I | ^^ T ' l^j T^ d \ /V | ^ ^ SoTeBiaD ^^^^ I .. «3.001 \JTLJ1\io JLi JXvJJLJxtL ! MJX^mk I hu Bad 7000 lančaikor. ft 2y . nKJ J f j J and Hobdays. J •^jwa^awiEw^wjviw^« ^^ slovenskih delavcev v Ameriki, S VKLXrom TJMAMMR: 4687 COBTLAHPT._Entered a« Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLA2TDT. WO. 300. — &TEV 300. _ NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 23, 19X1. — SOBOTA. 23. GRUDNA, 1911. VOLUME XIX — LETNIK ZI2. Rusija grozi Združenim državam. Carinska vojna skoraj neizogibna. --o- V ruski dumi je bila predložena predloga, ki zahteva stoodstotno zvišanje carine na amerikansko blago in visoko obdačenje dosedaj carine prostega uvoza. --o-- PRVI ODGOVOR NA RAZVELJAVLJEN JE POGODBE. -o- Predloga utemeljuje to zahtevo med drugim s tem, da je bilo razve-1 javi jen je pogodbe Združenih držav z Rusijo v direktni zvezi s protirusko agitacijo amerikanskih čifutov. ——-o- IVtrograd, Rusija. 22. dec. — Zakonska predloga, ki pomenja, ° sprejeta, carinsko vojno med Rusijo in Združenimi drža- Je b,la danes Predložena dumi po prejšnjem predsedniku dume » lic ti kovu in drugimi ljudskimi zastopniki v imenu oktobristov in nacionalistov. ki tvorijo v dumi večino. Zbornica se je začela takoj baviti s to zadevo, in je sklenila, predložiti predlogo finančnemu odseku. Razim članov že omenjenih strank so »odpirali zahtevo tudi člani mohamedanskih naprednjakov Predloga zahteva povišanje sedanje carine za sto odstotkov in MSO.CO Obdačenje vseh predmetov, katere so dosedaj uvažali carine prosto. Aadalje naj bodo podvojeni davki na kosmato težo blaga ki pi-iaaja na ladjah. Ako bi Amerikanci povišali davek v škodo ruskih iadsj, bode tudi Rusija primerno zvišala svoj davek. Nov cenovuik .»ride v postev za vse dežele, ki ne dovoljujejo Rusiji prednosti pri li-f?o\mi m brodarstvu. Predloga utemeljuje svoje zahtevo s tem. da bode amerikanski "eno vin k na rusko blago, ki stopi v veljavo po pravomoenosti odpovedi pogodbe iz leta 1832, tako visok, da Rusija ne bode mogla v oilier!ko skoraj ničesar več izvažati. Duma se sicer nima vmešavati v zunanje zadeve, vendar more pri glasovanju za proračun tozadevno veliko vplivati. Predlagatelji predloge se bavijo s podrobnostmi rusko-amerikanske kontroverze Svojo predlogo utemeljujejo tudi s tem, da je bila odpovedana pogodba le vsi cd protiruske agitacije ameriških Zidov. Toda Rusija ne sme iz-rem en it i svojih postav, tikajočih se Židov. Vprašanje, ako se sme pripustiti Zide v deželo, pa najsibodo državljani t,e ali one dežele, je notranja zadeva Rusije, v katero se nima nikdo vmešavati. Saj tudi Združene države ne dovolijo, da bi jim kdo predpisoval, kake nasel-nišLe zakone naj izdajajo ali ne. Oktebristi so izjavili predsedniku dume, da je naperjena carin-^ ska predloga proti Združenim drŽavam. Ako postane predloga po-. stava. je amerikanski uvoz v Rusijo skoraj nemogoč. Washington, D. ('., 22. dec. — Poročilo o carinski predlogi, ki je bila predložena ruski dumi, je vzbudilo v državnem department!! veliko vznemirjenje. Nekateri pa vseeno upajo, da bode mogoče skleniti z Rusijo novo pogodbo. Demokratski vodje, ki so ostali tukaj čez božične praznike, zatrjujejo, da Združene države ne bi bile veliko oškodovane, ako bi na Ruskem upeljali novi cenovuik na amerikansko blago, kajti amerikanski izvoz v Rusijo cenijo na leto "le"' $40,000,000, katero izgubo je lahko preboleti. Nevaren požar v našem mestu. —o- Mnogo oseb je bilo v nevarnosti, da postanejo žrtev vedno bolj se razširjajočih plamenov. —o— DVE HIŠI RAZDEJANI. —o— Prebivalci so morali v pomanj-| kljivih oblekah poskakati z drugega poslopja na ulico. —o— Izredno nevaren požar je divjal včeraj zgodaj zjutraj v petnadstropnem stanovanjskem poslopju Si. 21!) izi. 4. ulica v New Vorku: plameni so poleni preskočili 1 ml i n;i sosednje triuadstrop-i.'O stanovanjsko poslopje. Škoda .znaša okoli ijCM.OOO. Do razburljivih prizorov je prišlo pri reševanju stanovalcev, ki so se drc-njali na balkonu drugega nadstropja. Lestvice za silo namreč ni bilo mogoče spustiti doli, ker j s»? ji* za p le! a v železno omrežje 'zgornjeg« l>alkon:i. Stanovalcev na balkonu se je polastil velikanski strah, ker se je želeje vedno bolj razgrevalo. Nekaj redarjev j.' zaklicalo ženskam. naj poskačejo doli. in res se jiin je posrečilo v nekaterih slučajih, da so jih vjeli. Druge so sledile temu vzgledu in skočile na ulico, ne da hi čakale, da bi jih kdo vjel. Na ta način se je rešilo okoli trideset oseb. Mnogo hišnih prebivalcev so rešili redarji po stopnicah. Večina žensk je bila kaj pomanjkljivo opravljena m svoje otroki- so vzele, seboj iz :pos1e|j. ne da bi jih kaj oblekle. Ogenj so opazili kmalu po eni • i;i zjutraj, in pri rešilnem delu j« bila ranjena samo ena oseba. Ognjegasci iti policija so bili skraja mnenja, da je ponesrečilo (kaj več oseb. toda k sreči je bil strah neopravičen. Zaradi zakonito določenega praznika v ponedeljek, dne 25. t. m., izide prihodnja številka Glas Naroda v torek, dne 26. t. m. e^B^s^see e' Perzija je ugodila zahtevam Rusije« -o-- Amerikanec W. Morgan Shuster, perzijski glavni zakladničar, bede moral sedaj id. —o— ENERGIČEN NASTOP SUSIJE —o— V prihodnje imenujeta l.., in Anglija inozemske svetovalce perzijske vlade. London. Anglija. '22. dec. — rukajšiije perzijsko poslaništvo je danes opoldne naznando. daje, ugodila fVr-ija zahtev;.Mi Kusije., Angh ški urad za zunanje zadeve je e je Pe^-.ija na grožnjo Unsije! podal;: in_ do\ olila vse zahteve, vs.-bovtme v uli imalumu z dne novembra. Tako both* torej * 11« I i moral ili Amerikanec Win. -Morgan Sinister » svoj.ga mesta kot perzijski glavni zakladničar.' katero službo je opravljal od iic-s! ca junija preteklega leta. Po-: drohuosu še niso bile javljcne angleški vladi, toda v uradnih krogih prevladuje mnenje, da bo-deta v prihodnje odločevali jtii imenovanju iito/.emskih svetov:ii-'■e\ perzijske vladi- iinsija in An glija. ' " I Teh« ran, Perzija. 22. dec. — Perzijski kabinet je zagotovil tukajšnjemu ruskemu poslaniku Poklevski-Konzeieliu, da ugodi Perzija vsem zahtevam ultima-, t uina. """ Praznovanje Božioa ,! na naselniškem otoku. --o-. Okoli 600 naseljencem, katere je izključila naselniška oblast, so priredili bcžičnico. —o— 1 VSI OBDAROVANI. [ - o — * Ellis Island se je smel včeraj po j vsej pravici imenovati "otok solza". r --o---- Okoli MM) naseljencev, ki mora-jjo čakali na naselniškem otoku j H11 is Island na jirisilni povratek v domovino, se je zbralo \ čeraj oko- ' li dveh velikanskih božičnih dreves v veliki jedilni dvorani.- 1? r i a ko praznovalo I5r>žič. V si aro domovino se morajo vrnili ti ne-isrečneži, ki so prišli v našo deželo ;s trebuhom za kruhom, katerih p,i I iz tega ali onega vzroka nas"!ni -|ška oblast ni pripustila. Torej ni !eu:a petje in godbo, tako. da so izključeni naselniki užili vsaj nekaj 1 veselja v teh zanje triko žalost nih 'r dtielV. ' " • j -o--- Hrib se je porušil. V samotnem delu San .Juan po- | gorja Rocky Mountains v Colo- , rado se je odtrgal # vrh Lizzard '' Pea k a in zdrčal v dčp jo je zahteval nazaj, ter zmerjal! rojakinjo Novak z najgrširni priimki, toda dosegel ni nič. Minuli po-; ne.leljek se jf Ribari«? zopet sporekel z Novakovo rodbino, nakar je od>el ob štirih [»opoldne v prodajalno in kupil samokres. Ko se je vrnil domov, je Marijana Novak ravno pripravljala večerjo, njen mož na, ki je pravkar prišel /. dela, se je umival, ter mu voščil dober večer.! Ribarie pu ;e. ne da bi kaj odgovoril, potegnil iz žepa samokres, ter! stteljal najprej na Marijano Novak, potem na njenega moža Matevža ler n« Antona Sto vanju, ki je istotako stanoval pri Novakovih. Stre- ' !jal je tudi na svojo hčet. toda ta mu je srečno ušla. Nato si je pognal j nečloveški inerilee kroglo v trebuh. Ko ho ljudje slišali strejp. so prihiteli v Novakovo hišo, kjer sel iim je nudil strašen prizor: na tleh so namreč videli v krvi ležati vsej tli že mrtve. Ribarič he ni dobro zadel, in v bolnišnici, kjer ga straži policija, so mu izrezali kroglo. Zdravniki so mnenja, da boae okreval. Nedolžne žrtve so bile pokopane due 20. t. in. na pokopališču v Brigdeville. Ob odprtejn grobu je imel Rev. Josip Zalokar tej strašni žaloigri primeren nagovor. Večni pokoj nesrečnim žrtvam! Pokojna Matevž in Marijana Novak sta bila v oni naselbini obd. ! priljubljeni . Stura sta bila oba po 45 let ter doma iz Vrhnike pri j Ljubljani. Anton Stovanja je doma iz Trnovega na Notranjskem, in | lud ta je bil prav priljubljen med tamošnjimi rojaki. Vsled opisanega strašnega čina vlada med tamošnjimi Slovenci i velikansko razburjenje, ki je tudi umevno. Ljudstvo je zelo ogorčeno i na napadalca Ribariča. o katerem menijo nekateri, da ni bil pri pravi i pameti, ko je izvršil svoj zločin. Tega mnenja smo tudi mi. kajti redki i mi slučaj., da bi kak duševno zdrav Slovenec že kdaj izvršil tako strašen zločin. Še en umor in samomor. 1/ Lewistown, Mont., nam poročajo, da je ustrelil dne 5. dec. Slovenec Frank Kerzek svojo ženo, in si potem pognal kroglo v glavo. Dobili so ju dne 7. dec. mrtva, in sicer v postelji. Kerzek je prišel s svojo ženo v Lewistown pred enim letom. — Kmalu po prihodu sta si kupila chicken ranch za $1200, in pridno delala. Ko pa je prišla zima. in Kerzek ni imel kaj tlela, ga je začela žena zaničevati, ter ga naganjati. naj si poišči kje drugje delo. Dala .in: je sflOU in ga enostavno odslovila. Kerzek se je podal v Roundup. Mont., kjer je delal v premogovniku. Ko pa je izvedel, da ga toži žena na ločitev zakona, se je vrnil k njej in zopet začel živeti z njo. Ko je biin tožba ua ločitev zakona končana, ga je žena pognala od hiše. kar i je Kerzeka tako ujezilo, da jo je ustrelil v postelji, ter potem še sebi i končal življenje. On je bil star .'{7 let, njegova žena pa 28. Res stra-j šno da be more dogoditi med nami Slovenci kaj takega! Zopet bomba. Pred prit lično pralnico hiše št. 2215 2. Ave. v New Vorku je včeraj zgodaj zjutraj eksplodirala bomba, ki pa k sreči ni napravila posebne škode. Stanovalci hiše so vsi prestrašeni zbežali na prosto, I a se kmalu pomirili. Lastnika j pralnice, dva Kitajca, pravita, da j nista dobila nobenega grozilnega | pisma. i I Predsednik republike Ecuador ; umrl. (fiiayaquill, Ecuador, 22. dec. Emilio Estrada, predsednik republike Ecuador, je danes po kratki bolezni umrl. Predsednikom je bil izvoljen meseca januarja t. I., ter je nastopil predsed-ništvo meseca septembra. Toda! zrak v glavnem mestu Quito mu; ni prijal. in koncem preteklega meseca se je podal težko bolan j v (iiiavaquill. Oproščen obtožbe umora. Včeraj se je končala v našem * mestu obravnava proti Martinu .Gray, ki je bil obtožen, da je dne ; 22. julija t. 1. pri roparskem napadu na prodajalno dragulj na 6. a ve. in 13. ulici streljal na kler-' ka Adolph Sterna in ga usmrtil. I Po kratkem posvetovanju se je vrnila porota in izjavila, da ga ne smatra krivim. Sodnik je natof razglasil oprostilno razsodbo. i Strašna smrt. Nekega čuvaja proge New York Central železnice je predvčerajšnjim zvečer blizu Von-kers. N. V., pri delu neka lokomotiva tako nesrečno zgrabila, da ga ni bilo mogoče dobiti izpod nje. Dr. Pratt St. John bol-nice, ki je takoj prišel na mesto nesreče, mu je moral, sani ležeč pod strojem, odrezati obe nogi. Kljub temu, da so nato ponesre-, čenega delavca takoj odpeljali v bolnico, je vsled prevelike izgube krvi po dveh urah umrl. Ime čuvaja prog«* je neznano. Napadalec na župana Gaynorja znorel. James J. Gallagher, ki je bil obsojen radi napada na newyor-škega župana Wni. J. Gaynorja na dvajset let ječe. je znorel. Pre-1 peljali ga bodo iz zaporov v blažil ico. Cena režnja. Parnik od Austro-Americaa« proge OCEANIA odpluje dne 27. decembra 1911. Vožnja stane iz New Torka do Trsta im Reke $35.00 Ljubljane 35.60 Zagreb* 36.20 Vožnja listke j* dohiti pri Pr Sakaer, 82 Cortland Street, N-« York. POLAGANJE TEMELJNEGA KAMNA ZA ZAVOD ZA SLEPCE. Wmgp miss mjjM KEATOfHJ KaH)- ^ KTSiKiii&iSfr'^ ^ •.':'•-..'!•.•• •••••. - _ PliotosrapUs by American Preas Association. Kakor smo poročali, je prišel predsednik Taft te dni v New York, in pri tej priliki se je tudi udeležil svečanosti povodom polaganja temeljnega kamna za novi zavod za slepce. Naša slika nam 'kaže ta dogodek. Miss Grace Keator, katero vidite na sliki zgoraj, je predsednica Blind Women's i kluba in je sama slepa. Razne novosti iz inozemstva. —o— Na Nemškem so še vedno mnenja, da je hotela Anglija razstreliti utrdbe v Wilhelmshaven. —o— ZDRAVJE AVSTR. CESARJA. —o— Portugalska vlada bode obtožila lisbonskega patrijarha zarote preti republiki. -o- Berolin. Nemčija. 22. dec. — Kljub uradnim in poluradnim preklicem razkritij, katere je objavil list " Reinisch-Westfalisclie Zci-lung", glasom katerili so nameravali Angleži razstreliti utrdbe v Wilhelmshaven s pomočjo nem -škili izdajalcev, širši krogi še vedno verujejo v to pravljico. To mnenje utrjujejo še bolj današnje poročilo iz Wilhelrashavena, ki pravi, da je nek v zaporu se nahajajoči nadmornar priznal, da se je udeležil vohunstva za Anglijo. Priznal je tudi, da je prodal signalno knjigo angleškim vohunom. Dunaj, Avstrija, 22. dec. — Du-najčani so še vedno vznemirjeni vsled cesarjeve bolezni, dasi poročajo iz Schoenbrunna, da je stari vladar skoraj popolnoma okreval. Skrbi za cesarja ni mogoče pregnati. Lisbona. Portugalsko, 22. dec.! Vlada je sklenila dvigniti proti monsignoru Antonu Mendes Bel-lo. patrijarhu v Lisboni, obtožbo radi zarote proti republiki. Pri-j čakovati je, da bode obsojen ta visoki cerkveni dostojanstvenik v najvišjo kazen, ako mu dokažejo krivdo. Obsojen bi bil v tem slučaju v šest let ječe in v desetletno prognanstvo v Afriko. Nekaj časa je vladalo obče mnenje, da bode patrijarh Bello imenovan kardinalom, imenovanje je pa izostalo baje radi napetosti med portugalsko vlado in Vatikanom. Manchester, Anglija, 22. dec. -Odbor zveze tovarnarjev je sklenil pri današnji seji, da se maščuje nad delavci, ki zahtevajo, da pristopijo vsi tkalci k uniji, z iz-porom. Prizadetih bode nič manj kakor 160,000 delavcev. -o--- DOBER PLEN. T 1 ItalijaDi so zaplenili $150,000, katera svota je bila namenjena turškim četam. —o— Aleksandrija, Egipt. 22. dec. — Italijanska križarka "Puglia" je zaplenila danes angleški parnik •'Menzaleh", na katerem je bilo za $150.000 zlata, namenjeno za izplačilo turškim četam v pristanišču Hodeida. v turški pokrajini Yemen v Rdečem morju. -o- Velik štrajk. Puebla, Mexico. 22. dec. — j Več kakor 8000 delavcev "La Oonstancia" bombažnih tovarn je zaštrajkalo. Zahtevajo višje plače in krajši delovni čas. i Spomenik Indijancem. Washington. D. C., 22. dec. — Predsednik Taft je potrdil danes postavo, katero je sprejel kongres, in ki dovoljuje, da se postavi v newyorskem pristanišču spomenik Indijancem. LEP STENSKI KOLEDAR pričnemo v kratkem razpošiljati našim naročnikom. Koledar ima lepe barvene slike: Novd mesto, Postojna, Celje, Črnomelj, Trst (Narodni dom, hotel Balkan) in Ribnico. f 0 bogati re vesti. n-.Nenadoma jt* počila in so razletela po deželi čudna in velikanska vest. Kakor povodenj je šla od kraja do kraja, vse je posetila in puščala povod za s t-hoj »trmenje, oearaiij«* in sladko prozo. Ali so zatrosili romarji to prečudno vest. ali so jo prinesli cigani, ali so si jo izmislili pjanei 1 Vest j«- na no'«* vedela povedati o strašno bogati nevesti, ki ima dvanajst jarmov volov, silno veliko zemlje in po vrhu še pisano xnaeko, 1 Tudi neznansko j«- lepa. košata 5n visoka. rd«*čih lie in rjavili las. j3amo tejra ni mojrel nihče povedati za gotovo, kje je doma to boga-tirsko dekle. Cigani so dejali, da so videli tam pod gorami. In koj He je napotilo dvoje ali troje vozov iskati hogalo nevesto. Prebrodili in prevozili so troje vasi vsako uro. vsega skupaj vasi in sel in seli-č brez števila. A o bogati nevesti ni bilo sledu. Ljudje so pač govorili, da so tudi oni slišali o nevesti prebogati. ki pa je doma sredi ravnega polja, kjer se križa troje belili cesta. Sniibaei pa so dejali: "Ne ':e u.is imeli za norca! 3>ovolj smo se naletali in naznoji-li. Zdaj gremo domov in počakali doma bogato nevesto. Izvedel pa jo zadolženi in zapravljivi kmet Peter. da seje valilo kakor kobilie v deželo sntiba-čov, S»-l je in napisal belo pismo v tuje kraje, naj pridejo ženini, naj si pogledajo njegovo hčer, ki ima volov dvanajst jarmov in hišo in polje in gozdove. I)al j«* pismo ro-marjein, da so ga nesli pod goro svetega Valentina. ]I<;i Petrova pa — in zdaj se začne naša povest —- je bila strašno ošabna, našopirjona in zoprna. Vstajala j»' ob sedmih in sedala za mizo belih rok in mehkužna Poleti so j»- šetala .v senci jablar in hrastov, pozimi pa je česala svoje črne lase in pela : "Jaz pa kajžico imam. velik sod in pisan hram, ko fant pride pravi tod, dam mu vino, dam mu sod.' K j. Petrova hči, ki ji je hilo ime iS pel i ca, je bila pravo seme! n prav sedaj, ko se j»' to godilo je dejal <>ee .Mihove svojemu sinu: "Star s»■ iii in rati bi ti prepusti! gospodarstvo, preden uinrjem. Pojdi in poišči družico. Sliši so da tam za goro živi zelo bogata nevesta. Sieer imamo dovolj, ampak če še kaj pridobiš, bo še več in bolje za to. Ne hahaj so, ampak povej vse po resnici, in dobro glej. da to no ukanijo.'' Tn sin bogatega Mihovea se je odpravil na pot. Gre. gre in so u-stavi pri hiši Petrovi. In prav tedaj je gledala hči in nevesta, Špe-hea. sko to v prospeh. so govorili prija-elji Ban fly j a. Zastonj! In ta aristokracija ni premišljala niti tre-iut.e k, sprejeti medse bogato A-.neričanko Vanderbilt. V njih krog pride la ta, ki ima denar. Zanimivo je, da ostanejo mnoge ma-arske komtese lieomožene. Vzrok eži v tem, ker išče mažarska aristokracija soprog v tujezemskih >ogatašinjah. Mažarske velikašinje vidijo rale v svojem krogu umetnike in pisatelje. zlast pa pavce in igralce, zključeni niso niti ciganski pri-nasi. Prvi literarn salon ima gro-ica Csakv tukaj se shajajo goto-o vsi duševni aristokrati. Grofica ama ni ne literarka, ne umetni-•a. toda resno se zanima za oboje. Zanimivo je, da se s tem poskuša '.akrivati družinske pikanterije! Ilustracija temu! Ko se je vračala cena ministra Lukacsa od pogreba orvega svojega moža domov, ji je ponudil k spremstvu roko baron Fejervarv. "Obžalujem", je "ekla, "svojo roko sem obljubila ministru Lukacsu že na grobu svojega moža." Ali pa: Grof Paul ^sterhaz.v je dal v svoje sobe sto škatelj ha van v ceni 5000 kron. la bi se neka gospa, ki ji je ugajal vonj liavan, nad tem razvese-ila. Cisto mažarske posebnosti! -o- HITROST ZRAKOPLOVA. Znani francoski učenjak profesor Painleve priobčuje o razvoju aeroplanov sledeče: "Dosedaj nam je še nemogoče dognati, kakšno hitrost bo dosegel zrakoplov v sto letih. Gotovo je, da se I bo brzina še zelo pomnožila. O j vlaku, parniku in vodljivem balonu se lahko reče, da so že dosegli večali manj višek hitrosti. Tudi bi se pri prvih dveh radi raznih ovir ne mogla hitrost za mnogo j zvišati. Zrakoplov pa plove po zraku, ki je čist prahu, in bi bila j večja hitrost lahko možna, ker bi tudi glede dihanja ne bilo nika- j kih ovir"/ Občutka, ki jih ima ootnik v zrakoplovu med vožnjo, opisuje takole * "V trenotku, ko se prične aeroplan dvigati, pada solnce. Čeprav sem bil zelo lahko oblečen, sem vendar 70 minut trajajočo vožnjo prestal z zelo prijetnimi občutki. Gotovo sem zmr-zoval, toda ne bolj kot čakalei pod nami. Zračni pritisk na obraz ie pa učinkoval kot božanje, ki se ne more opisati. In poleg tega smo vozili z 60 kilometri na uro, 'car povzroča pri enaki vožnji z avtomobilom že precej neprijem-nosti." ■ Tj • ^ W £ r^HAJLEPŠE, najcenejše ^ S» > ^ in najbolj trpežne tis- ^^I^^ŽT I S^vfe ^ov'ne dobijo slavna ' - društva"vseh Jednot v unijski slovenski tiskarni. Izdelujemo pisemski papir, kuverte pravila, zdravniške liste, vstop-" SV M/ nice in vse druge tiskovine. ^ ^ SLOVENCI. PODPIRAJTE SLOVENCA! ************* ************* __A A A * AAA *%*??!?«??? Clevelandska Amerika ŽSiStKtSi 6119 St. Clair Aw.. Cleveland, 0. SpHlHiHH _ ************* **j* j ****** A^j AlTkiTk A jTSk A* ***** ~ ----- ^ ^ ^^ ^ . * ^ £ Phone 246, | § FRANK PETKOVSEK, f javni notar - Notsry Public, f 718-720 Market St., WALKEQAN, ILL. ^ PROD AJA fina vina, najbolje iganje te * J izvrstne sinotke — patentovana zdra f j PRODAJA volne Ustne vseb prekomor 2 > POŠILJA denar ▼ star kraj lanealjivc f J J4 UPRAVLJA vse v notarski posel spada* iofadein. * J !Sf -m. ■ r - Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York. SLOVENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLA9 RODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. Vetikazaloga vin« in žganja. ^ i IVI aH j a Grill g 1 "^^W^OBE^i^i^ Prodaja bcis ritj po..............70c. {alion & Brinjcvec 12 steklenic ia...............912.GO C *j| obilno naročbo ee prtporoCa g GRILL, 1 4 S3 OS St. Clair Ave., IN. E., Cieve and, O g RED STAR LINE. Plovltba med IS'ew Yorlcom In Antwerpom Mna tedenska zveza potom postnih parnikov i brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND A KROONLANE i 8,694 tor 1 ,l85 ton FINLAND VADŽ.KLANE 12,185 ton 12.018 ton Elratks >n adobna pot za potnike v Avsirijo, na Ogrelco, 81oven8ko, Hivateko n Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna i« eznihka rvesa* Posebno se se Bkrbi za ndobnoat potnirov medkrovia. Trejtl razred oDstoli • alih kabin za 2, 4, 6 in 8 potniko^ Za nadaljne informacije, cene in voine lhtke obrniti ee i« na RED Sl AR Lirs'E. No. 9 Broadway 1306 ~F** Str««l N. 205 McDannot A** NEW YORK WASH1NOTOH, D. C. WINNIPE^MAN* 64 SJato Strmi. ; 19 St. Cb»r!« ?tr«»«t, 319 G»mrr Street BOSTON, MASS NEV/ ORLF>N^, I S AN FRANCISCO C Al' 709 2nd A-rc.. . «0-96 D«*rl.oro Sh««> 121 So. 3rd Streat. SEATTLE. WASH. CHICAGO. 1U_ MiNNEAPOUSjSnNh jl319 W'»hrot Strr«t, S"& Locmt S( 31 Hosoital Street. H-.iLArELPHlAHA.i ST. LOUIS. MO. MONTREAL. QUE, Kaj naredi kavo t J franck| j , IfranckI J[jsrH dobro H^J TRADE-MARK. TRADE-MARK. Franckova Cikorija glasovita primes kave napravi VSAKO kavo mnogo boljšo, da ji prijeten okus in vonj. FRANCKOVA CIKORIJA v štirivoglatih zavitkih je prava skrivnost pripravljanja dobre kave. Najboljši hoteli in krčme rabijo isto brezizjemno. POSKCSITE kadar i>riptavljat<- kavo v Va^ej lastni hiši in prop-rii-ali se bodete koliko jo poboljša. Vaš grocer ima islo tudi za Vas. Prepričajte se, da ji- na vsakem zavitku naša varstvena znam- Ška. mali mlin za kavo _rt na štirivoglatem zavitku. ^JCg^ JE2L Heinr. Franck Soehne & Co. FLUSHING, NEW YORK, } O ,,, 4 TRADE-MARK. TRADE-MARK. T Luč lepote. je bil: "Krulia, kruha nam dajte!'' Jn padale so solze bolesti, padale so krvave srage. In sirom, sirom je stopala bela smrt, zmagoslavno se' smejala s nasmehom, ki je bil led in smrt. In tista smrt je padla v dušo. In duša je pre-'šla v telo. v nemo telo. In telo je rodilo dušo. in ne duša telesa. J Zato pa je bilo vse v prozo iz-! reka odeto, vse pregrešno, vse bolno. do neba vpijoče. Prišel je glas preko gora: "Rešitev nam dajte! i Dajte nam luči! Tema nas umori, i nas duši!'' In kazale so žene deei žareče nebo in govorile koprneče: "Glejte tam gori je Bog — usli- ši nas — molite!' * * * Raslo je zidovje, dvigal se je stolp. Pa donelo je od vseh strani i škodoželjno, nasprotujoče vse grozeče se groliotanje: "Ha - ha!'' Pusti v nemar prazne marnje. človek! Kaj nameravaš? Ha — stolp zidaš, delo delaš — luč prižigaš! — Ila — ha — se ti sanja?" Veš kdo smo mi ? Zakoni — zakoni so jasni in tirajo človeštvo v bogastvo in v uboštvo in v propast. Taki so zakoni ■■— mogočni so. Lepote ne kažejo —jo uničujejo. Pa — kaj bi z lepoto? In čemu rušiti zakone, ha — čemu? Človek jih je priklical sam. sam jih postavil. in sam se jim klanja. Ha — klanja do tal!" Človek pa je zrl preko gora in govoril: "En sam zakon je. in ta je zakon narave, zakon lepote!" In čelo se mu je posvetilo, in iz oči je lil žar svete resnice. — Pa prihajalo je polno drugih o-vir. težkih in močnih. Prihajala so zagonetna vprašanja človeštva, in prihajala so spoznanja laži, ki so jih imenovali tam doli resnico. In pod silno te- j žo je razpadalo zidovje, se je rn- i šilo. In pomnožil jc človek svoji- | sile. — Ni ga omamljalo divje in razbrzdano protivje življenjskih sil. In z nova je pričel — in dokonča val. — In — dokončal je stolp. Luč lepote je vžgal v njem. da se je razlila daleč po vsem svetu. Ni dosegla vsa srca. če tudi jim je žarela v obraz. Pa zakrili so ' obraz, da se jim ne bi bleščalo. Reveži so bili — daleč jih je bilo privedlo uboštvo na lepoti. III. Tn človek sam je stopil med nje. prijel jih za roko. Pa udarjali so nanj s palicami, bili ga s pestmi, in ga imenovali umobolnega in o-čitnega norca. V dušo so ga ranili. Pa se je nasmehnil bolečinam. ' in podal jim je obe roki. da so se I jili vprijeli in da so šli za njim lia i pot k spoznanju lepote. In glejte, udarjali so še po j njem. Človek je mukoma drgetal bo- j lesti nad toliko trd o vrat 11 ost j o, pa i vedel je, da niso krivi sami temu. i temveč, da je krivo življenje, in j življenja neusmiljeni zakoni, ki so j jim razeefrali duše v majhne, drobne, borne kose. I11 do pota enote teli duš je bil križev pot. Podajali so se na pot v dom Iu-1 či lepote, gori na goro. Pa sredi pota so se vračali — le nekateri so dospeli do nje. T11 človek je sto- i pil še in še med nje. Govoril jim je: "Glejte — glejte — glejte!" Ne hodite s slepimi očmi. ne pu- j stite. da bi vam zakoni življenja ugašali luč vaših oči. Glejte — in še enkrat: glejte! Pa je stopil eden izmed tistih* ^ga prijel za roko iu govoril: "Kako naj gledamo? Zavezane oči imamo vsled bede in lakote. Kaj naj gledamo? Trnje se vije ! krog nas. smrad in gniloba se širi j j po naših bivališčih. Smrt prepevat himne krog nas — smrt uživa sa-1 I dove našega dela, v mukah štor-: jenega — kako naj gledamo in kaj?" Tu stresel se je mrazu du- (šne bede --- I Človek pa jim je dejal: "Zave-; i ze imate, beda in lakota vam jih j je dala na oči. Stopite iz vaših hiš. dvignite se! V srcu vam gori luč. ki vas bo ! ogrela že pri misli, da živite. Ali veste, da živite? Ali veste.; j kaj je življenje? Življenje je lepota. Življenje je tako lepo. je tako veliko, je tako svetlo! In če tudi vas bode lakota, vas tepe beda. življenje je v vas. ako boste gledali lepoto z očmi lepote! Zarja v zarji se poraja vsak dan — dan na dan — leto za letom. Narava je lepota. In vsak izmed nas je del narave, je spet celota, eden — in on sam ! — Samo on'— in vsi drugi so spet v njem —! Vsako delo vam priča o lepoti. In Spisala Km e tuma rija. I. Prelestne sanje so šustele po vrtu in vsemogočna krasota jih je obdajala. -Jesen je padala po njej in govorila o krasoti narave, ki umira iu vendar še živi v lepoti, v tistih rdečih barvah, ki polzijo v nešte-vilnih biserih in se spajajo v mav- j rične odaliske. Stal je ves prešeren v jesenskem solucu in roke je zamahnil po o-zračjii, globoko zavzdihnil in se • zagledal v daljo. Lepo je bilo ti- > sto življenje, ki je plulo pred njim. Lepa misel, vsa svetla in jasna je polzela v dolgi črti, ni se zgenila in ne pretrgala. Močna je ostala in jasna. Ni bilo dolgo, ko je še sameval v tihi žalosti, ko so mu misli prihajale v samih gručastih oblakih, temnih in sivih, v razcefranih meglah, težkih in do tal segajočih. DuŠa je klonila k tlom in ni bilo niti ene !u<"*i, niti ene jasnosti. Vse je bilo zavito v težko mreno. in koprneče srce se je vilo v bolečinah, ki je bilo še tako mlado iu tako žejno življenja, svetlega. bujnega, z rožami in barvami preuasičenega. Tako je bil slab. da se mu je opotekla noga. kadar je hodil po jasnih potili., da se mu je zmračilo pred očmi. kadar so 11111 pogledi uhajali k sofneu. Da so mu omahnile roke. če so hotele poseči pori žarkih. Zdaj pa je bilo drugače. Izpregledal je v dan. Temna nor je ležala daleč za njim. niti onih senc ni bilo več. In zaorila je v duši koprneča pesem o mladosti. — In vsa svetla je bila njegova pot. Prišel je bil konee oni smrti sredi življenja. In porajala so se slike v duhu. in ves vesel je bil odmev tistih glasov, ki ho polzeli iz njegove duše. mlade iu sveže. - ■ H. I Prišel je la človek ob koncu svoje smrti v življenje, mogočno , in bojno, polno resnosti in močnih črt. Stopal je po strmem klancu, vi- 1 še iu više in je obstal na vrhu, in po«rled je objel ves svet. Močan je bil —. zakaj, preroje-nje iz teme in megcl je lepo. je nebeško. je življenje. — Tn hotel jc bivati na hribu, da bi videl ves tfvet, pred seboj, da bi ga pozdrav- ( 1 ialo jutranje solnce že z liajsve-žejšimi žarki, da bi ga obdajala či-stota gora. Hotel je delati, hotel 1 je zidati tu gori. po delit pa je ho- 1 tel stopiti v dolino in učiti o le-' * i poti. Vzel je orodje in sekal v kamenje, da bi postavil stolp luči lepo- i te. da bi razžarjala srca človeštva. ; K rušilo se je kamenje, skala za i skalo je odnehavala. Pod hribom j so usta ja le črne sence, dvigale se j više in više. Dolge halje so se opletale krog j nog; erne pošasti so bile to. misli j izkušnjavca. I11 rogale so se člove-1 ku vrh hriba: "Kaj počejaš? Zidaš T — Pusti i vse pri miru in pojdi s hriba! — i Tam doli je življenje, tu gori je ! smrt. Ta m doli boš hodil po širo- j kili cestah; kaj bi tu? Iu tudi — bodi — pa moraš bi- ' ti človek v moči! — Ti pa — slabič si! f Misli ti trepečejo, duša oinahu- f jc — kaj bo igrača tu gori! Pride veter, razmakne krila — in po j njem bo, po tvojem delu in — po , tebi! — Vrzi orodje v kraj — poj- i di za nami! — Vrni se "človek"! \ Človek se je dvignil. Potno čelo se mu je bilo ohladi-( Jo— , mrzlo je bilo kakor led. Za- 1 mahnil je z roko proti sencam in dejal: "Pojdite! — Kaj mislite, I da duša boleha na neozdravljivi t bolezni? Ne — niste me ugrabile' — ne me pomorile — sence me- i glene! Bili no smrtni udarci, pa duša je bila še močnejša, duh krep-kejši, Otresel sem se vsega, stopil sem 1 na pot, strmo v klanec, navzgor — i do vrhunca! In zdaj sem v delu. 1 iu ko ga dokončam, bo zaorila j himna po širnem svetu, bo zadone-1 lo stotisoč glasov v širne dalje, bo zasijala luč v srca Človeška —! I11 zidal bom — ko bodo stali zi-! dovi. iu bo stalo moje delo — te- j dHj bo konec bedi človeštva. Stopil bom med nje — in jih vabil v čistoto narave. Tu gori je Bog, tu gori je lepota 1" Zamahnil je še enkrat z roko — in zginile so plašne megle. # * * Tam spodaj pa so hodili trumo-ma in polegali po jarkih. Njih glas človek je lepota, da vidi lepoto — vaše oči ne bodo več zavezane. Glejte svet! — Vse je za vas — vse za človeka! I11 če je svet za človeka, kako velik je on sam, 011 v spoznanju življenja v življenju. Otresite se zakonov parfuma med vas potrošenega, otreste se zaves preko vaših oči zavezanih! Glejte, tam gori sveti luč lepote, pridite in prižgite si jo v srce, v duše! — In potem pojdite z njo. med vse one, ki so še revnejši od vas. Živite lepote v lepoti- življenja!" Ljudje so se začudeni ozrli naokrog in odhajali proti domu. Pogledali so v se in se jeli ozirati v svoje duše. Videli so zarjo —-in lepoto so našli v njej. Vid li so žarke, videli so cvetice, videli so širno zemljo. I11 videli so v vsem i lepoto. Tn videli so ljudi, tudi v ljudeh je bila lepota. Tedaj so začutili v sebi tisto luč. prižgano po človeku, luč. ki jim je posvetila v dušo in srce, da so zainogli gledati. T11 dejali so: "Kaj nam je bilo?" V mrazu smo tavali — v ledu vstajali. In zdaj nam je tako dobro. polno toplote in miline. Glejte, nismo vedeli da živimo. Kakor more smo se vlačili po tleh med golaznijo. Še blato nam je bilo prelepo. Zdaj pa nam bo sijala luč lepote! — Ha — pa smo dejali, da smo reveži! Bogatini smo — bogatini!" I I11 radostna himna je zaorila I preko 'sveta. Visoko gori na nebu pa je sija-! lo solnce. veliko in zlato, in razli-i valo žarke v prešerni luči . . . I -0- . " I Proti češkemu priseljevanju. i Iz Linza poročajo, da se nem-iško časopisje zelo razburja nad dejstvom, da na Zgornjem Av-strijskemm vedno bolj kupujejo češke hranilnice in tudi privatniki kmetska posestva. Povdarjajo, da je V zadnjem času na tak na-'čin prešlo v češke roke nad 130 kmetskih posestev in da se poleg tega tudi naseljuje na Zgornjem Avstrijskem tudi v mestih vedno več čeških trgovcev iu obrtnikov. Nemško časopisje vidi s tem dejstvom ogrožen nemški značaj de-;žele in poživlja k skupnemu od-' poru. Koncert na vrtu. -o- Spisal Ivan Cankar. Pred zdavnimi leti jc bilo. ko sem bil srečen. Brez posebnega vzroka — kaj je treba sreči vzroka Suieješ se sam svoji radosti iu vse drugo ti ni nič mar. . Takrat sem zahajal vsako popoldne na vrt, ki ni bil vrt. Na neobširne. z lesenimi plaiikami o-| grajenem trikotu je raslo iz peska par nizkih, krivenčastih dreves, ki so bila komaj od blizu kostanjem podobna: debela plast prahu je ležala na vsakem ubogem listu. Pod tem drevjem je bilo postavljeno nekaj iiiiz; veter je privzdigoval in premetaval uina-jzane prte. Ob vseh treh si ranch je bila cesta in pra'h s<- je podil neprestano nad vrtom, od katerekoli strani. Starikavi kostanji so bili izmuče-j ni in udani — komaj da so se ge-nili. Zakaj, onkraj ceste je stala j češka krčma, stara, neprijazna ; podnevi jc bila tiha. ponoči se je razlegal daleč naokoli vriše in krik. Iz krčme je nosil pivo grha-sti natakar. Ob treh [»opoldne je prišla godba na vrt. Kraj plota, koj ob vhodu, je stal nizek oder, na odru klavir, par stolov ter stojal za note. Prišla je najprej stara ženska vsa v erno oblečena. Zelo debela je bila. hodila je težko, lica so bila zabuhla in pegasta. Napol miže je gledala pred se in se ni o-zrla nikamor. Igrala je flavto. Za :ijo je prišla njena hči. Prišla je tako plaho. tiho. obzirno kakor pride berač v gospodsko vežo. i Morda ji jc bilo komaj petindvajset let, ali vsa je bila suha. zgrbljena in vpognjena z velikimi voljenimi očrni je gledala tako prazno iu topo. kakor da je slepa. Oblečena je bila vsa v belo, krog pasu pa je imela širok svetlomo-der trak z veliko pentljo in svetlo-! modro pentljo tudi v laseh. Tiho je sedla pred klavir in oboje, klavir in ona. je v tistem trenutku kakor utonilo, izginilo: nihče se ni ozrl tja. le časih je žalostno za k I en kal o. zastokalo z ozadja. Zadnji sta prišli goslarica in bobnarica. zadnji zategadelj, da j bi se oko potolažilo 1*11 razvedrilo. lObedve sta bili šc zelo mladi, o- 1 bedve belo oblečeni, s svetlomo-jdrim trakom krog pasu in svetlo-modro pentljo v laseh. Bobnarica je bila večji in močnejša, opeka-sto rdeče lase je imela iu pegasta lica; pogled njenih drobnih, nieži-kajočih oči je '/-»ii nemiren, na vse strani, še preko plota je govoril ter se opravičeval: "Saj vem. da je to bobna nje smešno in čisto nepotrebno to opravilo, toda.... kaj bi?" Tik pod bobnom je sedel za mizo njen častilec, mlad. jeti-čeu človek, ki je strmel za mak- ! njen vanjo vse popoldne do polnoči. Goslarica se je ozrla, nasmehnila se je, potrkala jii narahlo z lokom in pričel se je koncert. Ob tisti uri sem bil navadilo še edini gost. Slišal sem samo gosli, ' drugega ničesar, niti silnega bobna ne. Goslarica je nagnila glavo, i smehljala se je in je gledala s tihimi, globokimi očmi — nihče ni vedel kam. Nekoliko je škilila, ko-! maj za spoznanje, toliko da je bil I pogled moten, nedoločen, sladka j melodija brez besed. Nikdar prej v življenju in nikdar več pozneje nisem videl takega smehljaja, kakor je bil njen. Spomnim se nanj. kadar dožovim kaj posebno lepega. v tistem blagoslovljenem tre-! nutku. ko se odpre nebo in kane v trudno srce kaplja milosti božje. Kakor prvi zlati žarek po nevihti, kakor v marcu prvi dih iz Italije. Otrok je bila, vsa tenka in nežna. Nikoli nisem ne pomislil, ne vprašal, odkod da je prišla v ta pusti kraj. kam da pojde. Bila je — odkod, kam? — kakor sreča v mojem srcu. Bušil je veter odtod, odondod. j planila je ploha prahu na nas vse, ! na godce, na kostanje, na mize. i lz prahu, kakor iz daljne daljave, je pela žalostna pesem — tenek j zvok. visok, trepetajoč. Čez plot, I na vseh straneh, so se spenjali paglavci in so kazali jezike na vrt; grbasti natakar jih je podil z u-mazano servijeto; goslarica je gledala bogvedi kam in se je smehljala. Vse štiri so godle dolgo uro ; meni. edinemu gostu. Nazadnje je j stopila goslarica z odra. vzela je z mize krožnik ter je prišla k meni. [Tudi takrat ni ugasnil smehljaj J na njenih ustnicah; meue pa je j bilo sram. Nisem ji mogel pogledati v obraz, v tiste globoke, mot-'ne oči, na tiste čudežne ustnice; § £ nA'Tir1 in NOVO LETO 8 I ZABOZIC gj-fas i DARILA svojcem v staro domovino in iz V ' Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa 1 NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi J FRANK SAKSER ^ i ' 82 CORTLANDT ST., 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. f ' NEW YORK, N. Y. CLEVELAND, OHIO. | Domača gostilna. FAB J AN in JAKŠE 447 East 83. St., New York City. Toči pristno vino domačega pridelka po najnižjih cenah." IZVRSTNA DOMAČA KUHINJA! Svoji k svojim! POZOR! ZELO VAŽNO! JJ POZOR! ^ \ Slovenski rojaki! Dovolim si c-enjculm rojakom v širni Ameriki uljudno naznaniti, da je otvo- i" rila BETI OREHKK. tfostilničarkc v Ljubljani. Kolodvorska ulica 26. gostilno pod imenom "NOVI YORK." Na razpolago so najsnažnejfa prenočišča pojako nizki ceni. da se lahko ro- '■ jaki od daljne in tradapolne vožnje dobro izpočijejo. Toči vsakovrstne dobre vina ; in druire pijače ter dobra kuhinja razpolaga vsak čaa svež* laz lična Jedila. Toraj cenjeni rojaki! ncpo?.abite. ko se vračate v -raso ljubo staro domovino • na najboljšo in najcenejo froitilno "NOVI YORK" v Ljubljani. Ker je gostilna nalašč za amerikanske potnike urejena, vas zasiguram. da ho -1 c v vsaki zadevi kar " najbolje poatreženi. zmi:aj bolje, kakor pri "Starem Tišlerju", kajti "Stari Tižler" i ne eksistira faktično ver, kajti hiša in gostilna je prodana in jo je kupil n«ki Italijan. Samo ime je se oatafo "Stari TiSler" ter opozarjam cenjeno rojake, da podpira- • mo Slovene domačine, ne pa tajce Italijane. ^ Blagovolit« samo povprašati, ko dojdete na ljubljanski kolodvor za gostilno "Novi York", vas bode gostilniški sluga, kateri je pri vsakem vlaku navzoč. " brezplačno dovedel in kovčeke zanesel v gostilno "Novi York". ; Z odličnim spoštovanjem Josef Jane r SVOJ K SVOJIM! ~ T ' f . . ~ - . ~ "I ; tudi njene tenke, otroške roke se i nisem dotaknil. Ponižanega in ne-j vrednega sem se čutil pred njo. j Pod večer so prihajali gostje, i boben jih je vabil. Umazani lju-Jdje z zjiiitimi očmi in odurnimi i ustmi. skoraj vsi že pijani.. Na o-| der. na bele obleke in svetlomodre trakove je škropil curkoma ne-I čeden smeh, so pljuvale blatne be-: sede. (Joslarica so je smehljala. Smch-I Ijala se je. ko je stopila z odra. jkrožuik v roki. Potna roka jo je ! objela krog pasu. zalite oči so ji razgalile otroško telo. odurna u-jsta so ji opij u vala vse belo lice. Ko se jt* vračala na oder se je smehljala. Šel sem in še iz daljave sem slišni tenko, trepetajočo Struno in kakor globoko pod njo silni boben. — Zdaj n i več tiste češke krčme, ne tistega vrta. ne godcev, ne plo-j ta in ne kostanjev. Ostal je samo ! prah. ki se neprestano v;ili preko j široke ceste. Lani sem srečal go-Nlarico; po vlačugarsko je bila 11a-[šemljeiia, pogledala me je, ozrla se je v stran in je hitela dalje: smehljaja ni bilo več na njenih ustnicah. Kam je šlo vse. kam se je utopilo? Odkod meni sreča, kam je u-tonila ? --o- Obsodba avstrijske trgovinske politike. Ilivši minister zn trgovino iu član gosposke zbornice dr. Baern-reiter je obelodanil nedavno v j " C Jester. Rundschau'' članek, ki se bavi /. avstrijskimi trgovinskimi odnošaji napram Srbiji, ter odločno obsoja politiko grofa Aehrenthala, ki je dovedla do £o-I spotlarskega boja s Srbijo. — j IJaenireiter se bavi zelo obširno s poediniuii fazami avstrijskih gospodarskih odnošajev s Srbijo ztasli odkar j<- leta 1!>0G izbruhnila carinska vojna in do sklepa današnje trgovinske pogodbe s j Srbijo, ki je mnogo nepovoljneja I nego načrt pogodbe, ki jo je leta i l!>Uf> predložil ministrski predsednik Wekerle ogrskemu držav-! nomu zboru, ali ga je pozneje zo-! pet umaknil. Pisec povdarja ško-! do. ki jo je carinska vojna prinesla toliko Srbiji kolikor Av-stro-Ogrski. ter opozarja na podlagi statističnih podatkov, da je uvoz in izvoz v omenjenih dveli ! državah zadnjih pet let padel skoro za 50ci. Na koncu omenja dr. Haernreither, da sta Avstro-Ogrska in Srbija s svojim prirod-uiin položajem vezani druga na ■drugo in opozarja, da so med tema sosedoma potrebni čini naj-iskreneji gospodarski in politični ! odnošaji. Govori se, da se name-« rava v to svrho skleniti naknad^ na pogodba, ki bi odpravila velike nedostatke avstrijske trgovinske pogodbe iz leta 1910. Ali 2 enostavnim krpanjem se ne dose-* i že 0110. kar bi bila za Avstro-Ogr-sko politična in gospodarska ;dolžnost. Samo sporazum s Srbi-|jo na široki podlagi in v večjem j Stilu moglo bi se doseči oboje-|stranskih uspešnih koristi. i Sprememba barv ruske zastave I Posebna komisija, sestoječa iz (zastopnikov raznih ministrskih! frezortov ter raznih strokovnjakov. se bavi z vprašanjem, ne bi j se li barve ruske zastave — bela, jinotlra in rdeča —za menile z.belo in črno. Ta spremejnba da bi j bila opravičena toliko iz zgodo-; vinskega kolikor heraldičnega stališča. Petrogradski list ''No-voje Vremjar" pravi, naj se dosegla njih barv ne spremeni, kajti bela, modra in rdeča se nahajajo i v raznih zastavah pri vseh slovanskih narodih ter jih je treba . zato pridržati. • -Wi.iJ.WHl Pomnožitev nemškega prebival-j. stva v Švici. Tudi v Švici se je minulo leto • vršilo ljudsko štetje. Zelo zanimivi so rezultati tri-fiVMKI IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. P. DR. SVETE BARBARE. NAZNANILO PRISTOPILIH ČLANOV Pristopili k postajam: Še. 1 v Forest Ciev, Pa. John Molk ro-I jen 7. maaj 1872. Št 3 v Moon Ilun, Pa. Milinel Alič, ro-I jen 29. oktogra 186!», John Skvarča, rojen i 27. avgusta 1891, Frank Lazar, rojen 19. jan. 1879., Matevž Verbanija rojen 21. avgusta 1889, John Lapen, rojen 12, sept. 1883, John Gernik, rojen 2. januarja 1888, Anton Rupnik, rojen 4. maja 1889. Št. 4 v Luzerne Pa. Anton Dacar, rojen 4. januarja 1888, Alojzij Založnik, rojen 21. junija 1891, Anton Marin, rojen 2. junija 1886, Frank Likan, rojen 1. fe-i bruarja 1891. 1 Št. 6 v Cleveland, Ohio, Antoon Sed-mak, rojen 15. decembra 1872, John Klaus, rojen 16. decembra 1885. Št. 7 v La Salle, 111. Anton Vidergar, rojen 22. decembra 1880 Št. 8 v Johnstown, Pa. Matija Klučev-še, rojen 2. februarja 1886, Mimael Pe-šič- , rojen 16. oktobra 1872. Št. 10 v Coketon, "W. Va. Frank Poženel rojen 3. oktobra 1885. St. 11 v Durea, Pa. Alojzij Kongler, | rojen 23. novembra 1881. Št. 13 V Kast Mineral Kans. Alojzij Grilc, rojen 3. marca 1887 Št. 16 v Wlllock, Pa. Anton Marashinl | rojen 27. marca 1867, Karol Augustini, rojen 27. marca 1884, John Valeria, rojen 20. julija 1S82 John Chivino, rojen 6. marca 1878, Robert Mondani rojen 18. : oktobra 1868, Androno Benedetti, rojen 5. marca 1881, Anton Pontello, rojen 25. ' septebmra 1893. Št. 17 v Broughton, Pa. John Malovrh, ' rojen 15. maja 1882. Št. 21 v Litle Falls, N. Y. Frank Oblak, rojen 28. aprila 1884, Mihael Kramar, rojen 27. septembra 1882. ; Št. 22 v Imperial. Pa. Vencel Presutti, rojen 19. januarja 1879. , ' Št. 26 v Collin wood, Ohio, Andrej Zupane, rojen 1. maja 1888, Valentin Morn, rojen 2. februarja 1876. ! Št. 28 v South Lorain, Ohio, Jakob Sko- i I pin zopet pristopil. Št. 31 v Calumet, Mich. Josef Gazvoda, rojen 25. aprila 1892. St. 35 v Ralphton, Pa. John Polanc, , rojen 15. novembra 1879, Emil Kranc. J rojen 26. januarja 1895. Št. 38 v Charleston, W. Va. Josef Gra-: bar. rojen 20. avgusta 1890, Alojizj UlepiC rojen 2. maja 1891. ' št. 41 v Mulbery, Kans. Frank bratmk, ! rojen 21, septmbra 1869. Št. 42 v Winterquarters, L tah. Jonn | Lampe. rojen 3. avgusta 1890 I Št. 43 v Dodson, Md. Andrej Marflak, I rojen 30. novembra 1878. _ ; Št 44 v Franklin, Kans, John Blatnik, . j rojen 14. decembra 1888, Frank Lipovec,_ " NAZNANILO. VELIKO PLESNO VESELICO prirede Delničarji K. S. Doma 30. decembra 1911 j v Kranjsko-Slo venskem Domu, j 57. in Butler St., Pittsburgh, Pa. Za dobro godbo, razna okrep-čila in najboljšo zabavo bode vedno v najobilnejši meri skrbel j (21-28—12)_ODBOR- NAZNANILO. Društvo sv. Jožefa štev. 17 J.; S. K. J. v Aldridge. Mont.. je j imelo svojo redno sejo dne 10. t. m. in obenem je bila tudi volitev j tlruštvenega odbora za leto 1912. Izvoljeni so bili sledeči: predsednik Fran Andolšek, Box 144. podpredsednik Jakob Blatnik. I. tajnik Gregor Zobec, Box 144, II. tajnik Lovrenc Goličnik, blagajnik Ivan Petek. Box 144, zastopnik Gregor Zobec, Box 144;, vsi na Electric, Mont. Gospodarski odbor: Anton Goričar, Anton Pust in Josip Praznik; bolniški odbor: Lovrenc Goličnik. Fran t Veršnik in Anton Goričar; finančni odbor: Anton Pust. Jakob Blatnik in Fran Glacli; redar Josip Oziinek. Nadalje prosim vse člane gori omenjenega društva, posebno pa tiste, ki že dalje časa dolgujejo, v društvo, da poravnajo in plačajo redno svoje prispevke za društvo in Jednoto. Opozarjani tudi člane, katerim poteče potni list. da se takoj obrnejo na tajnika društva, da jim preskrbi druge, ker inače pride taki v zadrego v slučaju bolezni" ali smrti. Prosim, pišite takoj za potni list. | ko vam poteče, jaz vam drage i volje postrežem. Srečno novo leto vsem članom j in članicam J. S. K. J.! Gregor Zobee, I. tajnik. ' | na večerja puvablen, pa mu že ni ibla naineuena, al je bla pa bi ud muh. k ga je Buli na soja puklicu. Mislili, de mu gre na unem svet bulš, kukr mu je šlo na tem. Še enkrat: l "si budite dobre manenge. pa ne sam zdej o Bužič. k bote putice jedi, ampak tud po-tli k' bote Tip-Top lcruli utepal. Vaš udkritusrčen Žane. Važne listine so izginile. Indianapolis. Ind., 22. dec. — Zvezna glavna porota je dobila 'dokaze, da so izginile dva dui po aretaciji bratov McNaiuara iz pisarne Structural Iron Workers linije važne listine in knjige organizacije. in tla so bile poslane v neko drugo mesto. Kakor se zatrjuje. bode uvedla velika porota takojšnjo preiskavo, toda vprašanj«? j*', nko bode mogla dobiti izginule listine. Izvrševalni odbor linije je zboroval tukaj ob času J. J. MeNamarove aretacije. Nekega detektiva Erectors asociacije. so danes cel dan zasliševali pred veliko poroto. Obravnava je bila na to preložena na dne 2. januarja. i Amerikanci v Mehiki ogroženi. Mexico Ciudad. Mex.. 22. dec. Tukajšnji list "Gil Bias" poziva danes prebivalstvo, naj prežene Anierikance iz Mehike. S preganjanjem naj bi pričeli v nedeljo. .Poziv je podpisalo sedem vodij 'delavskih klubov. EDEN JE ZA VAS! ' Sedaj lahko dobite iztis Seve-,1'ovega Slovenskega Almanaha in iZdravoslovja za leto 1912 ZASTONJ. Vaš lekarnar ali trgovec j z zdravili ga fina iztis za vas. Samo vprašajte zanj. Novi Almanah ima H4 strani in vsebuje velik zaklad zaželjenega, koristnega in zanimivega poučila, ki naj se shrani in obdrži pri roki celo le-lo. C 'e ne morete dobiti Almanaha od lekarnarja, pišite na: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, ! Iowa. t -- NAZNANILO. Članom društva sv. Petra in Pavla štev. 51 J. S. K. J. v .Murray. Flail, se naznanja, da je bilo dne 14. dec. glavno zborovanje in volitev novega odbora za leto 1912. Izvoljeni so bili sledeči u-radniki: predsednik Marko Petne. Box 152. podpredsednik -Jernej Kamnikai'. I. tajnik Josip Kaste!ie. Box 545. II. tajnik Mat. j Sobar, blagajnik Josip Koli. za-Istopnik Mat. Sobar. zapisnikar i Lovrenc Založnik; nadzorni od-jbor: Josip Uzelac. Ivan Ilebolj in j Peter Srdar; bolniški odbor: I-van Nučič. Grga Srdai'. Fran (Jančar in Fran Verant; zastavo-Inoša Fran Jančar, maršal Josip | Fzelac, vratar Peter Sajatovič; vsi v Murray, Utah. Srečno novo leto vsem članom | in članicam J. S. K. J.! Josip Kastelic. tajnik. Hamburg-AmeriGan Line, I Redai prekooceanski promet iz NEW Y0RKA do HAMBURGA ; proko PLYMOUTH in CHERBURG z dobro poznatimi parni ki na dva vijaka: Kaiserln Auguate Victoria, America, Cincinnat Cleveland, President Lincoln, President Grant, Pennsylvania, Patricia. Pretoria i«d Veliki moderni parniki nudijo najboljše udeb to« za primerne cene; neprekoeljiva kuhinj* in postrežba. Opremljeni so x vsemi modernimi aparati. Odhod lz New York a: PRESIDENT GRANT — odpl. 28. dec. ob 11 dopol AMERIKA —odpl. <5. jan. ob BJ. opol. PENNSYLVANIA — odpl. 13. jan. oh y. popoi. BATAVIA — odpl. jan. ob 12. opol. Vozijo tudi v Sredozemsko morje. Hamburg-American Line, 41-45 Broadway, New York City. Pisarne: Philadelphia, Bostoa, Pittsbmj. Chicago, St. Loeia, San Francisco. t Xook Out! You'd better ^^ tate care of Yourself" ^■j^MK Glavobol, bolečine v grlu, v prsih 1 Ia JI Z^g in straneh, slabe žleza in drugi znaki • Wte^&W prehlade no bodo imeli nevarnih po- ^fcsžss*^ ^^j^JLjg^ sledic, če bodete rabili Dr. Richterjev JjRSpfL) Pain-Expeller Predpisih, ki so natisnjeni na t* ' omotu. 25c. in 50c. steklenice. NMjČuvajte se ponaredb in pazite na J3L sidro in naše ime. f. ao. richter a co.. 215 Pe«n st., n«w York. n. v. Df' ^^^ olajšajo. : črno za en pedn pred nusam puiui-slu. kuku grozn je konc takh lum-pari, pa b drgač živu in tud uniru. Fn loiicinan, k je pa tri naen -kat ustrelil, more bt pa ud samga belcebuba ubsedn. Ta peklenska puželivast in strast mu je revol-jvar u pest putisnla. Prsmoda je ud same strasti in lubamornast punoru. t'e ga boja [»a scajtal. bo dubu j>a štrk za vrat. Tak ldje se jiikol na spomnja na božje zapoud. ker če b tu sturl. saj enkrat na teden, če že ne usak dan, gvišn b ja t kit deleč na zatural, nam Sluven-cm pa taka sramota in špot na 'naredi. Zatu je pa za naše Ione-mane iiarbulš. de kej dobrga be-I reja in se izugibaja flauzam. pu-jželeju in strastem. Zvedu sin tud. de ja je u Nc\v j York pudurhu en člouk, k je rad jCajtuge pisu in puštene Ide gul -Ifov. zdej pojde pa pu šub u Trst. Lohka ste vesel, k boste imel enga luni pa men. mi na Krajnskm pa eiif^a več. Tuki u Iblan prou hdu rasaja en Amerikauc, kedr je pjan, in i čez use šinfa. šc čez liste, k sa mu iučas pumagal s kašiim amerikan-,skm finfarčkam. Pr nas marska-jšna kelnarca ž«' joka. k se je na-! piv. plaču pa nč. če je tud feršner, kukr sam prau. Pa še neki regunientnga sin zvedu pu Markoni telegraf.Kua se use na zmislja ldje pr vas u New York; veja. tu kr za poet. Nova sluvenska cajtnga čja vn dajat. Haupt glava nej ji bo list Taljan, k je llrovate ugulfov in okradli za 750.000 tolarju, in še prau. de je liarbl pusten člouk pud sun -j cam. Glavn redahter tiste cajtn-ge bo pa pr nas u Iblan prou hdu ■ dobr znam člouk. puznaja ga še grapci iu cipe. ('ajtuga se bo pu , moj majneng imenvala 4' Pušte-jnuvie" jtl pa "Pridanič*\ Kua pa. glavna stvar al zolien je pa ta lub gnar. Kial lumpu ga liuca. je j že use zažru, redahter pa tud; pr nas pa prauma: kdur gnara nima. ga šr. ps na pu. . . . No. borna vidi kolk se jh bo na te limance usedi, 'mišim pa. de bo prou mal takh gimplnu. de b šli na takala vaba. Pr nas na Krajnskm zdej nč . druzga na guvarema. kukr ud voj-(ske. Fsak č<- prou za gvišn vedet, de bo spumlad vojska s Taljani. No, še tega se nam luanka; dra-jgina že imama, slaba, leta tud. jzdej |»ft še vojska! Pa vender ne! I Men se zdi. de tku deleč le na pride. ker za vojska pelat je haupt-zoben guar, tega pa pr nas ni. pr Taljanh pa še men. k sa ga zdej j za file kal z vojska u Tripulis. Nar-i bulš b blo. de b se j»rou dobr slišal na svet večer in to pr narvečh (gspudh k taka puiitka delaja: l"Mir Idem na ženil!" al pa *'Na ubijaj!" pa b blo za use uarbulš. Vaš judi ga pa pihneja. tku mu-goen sa že pr vas ratal, de se prze-'dent in tist gspudi k pustave delaja za usa Amerika, zajne pute-igujeja. Zdej sa Rušam aufkindal f rt rog! F bog Rusi, kuku jh tu buli. še za ušesam se na ]»upra -jskaja. te hudimani imaja res ku-smata ušesa, de se jh nč na prime. Rusi čist ajnfoh pravja: Le mejte I nse Jude. šc te vam dama. k sa pr nas! Al kuku boja pa tist Ameri-Ikane gledal, k sa dnzdej delal kupčija z Rusi in sa usak let za 40 maljonu tolarju stvari prdal Ru-j sam. jiol pa na bo nč. Jest Ameri-j kaneam za 40 tolarju use Jude i predam, nej bo pinkeljud al pal kakšen uaš hofrot Isig baron Ehr-1 lich. Tud našm iblanskm judam I se dobr zdi, kar sa naredi Ameri-j kane, zatu sa naredi tofl in jedi jarnke suhe, arnke s čebula, arnke z jesham in olam. arnke pečene in s rove. arnke filane in špikane, cele s koža in kustmi ured, zatu j pa tud grozn smrdi če srečam ka-,šnga juda. Vaš przedent bo dubu j pa ud judu diploma, pisana z ju-; dovskm puštabam; drug let pa morbt laufpos. Če u pr vulitvah ! skuz padu. Prinejš. na neki b pa hmal pu-zabu. Na Svet dan bo glih en let, k je moj ga dobrga prjatla u New York feršlok zadeu. Revež se je raun zube trebu k je biu k vam i to, kar suio podedovali iu kar je v resnici naše. Narod, kateri ne brani svojih pravic in svojega jezika. ni narod in nima prava za > obstoj. Ali naj pustimo, da nam tujec še bolj zategne vrvico in . I nas končno zadavi, da izginemo iz površja? To bi bila narodna brezbrižnost, in bi sami sebe ob-I sodili. Do tega pa ne sme in ne sme priti..Ako nam naša domovina ni mogla dati za vse kruha, podpirajmo vsaj one, ki so ostali na domači grudi, da jih sovražnik ne podjarmi. i Znano vam je. koliko Slovencev živi ob mejah Štajerske, Koroške. Primorske, da. celo na Kranjskem (Kočevje), kjer jim !država ne njištvo". iu za toliko časa je ne-i ® škodljiv. Koliko takih lopovov je ^)lpa še. katerih šc vedno ni d o see 51 la roka pravice iu ki izvršujejo "jta poklic' i>od krinko poštene-! j ga državljana. d Za narodno delo. —o— J (Iz urada (.'iril-Metodove po- - i družuice v New Yorku.) ei ) —o— K pa stane denarja. Pričele so sel - snovati Ciril-Metodove podružni-j - ce širom Združenih držav in v kratkem času se je ustanovilo | nad 35 podružnic, od katerih se ilje nabralo članarine in drugih , prispevkov nad 5600 kron in odposlalo osrednjemu vodstvu Ciril-Metodove družbe v Ljubljano. . Priznanja je'vredna taka požr-, tvovalnost, ako se pomisli, da jej . ves ta znesek skoro izključno na-' j bran le od delavstva, katero si mora s trdim delom služiti ko šček kruha. da preživi sebe in ( svoje. Le žal. da se je zadnje ča-jse ta narodna navdušenost nekoliko ohladila. Seveda ne povsod j brez vzroka. Priznati je treba, daj je bila v več krajih stavka, iu dal je po več mesecev delo počivalo.! zopet v drugih krajih pa se dela j omejeno, tako je nemogoče vzdr-j (žati redno število članov raznih j 11 podružnic. Vendar tudi to še ni i. j zadosten vzrok. Saj so tukajšnje podružnice samostojne in niso vezane na pravila zunanjih podruž-j Inic. V krajih, kjer so se člani raz-: šli za delom, naj hi vsaj tisti, ki' so ostali, pobrali med seboj čla-ji narino in jo odposlali bodisi naj) |našo podružnico v New York, ali i j pa naravnost na Družbo sv. Čiri- '] jla in Metoda v Ljubljano. Vsak i vinar je dobrodošel. Mnogo bi se 1 lahko storilo v ta namen tudi pri! drugih prilikah. Na primer, da bili se opustila starokrajska navada jI pri ženitovanskih veselicah in po-j J jedinah. trajajočih po cel dan in j; celo noč, ter bi se v ta namen žr-ji tvovalo nekaj v korist Ciril-Me- ^ t odo v c družbe. Isto naj bi velja- i jlo pri pogrebnih vencih, stavah i in enakih prilikah. Učimo se od i našega narodnega sovražnika i I Nemca, kateremu je prva narodna dolžnost, delati in žrtvovati 1 /m "Schulverein", to je društvo. > •katero ima nalogo, potujčiti in 1 j podjarmiti kolikor mogoče slo- U venske dece. Ali ni mnogo vzvi- z 'šenejša naša naloga? Mi ne vsi-'z ljujemo nikomur našega materi- r 'nega jezika, niti ne stezamo rok i po tuji zemlji, ampak branimo le 'l "8LAS NARODA" (Slov«nlc Dally.; Owned and publiehetl by the Slovwiio Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, Prwident. | JANKO PLEŠ K O, Sec retary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Boflin«K of the corporation and I •ddreaaea of above officers : 82 Cortlandt •treet. Borough of Manhattan, New York , City, N. Y. Zrn celo leto velja liet za Ameriko in Oanado.........«.$.00 f 1" Pol leta........ 1.50 " leto *a mesto New York . . 4 00 wl leta za mewto New York . , 2.00 0 Evropo za vse leto.....4. G0 I I......pol leta.....2.50 f u " " četrt !?ta .... 1.75, f -,GLA8 NARODA" izhaja vaak dan iz- vzemi^i nedelj in praznikov. MOLA8 NARODA" ("Voice ot the People") timned every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. AdvartlHamanta on ajrraamant. ——————————------ Dopini brez podpisa in cwobnosti ee ne aatianejo. Denar naj ne blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri epremembi kraja naročnikov pronimo, da se nam tudi prejšnje blvalla£e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopiaom in požiljatvam naredite ta na-■lov : "GLA8 NARODA" 82Cortlandt St., New York City. Telefon 4687 Cortlandt. --- L- - — - -■ - Koncem tedna. -o- Newyorski poštni urad javlja. * tla letos naseljenci niso poslali j toliko denarja v staro domovino za božično darilo svojcem, kakor" druga leta. Tudi znamenje, da oni, ki nič uiiua. ne more misliti na staro domovino. - Znan je rek. da denar ne osrečuje človeka, znano je pa tudi, da pomanjkanje denarja še manj. * * * Proti deiuoustratujočim sufra-getkam poznamo prav dobro j sredstvo, katerega naj bi se po-ila policija na Angleškem: kakor hitro bi začele razgrajati, bi poslali par sto miši v boj proti njim. pa bi se razkropile, da bi se kar kadilo za njimi. * * * Poljubovanje v parkih stane v Kansami $10; dosedaj smo bili mnenja, da kaznujejo poljubovanje s ženit vi jo. * * * j Na neki poljedelski razstavi so razstavili nemški farmerji najde- i belejši krompir — ni nič čudne- * * * ji Riserne ovratnice v vrednosti i. $500.000. Koliko solz bi se dalojl otreti s tem denarjem! 'I * * # i Petsto dolarjev kazni so morali plačati prodajalci masla iu 1 jaje radi kršenja postave za živila. Njihovi čini so — smrdeli ' do neba. 1 * * * Toda pri sedanjih cenah maslu in jajcem je svota *5 vlomilci te- " kom enega meseca vlomili tri- . krat v eno iu isto hišo. Tam ča- \ ka tudi šest morilcev smrti na', vislicah. Torej nas v nekaterih J. stvareh v Chicagu vendar le pre-j J kašajo. r * . • ' i/ Nek neverni Tomaž v Bostonu |j je naložil *1000 v neki banki, in ji 1o svoto dobi oni. ki dokaže, da L je zemlja okrogla. Radovedni L smo. kako je mogel tak bedak L spraviti $liMK) skupaj. * * * 1 Mesjirski baroni v Chicagu |> zvračajo vso krivdo nesramno vi- 1 šokih cen mesa na male proda- c jalce, ki pa pravijo, kadar zopet!« poskočijo s cenami: "The Trust j does it ... Nekaj resnice je na j tem. Kriva sta oba. oziroma no-!c beden, (ilavni krivec je naš go- t spodarski sistem, ki ne more t Streti tega roparskega sistema. II , . * • * r Odvetnik soproge Upton Sin-Je clairja je vložil proti tožbi za lo-{? čitev ugovor, češ, da je mož na ' svojo ženo premalo pazil. Ta ugo-,* vor je tako smešen, kakor zahte-;l< va. da naj bi kdo pazil na par ti- j P aoč bolh, da mu ne pobegnejo... v • • * !š Kakor smo poročali te dni, je 1. Kansas najbogatejša država v'n Združenih državah. In zakaj f-p Senila, —.15 Sin —.50 Simon Gregorčič, življenjepis, —.40 Sita, mala Hindostanka, —.20 Skozi širno Indijo, —.23 Slovenski šaljivec, 2 zvezka po —.20 Slovenske legende, —.30 Spilmanove pripovesti: 1. zv. Ljubite svoje sovražni- ke, - _.i5 2. " Maron, krščanski de- ček, —.15 3. " Marijina otroka, —.15 4. " Praški judek, —.15 " Ujetnik morskega roparja, —.20 6. " Arumugam, sin indijskega kneza, —.20 0. " Kraljičin nečak, —.20 10. " Zvesti sin. —15 11. " Rdeča in bela vrtnica, —.15 12. " Korejska brata, —.20 13. " Rog in zmaga, —.20 14. " Prisega huronskega glavarja, —.20 15. " An gel j sužnjev, —.15 16. " Zlatokopi. —.20 17. " Prvič med Indijanci, —.20 18. " Preganjanje indijan- skih misijonarjev, —.15 19. " Mlada mornarja, —.20 S prestola na morišče, —.20 Stanley v Afriki, _.20 Stezosledec, _20 Strelec, _20 Sveta Notburga, _.20 Sveta Genovefa, _.20 Srečolovee, _20 Sanjska knjiga velika, —.30 Šaljivi Jaka, _mq Šaljivi Slovenec, —.60 Šopek lepih pravljic. —.20 Sto malih pripovedk Krištofa Schmida, _.20 Stoletna pratika, —.60 Strah na Sokolske gradu, sto zvezkov 5._ Težka vest _.20 Tegethof. slavni admiral, —.20 Timotej in Filemon, —.20 Ting Ling, _.20 Tisoč in ena noč, 51 zvezkov 5.— Trije tički, burka. —.35 Tri povesti grofa Tolstoja, —.35 Turki pred Dunajem, —.30 Trije rodovi, —.35 Uporniki, _.35 V snegu sama. —.40 Vojna leta 2000., —.30 Vojska na Turškem, —.30 V delu je rešitev, —.20 V gorskem zakotju, —.20 Venček narodnih pesmi: I. zvezek —.20 II. zvezek —.40 Voščilni listi, —.25 V srca globini —.25 Vrtomirov prstan. —.20 V padišaliovi senci, 6 zvezkov 1.50 Za tuje grehe. —.60 Zbirka domačih zdravil, —.40 Zlatorog. fino vezan, —.60 Zmaj iz Bosne, —.50 Za kruhom, —.20 Zaroka o polnoči. —.20 Zadnji grof Celjski, —.30 Zlate jagode, —.30 Žalost in veselje, —.40 Življenje trnjeva pot, —.35 Z ognjem in mečem, 2.— TALIJA: Cigani, __.40 Revček Andrejček, —.40 Županova Micka, —.20 V Ljubljano jo dajmo, —.30 Brat Sokol, —.20 Dve tašči, —.20 Bratranec, —.20 Nemški ne znajo, —.20 Putifarka, —.20 Doktor Hribar, —.20 Pot do srca. —.20 V medenih dneh, —.20 Raztresenca, —.20 Medved, snubač, —.20 Idealna tašča, —.20 Starinarica, —.20 Prvi ples, —.20 ZEMLJEVIDI: Zini je vid Avstro - Ogrske, mali —.10 Zemljevid Kranjske dežele, mali —.10 Zemljevid Evrope, —.25 mali —.10 Zemljevid Združenih držav, —.25 Zemljevid Gorenjske z novo bohinjsko in tržiško železnico, —.25 AZGLEDNICE: NewyorSke, s cvetlicami, hu-moristične, božične, novoletne in velikonočne po —.03 ducat po —.30 Razne svete podobe po —.05 ducat —.33 Album mesta New York s krasnimi slikami mesta, —.35 OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh. teh cenah že vračunajte, i Fabiola, —.50 Fra Diavolo, —.25 Friderik Baraga, —.35 General Lavdon, , —.25 George Stephenson, oče želez- | nic, • —.25 Golobček in kanarček, —.20 , Godčevski katekizem, —.20 J Gozdovnik, dva zvezka skup —.60 Grizelda, —.30 j ! Grof Radecki, —.20 | Grofica beračica, sto zvezkov 4.— i Hedvika, banditova nevesta, —.20 | Hildegarda, —.20 j Hirlanda, —.20 Hubad, pripovedke, I. in II. zvezek po —.20 Islandski ribič —.50 Izdajalec, —.35 Izdajalca domovine, —.20 Ivan Resnicoljub, —.20 ; Izanami, mala Japonka, —.20 ! Izgubljena sreča. —.20 : Izidor, pobožni kmet, —.20 i Jama nad I)obrušo, —.20 Jaromil, —.20 i Jazbec pred sodnijo, —.50 i Jetnikovi otroci, J —.50 i . 1 Jurčičevi spisi, umetno vezani, 11 zvezkov po 1.— Kaj se je Makaru sanjalo —.20 Kako postanemo stari, —.30 Kako se je pijanec izpreobr-i nil —.60 IKaldejske sanjske bukve, —.30 (Kar Bog stori je vse prav, —.15 Kraljica Draga, —.20 Knez črni Jurij. —.20 Krajevna kronika ' 'Teharskih plemičev", —.30 > Krištof Kolumb, —.20 i i Križem sveta. —.35 Krvava noč v Ljubljani, —.40 ! Krvava osveta, —.15 Lažnjivi Kljukec, —.20 Leban, sto beril, —.20 Lepa naša domovina, —.20 Ljubezen in maščevanje, 102 zvezka, 5.— Mali vseznalec, —.20 Mali vitez, 1.50 Marija hči polkova, —.20 j Maščeval se je —.60 1 Materina žrtev, —.40 Maximilijan I., cesar Mehi- kanski, —.20 May: Eri. —.20 Mi ki ova Zala, — .30 1 Mir božji. —.70 Mirko »PoŠtenjakovič, —.20 Mladi samotar, —.15 Mlinarjev Janez, —.35 Mučeniki. elegantno vezan, 1.— N'a indijskih otokih, . -—.25 i Najdenček, —.20 1 Na krivih potih, —.35 Na preriji, —.20 Naseljenci, —.20 Naselnikova hči, —.20 Na valovih južnega morja, —.15 Navihanci 1.— Navodilo za spisovanje raznih pisem, —.75 Nedolžnost preganjana in po- veličana, —.20 Ne kliči vraga, burka, —.25 Nezgoda na Palavanu, —.20 Ob tihih večerih, —.80 Ob zori, —.50 O jetiki, —.15 Odkritje Amerike, ' —.60 Pavliha, - —.20 Pariški zlatar, —.20 Petrosini, —.25 Potop, zgodovinski roman, 2 z v. 3.— Potovanje v Liliput. —.20 Poslednji Mehikanec, —.20 Požigalec, —.20 Pravila dostojnosti, —.20 Pravljice Maver, —.20 Pred nevihto, —.20 Prihajač, —.30 Pregovori, prilike, reki, —.25 Pri severnih Slovanih, —.25 Pri telefonu, —.25 Pri Vrbčevem Grogi. —.20 Princ Evgen Savojski, —.20 Prokleta---,8 zvezkov 1.50 Prst božji. —.20 Pod turškim jarmom, —.20 Punčika, —.20 Revolucija na Portugalskem, —.25 Ribičev sin, —,15 Rinaldo Rinaldini, —.25 Rokovujaei, narodna igra, —.35 j Roparsko življenje, —.20 MOLITVENIKI: DUŠNA PAŠA, vezana $—.80 z zlato obrezo 1.— I MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin zlata obreza —.90 POBOŽNI KRISTJAN, fino j vezano —.85 . RAJSKI GLASOVI, z zlato obrezo —.40 , SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza fino vezano 1.20 j SVETA URA, zlata obreza fino vezana 1.20 SVETI ROŽNI VENEC, —.50 VODITELJ V SREČNO VEČNOST, zlata obreza fino ve zano . 1.— VRTEC NEBEŠKI, v platno vezano —.70 | POUČNE KNJIGE: Abecednik slov. vezan —.25 j Alinov nemško angleški tolmač, —.50 Angleščina brez učitelja, —.40 Evangelij, vezan —.50 i Grundriss der slovenischen j Sprache, vezan 1.— Hitri računar, vezan —.40 Katekizem, mali —.15 ! veliki . —.30 Mala pesmarica, —.30 Navodilo kako se postane državljan, —.05 Pesmarica Glasbene Matice. fino vezana 1.25 J Prva nemška vadnica, —.35 j Prva računica, —.30 Slovenska pesmarica, I. in II. del. vsaki po —.60 Slovar slovensko-nemški (Ja-nežič - Bartel) nova izdaja. 2.50 1 Slovar nemško-slovenski (Ja-nežič - Bartel) nova izdaja 2.50 Slovensko angleški n angleško slovenski slovar, —.30 Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, —.40 I Spretna kuharica, broš. —.80 i Spisovnik ljubavnih pisem. —.40 Zbirka ljubavnih in ženito- valnih pisem, —.30 Zgodbe sv. pisma, stare in nove zaveze, vezane —.50 Žirovnik, narodne pesmi, vezane, I.. II., III. in IV. zvezek. vsaki po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: 1 I Andrej Hofer, —.20 j Avstrijska ekspedicija. —.20 Avstrijski junaki, broš. —-70 vezan —-90 ! Baron Trenk, —.20 Bele noči---, —.20 Bel grajski biser, —.15 Beneška vedeževalka, —.20 ' Beračeve skrivnosti, sto zvezkov, 6.— Beračica —20 Boj za pravico, —.35 Bojtek v drevo vpreženi vitez, —10 Božični darovi, —.15 ' Bucek v strahu, burka —.25 Burska vojska, —-25 Cerkvica na skali, —.15 Ortice iz življenja na kmetih, —.20 i Cesar Fran Josip, —.20 t Ciganka, —.30 ! Cesarica Elizabeta, —.15 I Človek in pol 1.— Ciganova osveta, —.20 j Ciganska sirota. 93 zvezkov 5.— Cvetina belograjska, —.30 Cvetke, —.20 Čas je zlato, —.25 Dama s kainelijama, vez. 1.— Darinka mala Črnogorka, —.20 Deset let v peklu, —.40 ; Dobrota in hvaležnost —.80 Domači zdravnik po Kneip- p-u, —.50 i Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, —.20 Devica Orleanska, —.25 Doma in na tujem, —.20 Dve povesti, —.20 t Dve čudapolni pravljici, —.20 Dva sina---, —.50 Dobrota in hvaležnost, —.80 Elizabeta, —.25 Eno leto med Indijanci, —.20 Erazem Predjamski, —.15 i E vstahija, —.15 j Je treba pohvalno omeniti, da vlada med j njimi najlepša sloga. Le tako naprej, pa ( bode postajala naša Jednota vedno moč-! nejša v članih in v denarnem oziru. | I Kakor sem že omenil, Imamo sedaj ' vpeljan nov sistem, ki Je edino pravi. Ne mislite, dragi člani J. S. K. Jedno- ' ; te, da je naša ortranizacija draga, in da i bi bilo boljše pristopiti tja, kjer plaču-j Jejo vsi člani enake zneske. Pomisliti 1 morate, da morajo take organizacije sča-I soma priti v denarne zadrege, ako ne u-I peljejo drugačnega sistema. Hrvatska ! Zajednica je velika, pa se že sedaj bavi ! z načrtom, upeljati po prihodnji kon-! venciji tak sistem, kakor ga imamo mi. ! Uvideli so namreč, da po starem sistemu I ne bi mogli napredovati. Zatorej, dragi mi člani, zavedajmo se, da ne delamo samo zase, ampak tudi za zanamce, ki nam bodo hvaležni, ko nas že davno več ne bo, da smo postopali tako previdno. Naše geslo bodi: V slogi je moč. vsi za enega, eden za vse! H koncu voščim vsem sobratDm in so-sestram J. S. K. Jednote v.eseje božične praznike in srečno ter veselo Novo leto, ter ostajam udani sobrat John A. Germ. KOLIKO JE VREDEN ČLOVEK? —o- Nek učenjak je izračunal, koliko je vreden človek v kronah in vinarjih, na podlagi cen, ki jih imajo sestavine človeškega telesa. Dognal je. da bi tudi boljše osebe ne bile drago plačane, ako bi jih na trgu prodali kot blago. Oseba, ki tehta 75 kg. je vredna ravno 30 K. To vrednost reprezentira fosfor. beljakovine, železo, žveplo, ki jih jih vsebuje omenjena oseba. Mast je vredna okoli 10 K. medtem ko se iz železa, ki ga ima člo- ■ vek v sebi. ne bi dalo narediti niti žeblja srednje velikosti. S sladkorjem in soljo, ki ju ima človek v sebi. bi se ne dalo napolniti nobene nosode za sladkor oziroma sol. Apna ima človek toliko v sebi. da bi se moglo ž njim pobeliti precej velik kurnik in s fosforjem bi se moglo napraviti kapico 2200 užigalieam. Z magneziju bi se mogoče dalo napraviti malo razsvetljavo in beljakovine bi zadostovalo za kakih 100 jajec. Vse to skupaj pa. kot smo že rekli, ni vredno več kot 30 K. kar je pač malo za človeka, ki je na svojo "vrednost1' dostikrat zelo ponosen. j SKRIVNOSTNA ROEfEINSKA AFERA. —o— Tz ruske pokrajine Ilitebok poročajo petrogradskim listom naslednjo zanimivo dogoditi«*): Devetnajstletni fant . Dimitrij Kireni je poročil pred tremi leti 35 letno vdovo Ano Skabrenovo. ki je imela iz prvega zakona 15 letno hčerko Katarino. Kljub veliki razliki po letih je živel par srečno. Tu pa je pričel Kirinijev oče. 50 leten mož, dvoriti mladi Katarini. Ker mu je duhovništvo Ali že veste, ia imo iidali ravnokar nov, lep ii zelo obširen, ilustroT«.n slovenski e» nik ur, verižic, družtvenib prstanov i zlatnine in •robmine *ploh, gramofo in alovenskih ploSŽ, pnik, revei j verjev, koles, peči, šivalnih utrojei ialjnoglelov, semen itd. Pilite ta koj po cenik, katerega vam polljenu j zastonj in poitnine prosto 1 Podpi-i rajte edino narodno podjetja t« vi i I ste in prepričali *e bodete o polito ja točni postrežbi 4. J. TERB0VEC & CO. (nasL Dergance, Wideiieh 4 Co.) 1 1622 Arapahoe St.. Denver Dole --1 NAZNANILO. Rojakom v državi West Virginia naznanjam, da jih bo obiskal i naš zastopnik €: ' v JpPM I t^i,®' • 9 i tiBammL ■ ■ -^H H ■ ZSbljbK^BŽ". '• k iT. jfc^i. JH^Bi I - jfijgH^nH II vrt v'caul BWBM*j4mk - iJffim pF^H ■ j/F ' ^BBSl m mBUm. * ^hh fi M B ■J ANDREJ BOMBACH, kateri je od nas pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda ;in izdavati pravoveljavna potrdila, ter ga rojakom toplo pripo-jročamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda, j Peter Ovčarič 1868 — 13976 — $1000 — 6 ' Društvo šteje 50 dltyiov. Sv. Jurij it. 61 Readlna. Pa. Dne 8. decembra 1911. Suspendirani: Frank Jaklič 1876 — 1H31 — $1000 — 4 Druitvo šteje 42 članov. Sv. Pe»«sr in Pavel št. 66 Jollet. III. Dne 8. decembra 1911. Zopet spreleti: j Mart. Jurešič 1869 — 6128 — $1000 — 5 I Suspendirani: Domin Horvat 1889 — 13571 — $1000 — 2 j Mart. Jurešič 1869 — 6128 — $1000 — 5 John Gregorčič 1864 — 7056 — $500 — C Društvo Šteje 78 članov. Isus Prijatelj Malenih it. 68 Monessen Pa Dne 8. decembra 1911. Pristopili: Nik. Plodlnac 18C — 14810 — $1000 — 2 Dragotin Penič 1S67 — 14811 — $1000 — 6 Društvo šteje 71 članov. Zvon št. 70 Chicago. III. Dne 8. decembra 1911. Suspendirani: John Ivanič 1864 — 6853 — $1000 _ 6 Društvo šteje 29 članov. Sv. Barbara št. 72 Ravensdale, Wash. Dne 8. decembra 1911. Črtani:: Mih. Skrbinec 1881 — 6818 — $1000 — 3 Karolina Skrbinec '87 — 12913 — $500 — 3 Društvo šteje 28 članov in 10 članic. Sv. Reinje Telo št. 77 Crab Tree, Pa. Dne 8. decembra 1911. Pristopili: Jernej Pečar 1885 — 14835 — $1000 — 3 Zopet spreietf: Jos. Gačnik 1894 — 12972 — $1000 — 1 Društvo šteje 21 članov. Sv .'»rnej 5t. 81 Aurnra. III. Dne 8. decembra 1911. Suspendirani: Anton Furar 1889 — 12134 — $1000 — 2 Josip Jokol 1890 — 14256 — $lo0o — 2 Društvo šteje 29 članov. Sv. Janez Krstiik št. 82 Shebnvpan, Wis. Dne 8. decembra 1911. ""'••istopili: Kata. Mežnarc 1876 — 14836 — $1000 — 5 t ^••«oendir»"J: Jos. Jurečič 1884 — 12971 — $500 — 3 Društvo šteje 80 članov in 14 članic. Sv. A--'--' š* 81 Colo. Dne 8. decembra 1911. Pristopili: Ant. Sedmak 1877 — 14837 — $1000 — 4 Valentin Žagar 1SS7 — 14812 — $1000 — 2 Zopet spreieti: John Malovrh 1878 — 13278 — $1000 — 4 Društvo šteje 92 članov. Sv. Jr*-f ft. 89 GiwarHa. N. Y. Dne 8. decembra 1911. Zopet sprejeti: John eZvnik 1871 — 11274 — $5o0 —5 Si'^endirani: Mart. Govekar 1868 — 11167 — $1000 — G John Ješe 1880 — 11418 — $1000 — 3 Jos. Dolinar 1887 — 13352 — $500 — 2 Mary Govear 1870 — 11518 — $500 — 5 Društvo šteje 21 članov in 4 članice. Sv. J"p|j št. 96 Henry. W. Va. Dne 8. decembra 1911. :;iafajcis jsdoz Jos. Drolc 1877 — 13286 — $1000 — 4 OdstoDili: John Judal 1888 — 12830 — $1000 — 2 Društvo šteje 8 članov. Sv Srce Jezusa št. 98 Ahmeek. Mlch. Dne 8. decembra 1911. :!)arajd* ladoz Ferdo Polančič 1892 — 13172 — $1000 — 1 Miha "Loušin 1880 — 12941 — $1000 — 3 John Tomac 1873 — 14380 — $1000 — 5 Društvo šteje 22 članov. Sv. Fe'^« w»[«<»rColo. Dne 8. decembra 1911. Pristooili: Geo. Sarič 1879 — 14813 — $1000 — 4 Mike Zopel 1874 — 14814 — $10o0 — 5 Anton Jerman 1874 — 14815 — $1000 — 5 Steve Prelec 1888 — 14816 — $1000 — 2 Društvo šteje 26 članov. Marije St. 103 Collinwood. O. Dne 8. decembra 1911. "-'■nopl'i * Koza Plesnlčar 1876 — 14817 — $1000 — 4 Društvo šteje 23 članic. "JuflO-f^va"" +t. 104 rt-i-ago, III. Dne 8. deeeml*ra 1911. Pristopili: Anton Kervin 1880 — 14838 — $500 — 4 Društvo šteje 25 članov. Sv. Martin št. 105 Butte. Mont. Dne 8. decembru 1911. Pristopili: Mart. Stefanič. 1883 — 14818 — $500 — 3 j John Ferlič 1868 — 14819 — $1000 — 6 Josef King 1883 — 14839 — $50o — 3 Vinko Filipan 1874 — 14840 — $1000 — 5 John Profozič 1887 — 14843 — Slin*) — 2 Itudolf Kop 1883 — 14844 — $lo00 — 3 Društvo šteje 94 članov. Sv. Janez Krstnik št. 106 Davis, W. Va. Dne 8. decembra 1911. Pristopil): *Mato Martinčič 1883 — 14820 — $500 — 3 And. Jankovi« 1879 — 14821 — $1000 — 4 i Frank Penka 1883 — 14822 — $50<> — 3 j Mihael Bevčič 1SS6 — 14823 — $1000 — 2 I Društvo šteje 30 članov. "Duluthski Slovani" št. 107 D.iluth, Minn. Dne 8. decembra 1911. Pristopili: Ant. Meglica 1883 — 14845 — $1000 — 3 j Suspendirani: | R. Feigel 1872 — 14582 — $1000 — 5 Društvo šteje 11 članov. OPOMBA: Poleg Članovega Imena navedene številke značijo: Prva leto rojstva, druga rertifikatno številko, tretja zavarovano svnto. četrta razred. Geo. U. Brozich, glavni tajnik. IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA I„eto gre zatonu. Kakor povsod »e Je tudi pri J. S. K. Jednoti marsikaj iz-premenilo. Na 10. glavnem zborovanju 1 meseca septembra pret. leta Je bil *«pre- i Jet razredni sistem, ki je stopil v velja- | vo dne 1. januarja t. 1. Pri tem je gilo o- i bilo posla in truda, in tudi stroški so j bili veliki. Glavni tajnik je dobi mnogo | pritožb od strani starejših članov, češ, da bodo morali plačevati prevelike ases-mente. Tudi meni se Je zdelo, da plaču- | jemo mi starejši nekolio preveč, po dalj- j Sem premišljevanju sem pa prišel do prepričanja, da je ta novi sistem najboljši, t kajti star človek se bode moral kmalu po- i sloviti s tega sveta, medtem, ko bode i mlad član še vedno plačeval asesmente Jednoti, in potom malih asesmentov več | plačal, kakor ml z velikimi. Torej toza- j devno ni treba nobene Jeze. Kar nas je • v razredu za starejše člane, bi plačali | 1 Jednoti komaj polovico tega, kar bode izplačala za smrtnino, pa dasi bi živeli . še 20 let. Računati moramo pa tudi, koli-| ko podporo daje nafia Jednota.. Ako je I kak član bolan nad šest mesecev, se mu j izplača $300, smrtninska svota ostane pa . fte vedno nedotaknjena za dediče. Ako : Izgubi kak Član roko, dobi odškodnine j $400, za roko in eno nogo $800, za eno j oko $200, za izgugo treh prstov na roki $200, ravno toliko za izgubo prstov na j nogi; ako koga zadene mrtvoud $800. ako | mu zlomi krit $800. In za vso to podporo plača star član samo $1,50 mesečnega a-»esmenta. Iz tega more biti tedaj vsakemu Jasno, da Je nI tako dobre in cene organiacije, kakor je naša. Zato opominjam rojake, da pristopijo k domači organizaciji, kjer se jim nI treba. bati. da bi bili oškodovani ali prikrajšani. Da Jednota vedno napreduje, bodete razvideli i iz letnega računa, da Je pa radodarna,1 dokazuje to, da Je izplačala $68,302.70 < podpore. Da Je eJdnota tako lepo napredovala, moramo pripisovati neumornemu ' delovanju glavnih uradnikov in uradni-kov krajevnih društev. V prvi vrati pa j- ( Sv. Jožef št. 30 Chisholm. Minn. Dne 8. decembra 1911. »ristoDili: Anton Rus 1862 — 14829 — $1000 — 1 Jak. Lenarčič 1891 — 14830 — $1000 — 2 ZoDet sprejeti: Frank Požar 1890 — 10746 — $1000 — 1 Rudolf Oampa 1888 — 10163 — $1000 _ 2 John Lipovec 1871 — 1964 — $1000 — 3 Anton Lunder 1879 — 13421 — $1000 — 4 Ivana Lpovec 1877 — 9048 — $500 _ 3 Suspendirani: Jos. Kosmcl 1884 — 11295 — $1000 — 2 Jos. Mohar 1883 — 14503 — $1000 _ 3 Odstopili!: Vnko Ferč 1889 — 13632 — $1000 — 2 Jos. Mhelč 1873 — 13070 — $1000 — 5 Marja Kern 1882 — 7848 — $500 — 2 Društvo šteje 225 članov n 45 člane. Sv. Alojzij št. 31 Brarldock, Pa. Dne 8. decembra 1911. Pristopili: Marja Založnk 1889 — 14831 — $500 — 2 Suspendirani: Job. Baučer 1865 — 10825 — $1000 — 6 Frank Drasler 1872 — 7142 — $1000 — 3 Mary Drasler 1887 — 9094 — $500 — 5 Društvo šteje 156 članov n 95 člane. Marija Zv-rt* it ?2 Black Diamond W'sh Dne 8. decembra 1911. ' Prestopili: I k dr. sv. Barbara St. 72 Ravensdale Wash. Karl VeniSnik 1885 — 2143 — $1000 — 1 j Prvo društvo šteje 69, drugo 29 članov. Suspendirani: i Frank Lousin 1885 — 4970 — $1000 — 2 i Jos. Visočnik 1880 — 2954 — $1000 — 2 Črtani:: •Tosfp Pershe 1877 — 13149 — $1000 — 4 j Društvo šteje 69 članov. Sv. "-"-b-ra «t. S3 Trestle. Pa. Dne 8. decembra 1911. Pristopili: Mat. Vidmar 1884 — 14798 — $1000 — 1 Frančiš. Dovjak 1886 — 147«9 — $560 — 2 Maria Kirn 1891 — 14800 — $500 — 1 Marija Svetlick 1885 — 14801 — $500 — 3 Z""«t spreieti: i Jakob Kacin 1876 — 1016 — $1000 — 2 Jos. Makto 1892 — 12612 — $500 — 1 Ana Kacin 1880 — 9247 — $500 — 3 ^•ispendirani: : John Bole 1878 — 5087 — $1000 — 3 Frank Bole 1880 — 5383 — $500 — 3 " Terezija Bole 1876 — 9223 — $500 — 3 j Društvo šteje 129 članov in 63 članic. Ev. Peter In Pavel št. 35. Lloydell. Pa. Dne 8. decembra 1911. S-«"endl>-=>i». Valentin Poje 1877 — 12396 — $1000 — 4 """rfstonHi: Ant. Rozina 1885 — 14802 — $1000 — 3 Leop. Matičič 1895 — 14803 — $1000 — 1 »-^mem^p zavarovalnine: : John Leskovec ? 2729 — $500 — 3 iz $1000 ; Društvo šteje 82 članov. Sv. Al^'-i| *t "»6 Conemaoqh. Pa. Dne 8. decembra 1911. Zopet spreieti: i Frank Karelc 1892 — 12518 — $1000 — 1 , Pet. Bukovec- 1885 — 7516 — $1000 — 2 I Ant. Zarajšek 1879 — 4989 — $1000 — 3 i Mary Bukovec 1892 — 9304 — $50o — i ; Joh'a Zakrajšek '82 — 9352 — $500 — 2 j Društvo Šteje 79 članov in 31 članic. Sv. Janen Krutnika it. 37 Cleveland, O Dne 8. decembra 1911. , ^ Zopet sprejeti: , t rank Božič 1889 — 13693 — $1000 — 2 I Pristopili: ! l-rf'Uis Knaus 1875 — 14832 — $1000 — 5 i Vincent Pance 1879 — 14833 — $1000 — 4 Frančiška Kos 1885 — 14834 — $lu00 — 3 , Društvo šteje 189 članov in 92 članic. "Souor* št. 38. Pueblo. Colo. j Dne 8. decembra 1911. - . Pristopili: John Kočevar 1887 — 14804 — $1000 — *> i John Režck, 1890 — 14805 — $1000 _ " | Društvo šteje 57 članov. j Sv. Barbara št. 39 Roslyn. Wash. Dne 8. decembra 1911. Umrli: .Julijana Kvast 1867 — 9506 — $500 — C •dne 24. novembra 1911 vzrok smrti: porod I pristopila k Jednoti dne 1. Januarja 1906 ■ Društvo šteje 45 članic. »v Jurij Št. 49 Kansas City. Kan«. Dne S. decembra 1911. Susnendlranl: frank Kolenc 1882 — 590 _ $1000 _ •> Anton Zurga 1884 — 7665 — $1000 — 3 : Topet -nr.jeti: Sila Arko 1872 — 12142 — $1000 — 5 1 Društvo šteje 54 članov. Sv P-*«>- *t. P-ook|vn. N. Y. Dne 8. decembra 1911. Pristopili: Peter Rode 1886 — 14806 — $500 — 3 Društvo šteje 24 članov. Sv. .'-1-' *t Kan«. Dne 8. decembra 1911. umrli: Gregor Zgonc 1869 — 4526 — $500 ~ 5 dne 23. novembra 1911 vzrok smrti: ubit v premogovniku, pristopil k Jednoti dne ] 21. Januarja 1906. Pristopili: Mart. Dolenc 1877 — 14807 — $500 _ a i I^ouis Selan 1884 — 14808 — $1000 _ 3 ' Druitvo šteje 68 članov. "ti'^IH: k dr. sv. Marija Zvezda št. 32 Black Diamond, Wash: John Pogačnik 1887 — 7764 — $1000 — l j Pno druitvo šteje 64, drugo 70 članov. ftv. Jo*-* §♦ Little Falls. N. Y. ! Dne 8. decembra 1911. — Pristopili: ' Frank Cregorka 1886 — 14809 — $500 — 3 Društvo šteje 83 članov. Dne decembra 1911. Umrli: N'e4a Spacapan 1871 — 9798 — $600 — 3 dne 14. novembra 1911, vzrok smrti: je-tika. pristopita k Jednoti dne 1. Jan. 1906. Društvo šteje 33 članic. 8v. b.'-"—- »• '-hish'-'—. Mlnn. Dn* i. decembra 1911. Odstopili: John Mat ulja 1885 — 12867 — $1000 — 2 MEMEMBE ČLANOV IN ČLANIC ' ^ PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH ftv. Ciril In Metod št. 1 Ely. Minn. Dne 8. decembra 1911. pristopili: i John Nemanlč 1878 — 14824 — $lo0u -- 4 Suspendirani: Jsk. Petrlč 1880 — 13076 — $100o — 1 John Drugovan 18W> — 695 — $1000 — 1 Mary Drugovnn 1883 — «"«& — »&0« — 2 Društvo šteje 133 članov in 96 članic. •v. Srca Jezusa št. 2 Ely. Minn. Dne S- decembra 1911. Pristopili: Karol lic 1882 — 14826 — $1000 — 4 Ant. M.-rhar 1881 — 14825 — »1000 — 3 Marija tierjak 1893 — 14827 — $100o ~ 1 Društvo šteje 133 članov in 62 članic. ftv. Barbara it. 4, Federal. Pa. i Dne 8. decembra 1911. Zopet sprejeti: Geo. 1'ad o vič 1873 — 13618 — $1000 — 5 Suspendirani: Ant. Godec 1878 — 657 — »lOOo — 2 Geo. Vidmar 1884 — 4644 — $1000 — 2 Društvo šteje 62 članov. ftv. Marija Pomagaj št. 6 So. Loraln. O. ! Dne 8. d-.embra 1911. Suspendirani: Andr. Ponlkvur 1861 — 737 — $50o — 5 i Alojzija Ponlkvar '64 — 8241 — »500 — 6 Društvo šu-j« 33 članvv in 15 članic. ftv. Ciril in Metod št. 9 Calumet. Mich. Dne 8. decembra 1911. Pristopili: John Butalo 1877 -r 147»2 — »5oo — 3 j John llenič 1884 — 14793 — $50« — 4 ! Zopet sprejeti: reter Orllč 1887 — 5247 — $1000 — 1 Suspendirani: I Ant. Hchwelger 1888 — 762« — $1000 — 1 j Črtani:: Franc Kestner 1892 — 13681 — $1000 — 1 Odstopili: i Jos. Stih 1871 — 1150« — $1000 — 5 i Društvo šteje 232 članov. ftv. Pste' in Pavel št. 15. Pueblo. Colo. Dne 30. novembra 1911. Suspentflranl: Jak. Gar bas 1882 — 6365 — $10UO — 3 | ^^^ Dne 8. decembra 1911. Odstopili: 2 to U Fatur 1885 — 8493 — $500 — 3 • Zopet sprejeti: Jak- Garbas 1882 — «365 — $1000 — 3 j Društvo šteje 103 člane. •v. Ciril in Metod it. 16 Johnstown, Pa. Dne 8. decembra 1911. Premcmbi zavarovalnine: Jem. Lovka 7 — 11538 — $500 — 3 iz $1»00 Le op Košrnel T 12146 — $500 — 6 iz $1000 ' Društ\o šteje 115 članov. Sv. Alo"iI i*, i*. Rock Sorlnas. Ark. Dne 8. decembra 1911. Zopet sprejeti: Mat. Jerkovič 187o — 3141 — $1000 — 4 ! Jakopina. Jerkovič '77 — 8676 — $5o0 — 3 j Suspendirani: Mart. ttkoda 1880 — 10473 — $5o0 — 3 Društvo šteje 21J članov In 85 članic. ftv. Joief it. 20 Gilbert. Minn. Dne 8. decembra 1911. SusDsndtrsnl: Ig. Znldaršič 1884 — «510 — $l Dne 8. decembra 1911. ftutpenilranl: John Subic 1»0 — 10370 — — 1 Ant. ftkofar 1177 — 2210 — $1000 — 3 Franc »eailčar 1S*4 — 14399 — $1000 — 3 Druftevo iteje 17 Osnov. = Cenik knjig, = katere se dobe v zalogi Slovenic Publishing Company 82 Cortiandt St., New York, N. Y. Jugoslovanska|^^ Katol Jednota. 'ftll—piw irmmm dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedel v ELY.'MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: IVAN OERM, K21 Center St. Braddock. Pa. Podpr*d««dnlk: IVAN PRIMOŽIČ, Eveleth. Minn.. Box 641. Olavni tajnik: CF.O. L. BROZICH. Ely. Minn., Box 424. Pomošni tajnik: UlliAEL M RAVI NEC, Omaha Neb., 1224 So. 16th. St. Blagajnik: IVAN GOITŽE. Ely, Minn.. Box 106. Ka upnik: FRANK MEDOSH, So, Chicago, 111., 9483 Ewlng Ave. VRHOVNI ZDRAVNIK: Ur. UAKT1N IVEC. Jollet, 111., 900 No. Chicago St NADZORNIKI! A I-Olfl KOSTEL1C, Sallda. Colo., Box 68S. MIHAEL KLOBUCHAR. Calumet, Mlch., 116 — 7ht 8t. PETEK S PEHA It, Kansas City, Kans., 422 No. 4tb St. POROTNI ODBOR: IVAN KERZlftNIK, Burdine, Pa., Box 188. FRANK GOUŽE, Chisholm. Minil., Box 716. MARTIN KOCHEVAR, Pueblo, Colo., 1219 Eiler Ave. Jednotlno glasilo je "GLAS NARODA", New York City, New York. Vsi dopisi naj s« pošiljajo na glavnega tajnika, vse denarne pošlljatve pa ta Sla nega blagajnika Jednote. _rt i napravljalo težkoče, se je obrnil priletni zaljubljenec na konzisto-rij s prošnjo, da se mu dovoli po-1 roeiti mlado deklico. Konzistorij ni našel nikakega razloga, da bi zabranil zakon, in mož je poroči! deklico. Z njo je imel sina. Od tega časa naprej so se pričeli po-J javljati pri priletnem zakoncu ■ znaki dušne oslabelosti. Vtepel si je v glavo, da mora dognati v j katerem kolenu je soroden s svojim tastom, s svojo ženo. s sin-čekom in samim seboj, in ko se mu je začelo svitati. da je njegov i i sinček brat svojega tasta, on sam pa stari oče lastnega sina. njegov prvi sin Da njegov tast, on sam, j oče malega sinčka, obenem tudi njegov očim in praded. mati malega otroka pa da je ob enem pastorka in mačeha svojega starega očeta, njegova stara mati pa njegova svakinja in obenem pastor-'lca svoje lastne hčere in da je mati malega obenem njegova mačeha in babica — tedaj je pričel prihajati otožen..... ROJAKJ, NAROČAJTE SE N A "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN j HA .T v^v Bogataš (slikarju): "In tako' napravite, ko me slikate, da ostane na levi prsni strani nekaj prostora za red, obljubljen mi je namreč, da ga kmalu dobim!" Pameten zdravnik. "Vidiš, stara, naš živinozdrav-nik je pa le pameten človek. Ko sein ga poklical k svoji bolni kravi, je zapisal neko zdravilo iu rekel : če to ne pomaga, potem sploh niČ več ne pomaga. In res: drugi dau je krava krepala!" Zato. Mati: Zakaj pa nisi kričala, ko te je učitelj poljubil? Hči: Ali. mamica — ko me pa ni nič bolelo. Res je. — Vi. ki ste oženjeni, bi mi lahko svetovali. — Kaj bi radi ? — Nameravani se oženiti, toda ne vem. če bom mogel izhajati. Zaslužim.... — Zaslužite kolikor hočete, premalo bo vedno. Seveda, ona! "Oh. nebeško je bilo v cerkvi pri poroki! In kako tiho je zaše-petala nevesta "da"! Sveta nebesa, kako bi jaz zavpila!" Uljudni dijak. "Oprostite, gospod Čep, da pri-' dem zopet z računom...." "O, prosim, prosim, le pridite zopet!" Izjema. Oče (svojemu sinu, dijaku): "....pa da ne boš vedno popival!" Sin: "Nikakor ne; spati moram tudi!"- . To je nekaj drugega. Gost (v gostilni1: "Oprostite, gospod. Ali me nočete pustiti na telefon? Že nad dvajset minut stojite tu. ne da bi kaj govorili!" "Mi je žal. toda s svojo žeuo govorim !'? i ■ ; Pridnost. Ona (svojemu soprogu) : "Nikar tako hitro ne zapenjaj suknje; ali ne vidiš, da spodnji gumb samo šc na nitki visi?!"" Še več. \ "Že ko sem bil deset let star, sem pesni koval!" "K, kaj to. Z desetimi leti so že rekli, da sem izgubljen genij!" O božičnem času. Ona: "Janko, zbudi se.— vlomilci so v hiši; slišala sem kora« ke!" i Ou: "Kaj za to? Račune za božična darila sem že plačal, in če najdejo le en cent v žepu, znajo bolj iskati kakor jaz!" j "C N?" "Kam nameravate jezditi, gospod Rcpar?" ~ * "V Pesnico!". "ZA božjo voljo, le tako daleč ne. Zakaj bi hodili tako daleč nazaj!" "No. gospa Lilekova, kam pa ?" "Sedaj nimam č isa, gospa Pepetova! V Ameriko gremo. Jutri že odpluje ladja, in sedaj je zadnji čas. da pridemo na vlak!" "Oh, kakšna škoda! Nekaj novega vem od Printerja! Nekaj novega vam pravim--oh — — " "Takooo? — Veste kaj. gospa Pepetova. pravzaprav ni take j sile in lahko počakamo še 11a prihodnji parnik!'' KLEPE TULJA. Napačno razumel. Zdravnik (dijaku, ki je bolan na želodcu) : "Od česa pa živite pravzaprav?" j Dijak: "Od kredita!" , Logika pijanca. " .... in razširjanje želodca i-mam, je rekel zdravnik! .... Sa-pramiš bo pa treba mnogo piti, da ga napolnim!"- ^^^^ JI M ^^^ * STARI MOŽJE ^^m^mmm srednje starosti. {Srey^^^^Bijj^jg'^BiEj^^^jBS^^J^ižŽ^ Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, i«c, ČŽŠjj^'^ so nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, tBIn^ • r'•^•-^NS, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več JBpolni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pl- H/l —^VV^^V^^^s Sati P° na®° brezP'a^"0 kniižico. Ta knjižica pove, kako možje If~ /i'. -H —ll-V^— - •—" _ uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo žf H' ...-■(j| ... o i -..-Ti v; ; dokler so v takem stanju. jO 1 ~r mo ^AvjV "jjl^W^sS ^~"^S. ^njižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako K ( ^ = --Ac-V-—se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito t, ■f^l: i s^^H^S^^r^ ozdravi 2astru pl jen je krvi ali sifilis, trlper, ^J __slabcet, splošna oslabelost, zguba spolne ——moči, nočni gubitek, revmatlzem, organsko ^ U-^^rj bolezni, želodec, jetra, mehur Iri ledvične *JB--- iniiiM it^-t i iniiiBin,niajii t ill ii _ Tisoče mož je r.adobilo perftktno zdravlje, telesu j ^^ ^ ^^^^^^^ jiži^t^ Zalofra ziur.i> ^^^^^^ ______v ^ " ^ GOSPODJE: —Zanima rr.<> pom:dba, j icatero nudit/ Vižoknji- P zmb u i a z e i gl .............. VABILO NA NAROCBO. —o-- Koncem tega leta stopi "GLAS NARODA", edini slovenski dnevnik v Združenih državah, v 20. letnik. "GLAS NARODA" se je v teku let razširil od Atlantica do Pacifika, od gorkega juga do ledene Alaske, na Cubo, Filipine in oddaljeno Avstralijo. Kjerkoli se nahajajo Slovenci, tam se prebira "GLAS NARODA". Ni nam potreba naštevati, zakaj in kako ampak zadostuje le: PRILJUB -LJEN JE POSTAL IN JE VSAKDANJA POTREBA ZAVEDNIH SLOVENCEV! "GLAS NARODA" bode tudi v bodoče ostal na tem stališču, kakor dosedaj, to je: donašal bode dnevne novosti iz vseh delov sveta, priobčeval dobre poučne članke. seznanjal rojake z delavskimi razmerami, ter potom dopisov, katere nam bodo pošiljali zavedni Slovenci, seznanjal v raznih krajih bivajoče rojake. Cena dnevniku "Glas Naroda" ostane ista, namreč $3.00 za vse leto za Združene države in Cana-dc, $1.50 za pol leta in 75 centov za četrt leta; za mesto New York pa $4.0Cl za vse leto, $2.00 za pol leta in $1.00 za četrt leta. Naroč-i nina za mesto New York je zato višja, ker moramo na vsak list prilepiti znamko po 1 cent; zal Evropo stane naročnina $4.50 za vse leto, $2.50 za pol leta, in $1.75 za Četrt leta. ! Cenjene čitatelje opozarjamo že danes na NOV ROMAN, katerega pričnemo priobčevati ob Novem letu. Roman "PEKLENSKO ŽIVLJENJE" je eden najzanimivejših, kar jih je poteklo izpod peresa francoskega pisatelja E -mila G a b o r i a u. Nočemo posegati naprej in opisati vsebine tega izredno zanimivega romana in zato povemo le to, da se bodo seznanili naši čitatelji v Gaboriau z enim -najboljših francoskih pisateljev. Cenjene naročnike .vljudno prosimo, da bi nam blagovolili naročnino kmalu doposlati. Vse dolžnike pa opozarjamo, da jim vstavimo nadaljno pošiljanje lista, ako svoje dolžnosti kmalu ne store. ( VSAK NAROČNIK GLAS NARODA DOBI LEP STENSKI KOLEDAR BREZPLAČNO. Uredništvo in iipravništvo "GLAS NARODA". HRANITE DENAR V AMERICAN SAVINGS BANK (inkorporirana leta 1SS2) No. 11S West 42nd Street, nie l B'wav in peto Ave. Denar vložen do ali pa dne 10. januarija se obrestuje od 1. ja-nuarija. Nikjer niso varnejši spravljeni vaši prihranki. John V. Irwin, Pres. David Orr, Sec'y Wm. M. Hazelton, Treasurer. Išeein svojo sestro IVANO T TRK po domače Korinčeva iz Visej-ca. Prosim cenj. rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani njen naslov, ali naj se pa sama javi. — Marija Gliha, št. 1. Št, Vid pri Zatični, Kranjska. Austria. ■ ^ * Ta kra*na ura le $3.75 ■ ^ « Prava ameriška ura. % najfinej. amerii-k. kamn fino gravirana, 2 h zlatom praviečenapokruvu, rt-monteur vijak JAMvENA 20 LET. Coš]jem nt' it«>7.n;it«' vredno, vrnite nil naif stroške MI VZAMEMO VSO ODCOVORNOST. CE POŠLJETE V NAPREJ 53.75. Pan.o fini orstan in pošljemo » priporureno pošto. ENO UKO ZASTONJ <"e kupit«? t; ur ■/- ?22 f o. Možko ali žensko uro. Eepa verižica ZASTONJ z vtaku uro. PETERS & CO- Dept. G. CHICAGO. 111. JTHE LACKAWANNA, I jqajpripravnejSa železnica za potnike namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE NajkrajSa pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton , in premogove okraje. Med New Yorkom in Buffalo vozi vsaki dan v vsakej smeri po pet vlakov; Med New Yorkorn, Chicagom i» zapadem vsaki dan Štirje vlaki; Med New Yorkom, St. Louisom tu jugozapadom, dnevni promet; Med lokalnimi točkami priročen in ! pripraven promet. Nadaljne informacije glede vol-njih cen, odhoda in prihoda vlakov itd., se dobe pr«' lokalnih agentih ali pa pri BflaraJ potnUkl atest 90 West Street, I Jfrw York. j vorno n« upravnii t ro, ne uredniŠtv© i Za vsebino tujih oglasov ni odgo- i da tamošnji Slovenci v tem oziru [ niso nič boljši od Hrvatov. To je I žalostno spričevalo za oboje in prav ima dopisnik, ko pravi, naj bi si oboji vzeli za zgled tržaške Slovence. 30,000 kron za hrvaške dobrodelne namene. V Zagrebu umrli Teofil Balieki. rodom Poljak, je v svoji oporoki zapustil raznim hrvaškim dobrodelnim zavodom 30.000 K. - Proti madjarizaciji Reke so se zaceli končno vendarle dvigati Italijani. Na čelu tega gibanja stoji odvetnik dr. Rudan. ki jej na nekem shodu izjavil, da it al i -janstvu Reke niso nevarni Hrvati, marveč Madjari.. Polcm velike reške tvrdke. Na Roki je bančna tvrdka Leopold Windsbach napovedala konkurz. j Pasiva znašajo nad milijon kron. Ta tvrdka je delala večinoma z malimi kapitalisti in s polomom tvrdke je oškodovano ogromno število manjših kapitalistov. RAZNOTEROSTI. Ribe zadržale parnik. Kapitan londonskega pa mika "Durango " je poslal pred dnevi iz Halifaxa poročilo, v katerem pripoveduje.' kako so velike množine rib ustavile njegov parnik na visokem morju. Kapitan je med vožnjo o-j pazil, kako je parnik pilil skozi, večjo jato rib. a ni pripisoval temu posebne važnosti. Parnik je medtem plul dalje z vse manjšo brzino, dokler se ni naposled popolnoma ustavil. Kasneje se je kapitan uveril, da so vse dovod-i ne cevi vodnih sesalk zamašene; z ribjimi trupli ter so jih morali j precej očistiti, da je mogel parnik nadaljevati svojo pot. Ponujal človeško maščobo. V lekarno v Ribarili pri Karlovih Varili na Češkem je prišel 631etni Josip Kiscnbolt iz nemške vasi Weheditz ter je ponujal za nakup staro maščobo iz človeških I mrličev. ki je bojda najboljše j zdravilo zoper vse bolezni. Gro- I bar je bil aretiran in človeška maščoba je bila uničena. »Sedaj je bil grobar od okrožnega sodišča v v Hebu obsojen na teden let starega o-1 glarja, sl«nnjoč«'ga v ulici Stadion št. 1!> v Trsi ii. V podzemeljsko jamo je padel dne 3. dee. pri Uazoviei lWletnil halo Giflccioli i/. Trsta. Hotel je raziskovati jamo ter se je ponesrečil. Precej težko ranjenega so ga po iieinulem naporu potegnili' iz jame. Zvesta ljubica. Dne 5. d«*c, jc bila pred tržaškim okrajnim so- i discern obravnava proti medna-! rodnemu vlomilcu Josipu Furla-nu. Franu 1'eršieu in njegovi ljubici Josipini Kvi. ker so oropali v Monaku prodajalno z dragoti-naiiii. Furlan je dobil 3 leta, Persic 2 leti iu Kva 0 mesecev težke ječe. Ko je sodnik razglasil sodbo. je Kva strahovito ozmerjala sodni dvor. in sicer — kakor so i mislili tedaj — zategadelj, ker ji je bila kazen previsoka. Toda ravno nasprotno je bilo res. Pri obravnavi, ki jo je imela Kva zaradi razžalitve uradnih oseb. jej obtoženka izpovedala, da jo j razjarila neenaka razdelitev kaz-j •ii. "Moj ljubček dve leti in jaz j šest mesecev! Ali je to pravično? Z možem, ki ga ljubim, hočem deliti žalost in veselje in zato zahtevam njemu enako kazen." — Sodnik tej želji ni mogel ustreči, ker za žalitev uradne osebe ni tako velike denarne kazni. Obsodil je za ta prestopek obtoženko samo na 14dnevni zapor. HRVAŠKO. | Ljudsko štetje na Reki se je i vršilo za Slovane < Hrvate, in Slovence) popolnoma tako, kakor v Trstu. Reška magistrat na gospoda si je izmislila celo nov jezik — ilirski, da jc naštela tem manj Hrvatov. Razume se, da so med pi iprostim ljudstvom vsakega, ki je priznal, da zna le nekaj italijansko. prišteti med Italijane; o-ne Osebe pa, ki žive zlasti v okoliških občinah, ki ne znajo drugega kakor čnkavski (hrvaški) dialekt, so vjiisali za '— Iliree! Le onega, ki se je izrecno izjavil za Hrvata — torej večinoma iz izobraženejših slojev--so vpisu I i za Hrvatu, če ga že na noben način niso mogli potvoriti za Italijana. Tako so našteli na Reki le 9078 Hrvatov, GG53 '4Ilircev'' in 3937 Slovencev; nedvomno pa živi v Iteki samih Hrvatov do 2«) tisoč. Italijanov, ki so jih pomnožili z dobrimi 5000 Hrvatov in neštetimi Slovenci — so našteli 23,283. Madjarov 3619. Nemcev 247eIo prve vrst©. Cene nizke. f " F. KFRŽE CO. 2616 S. LAWMJAI AVB., ^HICACl IL.L SLOVENSKE CENIKE POŠILJAJO ZASTONJ. Iff I 'i j j Jako malo je zdravil na svetu, ki se jih splošno zahteva, v vsa- E |||j 'I I j1 letni dobi, v vsakem delu zemlje 111 od vsih slojev ljudstva. Naj- P '.isfc.^ bolj znano od takih zdravil je >;r«fv •• t gMI TRINERJEVO E Sil AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO. I jfj 1 Vzrok tega splošnega zalitevanja je ta, da je to zdravilo velike ■ I II § pomoči v tako raznih bolestih človeškega telesa. Ker je sestavljeno 1 ^J^ i^išliijSp^'dlL P°P°lno čistega rudečega vina 111 izbranih zdravilnih zelišč, je p namenjeno da zdravi in okrepčuje bolne prebavne organe. To I bolecine v želodcu» I ^^p&Mliy^HSBB NEUGODNOST PO JEDI, j TRINER'5 KOLCANJE, i VETROVE, — KOLIKO, ^ ELIXIR.^^^ - NEPREBAVNOST, t BITTER-Y/1KE ZAPRTJE, ] ; NERVOZNOST, , ^ ifl^S^^s \ IZGUBO TEKA, • 1 J^^^^V \ SLABOST, ^ ^ . I ' \ povspešuje prebavljanje. To je prave vrednosti v vseh takih 'II boleznih, ko se opazi, a telo stalno slabi iu da je kri slaba. Rabi naj ■ TFUNEROVO Jj^Q se P1'^ vse^ boleznih želodca, jeter, čreves in krvi. ^»ttu,«! b>-Joseph TRiNER V lekarnah. Zavrni cenene, nekoristne ponaredbe. 1 bSp JOSEPH TRINER,. i Importer & Exporter 1333-1339 SO. ASHLAND AVE,, CHICAGO, ILL. f GLAS NARQpA. 23. DECEMBRA lflll._ Avstro m Auierikanska črta | preje bratje Gosullohj NaipripravnejSa in najceniisa parobrodna črta ?a Slovence in Hrvati Novi pamik na dva vijaka "M**tha Washington'**. ftegulerna vožnja med new Yorkom, Trstom in reka Cene voznih listov iz New Yorka za IIL razred m spodaj u»v»a«m novi parobro TltSJ A.........—................................ •35.(jl » um dva vijaka imajobres LJUEL f ANE. iični br*o1av: , REKr .................................. 35,ec ALIOS, LAURA ZACUEBA"............................... S5/X .................................... 362C MARTHA WASHINGTON K ,KLO\ CA ......................... ARGENTINA. ** Martha Washington stane $3.00 vti. OCEANIA. 11 JtAzuEDd" TRSTA a,i REKE: Martha Washington $r,r, (»o rtruPi $5q do $60. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 washinetonistreet, new york. IO rrT*- ^a, ^ ^ . 0 VillO, Iz slavnih Ozark hribov. VillO.& - ¥ missouri. j? •X Slovenci po Združenih državah splošnb ne vedo, da Mis- 4 C souri pridela na milijone galonov vina in to boljega kot vsaka & država v Ameriki. ^ . . Nampn je seznaniti prijatelje dobre kaplje v Ame-f j riki in edino to me je dovedlo do tega, da sem kupil večjo za-^ logo vina, katerega prodajam po svojih cenah, dokler je za-& i™ loga. ^ Garantiram, da je vino absolutno čisto iz grozdja. Ga- & , rantiram, da je vsaka vrsta prešanja izključno iz vrste grozd- ? £ ja, ime označeno. Garantiram tudi vsakemu denar nazaj, ke-~ dor z blagom ni zadovoljen in vino zastonj. Garantiram tudi, i da cela Amerika nima vina tega okusa, kakoršnega ima vino ® "V. iz Ozarskih hribov. Ako si bolan, ne kupuj humbugov, tem- & „ več naroči vino iz Missouri. Ako hočeš dobro okrepcevalno jf v kapljico, zahtevaj v vsakem salonu Missoursko vino. Ne pij ^ " brlozg pod različnimi imeni. ^ S Vse vino je iz jednih največjih trtnic na svetu. ® Vrste vinar Cena gal. Vrste vina: Cena gal. & « Elvira belo .......... 60c. Concord rudeče ...... 50c j? -S! Riesling belo ........ 70e. Claret rudeče........ 50c.* ^ Marsala belo......... 75c. Ives Seedling rudeče .. 65c. » S Dry Hill Beauty belo $1.00. Virginia Seedling rud. $1.00®^ (5 Vino se pošlje od 5 gal sodčkih naprej v vsakej množini. « Sodi se računijo za 5 gal. 75c., večji $].—, sodi 50 gal. prosti. & ^ Cene se razumijo, prosto postavljen na železnico. Za večjem množine vina se napravijo nižje cene. Na zahtevo vzore od & ff gotovih ali vsili vrst. ® 1? Kredit trgovci s vinom in dobrimi referencami, drugače £L M vsa naročila proti gotovemu plačilu. & ^ Pisma pošiljajte na * | F. Gram, Naylor, Mo, * ^ ^ ^ ^ & COMPAGNIE GKNHRALE TRANSATLANTIQUE. Francosko parobrovln« Uružh^, Direktna črt* do Havre, Pariza. Šv/ice, Inomosta in Ljubljane tkuprew purntkl ho: v a provencp" „'la savoie" jlalorr\ine' rour vine na 1va i*dra*U«lc« ■<» dn rtiak« n* d** Poštni parnlkl «oi "LA BRETAGNE" "LA GASCOGNE" "CHICAGO- u dva vijaka aiavca agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, comer Pearl Si.. Chtsebruogb Bolldl«f, Parniki odpfujejo o d sedaj naprej vedno ob četrtkih is priitsniifs iter. 57 'North River in ob sobodh pa iz pristaaiiča 84 Narlh River, N. T. * *LA SAVOIE 28. dec. 1911 °LA BRETAGNE 18 jan 1912 *LA LORRAINE 4. jan. 1912 »LA LORRAINE 25. jan. 1912. Parnik CHICAGO odpluje s pomola f>7 20 iHn 1912 ob uri nop *LA TOUR AI NE II. jan. 1912 *LA TOURAINE 1. febr. 1912. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: I Parnik CAROLINE odpluje s pomola 84, dne 23. dec. ob 3. uri pop Parnik ROCHAMBEAU odpluje spomola 57, dne 23. dec. ob 3 pop Parnik FLORIDE odpelje s pomola 84 dne 13. jan. 1912 ob 3. pop e»rant i I-N«« i««iiiiu<*ai mm« n« mi o cesti uiimo pricapljali brzi-Ijerji. «ia se vkrcajo v Tripolitani-j<». Pomešal sem se med navdušeno ljudstvo, rinil se po Rivi naprej in srečno smuknil na transportno ladjo, kjer sem tudi našel izborilo skrivališče na tihem kraju. ki je bil prihranjen le (soltan-1)i i za gospode od generalnega štaba. Ker pa s tem transportom iti odhajal noben generalni šta-bal (lo stivale generale), sem o-stal skoro do izkrcanja neopazen.! Na vse zgodaj nas je italijanski Škorenj brcnil v sinjega Neptuna, godba je zasvirala Radeckimarš. seveda laškega, ne našega, in zapustili smo kolerično Italijo. V svojem skrivališču sem se iz-poeelka precej dolgočasil. Imel sem Kieer vse žepe nabasane z jest-vinami in tudi čutaro vina nisem pozabil — voda je bila pa v tisti kraj. kakor običajno, itak vpe -ijana —. a manjkalo mi je duševne hran«'. Naposled sem zapazil na žeblju razne časnike, ki so bili brez posebne umetnosti na manjše kose razr« zani. Te sem začel sestavljati in duševno obedovati.; Izzvedel sem iz njih. da je papež Leon XIII. nekaj bolan in da so bili Rusi pied 3 dnevi pri Muk-denu hudo poiaženi. To me je zelo zanimalo in še marsikaj podobnega : pa o teni vam ne bom poročal. ker ste gotovo vse to že sami tudi eitali in natisnili. Toda naenkrat sem nekaj našel, kar je bilo zame prava praveata h eureka, ka-' kot- bi rekel Homer. Pomislite! Kaj je viselo na žeblju med časniki.' Izvod laškega bojnega načr- Pismo z bojišča. j -o- ( (Od našega prav posebnega poročevalca Zmagoslava Kebra). 1 Bemuljana. začetkom novembra Dragi gospod urednik! Zdaj sem tu. na lieu al'rikanske temote, če smem tako reči, Nakra-tko vam hočem opisati svojo pot čez oni podaljšek Adrije, V ki je ; bila slavjanska. ko so brodovi i- 1 meli še hraste), katerega imenuje- ! jo Sredozemsko morje. Italija iu 1 i Afrika segata tamkaj čisto »lo 1 j mor, zato je s parnikom (pirosca- 1 ;fo) l>rav lahko priti '-•ii "Ture<>'j udi trenotek nisem ! dvomil, kam da »a nes taeo moli -in kot poverjenik "Slov. Naroda" j sem si preskerbel brezplačni vožui listek k jubilejski razstavi v Rim. ondi prodal ret urn i listek staremu . Rimljanu iu se odpeljal v Tarent. • Ce ima človek talent, pride eeno v j Tarent. ju-avi naš narodni prego- j vor. Tju-eutu me ie čakalo veliko i presenečenje. Radi kolere so bili i tak«» popolnoma prazni, da sta : I "društvo za varstvo domačije in V narodnih šeg" in "društvo za var- « stvo živali" priredili cvetličen J dan v korist stradajoči m steni- 1 cam. Hotelski vratarji iu kočijaži l oinnibusov so bili tako navdušeni. , ko so me zagledali, da so mi na- | pravili velikansko jajčenje (ova- j eijo). Prišla je tudi deputaeija me- « sčanov. ki se je nesla pred mest- 1 no hišo, kjer me je pričakoval žu- ' pan i! sindaco i z občinskim sve- ' toni; župan pa ni stal. ko me je j pričakoval, na čelu občinskega i Vstesovljens doc 16. avgusta 1908. Iflkorporlrana aprila 1QOQ v driavl Parne • sedežem v Conemaugh, Pa. aUTVi rRAD.VIfa; PredMdnlk; aflHAKI. ROVANflRK. R F. D. Jfo t. Conama,i*h» • 1'odpr« J«m d n I k: JAK«»H KOC.1A S. Pok 50i, Conemaiiffh F'm O lavni tajnik: VILJEM HITTER. Look Bo* 67. Con«maurh P» F'omoftril tajnik: AUJJ7.U RAV UBK. R«>x l D>ir,l<.. |«H O lavni bla rajnik: IVAN PA.FK, 1. Ho* S2», Cormnia ur h. fn Pomotnl lilafajrilk: IVAN BltEZOVRC. !(.,* C CunrmouKh. Pa NADZOR VIKI: KR\.VK n»HTnu, l nart«..rnik, RnrUrmn, Oblo A NT»RP_J Vir»RIH. U nadsurnlk. P O Ho* 6X3 Oonemiu|h, Pa. *NI»RKJ HO»lUA It ti iM.r..tnib i'o* 315 Olarldijt-. Pa MIIIAFL. KRIVEC. III porotnik. Bo* 324. Prfmaro. Colo VRHOVNI 7.DRAVNIK: a A E RRALMER, Grove St.. C >r.<-m«ti»h. Pa. m « ' • *"" - "»s ..r .rfMK tilliidnn prnein jih mogel premakniti. Omahnil sem na klnj» in svinčena teža je ležala na meni. Srce mi je bilo nemirno, da sem menil, tla mi mora počili razburjenosti. Tedaj j»- udarila ura dve. t ud n i so bili ti glasovi, nikdar m- nisem č u I tako nenavadnih. "Ni je! rekel sem, "in je ne bo!" Zapihal je močan piš. zdelo se n:i j«-, kol bi žvižgala sapa. (»zri .■sin proti bližnjemu grmu, ki je obsevala bleda mesečina in oi.vitid sem kot okamenjeu. Tam i«- >t;ila >:«-nska podotia nepremično. njen«- oči no pa lioi d\a o^rnja lie v me. "Albina! wkliknil sem in ho-ti-l planiti k njej. "Stoj! zauka/al j»- .trlas iz po-dobe. "ne bližaj se mi!" "Albina !" ' I >a. jaz sem !'" Odgovor ta je bil mehak in ljub. "Zakaj ne smem k tebi, ljubica ! vprašal sem iu zrl v obraz, v katerem ri hilo opaziti kaplje krvi. ' "Ne «rovo] i tako. mladenič!" odvrnila j. : "velik je juepad med [menoj m teboj, a ker sva določila nocojšnjo noč. sem držala besedo. Zdrav prijatelj!" Keksi je zamahnila /. roko kot \ pozdrav, zdelo se mi je, da mi je \iuia poljub, trenutek nato pa .je ni bilo več. "Albina!" kriknil sem in planil s klopjee proti mestu, kjer sem jo prej videl stati. A moj filas je otožno odmeval ob bližnjem zidovjti. nje pa ni bilo nikjer. "Albin:« !" Padel «*n; v ji«-Sfk na tla. kjer j-* si al.i popreje ona. Neizrečena i"'l mi je jnevzela srce iu solze o mi zaide oči. Ne vem. koliko «'-asa bi bil ležal tam. da me ni sunil s >abijino nožnico stražnik i" me ne ravno prijazno ogovoril ter spravil iz parka. ♦ Par dni na to sem bil kot po navadi v kavarni in prebiral do-sie časopise. Tudi ameriški so bili vmes. Po navadi ne berem teh.' ker vem. koliko strašnega prebi-ravanja je o njih. To pot sem pa instinktivno vzel v roke "Glas Naroda in med r-znim drugim drugim drobižem sem zasledil tole vest : "V' < -ilumetu. Pa., j«- umrla Al-i h i na Vrbič. 22 let stara, doma z < !oi eujskega na Kranjskem. I>e-kliea se je odlikovala po posebni telesni lepoti in pristnemu sJo-v«*nskeiiiu humorju. Vzela jo je sušica. Ameiiki je hi!a ii:id št i-j ii leta." Nič v t č nisem bral tisti dan ča-. sopisov. Ko sem pa prišel domov, poiskal sem Albinina jdsfiia. polna vroče ljubezni in gorke solze so mi kapale na drobne vrste. _Blaž Pohlin, v "SI., N.'* i->t »/!> « kO »AKI! proti izbndanfu Ir !i«l Jpj^vKk kak..r*n» i »Vit . •*• M ' V J^A v . > • « m''ajtk SK Na "*»i,A> s A K. ' največji jn ma.h-kvk.1* ./V »!.\>U<| ONirvviK • j Albina. — o--- kollec. > Ilitro so potekla visokošolska leta kljub stradanju in pomanjkanju. Hitela so in ni je bilo moči. ki bi jih obdržal. Pretekla so štiri, peto sem bil pa že gimnazijski suplent. Tudi to. j. j. šolsko leto, je že minulo in pripravljal sem se prav resno, da napravim »otr«*hne izpite za profesorja. Sedel sem t a ko rekoč v gozdiču poleg mestnega parka. Studiranja sem bil sit tisti dan. zato sem odložil knjigo. Yleg'*i sem se znak na klop in gledal skozi r<- kat« rem je tupataiu plaval komaj viden oblaček iu mahoma izginil. Zopet sem se vsedel in vzel v rok«- žepni zapisnik. «'-e najdem v lijem kak branja vreden vpis izza zadnjih let. Listal sem semtertja vsevprek, kot bi se igral. Že >em mislil za -preti zapisnik in ea vtakniti nazaj v njegov -.rari prostor, notranji žep,ko lili pade v oči ta-!e vpis:. "17. VII. P»02. 17. \ II. j 1907. sestanek z Albino ob 2. uri j zjutraj v mest nem parku." 1 Švignil sem pokonci. "Danes j«- 1f». julij!" vzkliknil »eni, 'torej navoj bi naj bil ta sestanek !" Vsedel sem se na kl«»p nazaj in se vi«,pil v prošla leta. Kako ljubezni polna pisma sem dobival o«l Albine prvi ča* svojega bivanja na Dunaju, in kako verno sem ji ' jaz pisaril! Trajalo je to pol leta. Potem pa <»d nje ni bito noben« -ga odgovora več. Pisma svoja sem dobival vračana. češ. tla je Albina neznano kam odpotovala. Y ineni s«- je mnogokrat vznemirjalo srce, da sem posvetil svoje misli deklici, ki mi je postala nezvesta. sčasoma pa je tudi ta čut izginil in spominjal sem s«* Albine in njenih sladkih poljubov le kot zdavnaj minulih sanj. Zdaj so mi pa ti spomini nuno-1 . i vo oživeli. Spomnil s«*m s«- r koraj vseh besedi, ki sva jih govorila /. Albino tisto noč najinega s<*st a tika v parku. Stopil mi je pred oči njen žarek pogled, njen stisk roke in njena trdna določitev s«- -Stanka čez pet let na istem mestu in ob isti uri. < 'Bogve kod je zdaj Albina!" | menil sem med seboj, "kdaj je že pozabila na s«*stanek! A jaz grem i nanj vseeno! Morda *«• k«laj š«- < srečava v življenju iu takrat jo lahko spomnim, da je ona pozabila na nekaj, kar j«- sama dolo -čila." ■■Ig Ne vem, kaj mi je bilo tisti večer, da sem bil tako nemiren. W-| dno sem pogledoval na uro, dasi i je bilo šele devet proč. Bal sem j se, da bi zamudil sestanek ali da i bi celo pozabil nanj! i Sel sem v kavarno brat časopise. Vsakih pet minut sem pogledal na uro. In ko je prisedel k me-; ni prijatelj z vseučilišča, postajal sem nervozen, da s«* je oni čudil. Že o polnoči sem odšel iz kavar-' ne proti parku na sestanek z Al-j bino. Zatrjeval sem si, da nj«' ne; ho, a mene je n«*kaj čudovitega vleklo tja z neznano silo. Polydveh je udarila Ura v bližnjem zvoniku in jaz sera že bil na svojem prostoru prav ob tisti klo-| piči, kjer «va sedela pred petimi ( leti 7. Albino, mojo ljubeznijo. Bil sem tako čuden, tako poln najraz-l ličiiejših misli, kot še nikoli, Cra je udarila tri četrt na dve. Mine je glas zvonov neprijetno dirnil in najrajši bi bil hitel proč.: A noge so mi bile kot lesene, ni-' -- --— - —-----= —^ ^ • 4 I Ali že imate Severov Slovenski A manah in Zdravislovje za 1. 1912? Ce ne. vprašajte svojega najbližjega lekarni ka za istis, ki vam ga z veseljem da. Mora se vdati! Ustavite ta kašelj! | [l Strnže in trg-a vaša pluča. ; ( e se vas je lotil revmatizem, ki povzroča sko- Stresa in vžiga vaša prsa. ro neznosne bolečine, okorele, bolestne sklepe in Izčrpava vaše Sile. i vnete mišice, poslušajte naš svet in poskusite zdra- H vila. ki so olajšale slučaje, katerih niso mogli ozdra- Ali ustavite ga lahko. Nič ga ne || viti nobeni drugi leki. prežeiie tako hitro in tako gotovo jj ne ozdravi vnetih in oškodovanih !' Evo tajnosti: mrenic, kakor j ZNOTRAJ uživajte SeVCFOV | Scverovo zdravilo zoper revmatizem R i v 1 (SEVERA S RHEUMATIC REMEDY) KalZaill ZB. pljUCa. j $1.00. I (Severa's Balzam for Lungs) l a ZUNAJ za mazanj., rabite Cena 25 in 50c. | Severovo ^ p°trebuJe vaš \ n mm a želodec poprave? I %3i U Lil Ci ■ d ^ AH lahko jeste samo nekatera je- ft ^^ ■ ■ Ali vam je slast pokvarjena? | ■ I ■ Ali ste slabi in prepadli? j J Nikarte ostati taki. To stanje | (SEVERA S GOTHARD OIL) lahko izpremenite, če uživate S ' zdravilo, ki okrepi ves prebav- , To zdravljenje ufinkujože od dveh straoi, ob- vit^rate" S'aSf- i» kroži sovražnika in v kratkem se revmatizem mora vdati Severov J V 1 1 V . v | Notranje zdravljenje nevtralizira kisline, ki pro- ZClOClCIil gfCIlCCC. I vzročajo okorele sklepe, bolestne mišice (Severa's Stomach Bitters) f in skrčene kite in — ustavi vzrok. _ P Cena $1.00. m Zunanje zdravljenje daje olajšbo. izpodbnja obtok, r P leši razdražene živce in —ustavi bolečino. Zahtevajte Severovih adravil v P lekarnah. Če se vam ponujajo | Cena 50 centov. druga zdravila namesto Severo- I) vih, ne vzemite jih. j STROKOVNJAŠKI SVET PO ZRUŠENEM ZDRAVNIKU ZASTONJ. |