednika te hrvaške nacionalne or ganizacije, urednika njenega lista in enega so delavca pri listu., Oblasti sedijo, da je umor iz vršila jugoslovanska tajna policija UDBA.
MUENCHEN, Bav. — V zadnjih letih so oblasti po novno dognale, da se vrši med hrvaškimi nacionalističnimi organizacijami in jugoslovanskimi oblastmi v Zahodni Nemčiji tihi boj, ki pa je ponovrto butnil na dan v surovih napadih in umorih. Žrtve so bile na obeh straneh, padli so hrvaški nacionalisti, padli predstavniki Titove Jugoslavije Vse kaže, da je prišlo do novega takega nasilja preteklo so boto v glavnem mestu Bavarske, kjer je sedež raznih hrvaških nacionalističnih organizacij. V pisarni Zveze združenih Hrvatov so našli mrtvega predsednika te organizacije Mileta Rukavino, urednika lista “Hrvatska Sloboda” Kre-simirja Tolja in uslužbenca v upravi lista Vita Marsiča.
Mestna policija, ki je bila]5"^	:	'—:-------
poklicana na mesto zločina, je dognala, da so bili vsi trije ustreljeni. Kako je do umora vseh treh prišlo, ali so bili ti iznena-deni ali se je vršila borba med njimi in napadalci, policija še ni objavila. Preiskava se nadaljuje.
Sodijo, da je umor izvedla jugoslovanska tajna politična policija UDBA, ki ima s hrvaškimi nacionalisti stare spore in račune.
V	Zahodni Nemčiji živi na tisoče Hrvatov, ki so znani in javni nasprotniki Jugoslavije, med njimi je še vedno precej nekdanjih ustašev, ki so bili tekom druge svetovne vojne pod vodstvom pok. dr. Ante Paveliča nosilci oblasti in varuhi “neodvisne države Hrvatske”, ustanovljene po milosti Hitlerja in Mu-solinija 10. aprila 1941 po zlomu Jugoslavije. Protkomunistična in protijugoslovanska propaganda je zastopnikom Jugoslavije v Zahodni Nemčiji trn v peti. Zavedajo se njene nevarnosti, ker sega odločno med kakih četrt milijona Jugoslovanov, ki so v Nemčiji na delu, nekateri začasno, drugi za stalno.
Nacionalistične hrvatske organizacije so si postavile posebno nalogo pridobiti za sebe in za svoje načrte Hrvate med temi stotisoči, ki so prišli iskat delo in zaslužek v Zahodno Nemčijo.
Uradni zastopniki komunistične Jugoslavije se trudijo na vse načine, da bi hrvaškim nacionalistom to preprečili. Boj in spopadi so torej neizogibni.
V	kolikor so sumnje oblasti,
da so umor omenjenih treh hrvaških nacionalistov izvedli jugoslovanski tajni agenti, izkažejo za resnične, je to strahoten političen zločin na tleh tuje države, ki bo postavil v slabo luč Jugoslavijo pred vsem svetom prav v trenutku, ko naj bolj potrebuje njegovo podporo in dobro voljo, saj v Belgradu z negotovostjo in strahom gledajo, kdaj uteg-nejo preko meje v Jugosla^ vij o udariti sovjetske in satelitske čete.
'Dogodki" nam vendarle obetajo prave dogodke
CLEVELAND, O. — O tem, da se glede Vietnama nekaj pripravlja za kulisami, so diplomatski krogi govorili že pred 14 dnevi, niso pa novici pripisovali posebnega pomena. Skušnja jih je naučila previdnosti. Kadarkoli so podobne govorice krožile v polpreteklosti, se je zmeraj pokazalo, da so bile le na pol resnične, pa so vendarle dale vietnamski diplomaciji povod, da je gladko vse zanikala in temu primerno tudi podrla vsa pričakovanja, ki so temeljila na zakulisnih razgovorih.
Pretekli teden so sluhi o zakulisnih razgovorih dobivali počasi konkretno obliko, potrjeno po dejstvih. Najprvo je južnovietnamska OF slovesno otvorila svojo informacijsko pisarno v Parizu in priredila ob tej priliki velik sprejem, ki so se ga udeležili tudi vodi-
telji severnovietnamske delegacije pri pogajanjih za premirje. Bili so izredno zgovorni in niso samo zanikavali. Vodja delegacije Thuy je na primer rekel, da ima Johnson “številne ugodne prilike” za končanje bombardiranja Severnega Vietnama. To se pravi, za kulisami so se o njih razgovarjali, pa se še niso sporazumeli.
Johnsonov delegat Harri-man je po zadnji tedenski seji preteklo sredo jasno namignil, da se razgovori za kulisami res vršijo. Kakor hitro je za to zvedel Johnson, je ne-utegoma sklical tiskovno konferenco in izjavil, da misli, da tajni razgovori za premirje vendarle napredujejo. Njegova okolica je pa povedala, do je predsednik pretekli teden porabil skoraj ves svoj čas za politiko o premirju v Vietnamu. To čisto odgovarja Johsonovi navadi, da vzame vsako stvar sam v roke in od-
loča tudi v podrobnostih. To mu je v našem slučaju tem lažje, ker je na svoji tiskovni konferenci rekel, da “stiki z vlado v Hanoiu niso več noben problem”. Pripomnil je tudi, da ni prišlo še do nobenega “prodora” in da ne more govoriti o dejstvih, dokler jih še ni. To se pravi, jih pričakuje.
Vse to dovoljuje vsaj skromno upanje, da bomo kmalu izvedeli, kaj je z bombardiranjem Severnega Vietnama. Če so poročila iz Saigona točna, mislijo tudi tam, da bo o bombardiranju kmalu padla odločitev, kar bi odprlo pot do pravih pogajanj. Saigonska vlada se nanje pripravlja na svoj način. Bo dala svobodo 410 vojnih ujetnikom iz Severnega Vietnama, na drugi strani bo pa tudi Hanoi dal svobodo 11 vojnim ujetnikom iz Južnega Vietnama. To se bo zgodilo predvidoma 1. novembra, ki velja v Južnem
Vietnamu za narodni praznik.
Režijo za zakulisna pogajanja vodi seveda Johnson osebno. Gotovo bi jo rad postavil v službo volivni propagandi. Kar bo dobrega, bo lahko povedal 3. novembra zvečer na televiziji. Skušal bo pa to izrabiti že preje.
Ta teden nam torej utegne prinesti nekaj zanimivih novic, ki bodo vse usmerjene v korist Humphreyjevi kandidaturi. To je razumljivo. Zdi se nam pa, da bi veliko več zaleglo, ako bi bilo povedano pred par tedni. Naši volivci so postali zelo nezaupljivi, tudi napram novicam iz Bele hiše. Hočejo imeti vsaj nekaj časa, da jih premislijo in da vidijo, ali tudi držijo.
Če bomo res dočakali dogodke, potem bo to tudi znamenje, da je Ho Či Minh sprevidel, da je bolje opraviti čim več pogajanj z Johnsonom, kot pa čakati na Nixona, ako bo izvoljen.
Miro Cerar dobil zlato medaljo na konju
MEXICO CITY, Meh. — Slovenec Miroslav Cerar, mednarodni znan tekmovalec, ki si je ponovno osvojil prvenstva na mednarodnih tekmah v orodni telovadbi, je včeraj zmagal v nastopu na konju in dosegel zlato medaljo z 19,325 točkami pred Fincem O. Laihom, ki je dosegel 19,225 točk.	.Aitai
Zadnje vesti
LONDON, Vel. Brit. — Včeraj so tu nasprotniki vojne v Vietnamu vprizorili obsežne demonstracije, ki pa jih je poli ciji uspelo obdržati v mejah. SAIGON, J. Viet. — Kakih 2000 ameriških marinov je udarilo še sredi preteklega tedna na področje Južno od Da Nanga, kjer naj bi se zadrževali trije severnovietnamski polki in se pripravljali za napad na mesto. Marini so doslej naleteli na sorazmerno slab odpor. Pokončali so doslej 42 rdečih, nekaj pa jih ujeli.
MOSKVA, ZSSR. — V soboto je poletelo v vesolje vozilo So-juz 3 s kozmonavtom G. T. Beregovojem. Ta se je še v soboto in včeraj ponovno približal vesoljski ladji Sojuz 2, ki je bila poslana v vesolje pretekli petek brez posadke. Napovedujejo, da se utegne Sojuzu 2 in Sojuzu 3 pridružiti še nova vesoljska ladja s kozmonavti. Rusi hočejo preskusiti možnosti združitve in povezave vesoljskih vozil tekom njihovega kroženja okoli Zemlje, kar so Amerikanci storili z vesoljskimi ladjami vrste Gemini.
TEL AVIV, Izr. — Včeraj je pri šlo do streljanja preko Jor dana med Izraelci in Jorda nijci. Izraelske vojaške oblasti pričakujejo spopadov skoraj tudi na meji s Sirijo. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Poveljnik opazovalcev premirja med Izraelci in Egipčani ob Sueškem prekupu je sporočil včeraj sem glavnemu tajniku ZN U Tantu, da so 9-uri spopad med Izraelci in
Iz Clevelanda in okolice

Okrevala je—
Nekdanja društvena delavka in Clevelandčanka Mrs. Mary Strukel, ki že več let živi v Sherman Oaks v Kaliforniji, se lepo zahvaljuje vsem dobrim ljudem iz Clevelanda in okolice za Iju-oeznive kartice in darila, ki jih je prejela, ko je bila dalj časa bolna v bolnišnici. Hvaležno se vsem spominja.
Lepo praznovanje—
V	soboto zvečer so rojaki in rojakinje napolnili dvorano Baragovega doma, kamor so bili vabljeni na 50-letnico praznovanja slovenskega narodnega osvo-oojenja izpod nemškega in madžarskega jarma. Lep spored je vodil J. Ovsenik. Na sporedu so oile deklamacije, recitacije, pe-je, nastop harmonikarjev v spremstvu kitare in govor.
Uprava AD išče raznašalca—
Uprava AD išče raznašalca za ist za Macauley Ave., Ridpath, Lucknow, Corsica in Trafalgar. Kličite 431-0628.
Slovenci za Nixona—
V	okviru clevelandskih narodnostnih skupin je bil ustanovljen odbor za izvolitev Richarda M. Nixona za predsednika ZDA. V odboru so P. Borštnik, B. Lobe, J. J. Nemanich, B. Pfeifer, M. Resman, M. Telich in V. Zadnikar.
Šolo so zažgali—
Sinoči je nenadno začela go's reti osnovna šola na 8915 Hough Ave. Dosedanja preiskava kaže, da je bil ogenj podtaknjen. Upraviteljica šole je dejala, če je oilo to res, da tega ni storil nihče iz okolice šole, ker ti so izredni skrbi za šolanje svojih otrok in zaradi šolske zgradbe same niso imeli nobenih posebnih pritožb. Obnove šolskih prostorov za pouk bo stala okoli pol milijona dolarjev.
Bolton in Vanik vštric—
Mrs. F. Bolton, kongresnica v 22. volivnem okraju Ohia, v katerega spadajo slovenska 32. varda, Euclid in druga naselja na vzhodni strani mesta z močno slovensko manjšino, ima p r i ponovni kandidaturi hudega tekmeca v kong. C. Vaniku. Ta
doslej zastopal na Kapitolu 21. volivni okraj, pa tega zaradi velike črne večine zapustil in se spustil v boj z znano republikanko. Povpraševanje volivcev, ga je izvedel Plain Dealer, kaže, da sta oba kandidata vštric, vsak imata po 46.7% povpra-šanih na svoji strani, ostanek pa ni odločen na nobeno stran.
Mesto mostov
PARIZ, Fr. — V glavnem mestu Francije vodi preko reke Seine 33 mostov različne velikosti.
Egipčani preteklo soboto za* čeli Egipčani.
MEXICO CITY, Meh. — Včeraj so bile XIX. olimpijske igre končane. V zadnjem nastopu, v konjskih dirkah je zmagala Kanada pred Francijo, Zahodno Nemčijo in ZDA. Športniki ZDA so se na teh olimpijskih igrah sijajno izkazali, prav posebno v lahki atletiki in v plavanju. Skupno so dobili 107 medalij, od tega 45 zlatih. Ruski športniki so nabrali skupno 91 medalij, od tega le 29 zlatih. Na predzadnji olimpiadi v Tokiu leta 1964 so dobili ruski športniki skupaj 96 medalij, ameriški pa 90, od teh so imeli Rusi 30 zlatih Amerikanci pa 36.
'mowim
6117 St. Ciaix A ve. — HKnclerson l-OSSfi — Cleveland, Ohio «103
National and International Circulation
PliDilshcvl daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
,	NAROČNINA:
Efl Združene drž&ve:
I $16.00 na leto; $8,00 za pol leta; $5.00 z* 3 m**«** Ba Kanado in deželu izven Združenih držav: k $13.00 na leto; $9.00 za pel leta; $5.50 z* 3 mesec« Petkova izdaja $5.09 na leto
,	SUBSCRIPTION BATES:
United States:
!	$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month*
Canada and Foreign Countries:
i $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 208 Monday, Oct. 28, 1968
Nova stvarnost na Češkoslovaškem
Danes je 28. oktober. Čehi in Slovaki so mislili, da bo ta dan posvečen slovesno spominu na leto 1918, ko so se odtrgali od Avstro-ogrske monarhije. Pa je prišlo vse drugače. Ruski okupatorji so namreč prepovedali slovesno praznovanje te petdesetletnice in s tem dali Čehom, Slova-kom in vsemu svetu dokaz, kako oni gledajo na današnjo stvarnost na Češkoslovaškem.
To je stvarnost, ki je podobna političnemu pokopališču. Vsaka svoboda ima na njem svoj grob, izkopan in obenem zasut s pogodbo, ki jo je morala sedanja češkoslovaška vlada podpisati z Moskvo nekaj dni pred 28. oktobrom. Ni še bilo uradno objavljeno besedilo pogodbe, gotovo ne bo nikoli objavljeno besedilo tajnih dodatkov, ki pa obstojajo, toliko je Dubčkov režim vendarle upal priznati. Že to, kar je do sedaj znano, potrjuje sklep, da je ČSR odšla v zgodovino in pustila za seboj nekaj, kar bi lahko imenovali 16. sovjetsko republiko, komunističen protektorat ali kaj sličnega. V dokaz opozarjamo le na par političnih po glavij v tej pogodbi.
Češkoslovaška partija je izgubila pravico, da se sama organizira in reorganizira brez vpliva od zunaj. Brežnjev je povedal Dubčku, da je 1,400,000 komunistov za državo s !4 milijonov prebivalcev preveč. Treba bo torej sekati; odpadle pa ne bodo suhe veje, zleteli bodo na ulico vsi liberalni komunisti, postali bodo to, kar so bili pod režimom tovariša Novotnega. Moskva bo nabrala po svojih zaupnikih nove člane, ki se bodo odlikovali po zvestobi do Kremlja, po poslušnosti in vdanosti, ki bodo torej disciplinirani v ruskem smislu te besede. Moskva bo pohitela s tem procesom. Hoče namreč na novem partijskem kongresu izbrati tako vodstvo, ki bo na poziv iz Kremlja lahko hitro izbralo Dubčkovega naslednika. Dokler bodo na vladi Dubček in njegovi sodelavci, v Moskvi ne bodo mirno spali. Zato hočejo čim preje dobiti češkoslovaškega Živkova, Ulbrichta, Kadarja ali kakor hočete.
Moskva je tudi postala gospodar v češkoslovaški armadi. Armada bo reducirana menda na 70,000 mož. Je že začela prazniti vojašnice, vanjo so se pa preselile ruske čete. Uradna utemeljitev je sila preprosta in otročja; češke divizije so se baje slabo obnašale pri vojaških manevrih o boroženih sil Varšavskega pakta. Zajec tiči v drugem grmu; Moskva se boji, da bi češkoslovaške čete utegnile potegniti z vsako narodno strujo, ki bi hotela kljubovati gospodarjem v Kremlju. Zato jo je treba skrčiti na minimum. Dodaten razlog: ako bo majhna, bo treba tudi manj ruskih čet, da bodo pazile nanjo.
Češka javna uprava bo prišla pod ruski nadzor. To se dogaja že sedaj. V upravo se vtika vse, kar nosi rusko uniformo ali pa ima rusko legitimacijo; ruski oficirji, diplomate, strokovnjaki, generali itd. Pri svojem vmešavanju se ne sklicujejo na vlado v Pragi; so si že ustvarili lastno “pristojnost”, ki se ne ozira na Prago.
Da bo ironija tem večja; Moskva je pristala na to, da umakne iz Češkoslovaške svojo tajno policijo in druge varnostne organe. Obenem ima pa pravico, da pošlje na Češkoslovaško kogarkoli hoče, pri čemur ga češkoslovaška obmejna javna uprava sme le legitimirati in nič več. Vsak ruski dokument je s tem dobil v praksi veljavo diplomatskega potnega lista.	,
Češkoslovaška je tudi pristala, do smejo iti ruske čete kamorkoli po svoji lastni uvidevnosti, da tam skrbijo za red in mir. Pri tem imajo pravico, da nastopajo v imenu češkoslovaških oblasti!
Tudi češkoslovaško gospodarstvo je prišlo pod udar. Bo reorganizirano po ruskem vzorcu, prevzeti bo moralo svoj stari poklic; oskrbovati komunističen svet z industrijskim blagom, pri čemur bodo dobave za Rusijo imele prednost. Dosedanje gospodarske reforme bodo demontirane, v kolikor ne koristijo ruskim interesom.
To je samo nekaj političnih pogledov na sedanjo češkoslovaško stvarnost. Da je napravila na javnost strašen vtis, si lahko mislimo. Zato že prihajajo prva poročila, da se ljudje vdajajo pobitosti, obupu, brezbrižnosti, da se zapirajo vase in se ne menijo, kaj se godi zunaj družinskega in prijateljskega kroga. To je pa ravno tisto, kar hoče Moskva doseči. Kakor hitro bo javnost postala brezbrižna, bo Moskva lahko brez težav “reformirala” partijo in poslala Dub-Čeka in njegovo tovarišijo v pokoj. Nihče se radi tega ne bo razburjal. Pozabljeni bodo vsi upi, navezani na znani akcijski program, ki bo od njega ostalo le okleščeno ve-
odnose med državo m Oerkvijo v cSR
Vse druge točke sedanjih sporazumov so postranskega Zasedba le Že VDllVala na pomena. Saj jih Moskva lahko vsak trenutek menja. Po-	' p
vrhu še lahko pošlje na Češkoslovaško, kogar hoče.
Kako dolgo bo to trajalo? Zaenkrat tako dolgo, dokler bo Dubček na vladi. Za njim bo prišel češkoslovaški Ul-bricht, ki bo brez pogodb delal to, kar bodo naročili v Moskvi. To se bo morda zgodilo preje, kot mislimo. Časi se spreminjajo in ljudje z njimi. Ta pregovor velja tudi za Čehe in Slovake. Želja po svobodi pa s tem ne bo ubita in tudi zamrla ne bo. Za dobrim vojakom Švejkom bo zopet prišel reformator Hus!	I. A.
BESEDA IZ NARODA
Jančar. Drugo
3DA j
Senkier je bil nekdaj poln življenja
CLEVELAND, O. — Kje so časi pred mnogo leti, ko je bilo toliko življenja in živahnosti kot pri čebelah, ko se pripravljajo na roj ali kot gob po dežju? Dejavnosti je bilo toliko, da so bratska in kulturna društva nastajala kar preko noči.
Na St. Clair Avenue je bilo polno življenja. Cleveland, slovenska metropola v Ameriki, kjer so imeli za posamezna naselja svoja imena. Žužemberk je segal od 30. do 55. vzhodne ceste, dalje na vzhod do 72. se je raztezala Ribnica. Od tam ni bi-
godbo, Bled organizirali leta 1915. Bila zelo priljubljena in je veliko igrala na piknikih. Od njenih nekdanjih članov so še živi John Stibil, Anton Jereb, Ahacij Prezelj, Joe Birk, Ernest Luzar, Anton Vesel, John Knific, Charles Bukovec, Fred Spelic in Viktor Videnšek, glavni poštar v Willoughby, O. Teh godb žal ni več, tudi to je stvar preteklosti.
Kmalu v začetku stoletja so si Slovenci zaželeli svoj lasten dom. Po dolgih letih prepirov, bojev, dela in znoja so odločni vodniki te akcije premagali odpor in nasprotnike ter dali Slovencem njihov naj večji narodni dom v Združenih državah, Slo-
lo več daleč do vasi Glenville, venski narodni dom na St. Clair
kjer so bile tedaj konjske dirke, kot so sedaj na dirkališču v Ran-dallu. Sedaj se Cleveland razteza vse do 200. cest. Onstran že-: lezniške progi okoli 55. ceste pa tja do jezera je bila Kurja vas.
Skoraj vsoko noč, posebno ob koncu tedna je ljudi zbudila zjutraj harmonika, ki jo je vlekel zapozneli godec, ko se je vračal domov z veselo preživete zabave. Še vedno se spominjam prvih godcev, kot Matta Hojerja in Louisa Spehka, ki sta Lila najbolj znana, potem Franca Žiberne, Matta Stembala, Eddia Simmsa, Franka Simmsa, nečake Matta Hojerja, ki so posneli nekaj gramofonskih plošč. Kako srečni časi, le kam so odšli? In mnogo drugega, kar je prinašalo veselje na St. Clair Avenue!
Da, svatbe so trajale vedno po tri dni, petje je bilo takšno, da ga je bilo veselje poslušati. Danes lahko prenekatera stara mama obuja spomine in preudarja, kako so se časi spremenili. Po-hane piške, ki jih je nekdaj pripravila stara mama, so stvar preteklosti. Že dolga leta so prešla, kar sem jih zadnjič videl na neki ohceti. Ni več slovenske kuhinje in ne slovenske postrežbe, zdaj je v navadi samo buffet, keksi vseh vrst in kolikor jih poželi srce ter sadni sokovi.
In pri krstih! Kako prijetno je bilo ob potici, krofih, flancatih, vinu in petju! Stara mama ni imela plina, elektrike in vode, ampak je šla cepit drva za kuhinjski štedilnik in morala z roko mešati vse, kar je bilo treba za peko, mesiti z rokami kruh in peči meso na ognju, ki ga je kurila z drvmi ali premogom.
Bili so tudi žalostni časi. Ko je kdo umrl, so ga dali na mrtvaški oder kar doma in domači in sosedje so čuvali in molili ob njem podnevi in ponoči. Prene-kateri samci so se jim pridružili pri tem bedenju. Če so imeli kaj domačega vina, so ga pri tem pili in prigrizovali klobase, per-šut in vse, kar je bilo pri hiši pripravljeno za zimo.
Mladina se je ukvarjala s športom. Znani sta bili moštvo baseballa Carry Avenue “Tigri” in Oxford St. klub. Frank Sober, ki je igral za lowicku, O., in se še nemara z veseljem spominja svojih junaških dni. Pokojni Frank Lunka, stric Johna Lunke iz Euclida in Lunkov iz Denverja, je bil metalec za zmagovite “Tigre”.
Imeli smo tudi dve godbi na pihala, Austrian Cornet Band je
Avenue.	,
Mnogo prijetnih spominov je na ta Dom. Če bi ti zidovi mogli govoriti, ki lahko obilo povedali iz skupne in osebne preteklosti slovenskih rojakov v sekler-skem naselju. Tu so se srečavali mladi fantje in dekleta, ustvarjali znanstva in se nato poročali. To so delali stari starši in starši sedaj živečih in to se delno še vedno dogaja.
Zgodba ne bi bila popolna, če ne bi omenil tistih predanih ljudi, ki so ostali na St. Clair Ave., kot so: Tony Zakrajšek, predsednik SND, Frank Bavec, tajnik SND, dalje Julia Pirc, Bertha Lobe, Frank Dolence, Eddie Kovačič, Edmund Turk, mestni odbornik, Tony Grdina, Tony Petkovšek Sr. in mnogo mnogo dru. gib. Tem in drugim moramo dati priznanje. Ti so ohranili naselbino v časti in ponosu ob pomoči in sodelovanju tisočev priseljenih Slovencev v letih po drugi svetovni vojni. Ta naselbina je bila nekdaj ponos in čast pok. Antona Grdine, najbolj poznanega in priljubljenega vodnika ameriških Slovencev. To področje so ohranjali in niso dopustili, da bi propadlo, kot so nekateri drugi predeli Clevelanda. Iskreno upam, da se bo pojavil nekdo, ki bo nadaljeval delo pokojnega Antona Grdine in drugih pionirjev, organizacij in u-stanov, ki so jih ti priklicali v življenje.
Prepričan sem, da se je podobno godilo slovenskim naseljencem v večini drugih naseljih po ameriških mestih, toda nemara nikjer v takem obsegu in v taki skupnosti kot prav v senklerski naselbini v Clevelandu. Slovenci so tu živeli in žive v dobri meri še vedno drug ob drugem v dobrem sosedstvu na prostoru kakih dveh kvadratnih milj.
Da, St. Clair Avenue, postajaš starejša, večina pionirjev je pomrla ali pa te zapustila, toda o-stani pogumna in obrani vero, oživela boš in boš ponos Clevelanda in čast Amerike, če se bo preganjanje v ujeti domovini tvojih sinov nadaljevalo. Upam, da so pregraje vseljevanja od-Tigre”, živi v Wil-| stranjene in morejo ljudje iz stiskanih dežela zopet priti sem in pomagati graditi boljšo Ameriko, kot so to delali gospodarski priseljenci v desetletjih pred prvo svetovno vojno.
Jacob Strekal
Yeč mesa pojedo kot mi
CLEVELAND, O. — Kakor poroča najnovejša ljubljanska “Družina”, je praško ministrstvo za notranje zadeve sporočilo generalnemu tajništvu “Gibanja za pokoncilsko obnovo” Velehradu, naj ne računa z
na
z odobritvijo te organizacije. Gibanje je bilo ustanovljeno 14. maja na Velehradu kot “skupna organizacija češkoslovaških škofov, duhovnikov in laikov”. Nadomestilo je nekdanje “duhovniško gibanje za mir”. Na ustanovnem občnem zboru sprejeta pravila so večkrat predelali in jih 18. junija poslali ministrstvu v odobritev. Ministrstvo je potrdilo prejem prošnje in za zadnji teden v avgustu so bili predvideni tozadevni razgovori. Preprečili so jih znani dogodki na Češkoslovaškem. Sedaj je postala tudi odobritev gibanja žrtev novih razmer. Tajnik gibanja p. Vladimir Rudolf se bo vrnil na svojo prejšnjo župnijo blizu Prage. Delo, ki ga naj bi opravilo gibanje, bodo skušali izvesti v okviru posameznih škofijskih komisij.
Škof Tomašek je izjavil dopisniku poljskega’ lista “Slowo po-wszenchy”, da se pripravljajo razgovori med Cerkvijo in državo glede zasedbe praznih škofovskih mest. -— Verouk se je 1. septembra začel po vseh šolah v zadovoljstvo vernikov. Omejitev slušateljev na teoloških fakultetah je razumljivo za vse, ki poznajo razmere in sedanje možnosti Cerkve na Češkoslova-
škem. Ker ni bilo mogoče znova odpreti teološke fakultete v O-lomucu, se je začelo tam bogoslovje s 70 bogoslovci, ki pa so vpisani na litomeriško bogoslovno fakulteto.	J. S.
/Z NAŠIH VRST
Brewster, O. — Spoštovana u-prava! Prejela sem obvestilo, da mi bo naročnina potekla. Sem ga že pričakovala. Ker imam A-meriško Domovino zelo rada in res ne bi mogla biti brez nje. Vam priloženo pošiljam naročnino za eno leto.
Ameriška Domovina je, moja dobra prijateljica, moja uteha in tolažba. Komaj čakam, da jo dobim, nato takoj prečitam splošne svetovne novice in slovenske novice iz raznih naselbin, saj je naš majhen narod razkropljen po vsem svetu. Res, zadovoljna sem z vsebino lista, najbolj pa me veseli to, da Ameriška Domovina temelji na katoliški podlagi in načelih. Hvala Vam za trud!
S spoštovanjem in naj lepšimi pozdravi celotnemu osobju A-meriške Domovine, Vaša zvesta naročnica
Marija Samsa
ZA DOBRO VOLJO
“Fante, ali si mi ti zalučal kamen?”
“Ali vas je zadel?”
“Ne.”
“Potem nisem bil jaz.”
*
“Ata, ali ti lahko preštejem lase?”
“Saj ne znaš šteti.”
“O ja, do pet že znam.”
OLIMPIJSKE DROBTINE
LETHBRIDGE, Alta. — Prvi teden olimpijskih iger je del športne zgodovine. . . Bil je to predvsem teden lahkoatletskih srečanj in rezultati srečanj so prinesli nove olimpijske in svetovne rekorde.
*
Rezultatov samih se ne bom dotikal podrobneje, saj ste mnogi, predvsem v Ameriki (USA), bolje poučeni kot mi tule. Je več zanimivosti, ki bodo ušle očem in morda ušesu, pa je morda le prav, če se omenijo .. .
Olimpijska baklja je seve tudi to pot potovala z Olimpa v Grčiji, po Evropi v Španijo, od tam pa po sledeh poti Krištofa Kolumba na obale Novega sveta. Iz mebiške bojne ladje so jo poslednjih 1000 m nosili plavači — 10,000 km dolga pot.
Prireditelji so res nad vse u-godno prenesetili v mnogih ozirih. športna igrišča in prostori so odlično zgrajeni, organizacija iger samih je zelo hvaljena, vse poteka po predvidenih tekmovalnih urnikih, samo vreme tu in tam malo pobrklja račune in spreminja razpoloženja tekmovalcev kot sodnikov in številnih gledalcev.
♦
Olimpijska vas ima vse udobnosti modernih naselij. V glavnem jo sestavlja 29 stolpnic, visokih 6 do 10 nadstropij. Seve ima tudi za trening pripravne dvorane in igrišče s tekališčem enake mase, kot je na glavnem olimpijskem stadionu. Športniki se baje dobro počutijo v naselju, kjer je preskrbljeno za vse, od jedače do vadb in zabave več vrst, v kolikor se teh seve športniki morejo udeleževati.
jevje.	brganiziral Ivan Zorman st, oče
Prvi vzorec nove stvarnosti bomo doživeli najbrže j pesnika Ivana Zormana in od-' NEW YORK, N. Y. — v 7. novembra na praznik ruske oktobrske revolucije. Takrat j vetnika Joe Zormana. V tej god- gentini, Avstraliji in Novi
bomo videli dve Češkoslovaški: uradno, ki bo prežvekovala I bi so igrali med. drugimi Franc landiji pojedo povprečno ljudje ;tam	za	suho	skorjo	kruha in bo-
ruske formule, in podtalno, ki bo z molkom povedala, kaj j Butala, Joe Kotnik, Rudy Ža-več mesa kot v Združenih drža-Teh	obstanek.	Država	je	namreč
misli O svoji usodi.	Ua-ajsek, Frank Turk in Anton vab.	preskrbela vsem tem brezplačno
Mexico City je v svečanih o-blačilih vsepovsod. Celo predmestja z vegastimi kolibami, v katerih še skriva neverjetna zanemarjenost in revščina, so za na novo prebarvanimi plotovi Ar-1 in hišami skrila vso mizerijo in Ze-1 težave, s katerimi se bore revni
barvo za prebarvanje in olepša-nje .. . Je pa videti in čutiti razliko stanov, tod silno bogastvo, korake vstran pa nedopovedljivo revščino. Menda velika večina delavstva zasluži letno med 100 in 500 dolarji.
Študentje drže obljubo in mirujejo, je pa seve čutiti zadržano napetost. Pod pepelom tli žerjavica in gotovo je, da bo še vzplamtelo . . . Verjetno bodo domači obračunavali med seboj tedne po igrah. Okrašeno je vse, raznobarvno cvetje, zastave, plakati. Vsepovsod vidiš plave pravokotnike, na njih belega goloba in napis: ”Vse je mogoče v miru!” Je lepo to in res!
*
Mehiška vlada je vložila v pripravo in izvedbo iger vse, da bi v vsem nadkrilila vse dosedanje. V marsičem ji je to povsem u-spelo, mnogo je stvari, ki bodo pustile nepozaben, celo umetniški pečat svetu in predvsem njim samim. Pisanobarvni parki so peli vi barv cvetja, novi kipi krase obcestja in trge, vse mesto Mexico je v narodnih nošah in skoro 1000 brhkih, mladih deklet ki govore vsaka več jezikov, nudi obiskovalcem nasvete in navodila. ..
Hrana je baje za športnike in turiste odlična in tudi precej pod našimi običajnimi cenami. Za turiste in prevoz teh skrbi 20,000 taksijev, večina njih o-značena s posebno barvo ali pa z znakom športne panoge. S košarkarskim znakom označen taksi te popelje do pozorišč srečanj v košarki in podobno do o-stalih napog... Ni treba nič besedi, samo izpod prstov je treba bankovec ali drobiža in adijo, za ostalo je preskrbljeno. (Pri nas bi temu uradno rekli:	“Kaplar
misli za sve”.) Če bi taksiji ne zmogli morebitnega navala, je tem v pomoč pripravljenih še 3500 privatnih prevoznih sredstev.
*
Visoka lega Mexico City je seve problem, o katerem se je štiri mecloiimpijska leta veliko pisa-io, razpravljajo in pritoževalo. Redek zrak in tekmovanja v njem je problem zase. Mnogo je
bilo teorij in dokazovanj, da bodo tekme same ovirane, rezultati pod povprečjem itd.... Tekmovanja v posameznih panogah pa so ovrgla vse teorije, saj padajo vkljub vsemu ne le olimpijski, ampak tudi svetovni rekordi. In nekateri do meja, o katerih športni strokovnjaki še sanjali niso. Kdo ima prav? Kakšne bodo posledice, če seve bodo, na atletih, ki se med tekmami samimi, predvsem pa po tekmah samih onesveščajo in jih odnašajo na nosilnicah? . .. Gotovo je, da topot barvasta rasa prekaša belo v rezultatih in znosnosti naporov. Črni atleti so prekosili sami sebe v tekih, v tekih na srednje in dolge proge so Ameriki, Avstraliji in beli Evropi črni tekači pobrali vse medalje, zlate seve. In več svetovnih rekorderjev in favoritov je odšlo brez vsakršne medalje ... Atleti Abesinije in Kenije šo ne samo s tehniko in taktiko zmagovali in ob vsem z neprimerno lahkoto v primeri z drugimi. ..
0
Nekateri atleti trdijo, da se organizem privadi na redkejši zrak nekako v enem tednu, v kolikor se seve, gotovo je, da so že itak naporna tekmovanja v tistih razmerah dvakrat naporna. Vzporedno s športnimi olimpijskimi igrami pa se vrše tudi kulturne. Umetnostnih razstav je več, nastopa tam belgijski balet, češko gledališče, ameriška jazz godba, filmski festival in seve domače mehiške plesne skupine...
Kot vsaka mednarodna srečanja so seve tudi olimpijske igre bogat posrednik presenečenj in seve razočaranj. Menda je Jesse Owensov rekord v daljino, 8 m 16 cm bil nepremagljiv celih 22 let. Spet je črncu Ralphu Bostonu uspelo ga izboljšati, nekajkrat, prekosil ga je ruski lahko-atlet itd. In letos je v skoku v daljino vodil spet uporni Boston (menda so to zanj 3. olimpijske igre). Pa se je pojavil malo znani ameriški skakač Bob Beamon in postavil nov, neverjeten rekord 29 čevljev in čez ... dve pedi boljše od sedanjega rekorda. In nov svetovni rekord na 400 m 43.8 sekunde, ki ga je postavil Lee Evans. Ne le to. Vsi trije, ki so v tem teku priborili medalje, so tekli boljše do dosedanjega svetovnega rekorda... Kje so meje človekove zmogljivosti, hitrosti in moči?
*
Avstralija, doslej plavalna velesila sveta, je žela letos nepričakovane uspehe v tekih, predvsem dekleta na kratkih progah-Šestkratni svetovni rekorder Avstralec Clark pa ni zmogel na srednjih in dolgih progah priboriti sebi in Avstraliji niti bronaste medalje... In čas odteka tudi zanj, verjetno bo opustil tekmovanja, predaleč bo do prihodnjih olimpijskih iger, kljub vsej slavi mu je ušla olimpijska medalja... Ironija.
*
Kanada je doslej tudi brez medalj, edino upanje so še plavači in plavalke. Veliko presenečenj6 je priredila jugoslovanska pl6' valka Džurdžica Bjedov, ki je nepričakovano plavala 100 h1 prsno tako odlično, da je zmaga' la in priborila sebi in Jugoslaviji zlato medaljo . ..
V
V skupnem plasmaju dosl6! vodi Amerika daleč pred Rusij0; ki pa bo tale teden v telovadbi in težki atletiki nabirala nadalj' ne zmage, je pa nemogoče, da bi Ameriko prehitela. Niti dobit6' la je ne bo, če pojde vsaj 'delo0 J po računih.
V kupo veselja zmag in lav6' rik pa je vprav med amerišk0 zmagovalno elito kanila gren^ kaplja. Črne rokavice, črne v°' gavice, črne baretke, bosonog6^ in pri mnogih zmagovalcih črae polti stisnjena pest so olimpijk1 vidni znaki rasnih protest6' črnih športnikov ... Žalost^0’ četudi delno razumljivo . . .
Fak
s- FINž
GAR:
MIRNA POTA
Darovi za Slovensko kapelo v Washingtonu
j 2a.^°j ljubljeni, predragi,” je v, 6 3 Irma počasi, toda nena-n° krepko, “dopoldne je bil ttieni pater Irenej. Napravila Pred Bogom obračun o vsem Dem življenju.” Mož se je ^šnil k postelji in pobožal Ir-1 belobiedi sklenjeni roki ter 2af2a^en zaprosil: “Ljuba moja, ^,„1- Saj vendar nisi tako sla-" Irma je s shujšanimi ro^ r, 1 ujela njegovo božajočo j^0 1° jo stisnila. “Ker ne ve-
. Ue ure ne dneva-----------------
s U ^ uioj mož, sedaj se b o m pedala tebi.” — “Lepo te nikar,” je milo želel p 'v “Moram. Prosim, da me s ušaš. Vest mi ne da miru.
veift 1
^ak ’ Qa se (^0'3ro spominjaš, Sv °	1116 mocIro in skrbno po-
bo] nai Pazlm> ho hodim k Setnnik°m, da se ne okužim. Ni-Zan .te uI)ogala. Preveč sem se j, . Sala na svoje zdravje. Pri 2ofki sem bila večkrat, Se slačila sem siroto, posteljo jjjl1 rahljala. O vsem tem sem bo *ek°j molčala. Iz ljubezni
e*3e’ hi se ne bal in razdal.
jp. a iz ljubezni do te ljube ihai, ° n^ce nisem mogla drugače.
%es
^ 2i
vem, da sem se zastrupila l0Iki in sem kriva vse tvoje in žalosti. Rudi, zavoljo
Plož
S
011 ocIPusIb IeP° le prosim. Se pokorim in zato voljno lam, ker sem kriva. .Ljubi šča|’,„edini moj, ali mi odpu-
sinje oči so zrle pre-
^ega na mo^a'	ime^ dru~
skj 0(Igovora, kakor da se je
bij . 11 do njenih rok, jih polju-
hol k>okroPiI s solzami.
V 0i sta molčala; govorilo je
z f e j samo srce brez besed, a
ka^ ,rilrni očmi. Irmo je napadel
ga J.' Segla je po robčku in si
brkJdisnila na usta. Izkašljani
tojjv I je skrila pred možem v
j je da ni opazil krvi. Ko se
jir^^ij polegel, je prva začela
‘‘Ja
ba sjra^^ Rudi, tisočkrat hvala, ktjKj ^ odpustil. Umrla bom,
1 bom umrla — —”
5kušef° Prosim, nikar,” jo je
najbolje pa bolnica sama so vedeli, da neizogibna smrt stoji p>red vrati Irmine sobe. Vse je objela topa bolečina. Kadar so se sešli, so pogrešali med sabo Irme. Vselej so govorili o njej in nikdar se ni sprostila vesela beseda kakor tedaj, ko je še ona sedela med njimi. Potrti in v strahu so pričakovali usodnega sporočila. Toda smrt je le odlašala. “Kakor duh brez telesa se mi zdi, ko jo gledam,” je pravil oče Strgar. “Samo drobna, bela senca je, vsa potopljena v mehke blazine. In kakšno potrpljenje! Nobene pritožbe, nič vzdihovanja. Vselej se mi tako ljubo nasmehne, ko me zagleda, da bi jo kar objel in si jo pritisnil na prsi. Ko bi mi vsa živina padla in še hiša do tal pogorela, pa bi mi ne bilo tako hudo, kot me tepe ta nesreča. Preveč sem jo imel rad, zato me tako srce boli.” Tako so čakali in se bali. Mati je prižigala prošnje sveče j /ed oltarjem žalostne Matere božue in obupana prosila:
“Reši mi siroto, reši jo trplje-
^.a ustaviti mož.
Ocjjj Se R moram razodeti. Mene ol0v;ete tja, kamor drži vsega Sete e^Vva P°t. Samo telo odne-iti J u®a ostane s teboj. Ponoči nevi bom krog tebe. P01-^'hj j drugo ženo, ki ti ne bo cih c , a takih bremen in bole-iaz ”
Vori a’ lepo te prosim, ne go-tie bo^3' ^'u ^ obljubljam, da ifi g1 n°hene iskal, ker vem,
le L “Nič
uta samo ena.’
t'UcJi " ne obljubljaj. Ne smeš. Rim	duša ti jo bo poma-
tti	du ne boš samoten
Rji.” dsčea revež laval po zem-
l . lr
■Vy.
I^IoŽ i° ^.e Vnovič popadel kašelj. s06iCo1 i.e P-održal irred usti po-ktlr6]. ht videl gnojno-krvavi h.i 0 vsem ielesu je zadrn-
X Pnsil:
' ^sim ^OVorh nc smea, lepo te
“R
hi tru-':50rrt,” mu ’e pošepetala
• s°Ck\2atisnila oči-
h Sobg K Slak je po prstih odšel IIJl'i p(),v kuhinjo. Tam je čakala Rja, kjX^ usmiljenka Anasta-
^ je ^ Prihajala vsak večer, i	oula pri bolnici in
aj1 Sest':a Anastazija je ie z gospo? Kaj
V ^athe r.U
1	ooupno. Drugega ne
j “(A
Silot1^ raPidrto. hitro tu-v 2aroe n ^'ma1'u .10 ho vzelo, » ri e’ Po svojih skušnjah
Cv ^ *
: !°žilQpm je zamahnil z roko, na-clšej 0ttt zase črno kavo in ,“hbopSVOj0 'S°hO. l°^a- K ^°sPa- Take je bila k?°na viru je je škoda!” -le
l^0 in • lkovala> ko je mlela Xici. ^ usmtljenka odšla k
s°rodstvo
XV{
2. znanci vred,
nja.
Za veliki šmaren, ki ga je Irma vselej posebno slovesno praznovala, so ji domači in članice “Veronike” prinesli dragocenih rož za pred Murillovo sliko Vnebovzetja, ki je visela v njeni bolniški sobi.
Toda rož Irma ni več videla. S smehljajem na ustnicah je proti jutru Marijinega vnebovzetja mirno, brez trpljenja zgas-nila kot brleča lučka, ki ji poteče olje. Po vseh cerkvah v mestu so žalostno zapeli zvonovi, od ust do ust pa je tekla novica: “Sodnikova gospa je umrla.” Menda v vsem mestu ni bilo žive duše, da bi žalovaje ne vzdihnila: “Kako je je škoda!”
Ko so umrlo položili na mrtvaški oder, so jo posuli s pripravljenimi rožami. Ljudje, ki so jo prihajali kropit, so se zgrinjali pred hišo in v dolgih vrstah čakali, da so mogli po stopnicah do mrliča. Med ženami je bila vsesplošna sodba in verno prepričanje: “Smrt je morala odlašati, da je na svoj naj večji praznik prišla iz nebes Marija sama ponjo.”
Pogreb je bil tak, da najstarejši meščani niso pomnili lepšega in večjega. Ni bilo ne hiše ne družine, kjer bi se ga ne bil vsaj eden udeležil. Prvi za krsto sta šli materi, Irmina in Rudijeva. Vso pot sta si potrti brisali solze, pogreznjeni v bolečino ob izgubi predrage. Za materama sta šla oba očdta, sodni svetnik dr. Slak in Strgar. Med sabo sta imela Irminega moža Rudija. Ta je bil bled ko mrtvaški prt. Veke so mu bile od solza rdeče obrobljene, od prečutih noči lice upadlo. Z naporom je dušil jok in izgubljeno zamišljen stopal med očetoma. Za možmi se je uvrstilo sorodstvo, za tem otročiči iz zavetišča in vse odbornice in članice te, od Irme ustanovljene dobrodelne družbe. Takoj za njimi so pritisnili očetje in matere otrok, ki so že bili ali so še bili v zavetišču. Nihče izmed meščanov ni skušal teh revno oblečenih mater in delavcev odriniti iz vrste. Vsi so v srcih občutili, da imajo vsi ti prvi pravico in dolžnost, da so z otroki vred najbliže krsti, ki je krila to dobrotno srce. Za temi se je vil dolg sprevod deklet in žena in za vsemi gospodje iz uradov, trgovci in razni meščani. Ko so nosilci pogreznili krsto v jamo, so jo obstopili otroci in krsto zasuli s cvetjem. Prvi varovanec Radelj je glasno zajokal in zaklical: “Mama, mama!” Za njim so zajokali vsi otroci in njih starši, da se nihče od pogrebcev od ganjenosti ni mogel ubraniti solza. Ko je lepo ubran moški zbor, ki se mu je pridružila večina sobotarjev, zapel Irmi v slovo: Nad zvezdami, kjer blaga
Louise Bradač; Mrs. Raymond Sullivan, Euclid, 0.; Mr. in Mrs. Martin Kosnik, Clev., O.; Angela Winter, Clev., O.; v spomin pok. brata John F. Winter; Mrs. Rose Junghaus, Clev., O.; Mr. in Mrs. Louis Feme, Clev., O., v
Peter Kozan, Euclid, O.; Mr. in Mrs. Edmund Cooke, Clev., O.;
Mrs. Mary Baraga, Clev., O.;
Mrs. Frances Korencic, Euclid,
O., v spomin vnukinje Sally; Mr. in Mrs. John Korencic Jr., Euclid, O.; Mrs. Mary Sustarsic,
Euclid, O.	j spomin pok. Franka Gačnik Sr..
Po $3.00:	Mrs. Christine Fe-j Jennie Feme, Clev., O., v spomin
rechak, Euclid, O., v spomin pok. J pok. staršev Vincent Schuma in Josepha Kodrich; Mrs. Anna j Johanna Gačnik; Louis Feme v Godlar v spomin pok. Josepha spomin pok. staršev Anton in Kodrich; Mrs. Mary Sternad, Marija Feme; Anton Zigman, Euclid, O.	Clev., O.; Jack Premro, Mrs.
Po $2.00: Anna Godlar v spo- Frank Stepic, oba iz Clev., O.; min pok. Josepha Adamich. [Stanley Knaus, Peoria, 111., v Kansas City, Kans. — Mrs. [ spomin pok. staršev in bratov
Moški dobijo delo
IŠČEMO DELAVCE
PRIKROJEVALOE POM0ČKIKE
strukturnih jeklenih izdelkov.
Dobri delovni pogoji v moderni tovarni, odlične robne koristi. Vprašajte za Mr. M. Burr King, 382-6613—Ext. 276.
THE AUSTIH G31PANY Sieef Fabricating Div.
1245 E. 222 St.
Euclid, Ohio 44117
(212)
Brezmadežnega spočetja
CLEVELAND, O. — Zadnjič sem bil omenil, da so članice podružnice št. 2 SŽZ v Chicagu obljubile zbrati en tisočak, danes pa vam povem, da sem ta tisočak tudi že prejel in so tako te zavedne žene in dekleta do sedaj prispevale že $1,500.00, kar je največji prispevek od ene skupine. Vsa čast jim in Marija Pomagaj naj jim poplača ves njihov trud!
Poleg teg pa mi je ga. Albina Novak, tajnica tamkajšnjega odbora za Slovensko kapelo poslala še vsoto $105.00, kar so prispevali:
$25.00:	Mr. in Mrs. Stanley
Simrayh, Chicago.
$20.00: Mr. in Mrs. Michael Koren, Des Plaines, 111.
Po $10.00: Mr. in Mrs. Anton Gombach, Chicago; Mrs. J. Mar-getich, Bellwood, 111.; Mr. in Mrs. Joseph Jeras, Lyons, 111.; Mrs. Josephine Dolinar, Chicago; Mr. in Mrs. John Salay, Wa-tervliet, Mich.; Neimenovana, Chicago.
Mr. Anna Godlar, ki prav pridno zbira v Euclidu in Clevelandu, mi je izročila vsoto $136.00, kar so darovali sledeči:
$25.00: Louise Kalister v spomin pok. soproga Freda Kalister.
Po $10.00: Mr. in Mrs. Tony Stražar, Parma, O.; Mr. in Mrs. Charles Bokar, Euclid, O.; Mrs. Anna Godlar v spomin Lillian Vankant y Berwynu, 111.; Mrs. Mary Adamich, Clev., O.; v spomin pok. soproga Josepha Adamich; Al Adamich in družina, Clev., O., v spomin pok,-očeta Josepha Adamich.
Po $5.00:	Mr. in Mrs. John
Mukavetz, Clev., O.; Thad Cooke in družina, Garfield Hts., O.; Mrs. Anna Godlar v spomin pok. Katherine Modic; Mrs. Josephine Custetic v spomin pok. očeta Josepha Dežman; ' Mr. in Mrs.
tvoja duša biva----------ni no-
beno oko ostalo suho. Od svojega začetka do tega pogreba pokopališča ni še nikoli pokropilo toliko iskrenih solza kot ob Irminem pokopu.
(Dalje prihodnjič)
Mary Hotujec nam je zopet poslala $139.00, kar so prispevali Po $10.00: Joseph Slak Family, Mary Viscek.
Po $5.00: Mary Woodward, Neimenovana, Loretta Sambol, Margaret Adams, Millie Sprin-gar, Rozalie Rastofer, John Yarc, Bill Anzek, Joe Anzek, Johanna Anzek, Louise Mihelčič, Catherine Schaffer, Frances Butler, Carole McCarty, Mary Drewitske, Anna Kostelac, Frances Baltuska, Frances Schneller, Anna Fabac, Helen Sherman, Robert Lastelic.
$3.00: Helen Palcher.
Po $2.00: Christine Chiathom, Peter Martinčič, Frances Ad-ney.
Po $1.00: Mary Graham, Pauline Jakovac, Frances Klarich, Genevieve Graško, Don Pintar.
Od posameznikov pa smo po pošti prejeli naslednje darove:
Po $100.00: Msgr. Maksimilijan Jezernik iz Rima; Ohijska federacija društev KSKJ; Louis in Mary Železnikar, Joliet, 111.; Neimenovana iz N. Chicaga, 111.; Dr. in Mrs. Lawrence Ogrinc, Clev., O.; Mr. Arthur R. Domar-gue, pogrebnik v San Franciscu, Calif., v spomin vsem tamkajšnjim Slovencem.
$50.00:	John Sušnik (Nor-
wood Appl. & Furniture), Clev., Ohio.
$40.00: Anton Anzlovar Dept. Store, Clev., O.
Po $25.00: Mrs. Helen Žele; Neimenovana, Clev., O.
Po $20.00: Mrs. Katherine Zu-nic, Geo. Zunic, oba iz Pittsbur-ga, Pa.; Podružnica št. 102 SŽZ, Willard, Wis.; Mr. in Mrs. Joe Ceglar, New Smyrna Beach, Florida; Mr. in Mrs. Frances Klemns, San Francisco, Calif.; Neimenovana, Clev., O.; Mrs. Mary Dvoršak, Slovan, Pa., v
spomin pok. soproga; Mr. in Mrs. John Kosec, Clev., O.
Po $15.00: Frances Pole, Euclid, O., v spomin pok. soproga Johna; Mr. in Mrs. Frank Pieman, Clev., O.
Po $10.00:	Jennie Pugely in
družina v spomin pok. Joseph Pugely, Garfield Hts., O.; Mrs. Jennie Belcich v spomin pok. soproga Johna in hčere Jennie Spilar, Barberton, O.; Peter Zunic, Pittsburgh, Pa.; Johanna Cesnik, Pittsburgh, Pa.; Neimenovana, Mentor, O.; Alice Arko,
pomorjenih v Jugoslaviji 1. 1945; Mrs. Frances Muhich, , Peoria, 111., v spomin pok. sinov Frank in Ludvik Muhich; Mr. in Mrs. Frank Shega, Kitzville, Minn., v spomin pok. Frances Bachnik; Sister Agneta Bachnik, OSB, Hibbing, Minn.
Po $5.00: Mr. in Mrs. John Ve-selich, Butler, Pa.; Hettie Jenko, John J. Hočevar, Mr. in Mrs. John Mlakar v spomin pok. Frances Sterle, Eveleth, Minn.; Vince Basnik, Mrs. Anna Mar-ton, Janez Krebelj, Antoinette Gerbec, Mr. in Mrs. Anthony Jagodnik, Frances Hočevar (vsi iz Clevelanda, O.), Mrs. Frances Petrich, Barberton, O.; Mrs. Agnes Kamnik, Mrs. Katarina Go-vednik, Miss Frances Plut (vse tri iz San Francisca, Calif. (; Anna Winter, Clev., O., v spomin pok. staršev; Mr. in Mrs. Henry Szymanski, Mrs. Mary Zaller, Joe Repa, Frank Cerar Family (vsi iz Clevelanda, O.); Mr. in Mrs. Peter Jaketic, Pittsburgh, Pa.; Louis Yarm, Euclid, O.; Mrs. Mary Shivitz, Forest City, Pa.; Agnes N. Liebman, San Jose, Calif.; Mrs. Antonia Turek v spomin pok. Frances Bachnik v Kitzville, Minn.; Leopoldina Žitnik, Clev., O.; Felix Mavec, Joliet, 111.; Marilyn Tomac, Joliet, 111.; Mrs. Frances Kinkopf, Euclid, O.; Mr. in Mrs. Joseph Mramor, Lorain, O.; Peter R. Ose-nar, Anna Yanchar, Clev., O.; Mary Fran Mali, Joliet, 111.; Mrs. Mary Koljat, Clev., O.; Mary Hoppy in Frances La Du v spomin pok. matere Frances Ster-.e, Eveleth, Minn.
Po $3.00: Mr. in Mrs. Joseph Rayer, Mr. in Mrs. Joe Pisorn, Marija Strojin (vsi iz Clevelanda, O.); Mrs. Ivana Prelesnik, Kitzville, Minn.; Jennie Bizek, Virginia, Minn.
Po $2.00: Rose Mihcic, Mary Hace, Mr. in Mrs. James Kreni-sky, Christine Turk (vsi iz Clevelanda); Peter Žagar, Nash-wauk, Minn.; Mrs. Joseph Hra-son, Allison, Pa.
Po $1.00: Mary Videtich, Wick-liffe, O.; Josephine Poles, Clev., O.; David J. Stalzer, Quincy, 111.; Ernest J. Shager, Brooklyn, N.Y.
Počasi, pa gotovo se bližamo cilju in določena vsota bo zbrana in kapela plačana. Vendar pa še prosimo za prispevke, ker
še niste poslali svojega prispevka, storite to čimprej; ček naredite na “SLOVENIAN CHAPEL FUND” in pošljite na moj naslov!
Mal položi dar tudi ti.
Mariji Pomagaj na oltar!
Frank A. Turek,
986 Bryn Mawr Ave.
Wickliffe, Ohio 44092
Moški dohiio delo
Češkoslovaški begunci začeli prihajati v ZDA
ŽENEVA, šv. — Medvladni odbor za evropsko imigracijo ima svoj sedež v Ženevi, živi od podpor, ki jih dajejo posamezne vlade. Tudi Amerika daje letno $2.5 do $3.5 milijona. Češkoslovaška tragedija je dala odboru polne roke dela. Zmeraj več prihaja namreč beguncev, ki se 0-bračajo na odbor za pomoč in posredovanje.
Odbor je že organiziral prevoz beguncev v našo deželo. Prvo letalo je prepeljalo iz Avstrije v New York pretekli petek 170 beguncev. Odbor misli, da jih bo do konca leta prepeljal še okoli 4,500, prihodnje leto pa 0-koli 10,500.
Vseh beguncev iz Češkoslovaške bo do konca prihodnjega leta do 46,000, tako se glasijo prve ocene. Seveda ne bodo vsi mogli priti v Ameriko. Za transport bo skrbelo posebno letalo, ki bo vsak teden pripeljalo okoli 170 beguncev.
I POSPRAVLJAVCI POSODE
j Ponoči. Starost nad 18 let. Od 5. pop. do 2.30 zjutraj. Zdravstvene in bolniške koristi, obedi, kreditna posojila, počitnice.' Oglasite se osebno od 2. do 4. pop.
BROWN DERBY SKYWAY 4998 Rocky River Dr.
(212)
Moški dobe delo
Iščemo mlajše zanesljive moške za obratovanje vrtalnih strojev (Drill-Press). Skušnja zaželjena, a ne nujna. Dobri pogoji, nadure
PAL-VIN MACHINE & MFG Co 1419 E. 40 St. EX 1-2626
(209)
HELP WANTED
For cultural institution Caretaker, apartment furnished. Maintenance carpenter or handy man. Apartment available, if desired. Write: Box 300, Care of American Home Pub. Co. (209
Clev., O., v spomin pok. matere' moramo zbrati še $24,000.00. Če
Dr. Arias skrbi za zabavo v Washingtonu
WASHINGTON, D.C. — Bivši panamski predsednik dr. Arias je pribežal v Washington, nima pa tam pravega opravila. Zato je sklenil, da bo “zasedel” panamsko poslaništvo v našem glavnem mestu. Prišel je na poslaništvo preteklo sredo zjutraj in zamenjal na uradnih prostorih vse ključavnice. Ker svojega načrta ni nikomur razodel, ga tudi ni nihče motil pri njegovi invaziji”. Proti večeru se je pa moral umakniti, ker je prišlo u-radništvo v poslaništvu in zamenjalo Ariasove ključavnice s svojimi. Dr. Arias se je vrnil v svoj hotel, časnikarjem je pa izjavil, da je “bitko dobil”!
Ta teden bo pa delal sitnosti Organizaciji ameriških držav, xi imajo svojo sejo prihodnjo sredo. Bo nanjo poslal svojega diplomata. Tja bo pa prišel tudi uradni zastopnik panamske diktatorske vlade. O AS diplomat j e bodo pa premišljevali, komu naj dajo prednost, ker nova panamska vlada še ni priznana.
POMIVALCI POSODE
Ponoči. Starost nad 18 let. Od 5. pop. do 2.30 zjutraj. Zdravstvene in bolniške koristi, obedi, kreditna posojila, počitnice. Oglasite se osebno od 2. do 4. pop.
BROWN DERBY SKYWAY 4998 Rocky River Drive
(212)
Help Wanted Male & Female
MACHINE OPERATORS Male and Female
Immediate openings — Full Time Excellent Benefits — Overtime Shop Experience Preferred Apply in person.
AMERICAN LAMOTITE CORP. 2917 East 79 St. (near Shaker Rapid) Cleveland, Ohio 44104
_________________ (210)
Ženske dobijo de to
IŠČEMO SNAŽILKO
Za restavracijsko jedilnico. Ponoči ali podnevi. Šest dni na teden. Starost nad 18 let. Počitnice, zdravstvene in bolniške koristi, obedi, kreditna posojila. Oglasite se osebno od 2. do 4. pop. BROWN DERBY SKYWAY 4998 Rocky River Drive
(212)
Iščemo čistilko
Privatni dom na Shaker Height-su rapida išče čistilko za enkrat tedensko, ob petkih. Dobri pogoji. Kličite: 751-8461.
(28,1 nov.)
MALI OGLASI
V najem
Lepo 4-sobno stanovanje zgoraj se odda na E. 73 St. Za pojasnila kličite 431-6798.
(x)
V najem
3-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, zadaj, redekorirano, na E. 79 St., med Superior in St. Clair Ave., za $35.00. Kličite 631-3144.	(208)
Pomoč v angleščini
Iščem učitelja — učiteljico angleščine za par ur na teden, po dogovoru. Prosim kličite Ameriško Domovino HE 1-0628.
(209)
! POSPRAVLJAVKE POSODE
Ponoči. Starost nad 18 let. Od 5. pop. do 2.30 zjutraj. Zdravstvene in bolniške koristi, obedi, kreditna posojila, počitnice. Oglasite se osebno od 2. do 4. pop.
BROWN DERBY SKYWAY 4998 Rocky River Dr. ________________(212)
MALI OGLASI
Ugodno naprodaj
Studio-kavč, kavna mizica, Bis-sel šamponski čistilec preprog. Vse v dobrem stanju. Kličite 481-0276, ob četrt, in petkih od 4:30 do 7 zvečer.
— (208)
Ice cubes for sale
50 cents a bag. Buy 3, get 1 free.
! THE NORMANDIE TAVERN 1688 E. 55 St.
(210)
PRI VEŽBANJU,— Charlie Driver, eden najboljših divjih jahačev, se vadi za nastop v St. Petersburgu v Floridi.
i:
L
PrijafePs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212
v Wickliffu
je naprodaj hiša s 3 spalnicami, aluminijasta obloga, ena in pol garaže, 12 let stara. ‘Cena $18.900.
Na Richmond Heightsu
je naprodaj hiša s 4 spalnicami, spredaj zidana, dvojna garaža, lot 100x210, s formalno jedilnico.
$32.500.
KINKOPF REALTY 531-6346
(212)

IZUM
spisala
METOD JENKO in VIKTOR HAS SL

Alfred je pogledal še v televizijski aparat in pozdravil požrtvovalno Anny. Namesto pozdrava mu je z roko poslala poljub.
Enaindvajseto poglavje.
V sanatoriju je bil poleg Er-wina na dan odleta še vedno Viktor. Na vse načine se je trudil, da bi predramil Erwina. Viktor je vedel, da gre Simonu in njemu za kožo, zato je napel vse sile, toda zaman. Spoznal je, da ne bo uspel; upal je le še na tisto, kar je omenil Simon, češ če se Erwin ne bo prebudil prej, tak se bo prav gotovo zavedel tedaj, ko bo zagledal uresničen svoj izum.
“To je že od sile!” je glasno zamrmral lažni zdravnik Viktor. “Toliko sem se mučil s tem človekom in nazadnje se mi zdi, da je hipnotiziral on mene in ne jaz njega. Tudi imam občutek, da sem prevzel del njegove blaznosti. Strašno!”
Izmučen je legel na divan, da bi se malo odpočil, a je kaj kmalu zadremal. Napor ga je prevzel in trdno je zaspal; ura pa je medtem neusmiljeno tekla svojo pot dalje in mali kazalec se je pomikal proti polnoči.
Ko je Viktor glasno smrčal na divanu, se je Erwin sprehajal in se za spečega Viktorja ni zmenil. Včasih ga je topo pogledal in videti je bilo, kakor bi bil globoko zamišljen. Bila je že tema. Kadar je bilo nebo čisto in vedro, se je Erwin vedno nemirno vedel. Čim lepša in jasnejša je bila noč, tem nemirnejši je bil. Strmel je ob oknu v
svetlo nebo, kakor bi nekaj strastno zasledoval; nemirno je obračal glavo in stiskal roke v pesti. Dolge ure, včasih po cele dneve ni dal miru. Bil je kakor zver v železni kletki. Viktor je medtem smrčal dalje in se nemirno obračal po divanu.
Erwin se do polnoči ni umiril. Kakor bi kaj slutil, tako trdovratno se je držal okna. Napravil je nekaj korakov po sobi in se zopet hitro vrnil. Ko je opolnoči spet stopil k oknu in gledal proti zahodu, ga je streslo po vsem životu. Zagledal je veličastni sijaj žarometov, ki se je dvigal s tako naglico, da ga je komaj zasledoval. Žarometov sijaj je rasel in za kratkim temnim presledkom je zapazil še drug svetli trak. Tedaj se mu je v glavi nenadoma posvetilo. Ko je bila gondola najviše, se je zavedel. Zgodilo se je, kar je Viktor tako željno pričakoval. Ob pogledu na letečo gondolo je Erwina obsijalo svetlo sonce duševnega zdravja.
Nekaj časa se Erwin ni mogel znajti; bilo mu je, kakor bi se bil prebudil iz dolgih težkih sanj. Pogledal je najprej, kaj drži v roki. Začudeno je strmel v ključ in se oziral okoli sebe, da bi videl, kaj se prav za prav godi z njim in kje je. Opazil je na divanu neznanega človeka in se hudo prestrašil.
“Kaj delate tukaj? Kaj hočete?” je zavpil in stopil nekaj korakov nazaj in zastrmel v neznanca.
Viktor se je ob Erwinovem bolestnem kriku hitro predramil. Kakor bi trenil, je bil na
CHICAGO, ILL.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNF.R — 6400 W. 4800 NO. Bcluxc C Rm. face brick home and gar. 12 yrs. old. Lot 60x135. Excellent loc. Upper 40’s. By appt. MU 5-9177.	(209)
BY TRANSFERRED OWNER Algonquin—8 spac. rms. 4 bdrs. 1 Vz baths. Nr. schls. shpg. centr. and river Bus. zoned older home $18,500. OL 8-4691
F	(210)
BUSINESS OPPORTUNITY
COCKTAIL LOUNGE — By owner, Leading S.W. Side Cocktail lounge. Food, late license and entertainment. Est. 8 yrs. 445-2938.
(209)
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE
Lile housework. Live in. Own room and board. West Suburb. Ph. 447-8033.
(208)
CHILD CARE
Elderly lady. Stay or go. Care for child age 2.
626-1880
(209)
	
	FEMALE HELP
BEAUTICIAN — EXPER.
Full or part time. Top salar. North Side.	RO 4-3113
(210)
HELP WANTED
OCCUPATTONfllTHERAPIST
(REGISTERED). Salary Open.
— ALSO —
NURSE ANESTHESIST
IMMEDIATE OPENING. C.R.N.A. to work in progressive 52-bed general hospital with proposed expansion program. This position has promotion potential to department head level. Salary very competitive and based on experience and qualifications. Hospital is located at the gateway to the beautiful San Juan Islands. Two hours driving time to Seattle and Vancouver, B. C. — Write, wire or call Administrator.
ISLAND HOSPITAL
Anacortes, Washington 98221	Phone 206—293-3183
(208)
MALE HELP
MILL HAND OPERATOR
This is no doubt the greatest opportunity you will find ANYWHERE! If you are CONSCIENTIOUS and WILLING TO APPLY YOUR SKILLS with woodworking machines, and have EARNEST DESIRE to learn more about your trade, we offer the most rapid advancement and earnings. Investigate this “Job Of The Year” immediately for your future financial security.
MR. FRIEDRICH
SIMMONS GO.
I Elm & Bluff	La Grange, 111.	352-9110
nogah. Pogledal je Erwinu ostro v oči in takoj opazil izpremem-bo. Hotel je položaj koristno izrabiti, zato se mu je približal, zakaj Erwin je bil videti zdrav. V strahu, da bi mu neznanec česa ne prizadejal, je stopil Erwin nazaj za mizo in kričal še huje: “Kaj hočete od mene? Jaz vas ne poznam! Kje sem in kaj se je zgodilo?”
Viktor ni odnehal; nasilno je stopil pred Erwina in naperil svoje strašne oči v Erwinove, ki je kmalu utihnil. Začel je povešati oči in padal v hipnotično stanje. Viktor je zmagoslavno dvignil roke in se mu še bolj približal. Komaj slišno mu je nekaj šepetal, pri tem pa napenjal oči. Erwin je bil v njegovi oblasti. Sladko se je nasmejal Viktor in si dejal: “Vendar! Moj si, izvrsten medij boš.”
Ko je bil Viktor trdno prepričan, da ima Erwina v oblasti, je hitro pogledal skozi okno. Komaj je še zagledal v daljavo toneči svetlobni sijaj. Oddahnil se je, vzel robec in si obrisal znojno čelo. Nato se je obrnil k Erwinu, ki je še vedno stal na istem mestu. Znova ga je ostro pogledal, mu malo pokimal, kakor bi ga hotel vprašati, kaj je z njim. Stopil je odločno predenj in ga nagovoril: “Erwin, sedaj si zopet zdrav. Sedi malo semkaj!” Ponudil mu je stol in Erwin mu je vdano sledil. “No,” je začel Viktor prepričevalno, “ali si videl, kako je letela po zraku tvoja gondola? Tvoj izum je, tvoje delo, tvoja misel..
Erwin je strmel v Viktorja, gubančil čelo in se trudil, da bi ga razumel. Počasi se je le odločil in težko spregovoril: “Videl ... razumem ...”
“Torej si videl,” je previdno nadaljeval Viktor, “kako te je sleparil prijatelj, najboljši prijatelj, ki si mu vse zaupal!”
Levo roko mu je položil na ramo, z desno pa mu preteč prigovarjal: “Ti se moraš maščevati, priboriti si moraš svojo čast.”
Erwinu so zažarele oči, vzbudila se je v njem želja po silnem maščevanju.
“Vidiš, včasih tudi najboljši prijatelj lahko vara tistega, ki mu je vse slepo zaupal. Se spominjaš, kako te je pri poskusih zahrtbno napadel? Ti si ležal tu v sanatoriju, on pa je dovršil tvoj izum in ga sedaj prodaja za svojega; vse ti je ukradel in proglasil za svoje! Kakšna predrznost! In za vse te podlosti še kaznovan ni bil. Sedaj je prišel čas, ko se lahko temeljito maščuješ! Malo prej šele je preletela gondola obzorje in že celo uro Ihti, narod se veseli, svet napeto pričakuje in nekaznovani zločinec sedi v miru in' uživa slavo vesoljnega sveta. Tako se proslavlja tvoj izum! Pa to še ni vse. Uničil ti je družino, oče je berač, mati je od žalosti umrla, samo ti si še ostal in samo ti moraš rešiti čast in ugled svoje družine! Edini si še, ki se lahko
IZ DAVNIH DNI — Edward Leonardo (na levi) in David Weissenstein poslušata stari fonograf, ki sta ga odkrila na razstavi v New Yorku.
maščuje in popravi sramoto! Moraš se maščevati, moraš!”
Erwin je pokorno poslušal, se vznemiril, obraz mu je spreminjal barve in začel se je tresti. Stiskal je pesti, Viktor se ga je skoraj zbal, ko je dvignil glavo in stokajoče vprašal:
“Hočem! Toda kako, kje ga bom dobil in kaj naj storim?” Viktor je že komaj pričakoval teh vprašanj in mu hitro odgovoril.
“Ne bo prav nič težkega, koj boš vse zvedel. Poslušaj samo in poglej malo sem.”
Viktor je uprl svoje oči v Er-winove in začel tiho, potem pa vedno glasneje:
“Peljal te bom na mesto, kjer ga boš srečal. Opolnoči se bo gondola vrnila s poleta in pred vrati ga boš počakal. Ko se bo Alfred Kraus prikazal, ga boš ustrelil! Razumeš?”
“Da, vse bom napravil...”
Šlo je natančno po načrtu, kakor si je zamislil Viktor. Globoko se je oddahnil, zakaj glavna težkoča je bila s tem premagana.
“Zjutraj okoli petih bodi v parku, ne daleč od glavnih vrat. Glej, da se izmuzneš iz teh prostorov prav po tihem in neopazno, da te nihče ne vidi! Pri vratih te bom čakal z avtomobilom in se bova naglo odpeljala. Razumeš? Ura je pol dveh, časa imaš še dobri dve uri.”
Erwin je samo prikimal, s tem je bilo vse dogovorjeno.
Preden -je Viktor odšel, ga je še ostro pogledal in se prepričal, da je popolnoma v njegovi oblasti. Sobe ni zaklenil, kot je bilo do sedaj navadno, ker bi drugače Erwin ne mogel pobegniti. Stopil je v sobo, pobral svoje stvari in se odpravil v spodnje sanatorij ske prostore; poklical je sestro prednico.
(Dalje prihodnjič)
NOVEMBER
inrTT'LiR1
17lIHll9i©'!2pji23
mmmmm
KOLEDAR
društvenih
prireditev
NOVEMBER
3. — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi POST HALLOWEEN PLES.
3. — Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne.
9. — Štajerski klub priredi
“martinovanje” v farni dvorani pri Sv. Vidu.
9.	— Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St.
10.	— Lilija poda veseloigro SVOJEGLAVCEK v Slov. domu na Holmes Ave.
16. — KOROTANOV koncert v
Barbertonu. Začetek ob pol osmih v Sacred Heart School na križišču Shannon Rd. in W. 29th Street.
16. — Belokranjski klub priredi
martinovanje v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
bration in Slov. National Home, St. Clair Avenue.
29., 30. — Slovenske duhovne vaje za može in fante v škofijskem domu duhovnih vaj na Lake Shore Blvd.
DECEMBER
I.	— Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MIK-LAVŽEVANJE.
15. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi ob treh popoldne v Slov. domu na Holmes Avenue božičnico.
31. — Baragov dom in Družabni
klub BD priredita silvestrovanje v svojih prostorih.
JANUAR
II.	— Slovenski športni klub priredi ples v Slov. domu na Holmes Avenue.
9. — Klub slov. upokojencev na
Holmes Avenue prijedi VEČERJO IN PLES v Slov. domu na Holmes Avenue.
15.	— Lilija priredi NAGRADNO
MAŠKARADO v zgornji dvorani Slov. doma na Holmes Avenue.
2? — Slovenska šola pri Sv. Vidu
priredi kosilo v šolski dvorani na Glass Avenue.
MARC
9. — Pevski zbor Jadran priredi koncert v SDD na Waterloo Rd.
16.	— Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi zajtrk z omletami in klobasicami v avditoriju od 8. zj. do 2. pop.
26. — Federacija slovenskih domov priredi “Man of the Year” banket ob 4. pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
in žrtve druge svetovne voj51 pri Lurški Mariji na Pr0'! dence Heights, Chardon B°a’
29. — Slovenska šola pr* ^
Vidu priredi svoj vsakok piknik na Slovenski prista''1, JULIJ	j
20. — Slovenski športni k’ji priredi piknik na Slove*15 pristavi.
AVGUST ^
24. — Letni piknik d r u š U
Najsv. Imena fare sv. Vida " Saxon Acres na White R°a 'j
24. — Slovenski Dom na Hol111*
Ave. praznuje 50-letnieo ° |
NOVEMBER	<
16. — Pevski zbor Jadran P0'
v SDD na Waterloo Rd. sv" jesenski koncert.
30. — Materinski klub pri Sv.
Vidu pripravi večerjo s pečenimi piškami.
APRIL
19. — DSPB Tabor priredi svoj
pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
26. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi “VEČER V DEČVAH” s kratkim sporedom v SND na St. C 1 a i r Ave. Za ples igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
4. — Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
11. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO proslavo.
JUNIJ
1. — Društvo SPB Cleveland:
Proslava Slov. Spominskega dneva s sv. mašo za padle žrtve komunistične revolucije
V blag spomin
OB PETNAJSTI OBLETNIC1 SMRTI NAŠEGA LJUBLJENE0 SOPROGA IN OČETA
Štefan Štefančič
ki je umrl 28. oktobra 1953'
V tihem grobu mirno počiva! in večno blaženost v nebesih uživaj,
da bi bili enkrat vsi na veke v nebesih združeni.
Žalujoči ostali:
ANA, soproga STEVE in EMIL, sinova ANN in DOROTHY, hčeri VNUKI in VNUKINJE ZETA in SNAHI
Cleveland, O., 28. okt. 1968.
PO NJEGOVEM DELU
IN
SKUŠNJI IZVOLITE . . .
JOBSE
EUGENE J.
17. — Jesenski koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
24. — Pevski zbor Planina priredi svoj koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
24. — Letni festival Zahvalnega
dne pri Mariji Vnebovzeti v šolski dvorani ob 3. popoldne.
24. — Dramatsko društvo Naša zvezda poda v SDD na Recher Avenue igro.
28. — Tony’s Polka Party —
Seventh Thanksgiving Čele-
18. — Slovenska pristava priredi v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. “Pristavsko noč”. Igrajo “Veseli Slovenci”.
25.	— Letni ples katoliških vojnih veteranov v dvorani sv. Vida.
26.	— Materinski klub pri Sv.
Vidu priredi “card party” v avditoriju Sv. Vida. Začetek ob 6.30 zvečer.
FEBRUAR
9. — Klub slov. upokojencev v
Euclidu priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave.
SAW IC 1C I
TO
OGiiGH PLEAS OOiMT
Judge Municipal Court — 6 years State Representative—G years State Senate—4 yetf INDOSIRANJA:
•	PRESS « PLAIN DEALER • CLEVELAND AFL-CIO
•	CLEVELAND BAR ASSN, e CUYAHOGA BAR ASSN.
• PARMA BAR ASSN. • COSMOPOLITAN DEMOCRATIC LEAGUE • MANY FOREIGN LANGUAGE NEWSPAPERS
Thomas P. Burke, Chmn., 18313 Flamingo, Cleveland,
NA POTI V PRISTANIŠČE — Italijanska podmornica Morosini plove v pristanišče Valetta na Malti tekom skupnih pomorskih vaj NATO v Sredozemlju. Starodavne utrdbe ob vhodu v pristanišče so bile v drugi svetovni vojni močno poškodovane, pa so jih obnovili seveda ne za obrambo, ampak le kot spomenik.