KA.TOLJSK CERKVEN LIST,
«Danica" izhaja vsak petek na celi poli in veljd po posti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. V oskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr„ za «/4 leta90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan poprej.
Tečaj XLVII.
V Ljubljani, 19. vinotoka 1894.
Ust 42.
Pri Jezusovem Sercu.
Ostavil svetne sem radosti, In v sveti se zatekel kraj; Popustil sanje sem mladosti, Pribežal k Tebi v mili raj!
Pri Tebi hočem se počiti, Prositi Te za dušni mir;
Vse prošnje svoje Ti zročiti____
Pred Tebe padem, živi Vir!
Češčeno bodi Serce sveto, Zaklad najdražji, večni nam; Za Te gori mi serce vneto, Ker Ti me ljubiš, davno znam!
Zato sem Tebi se približal,
V	ponižnosti na Tebe zrem, Ki toliko si se ponižal, —
Da dal si vzgled nam lepi vsem.
Nezmerna je ljubezen Tvoja, Neusahljiv je vir dobrot, Ki duša jih prejema moja, Ki delež grešnih so sirot.
Zato naj čast po svetu širnem, Iz ust doni Ti vseh stvari; Prepeva naj se v hramu mirnem Če v boju grozna smert mori.
Poslušaj serčne moje želje, Ki k Tebi, Božji Sin, kipč; Darujem Tebi vse veselje, Molitve k Tebi naj duhtč.
Poslušaj prošnje perve glase, Življenja mi pobožnost daj; S Teboj me druži naj vse čase, Pripeljaj v raj me sveti kdaj!
Od ženi vsako greha tugo, S Teboj končam naj srečno boj!
Še prošnjo, Jezus, zadnjo usliši: Ko bela bo prihrula smert, S Kraljico večno me obiši, V nebeški me presadi vert!
Kovačev.
Mesec rožnega venca.
(Dalje.)
Vender ne manj mogočna je molitev rožnega venca s tem, da nas z zaupanjem navdaja, kakor pa tudi s tem, da usmiljenje preblažene Device Marije k nam obrača. Očitno ie, koliko veselje mora to za njo biti, kadar vidi in sliši, kako mi naj potrebniše prošnje in naj lepša proslavljanja spoštljivo nji v venec spletamo. Kadar mi z molitvijo Bogu dajemo in želimo dolžno čast, kadar edino prosimo, da naj se zgodi njegova volja, kadar hvalimo njegovo dobroto in rado-darnost, ko ga imenujemo Očeta, in če tudi nismo vredni, ga vender najboljših darov prosimo: takrat se Marija prečudno raduje in zares v naši pobožnosti „poveličuje Gospoda." Zakaj v vredni molitvi mi govorimo k Bogu, ako v molitvi Gospodovi k Njemu molimo. — Tem prošnjam namreč (v Gospodovi molitvi), ki se tako lepo zlagajo s kerščansko vero, upanjem in ljubeznijo, pridaja tehtnost neko priporočilo, ki je Mariji Devici posebno prijetno. Z našim glasom namreč, kakor je videti, se sklepa glas njenega Sina Jezusa sam, ki je to molitev z zaznamnja-nimi besedami najpervo učil in moliti zapovedal: „Tako-le molite" (Mat. 6, 9). Ako tedaj to zapoved z molitvijo rožnega venca spolnujemo, nam ni dvomiti, da bode ona opravilo svoje skerbljive
ljubezni z večjo naklonjenostjo na nas obračala, da bode ta skrivnostni molitveni venec blagovoljno sprejela in z bogatim plačilom darov po-vračevala.
Da si pa njene naj obilniše dobrote toliko bolj gotovo smemo nadjati, imamo zdaten vzrok v lastni močno primerni vravnavi rožnega venca. Zakaj pri naši človeški slabosti so mnoge in raznotere reči, ki molivca od Boga odvračujejo in njegov zvesti sklep prekrižujejo. Kdor pa reč natanko premisli, bode zdajci previdel, kolika moč je v rožnem vencu toliko k vterjevanju duha, kolikor k ctresovanju duševne vnemarnosti, kakor tudi k obudo vanju zveličavnega žalovanja zarad grehov in k obračanju duha na nebeške reči. »Sej rožni venec je sostavljen, kakor je znano, iz dveh raznih, med seboj zvezanih reči, namreč iz premišljevanj skrivnosti in besedne molitve. Zato ta molitev zahteva pri človeku posebno pazljivost, tako namreč, ki ne le da duha na kak način k Bogu obrača, temveč se pri premišljevanji in prevdarjanji reči tako pomuduje, da iz tega tudi zajčma poduke k boljšemu življenju in hrano za vsestransko pobožnost. Sej ni nič večega ali čudovitišega kakor so one reči, v kterih je obseg kerščanske vere: ker iz njih luči in njih moči so vsled novega, z najbolj veselimi nasledki zedinjenega reda izhajale tri reči: resnica, pravica in mir. — S temi je namreč v zvezi način, kako se te pretehtne reči predlagajo molivcem rožnega venca, ki namreč je taki, da je primeren tudi za zmožnosti neučenih. To je namreč tako vravnano, da poglavja vere in nauka se ne predlagajo kakor točke premišljevanja, temveč kakor dogodbe se pred oči stavijo z lastnimi okoliščinami kraja in časa, da toliko bolj serca mikajo in jih koristniše ginejo. Ker se pa te reči že navadno od otročjih let učijo, torej se zgodi, da pri imenovanji posameznih skrivnosti goreč molivec, ne da bi misli kaj posebno natezal, z mislijo in sercem vtopljen dalje moli in se po Marijinem podeljenji v obilni meri nebeških milostnih zakladov vdeležuje.
( Konec nasl.)
Pripogovanje kolen pred najsvetejšim Zakramentom.
(Konec.*)
Pred drugimi so otroci, katere naj napeljujemo se pripogovati in jih v tem vsak dan nadzorujemo, potem ude vednega češčenja, tretjega reda itd.
*) Gl. št. 37. 11. kimovca. Slučajno se je konec tega spisa preveč zategnil.	Vr.
Trud, ki ga imamo s tem, prinesel nam bo obilnega sadii. Kdor se bo lepo pripogoval, gotovo se bo tudi spodobno vedel v hiši božji. Surovosti, nečasti vzlic tabernakeljna v mnogih cerkvah so morebiti bolj, kakor se sluti, v zvezi z zanikernim pripogovanjem. Blagor mu, kdor temu od pomore!
Ce je satan, ki prav dobro pozna prednost in strogi pomen pripogovanja, ker se s:a je branil, zadelo ga je večno pogubljenje — božjemu Zve-ličarju za en sam pripogljej ponujal vsa kraljestva sveta z njihovim veličastvom, česa ne bo potem Jezus Kristus dal za to, kolikorkrat bomo sami pripognili z vsem spoštovanjem pred njim svoje koleno? Prav tako je vselej, kakor da bi nam rekel v tabernakeljnu: „Glej, vse to ti bom dal!" Se večje plačilo pa smemo zaupljivo pričakovati, če vso farno občino po dolgem boju, mnogem opominjevanju in podučevanju pripravimo do tega, da se spoštljivo pripogujejo, da vedno tako delajo, še celo takrat, ko mi, že davno v grobu, ne bomo mogli več tega delati — ecce merces tua magna nimis!
Gorečnost za pripogovanje donaša lahko še druge dragocene darove. Skof Mermillod je s pripogovanjem, ki ga je delal pred tabernakeljnom, ko si je mislil samega sebe v cerkvi, vzrokoval, da se je povernila protestantovska gospa v naročje katoliške Cerkve. Pridige Mermillodove o presv. R. Telesu, ki jih je gospa poprej slišala, prepričale so jo sicer o resnici, a še le potem, ko je videla, kako se je ta sveti mašnik pripogoval, da se je celo na obraz vergel pred tabernakeljnom, kadar ni bilo nikogar pričujočega, sklenila je, odpovedati se zmoti. — Če torej pripogovanje enega samega človeka toliko premore, s pomočjo milosti božje, kakšen sad bi še le dozorel, če bi cela farna občina, če bi katoličani cele dežele, da, celega sveta, kolena pri-pogovali z vsem spoštovanjem dan na dan! (Zaslugo o tem bi imeli oni, ki so vernike k temu napeljevali — ecce, merces tua magna nimis!) „To pripogovanje pred Bogom v tabernakeljnu , storjeno milijonkrat na dan, po vsi zemlji, od vseh katolikov, mož, žen, otrok, starčkov bilo bi nasproti korenitemu, nepreneha-nemu, splošnjemu tajenju od strani prevrata — korenita, neprenehana in splošnja terditev. Kaj ovira, da ta velikanska katoliška molitev, to slovesno spolnovanje perve postave stvarjenja pod božjim blagoslovom deležna ne postane tako zaželjene in zaželjive zmage sv. Cerkve — (in regnum eucharisticum?")
Zaključim, oberneč na pripogovanje besede, katere je rabil „Eichstatter Pastoralblatt" (18G7)
o blagoslovljeni vodi: „Pripogovanje je del katoliške liturgije. Najmanjša reč bogočastja pa je v tako tesni zvezi s Cerkvijo in njenim bitjem, da se dotakne vse Cerkve, ako se razpravlja ta stvar, in da zadenejo vsi protislovi, ako se ono zagovarja. Pripogovanje je, če kdo hoče, jako podrejena točka bogočastja. Vsekako pa spada v nadnatorno področje. O katerem času pa se je živahneje razpravljalo vprašanje o natori in nadnatori zunaj cerkve in v cerkvi nego ravno sedaj? Govoriti o pripogovanju se pravi torej govoriti o jednem pervih vprašanj svojega časa.u Prevod članka: „Die Kniebeugung vor dem allerhlst. Sakramente." Verfasst von hocbw. Herrn Eifelder, Pfarrer, Oberrath, Diözesanpräses der Priester der Anbetung v „Eucharistische Broschüren von Joh. Kiinzle, Generaldirektion der Priester der Anbetung in Feldkirch (Vorarlberg). Heft I.
Sv. Barbara.
Mila zvezda primigljala Nam skoz hajdovsko je noč,
Ki popotnikom bo dala Razsvečavo in pomoč. Sveta Barbara Je ta zvezdica.
V grešni temi je rojena Od paganskih starišev;
Za malike je vzgojena, Pa ne moli gerdežev. Starši jo zato
V	ječo veržejo.
Ozka ječa je svetišče Za pobožno deklico,
Ktera Jezusa le išče, In Marijo blaženo. Tukaj Barbara Jezusa spozna.
Mili Jezus, moj ljubljenec! Si na križu rešil me;
Večne sreče si studenec, Dam ti dušo in serce: Tak je molila Sveta Barbara.
Oče, hajdovski častivec, Pa preganja hčerkico,
In postane nje morivec, Sam odseka ji glavo! Ko prelije kri,
V	raj se preseli.
Tam veselo zdaj kraljuje V tovaršiji Jezusa,
Nam pa stezo oznanuje, Ki v nebesa nas peljä. Le poslušajmo Zvesto vselej njo:
Si opašite, kristjani! Vsi zatajevanja meč;
Bote Jezusu udani, Dčlajte za božjo reč. Kdor se zataji, Krono zadobi.
Še berite v knjigi zlati — Božji evangelinm:
Zagotovi raj bogati.
Razsvetljuje vam razum. Kdor se ga derži, Vekomaj živi.
Na) vam bode ohladilo Jezusova Rešnja Kri;
Vžijte radi Obhajilo, Stanovitnost vam deli; Še vam ono bo Za popotnico.
Sveta Barbara, devica! Nikdar ne pozabi nas.
Bodi naša priprošnjica. Kadar pride smertni čas. Glej nas milostno, Sprosi nam nebo!
Simon Gul>trc.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Šent-Vida nad Ljubljano, i Veselica.) V nedeljo-večer napravilo nam je katoliško društvo rokodelskih pomočnikov veselico, ki ni bila le razveselivna, zabavna, marveč bila je to, kar mora biti vsaka prava veselica, da ugaja svojemu namenu, po d učna, spodbudna.
Gosp. komi vikar Andrej Kalan nam je v poučno-šaljivi obliki svojega prelepega nagovora kazal, ka-košno mora in kakošno ne smč biti življenje človekovo, da ga dovede do zaželjene sreče. Umestno vpletene mične zgodbice iz sedanjega časa storile so govor lahko umeven, pa tako mikaven, da se nam je zdel veliko prekratek.
Govoru enaka bila je tudi igra: „Denar ali pa nosu, razvedrilna in ob enem poučna. Posebno pohvalno omeniti moram o ti priliki naših rokodelskih mladenčev, ki so čisto samouki v dramatiki, ne le prav dobro izveršili svoje uloge, temveč rekel bi, tudi vse storili, da se je sploh ta veselica mogla zveršiti. Častitati je gosp. Antonu Belcu, da sam tako marljiv, ima tudi tako pridne rokodelske pomočnike. — Pri prosti zabavi naredili so mnogo veselja lepi, pa tako raznoverstni dobitki, katere so za vse lepo in dobro vneti Šentvidci drage volje darovali.
Iz Hrenovic, 8. oktobra. (Marijine slovesnosti.) Ker že skoraj vsaki list čislane „Danice" piše o eni ali drugi slovesnosti, naj pa še jaz nekoliko popišem prelepo slovesnost, ki se je včeraj pri nas veršila. Blagoslovili so namreč lepo novo podobo Matere Božje, Kraljice sv. roženkranca.
Precej dolgo časa trudil se je neumorno naš preč. g. župnik za to, da se omisli zares prepotrebna nova podoba Matere Božje. Skladalo je mlado in
staro za podobo in krasni kroni, kteri venčati glavi Jezuščku in Mariji. In po dolgem čakanju zasvetil je vendar zaželeni dan. Blizo par mescev se je ljudstvo vedno pogovarjalo, „kdaj pa bojo novo Mater Božjo žegnavali?" Na roženkransko nedeljo, no, to bo lepo, — si slišal iz ust vsakterega. Hvala Večnemu. res bilo je prelepo. Prejšnjo (XX. ned.) popoldne so Marijo pripeljali iz Hraš v slovesni procesiji k fari. S kolodvora v Hraše so jo pripeljali že prejšnjo soboto.
Tamkej je bila čez noč od sobote do nedelje v lepo napravljenem šotoru. Ljudstvo je pa celo noč prečulo v molitvi in prepevanju Marijinih pesmi. V nedeljo ob dveh popoldne pričela se je procesija iz Hraš k fari. Ljudi se je vdeležilo procesije, kakor na praznik presv. Rešnj. Telesa. Vsi križi iz cele fare (njih 17) bili so navzoči. Šest belih in belo ogernjenih konj je vozilo krasno podobo. Dve belo oblečeni deklici ste deržali kroni in žezlo (scepter) na lepih blazinicah pred Marijino podobo. Ko so podobo pripeljali k fari. bile so litanije Matere Božje in blagoslov. Na roženkransko nedeljo je bilo pa slovesno blagoslovljenje prelepe podobe. Blagoslovil jo je domači gosp. župnik med asistenco gg. župnikov iz Senožeč in iz Studenega ter domačih gg. kaplanov. Zatem je bila slovesna sveta maša. Bilo je o tej priliki tudi običajno darovanje, pri kterim so se delile lepe podobice. Vse cerkveno opravilo je terpelo čez poldne. Ob treh popoldne bile so še pete litanije Matere Božje.
S tem je bilo dokončano cerkveno opravilo. Ljudstva je bilo veliko število, poleg domačih tudi še iz sosednjih duhovnij. Kakor nas je prejšnjo nedeljo vreme nekoliko dražilo, je bilo pa to nedeljo toliko lepše. Krasen solnčen jesenski dan, slovesno petje, lepo zvonenjc, mogočno streljanje — vse to je tako milo vplivalo na nas, da smo si vsi želeli: Bog nam daj še kaj tacih dni dočakati. Marija pa, Kraljica svetega rožnega venca, bo vsem, ki so kaj pripomogli k njeni časti, sama obilna plačnica. Izdelal je podobo g. Jožef Grcšelj, kipar v Selcih.
O bratovščini svete Uršule.
„Zopet nova bratovščina?" „Koliko jih pa vendar še bo!" — Kaj tacega bi morda človek slišal, če bi mu bilo dano opazovati blage čitatelje in čitateljice verle „Zgodnje Danice." Toda nikar se ne prestraši, kdorkoli si. saj si še le perve besede videl. Saj te nihče ne sili v kako bratovščino pristopiti, če tega sam nečeš .Čemu pa potem pišeš o njej. če je ne priporočaš?" tako zopet nekdo zagode. Kaj, da je ne priporočam? Pa še močno jo priporočam, samo vsiljujem je nikomur ne. Priporočam pa jo zato, ker se mi zdi kaj imenitna in zlasti za sedanji čas zelo pomenljiva. Ravno dandanes, ko se marsikdo na-inerdne, če mu omeniš molitev ali kako bratovščino, je potrebno, da se združujejo vsi, katerim je še kaj do poštenega, kerščanskega življenja. Ker pa ima ravno omenjena bratovščina sv. Uršule ta namen; zato jo priporočam. Vstanovljena je bila 1. 1857. in leto pozneje so jo sv. Oče papež Pij IX poterdili in z obilnimi odpustki obdarovali. Sedaj šteje 6.180 vencev ali 67.980 udov po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorskem in med ogerskimi Slovenci. Deli se bratovščina v vence in vsak venec šteje 11
udov enega spola in stanu, namreč 11 mož ali li žen; 11 mladeničev ali 11 deklet (ki se pa smejo potem brez skerbi poženiti in pomožiti.) Vsak ud moli enkrat na dan Oče naš — Češčena - Marijo — Čast bodi Bogu, v čast sveti Uršuli za srečno zadnjo uro. Vsak venec navadno kupi družbine bukvice, katere potem udje po versti prebirajo; vsak ud pa si preskerbi podobico sv. Uršule.
Glavni namen bratovščine pa, česar pri drugih ni, je ta, da se udje jednega venca med seboj po-dučujejo v verskih resnicah, da drugi druzega od greha odvračujejo in ob jednem dober zgled dajejo. Sicer je to dolžnost vsacega kristjana; da bi se pa ljudje še rajše v tem vadili, vstanovila se je ta bratovščina in sv. Oče papež Pij IX so jo obdarovali z obilnimi odpustki ter jo toplo priporočili. Izročili pa so jo celjskim kapucinom kateri imajo bratovske bukve, v katere en pater, katerega provincijalni ka-pitelj kot vodjo določi, nabrane vence vpisuje. Kakor navadno, morajo tudi pri tej bratovščini vsi, ki hočejo biti njeni pravi udje, zapisani biti v bratovske bukve tam, kjer je sedež bratovščine. Naj toraj nabiralci blagovoljno pošiljajo nabrane vence podpisanemu, da jih zapiše. Imena in priimki naj bodo razločno pisani! Ker ima vsak venec prednika ali prednico, naj nabiralec vselej tisto osebo zapiše na pervo mesto v vencu! Navada je, da plača vsak ud 10 kr. sprejemnine; kdor želi podobico sv. Uršule, dobi jo za 3 kr. in navadno kupi vsak venec tudi ene bukvice ali pa njih več, če hoče, katere potem udje prebirajo. V bukvicah (katere stanejo 40 kr.), so pravila, življenje sv. Uršule in njenih tovaršic, potem navadne molitve: jutranje, mašne, spovedne, križev pot itd. Denar, ki se tako dobi, rabi se za natiskanje in vezanje bukvic, za podobice in poštnino pri razpošiljatvi in pa za svete maše, ki se vsako leto v naši cerkvi opravljajo za žive in mertve ude te bratovščine.
Če se toraj vse skupaj vzame, plača vsak ud enkrat za vselej 17 kr. Seveda se bo tudi to marsikomu preveč zdelo, ali temu naj se nihče ne čudi, ker slišal sem, pa ne vem, če je res ali ne, da se dobi tudi tak človek, ki bi niti Bogu ne dal palice, da bi udaril neko gotovo gerdobo. Zato se pa tudi bojim, da bo tista gerdoba na zadnjo uro velike sitnosti delala vsi m tistim, ki se zdaj ne menijo veliko za lepo, kerščansko življenje. Naj pomaga toraj bratovščina sv. Uršule, katera je vstanovljena za srečno zadnjo uro! Iz tega namena in pa v pojasnilo na razna vprašanja sem v čast sveti Uršuli in njenim tovaršicam zapisal te verstice.
V Celji 15. vinotoka 1894.
P. Janez Ev. Ažbe,
kapucin in vodja bratovščine sv. Uršule.
Češeenje Najsvetejšega.
(Iz osebnega prijat. pisma.)
Tu Vam podam za „Zg. Dan." članek (Začetek je bil v „Dan." št. 37. Vr.), ki me je jako zanimal, ko sem ga bral, in ga mislim tudi vresničiti pri svoji čedi, kolikor bo moč. Že poprej sem v več evharističnih pridigah verne spodbujal k večemu češčenju presv. Rešnj. Telesa, jim priporočal spodobno vedenje v cerkvi, spoštljivo pozdravljanje Najsvetejšega v taber-
nakeljnu pogosto obiskovanje presv. R. Telesa in	popolno zapuščena. V to pomozi Bog naš Zveličar
vedno češčenje presv Zakramenta z bratovščino ved-	v presv. Zakramentu, in Marija, Naša ljuba Gospa
nega češčenja presv. R. Telesa, vsaj vse podnevne ure	presv. Zakramenta'
ob nedeljah in praznikih. In hvala Bogu, ni bilo	_____
zastonj. Zapisujejo se pridno vsi stanovi v to prelepo bratovščino. Dozdaj jih je verhu starih okrog	Kneipp in njegov poklic. 90 pristopilo na novo 22 deklet, 17 mladenčev, 5 rn i » žend in 2 moža, vkup 46, in še prihajajo polagoma. (uaije.j
Razdelil sem jih po stanovih na vse nedelje in praz-	Staršem in duhovnom posvetnjaki radi očitajo,
nike v mescu, da jih od 6ih zjutraj do 7ih zvečer	da sinove, mladino silijo v duhovski stan; toda dan
vsako uro razven božje službe po več ali manj moli	danes se raji zgodi, da liberalci najboljše raladenče
na glas molitveno uro na čast presv. Rešnjemu Te-	odvračajo od duhovskega stanú, da osmošolce šun-
lesu. V nedeljo 5. avgusta smo začeli in molile so	taj° zoper bogoslovje, jih z mnogoterim obetanjem
dekleta lepo in zvesto ob svojih urah. To nedeljo	odvračajo, tudi včasi res podpirajo v začetku, da jih
12. avg. in na Veliki Šmaren bodo molile enako žene,	odvernejo od duhovskega stanú; potem pa ko so
razdeljene na dva praznika, ker jih je največ kot	Jih na léd speljali, se zanje malo menijo, ali pa tudi
udov bratovščine. Tretjo nedeljo pridejo na versto	ni<5 ne- Kneippu se je ta stvar drugač sukala,
mladenči in četerto možje. Upam, da tudi ti bodo	Kakor sem zadnjič pisal, je Kneipp svojega gospoda
častno opravljali svojo evharistično službo. Gorečnost	župnika prosil, da naj pri starših zanj govori, da ga
se kaže dovolj velika. Ko bode vse vrejeno in sta	b°do dali v šolo.
novitno, zapišejo se v bratovske bukve za svojo do-	Župnik pride res v tkavčevo hišo in tako-le
ločeno uro; dotlej pa se zaradi starih udov še vedno	pové: „Ako st3 vi zmožni potrositi za svojega sina
opravlja skupna molitvena ura na mesec.	2000 lir, le dajte ga v šolo: ako ne, varite se tega
Namen tega početja je, da bi ob nedeljah in	Tudi jaz sem bil ubožen. in vém po čem je revščina •
praznikih ne bila cerkev vedno prazna razven božje	Mislite si ubozega Boštjana, kako je bil potert ko
službe, temuč da bi bilo celi dan kaj molilcev in	je njegov zagovornik bil tako ojster sodnik zoper
častilcev presv. R. Telesa; zraven tega pa, da bi se	njega!
boljše gojilo češčenje najsv. Zakramenta in spodobno	Nočem soditi g. župnika, ki se mu je lahko
vedenje v cerkvi, pa tudi nekoliko pripomoglo k spo-	čudno zdelo, da mladeneč, že' tako v letih in tako
dobm opravi revnih cerkva z majhnimi letnimi do-	dobro izurjen v rokodelstvu, zdaj pa v šolo sili
neski. Posebno naj bi se s tem tudi pospeševalo	vender jaz bi tako osomo ne odrekel ako mladeneč
pogosteje prejemanje sv. Zakramentov.	bistre glave in uma s toliko silo skuša priti v šolo
Povod k temu mi je dalo tolikratno razprav-	Bral sem v knjigi duhovitega služabnika božjega da
ljanje in bodrenje za to sveto vajo v listu „S. Eucha-	Bog je vsakemu človeku stan sam odločil- ako'ka-
ristia", Organ der Priester der Anbetung, kjer se v	toliški sin pošteno živi in pri tem Boga prosi za
vsakem listu nahajajo sporočila iz mnogih krajev,	razsvitljenje, bode gotovo pravo zadel in Bo" mu bo
kako se goji in razširja ta lepa in koristna pobožnost	odperl pota. da svoj stan doseže. Tako tudi pri hčeri
in koliko lepega sadú da obrodi. Mislim, da bi bilo	delajo zoper božjo voljo, ako jo n. pr. z vso silo
dobro, ako bi se tudi pri nas bolj priporočevala in	dervijo v zakon, ko hči želi iti v samostan ali sicer
razširjevala, in v to sverho sem kot začetek večjega	želi ostati v deviškem stanu.
spoštovanja do presv. Rešnj. Telesa prevel priloženi	Taka se je godila z mladim Kneippom Ne
članek, govor v nekem društvenem shodu, da ga pri-	vém, kakošni so bili pred 50 leti ti Bavarci da pri
občite v „Zgodnji Danici8 vernikom v spodbudo in	več kot 20 gospodih je lBletni mladeneč prosil in
spolnovanje, duhovnom pa v priporočilo.	terkal, pa vsi so skušali mu to misel iz glave izbiti
Namenjenih imam še več enakih člankov o	rekši, da naj bo zadovoljen s svojim rokodeltvom'
večjem češčenju presv. R. Telesa, ki vam jih bodem	Kneippov život bi moral pri tkavstvu vse žive dni
sčasoma poslal, ako Vam ugaja predstoječi in ako	skrivljen na zemljo tiščati, njegov duh pa je kipel le
se Vam primerno zdi ga priobčiti v „Zg. Danici."	kviško v višje kroge; že pri 60 letih, spominjajoč
{Prosimo, blagovolite skoro nadaljevati. Vr)	se na tisto dobo, je Kneipp sam rekel: „Bil sera
Tudi imam v rokopisu od v. č. škofijstva po-	kakor kuže na kétini!" Veliko in po mnogih krajih
terjem prevod „Evharistična štacijonska pobožnost",	je prosil, naj mu upokojé njegovo vést; ker po vsaki
t. j. križev pot o presv. R. Telesu in spravne litanije	cénijelí biti duhoven; toda bilo je, kakor bi se vse
k presv. Jezusovemu Sercu, ter nekatere druge, pri-	zarotilo bilo proti njemu! Tako je sam rekel, pravne o molitveni uri za glasno skupno molitev, Bog je dopustil te grenke poskušnje, da se je
kar pobožnost posebno povzdiguje in kakoršnih še	njegov poklic popolnoma vterdil. Koliko mladenčev
nimamo v slovenskem jeziku, ter je pri Nemcih tako	med nami bilo bi na enaki „ketini," ako bi jim Go-
priljubljena, da je v 3 letih doživela že 19 natisov,	spod ne bil poslal besednika, dobrega zagovornika,
Upam, da bo prav prišla drobna knjižica za tako	pomočnika! Kdo se pri tem ne spominja°na pokoj-
skupno glasno molitev presv. R. Telesa, ako se dobi	nega Don-Boska? Iz mnogo zapuščenih, skoro zaver-
zanjo kak založnik.	ženih dečkov so zdaj duhovni, misijonarji v naj
Ce se Vam zdi primerno o tem tudi kaj omeniti	daljniših krajih in deželah, tudi kteri že celo misi-
v „Zg. D.,B mi je prav ljubo, ker morebiti se s tem	jonski škofje, da molčimo o gojencih v druzih sta-
pripomore, da tudi drugi gg. duhovni pričnejo vsta-	novih! Mladenča Kneippa je ta zapuščenost tako
novljati vedno češčenje vse ure, vsaj ob nedeljah in	terla in grizla, da se je začel starati in pri 17 letih
praznikih, ne le ob kaki bolj priložni uri neposrednje	je bil že, kakor bi jih imel 30! On sam piše: Nekega
préd ali po božji službi, sicer pa je cerkev skoro	dneva sem šel v Memingen, in naletel sem na ne-
kega človeka, ki me je med drugim prašal, če sem že oženjen? Odgovoril sem mu: „ej, sej sem že v drugič; tako prismojeno se mi je zdelo to vprašanje!"
Kaj posebnega je to, da se je Kneippoviču zopet poveruila mladost in živost, ko je pozneje postal mašnik.
Kaj tedaj dalje? Z 18. letom se vnovič živo vname kopemenje do duhovskega stanu. Neko noč kar berzo zapusti očetovo hišo, ko nima ne beliča v žepu, in zavije proti mestu Kemptenu, 9 laških milj daleč, in tam rektorja ondotnega kolegija toliko živo prosi in nadlega, da obljubi ga v šolo sprejeti, ako prinese spisano privoljenje očetovo. Mladeneč se verne tisti hip v očetovo hišo, premerivši tisti dan okoli 20 milj, toda očetov odgovor je bil ne-vgoden.
Mladi tkavec bil je neutolažljiv; ni bilo nikogar na svetu, da bi se ga usmilil. Kaj je storiti?.. Sklenil je, da hoče na vso moč delati in si kaj prihraniti za šolanje. Delal je več kot je bil in prihranil si je v treh letih precejšen zaklad becev. Imel je takrat 21 let. Koliko veselje za mladenča! Imel je že vse pripravljeno in spravljeno za odhod. Ravno njegov god je bil odločen, da se bo poslovil s svojim rokodelstvom, da odide in se verne kot duhoven kot mašnik domu.
Pa zastonj.
Na koncu vasi, ki je imela 14 hiš, vstane ogenj in pogori jih 13, med njimi tudi tkavčeva koča! Boštjan je komaj imel časa rešiti kako družinsko malenkost. Zastonj je skušal rešiti omaro, v kteri je imel svoj prihranjeni denar; predno je prišel po stopnicah gori, so že plameni obdajali omaro in moral je vse opustiti, da si je rešil golo življenje. »No tn imaš starega študenta," je rekel Boštjan, ko je ogenj požirai sad njegovega triletnega velikega truda. Od vsega premoženja mu je ostala: stara srajca in par hlač z debelega platna. „Nikoli vse žive dni nisem bolj živo spoznal kot takrat, kako nečimurni so pridelki človeški." Tako sam pravi v popisovanji svojega življenja.
Kaj pa zdaj?
Vse je popisano obširno v njegovem življenjo-pisu in Če tudi je zelo ginljivo; vender v namen čitateljev našega lista moram le ob kratkem o za-deržkih še kaj povedati. Sebastjan Kneipp je bil zgubil vse, vender tudi grozovita sila ognja ni mogla pogasiti njegovega kopernenja po duhovskem stanu. Pred vsem je bilo potreba misliti, da se požgana hiša nekoliko vravna, ubogi mladi Kneipp je moral delati, vse biti, žgati apnenico, zidati itd. itd. Pravi, da v vsih tistih okoliščinah ne eno samo noč ni spal v postelji.
Ko je pa hišo malo pozidal in vravnal, se je zopet odmenil na pot, če tudi so mu domači na-sprotvali. S popotnim listom, ki ga je izkazoval za tkavca, je obhodil Hamburg, Monakovo, Schoengav, češ, da hoče pozvedeti, kako na t&jem njegovo rokodelstvo napreduje, v resnici mu je le na to šlo, da najde koga, ki bi se ga usmilil in mu pomagal k dosegi njegovega doželjenega poklica. Ali spodletelo mu je povsod in vernil se je domu z bridkostjo v sercu. Kako hude je moral zopet dom& preslišati zarad svojega bčga, je nepotrebno popisovati, ker čitatelji poznajo sv6t.
Poskusi le še nadalje in božja previdnost ga napoti k mlademu župniku v Groenenbach, štiri milje od svojega doma. Ni ga osebno poznal, ali kakor je rečeno, božja previdnost ga je tje peljala in ta gospod, župnik Mareklč, pozneje prelat, je tkavca prijazno sprejel, poslušal njegovo bridkostno zgodovino, in ginjen od tolikega junaštva, obljubi mu, da ga bo učil pričetke latinščine. Čez 8 dni bo začetek. To je bil nebeški raj za Kneippovo tolikrat ranjeno serce.
Bil je Bošte naj revniše oblečen, kar se more misliti in imel je samo 4 lire v žepu. Taki se oglasi pri županu zarad prenočevanja in pov6, da išče stanovanja, ker se bode učil latinščine v šoli pri gosp. vikariju. S tem_.je Kneippovič še-le na pravega naletel!
.Kaj! Ta revni capin sanjari o latinščini? Ti študiral, to je norost! Ti si bolj podoben kmečkemp hlapčonu- itd. S takimi besedami ga je sprejel župan.
„Ali g. vikarij mi je obljubil, da me sprejme."
„Kaj pa, da; vikarij je mlad in si ne upa nikomur nič odreči..."
Drugo jutro na vse zgodaj hiti župan k vikariju naznanit mu, naj bode previden, ker je na temr da naredi eno debelo bedarijo!
Ti ubogi tkavec! Tedaj še ni konec poskušenj? G. vikarij Merkl6 si nekoliko pomišljuje, toda njegovo blago serce zmaga ugovore županove, ter pravi: „Poskusimo in videli bomo, kaj je storiti ?■ Ves prestrašen in trepeč kakor list na drevesu pride mladi Kneipp v vikarišče in dobil je za pervo lekcijo 1. deklinacijo: Mensa, ae.	(Dalje nasl.)
Naši prihodnji Salezijanci.
(Dalje.)
Cerkev Marije Pomočnice kristjanov.
Ob dolgi ulici Via Cottolengo pred velikim prostorom, enakim prostornemu tergu, stoji krasna cerkev Marije Pomočnice kristjanov, ki je ob desni in levi ter za seboj dalje obdana z velikimi poslopji Don-Boskovih naprav. Na veličastni, z dragimi kipi svetnikov okinčani široki fasadi ali pročelju, so brati z velikimi pozlačenimi čerkami zapisane besede: „Maria, Auxilium, Christianorum, ora pro nobis," po naše: „Marija, Pomoč kristjanov, prosi za nas." Na celem pročelji je kacih deset podob in kipov v linah ali po stebrčh razstavljenih v čast raznih svetih zavetnikov salezijanske družbe. Izmed teh podob je prav posebno mikavno gledati srednjo prelepo iz marmorja izsekano podobo milega Jezusa pokladajočega svoji roki na glavice okrog njega zbranih otročičev, kakor bi govoril: „Pustite male k meni priti." Prav na verhu trivogelnega obrobja na pročelji pa so trije kipi treh sv. mučenikov, ss. Salvatorja, Aventorja in Oktavija, ki so bili ob času preganjanja na prostoru, kjer je zdaj oratorij, mučeni in umorjeni zaradi svetega Imena Jezusovega. Širokost in visokost pročelja kaže na velikost in veličastnost te lepe cerkve, katero poveličuje posebno široka in visoka kupla, ki se dviguje izmed druzih poslopij v obližji. Po zunanjem ter na pervi pogled s prostornega terga viditi, ima ta cerkev nekaj podobnosti z nunsko cerkvijo v Ljubljani, le da ona v Turinu stoji še za nekaj stopnic višej in da je po vsem veliko veča in boga-
tejša Velikost cerkve pri tleh se na zunaj pač tudi nekaj spoznava po velikem prostoru 632 štirjaških sežnjev, na katerem je zidana. Oba na vsaki strani tikoma ob cerkvi zidana stolpa ali zvonika nista kaj visoka ter sežeta le nekoliko nad drugo cerkveno zidovje, streha na zvonikih je bolj nizka. Iz zvoni-kovih lin se vidijo zvonovi, iz lin pa šterli po obeh straneh nekakemu kolesu podobna priprava za zvo-nenje in bijenje na zvonove. Kadar namreč zvoni, se ne giblje zvon, kakor pri nas, da tež^k sredi tolče ob obe strani zvona ter tako ušesu prijetne glasove privablja iz zvona, ampak stoji mirno ter je brez težaka, in kadar zvoni, tisto kolo pri vsakem zvonu ter s svojimi nekakošnim zobem podobnimi Špicami ali kladvi terkajo le ob eno plat zvon&. Tako zvonenje se mi ni zdelo tako veličastno in veselo, četudi je več zvonov hkrati pelo, kakor naše zvonenje ob nedeljah in praznikih. Kadar v Turinu samo en zvon zvoni, je čuti, kakor naše bijenje ob plat zvona, kadar ob času ognja iz zvonika ljudi vabi na pomoč in opreznost Toda Lahi so svojega zvonila vajeni in se jim tako lepo zdi. Nad vse pa po zunanjem poveličuje to cerkev velika visoka kupla, katero že z železničnega voza iz Milana proti središču mesta gredč prav lepo število vidiš in ti je vštric pervega kolodvora „Porta Suso;B drugi kolodvor „Porta nuova" je še kake tri četerti ure naprej. Verh kuple se ti sveti draga rumena pozlačena podoba Marije „Pomočnice kristjanov", z zlatimi zvezdami okrog glave. Nižje na zvonikovih strehah pa stojita po jeden pozlačen angelj in sicer na zvoniku na listovski strani angelj Gabrijel, kateri v stegnjeni desnici derži zlat venec kviško proti Materi Božji, kakor bi klical: „Češčena Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blažena si med ženami." Na zvoniku ob evangeljski strani pa je veliki angelj Mihael posebni branitelj sv. Cerkve z banderom v roki, na katerem je zapisano „Lepanto 7. vinotoka 1571," v spomin slavne zmage, katero so takrat dobili krist-janje z Marijino pomočjo nad Turki.
Celo vnanje lice te cerkve je, v istini tako veličastno, videti sicer pri prosto, pa vendar tako dragoceno in krasotno, da človeku nehotč stopi v spomin, kar govori sv. pismo o Mariji: „Kdo je ta, ki vstaja, kakor jutranja zarija, lepa ko luna, svitla ko solnce ?u
(Dalje nasl.)
K Mariji teci!
(Poslovenjena.)
Oj k Mariji teci le, Nje preterdno se okleni Njo ljubiti, zvesto skleni, Greh ne bo ostrupil te; Brambi se izroči Njeni; K Materi zateči se!
Oj k Mariji teci le, Zemlje in nebes Kraljici, Ce terpiš, izdan krivici, Bridke točiš če solze; V bolezni vsih zdravnici — K Materi zateči se!
Oj k Mariji teci le, Ona zate bo skerbela,
Te v ljubezni bo ogrela; Enkrat te peljala tje, Kjer pomlad bo v vek cvetela — K Materi zateči se!
Radodav.
Razgled po svetu.
V Eremsu je pri občinskih volitvah v 3. razredu propadlo vsih 10 judoliberalcev. — Sploh so se po Avstrijskem jeli precej zelo reševati katoličani iz verig liberalno-judovske prederznosti.
Rim. V nedeljo, 16. sept, je bilo sprejetih od sv. Očeta 60 romarjev s Tirolskega in Bavarskega. Predstavil jih je Njih svetosti g. Vartele. Vsakemu so sv. Oče govorili kake prijazne besede.
L Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec vinotok (oktober.) a) Glavni namen:
Ceščenje svetih angeljer.
b) Posebni nameni:
21.	Posvetovanje vseh cerkvi. Hvaležno spoznanje za srečo sv. vere. Odstranitev nespodobnih navád o cerkvenem po-svečevanji.
22.	s. Kordul. Vstanovljenje očetov presv. Zakramenta v Avstriji. Obilno pokiicanje verlih mladenčev in mladenk za afriške misijone.
23.	Praznik sv. Odrešenlka. llešitev brezštevilnih zaslep-Ijencev s poti večnega pogubljenja. Školijska deška in duhovna semenišča.
24.	S. Rafael. Mnogi poklic izbirajoči mladeniči. Pomno-ženje dobrih učnih moči in pridnih gojencev.
25.	S, Marjeta Alakoška. Vedno večje razširjanje kraljestva «Serca Božjega.» Proglašenje zveličanih med svetnike.
26.	Praznik SV. relikvij (koščic svetnikov). Kat. cerkev na Ruskem. Mladina, ki se ima učiti kerščanski nauk. Na lujem bivajoči delavci.
27.	S. PrumenclJ. Pomoč v hudih stiskah in pomanjkanju živeža. Vpeljatev Šolskih sestra. Tirolska naselbina na Peru-vanskem.
28.	S8. šlmen ln jnda. Višji pastirji Avstrije in Nemčije. Živa vera in zaupanje v Hoga za katol. poslance.
29.	S. Evseblja. Pomoč za poterpežljivost. odpuščanje in pogubljenje razžaljenja. ..Duhovni in obhajanci." Srečna volitev kerščanskih zakonskih.
30.	S. Alfons Rodrlgec. Novoizvoljeni provincijalni in krajevni višji. Marijanske kongregacije kupčevalcev. Kerščanski zakonski.
31.	S. Volbenk. Obvarovanje kmečkih občin pred socijal-demokratiškim zapeljevanjem. Vse doposlane, pa ne še uslišane zadeve. Mesca oktobra in prihodnjega novembra umerli udje molitvenega apostoljstva in Jezusovega Serca bratovščine.
II. Bratovske zadeve N. lj. Chispé presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljer
varhov in vsih naših patronov, Bog dobrotno odverni od naše de iele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. - Sestra priporom a svojega zgubljenega brata Kaši ljubi (¡««.pej presv. Sena. sv. Jožefu in sv. Antonu, da bi se poboljšal in spokonl. — Neka dušna zadeva, da bi se po Božji volji izšla. — Lep«» vreme za spravljanje jesenskih pridelkov. — Bolna na no<;ali za naglo pomoč, ako je Božja volja.
Zahvale.
Za dobrotno ushšanje bodi eeščena in zahvaljena Naša ljul«a fiospa presv. Serea'	M. Š.
Listek za raznoterosti.
IJubljana. Knezoškofijski duhovni svčtniki so postali vv. čč. gg.:. Prof. dr. Jan. Svetina; prošt in župnik nem. r. Fr. Dovgan v Metliki; župnik v Šmihelu Anton Peteri in; zlatomašnik in župnik Fr. Vohinec v Križih pri Teržiču.
V	pokoj prestopijo: Monsign. Mih. Potočnik, spovednik pri čast. gospčh uršulinaricah v Ljubljani; v. č. gosp. Matej Tavčar, župnik v Komendi, in č. g. Blaž Muhovec, dek. mestni duh. pomočnik ▼ Kamniku.
Razpisani ste do 12. novembra t. 1. duhovniji: Komenda in Peče.
V	Alojzijevišče na novo sprejeti so mla-denči: Jož. Cuderman, iz Terstenika; Jož. Mencej, z Iga; Jurij Ruthel od Stare cerkve; Mart. Pečarič, iz Metlike; Jož. Pire, z Velesovega; Mart. Šular, iz Metlike; Jan. Jeglič, s Podbrezja; Mart. Kostelec, iz Metlike; Jem. Podbevšek, z Vranje peči; Matija Rode, z Goričice; Ant. Sušnik. iz Mekin; Vinc. Šarabon, s Teržiča; Ant. Žnidaršič, z Dobrepolja; Viktor Kopatin, s Št. Vida pri Vip. — Od prejšnjih so v Alojznici naslednji: Luka Arh; Jan. Debevec; Jož. Demšar; Ant. Koritnik; Jurij Keržišnik; Fr. Pengov; Jan. Petrič; Ferd. Verbič; Fr. Žemlja; Jak. Žust; Peter Janec; Evgen Legat; Fr. Majdič; Jož. Ocčpek; Jak. Ogrizek; Jan. Plahutnik; Fr. Rebolj; Ant. Skubic; Val. Zabret; Jan. Bakovnik; Fr. Brežic; Jan. Juvan; Jak. Kalan; Mih. Kogovšek; Lor. Lah; Ant. Lombar; Ant. Merkun; Jan. Miklavčič; Jak. Razboršek; Fr. Sever; Ign. Zaplotnik; Fr. Avser; Ant. Cvetek; Fr. Grivec; Fr. Kimovec; Jan. Klemenec; Leop. Lenard; Jan. Prijatelj jun.; Jan. Prijatelj sen.; Jak. Voljč; Mih. Volk; Mat. Ahačič; Jož. Logar; Bošt. Peček.
V	černe bukve sta zapisana dečka, ki sta neko nedeljo veliko šepetala pri včliki maši; ravno tako brat in sestra, ki sta neko drugo nedeljo derzno šepetala. Tako tudi še tisti drugi, ki so se pred koncem sv. maše dervili iz cerkve. V prav hudo černih bukvah je z debelimi čerkami zaznam-njanih precejšen broj nehvaležnih, ki celo med povzdigovanjem ne pokleknejo! Kaj je to? Pred imenom Jezusovim se morajo vse kolena prikloniti — v nebesih in na zemlji, — in Vi se prederznite štorasto stati, ko vse kleči, ko je Sin Božji na križ po vzdignjen! Ali se ne bojite šibe božje? Starši, pazite na otroke. — odraščeni pa sami na-se!
Na Brezjah je nedeljsko opravilo z rožnovenško nedeljo jenjalo. Ob delavnikih je še navadna sveta maša ob \ 410.
Nova družba slovenskih katoliških delavce 7 v
Ljubljani, kakor se sliši, bode začela dajati na svitlo svoj časnik; pervi list utegne priti na svitlo že v malo dneh. Bog daj srečo. Ta verla družba ima že blizo 700 družbenikov.
Časnik za premijo dobi, kdor se na časnik naroči.
Terst ima dva verla katoliška lista: dnevnik „II Popolo," in „La Ricreazione," ki izhaja 1. in 16. dan vsacega mesca. Novi naročniki na zadnje 3 mesce na „Popolo" tega leta dobijo za premijo list „La Ricre-azione."
O priliki 18. vinotoka
so nas mnogi prijatelji močno razveselili s pre-blagimi voščili. S priserčno zahvalo vsim vzajemno čestitamo in želimo:
Da vse tiče jim bi pele, Vse cvetice lepo cvele, Med nosile vse čebele; Vse bridkosti potonile, Zvezdice mirti svetile; Zemlja ko obd& telesa, Angelj spremi jih v nebesa; Raj odpri jim zlati ključ, Svčti jim nebeška luč!
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: Čast. g. župnik Jan. Berlic 5 gld. — Iz Celja 5 gld. — Čast. g. Prelaznik z Dražgoš 5 gld. „v prid Vaše preobložene mize, ker sem se izmotal iz neke vinte." — Gosp. Peter Majdič. posestnik mehaničnih mlinov itd. 50 gld. — Č. g. župn. J. Kobilica 4 gld. 45 kr. — Dobrotnik z Brezovca 3 gld. — „Za pridne dijake" 5 gld. — BI. g. M. Samide 6 gld. — Vis. čast. g. prof. dr. J. Janežič 5 gld. — Prečast. gosp. kan. dr. Mat. Leben 10 gld. — V tolažbo neke duše 50 kr. — O priliki 2. dek. Vip, konfer. gg. duhovni z vošilom za god po č. g. J. Demšarju 12 gld.
—	Č. g. župnik Mart. Narobe 5 gld. — Č. g. župnik Mart. Barlič 5 gld. — Neka družina 1 gld.	(Drugi dar. prih.)
Za sv. Detinstvo: V tolažbo neke duše 50 kr. — Preč. g. J. Flis, kanonik in stolni župnik, 20 gld. — Ana Merzlikar, 27 gld. 83 kr. — Iz Notranjskega po Rezi Drobnič 2 gld. 65 kr. — Č. g. župnik Feticb-Krankheim poslal iz Št Jerneja 15 gld. 50 kr. Za cerkev sv. Jožefa v Prjedoru: Neka dobra oseba 2 gld.
—	„A. D. M. G." 10 gld. — Iz Idrije 2 gld. Pošiljavec se priporoča v varstvo sv. Jožefa. — V tolažbo neke duše 50 kr.
Za najbolj potrebne misijone: V tolažbo neke duše 50 kr. Za ciborij in cerkveno orodje na Brezjah: Iz Bliberga na Koroškem hiša Pošnikarjeva 4 perstane. — Neimenovan 1 zlat.
Zbirke za noro cerkev na Brezjah: Neimenovani 8 gld. in nekaj starega srebernega denarja. — Neimenovani 5 gld. — Jernej Okoliš 22 gld. — Jožef Vončina 200 gld. — Zbirke „Zg. Dan." Nadalje 9 gld. 50 kr., pa 1 vel. terdnjak in 3 stare dvajsetice.
2a br. Alfonzove dijake: S pripisom: ,.za pridne dijake'*
5 gld.