• 30 k. Kokoplil a« na rracaja-lopiai naj MafoToljBn fraoknjejo. Te6aJ II. ( Vseslovanstvo je tista stena, aa ktero se Slovenci moralno naslanjamo in branimo proti svojim sovražnikom. Ko bi mi Slovenci sami bili, bil bi ves naš narodni boj zastonj, brez vsega upanja. Narodna smrt bi imeli kot gotovo stvar pred seboj in vsak rodoljub bi želel , da umremo brž. Kazano je bilo v prvih številkah nnšega lista da so pred nekoliko leti imeli Flamanci Cisto našemu enak naroden boj. Dennšnji dan so omagali, propadajo, topi'- se v morji po-francozovanja. Zakaj ? Samo ker niso imeli sorodnih bratov, na ktere bi se bili opirali, kteri bi jim roko podali. Mi jih imamo, zato nas za pri -hodnjost ni strah. V zadnjem listu smo prinesli novico, ka je naš cesar izrekel carju Aleksandru svoje simpatije do Rusijo. To nas je veselilo temhol), ker tem laglje tudi mi kot narod vedno povdnrjamo svoje simpatije za ruski narod, kot edini slovanski narod, ki ni sluga tujih narodov, kije glavni steber slovanske svobodno prihodnjosti. Saj smo bili Slovanje do zdaj pred seboj strašno smešni. Tajiti svojega sorodstva nismo mogli, niti no Blovanske vzajemnosti. Ali demoralizirani v scrvilizniu smo že tuko bili, da smo vedno in vedno nalegali se, da vsa slovanska vzajemnost tiči samo in edino v filologiji. Posebno med nami Slovenci je bila politika vselej bojeća, zmerom smo na kolena padali, roko vzdigovnli in če smo pravico lioteli, nismo jo kot možje ponosno zahtevali, nismo tolikanj povdarjali narodno čast jn razžaljeno človečnost; —ne, prosili smo vsako vlado, in dokazovali, daje to, !fai' prosimo prav za prav lo za ono dobro, kteri nam — nič dali niso. Da v servilizmu smo tako daleč šli, da smo nemškim mogotcem deklamirali : „hrib se omaja in hrust" jaz, slovenski uarod , vam bom pa zvest in so ne bom genil iz zvestobo , če me boste prav suvali in teptali, kakor so zarad zvestobe sloveč pes suje ; no bom nič druzega storil, kakor cvilil, če boste dovolili — prej se bo „hrib omajal in hrast." Lojalnost in udanost sti že mnogo ohvaljeni čednosti, torej so bode nnm odpustilo nju slavljenjo. Tako daleč tirati lojalnost, da bi bili bolj vladarski ko vladar sam, je smešno. Ljudstvo se tnora čutiti, sicer svobode vredno nv Ce pa noš ustavni vladar sam Rusiji izreka svojo simpatije, vrzimo plašč — gramatikalni plašč panslavizma profi, in kličemo vsem bratom Slovanom, naj živo zunaj ali znotraj Avstrije vesel in odkrit hurii! nasproti. Kajti vseslovanstvu so bomo imeli zahvaliti, ako v Avstriji zmagamo Slovanje, in se tu popolnoma doma in gospodarji v domači hiši čutimo. In vseslovanstvu se bomo imeli zahvaliti, ako se izvijamo železni roki „pruskoga poklica", ki bi utegnil in ki želi Avstrijo pogoltniti. Bolj kakor kedaj je zdaj zopet na vrsti panslavizom. Francosko-ruska zveza, prusko-ruski, in avstrijsko-ruski komplimenti velikim Germanom ne dado spati. Nemštvo se prevzetno vzdiga; pod vodstvom c. k. nemških profesorjev dunajske univerze, v središči države, nemška mladina obhaja komerze, kjer se toastira na zedinjeno Nemčijo, rekoč: „durch einheit zur ireiheit!" Bode-li slovanska mladina , bodemo-li mi samo le literarno vzajemni in edini ? Dolžnost vsacega rodoljuba jo , da širi misel slovenstva pa tudi slovanstva. Pauslavizem, knkoršnega ima nemški doktrinar in nemški iilister po nekom instinktu za hudiča, pred kterim so trikrat prokriža: tati pansla-vizem je pač nemogoč in je pač le pajčevina v slovanožrtnih črepinjah. Mi si vseslovanstvo mislimo kulturno, svobodo prinašajoče. In tacega se nam ni strašiti in ne sramovati. Svobodno govore vsi narodi, navadimo so še mi najprvo svobodno misliti in ravnati se potem tako. Na te misli nas ni spravila le novica, da je cesar izrekel svojo simpatije do Rusije toinuč šo bolj spis liusa F a d e j e v a , kterega omenja naš praški dopisnik v predzadnji številiki našega lista. Češki narodni časopisi so prinašali obširne izpiske iz obširnega spisa, nam tega prostor no dovoli, kakor tudi morda ne „svobodna" tiskovna postava. Omenjeno bodi lo, da Fadejcv dokazuje, ka prihodujost evropska more biti le ledeni ti v no pa ozko zodinjenib Slovanov, ako le-ti sami ne zaidejo v zanjke onih, ki želo slovnnstvu grob in za izgovor rabijo neko kulturo. To so ve, da bodo praktični nasledki vidni morali biti tačas, knder Kniserfeldje otresejo „svinčene podplate", ali kader so (po njegovi zadnji besedi) role nezadovoljnih zamene in oni nikakor no bodo tako servilno lojalni, kakor smo mi vselej bili. Da je to mogoče, kdo bi to tajil? Naj nas ruski vladni komplimenti Prusiji ne motijo. Državi sti prijateljici dokler so rabito, in dokler so vlado vsegumogočne. Ne bo dolgo in Prusija bo strahovita sovražnica Slovanom. [) i) p i s i. Iz Ljubljane, 15. dec. [Izv. dop.] Res zlate čase jo imela birokracija na Slovenskem, ko se je naš meščan vsega in celega prepustil njenim mogočnim aparatom, ko naš kmet še ni smel vedeti druzega, nego koliko ima plačati na davku, koliko jo zaslužil ta ali oni advokat, če ga jo šol vprašat m kak svet. A denes, kako se je vso to spremenilo! kdo še kaj upa birokraciji, kdo so jej še uklanja!? Nekdaj naj mogočnejši ljublj. advokat Turničok je naredil s svojo uradnijo krido in pripetila bi se bila taka že tudi marsikomu naših konštitucijonalnih, ko bi ne znali bolj obračati plašča po vetru. Med tem ko zagovarjajo naši tako znani narodni voditelji pri ko-iiomili obravnavah svoje kliente v nemškem, zatožencu in pričam neumljivem jeziku, jeli so zagovarjati po slovenski ravno konštitucionalci; — tisti ljudje 'oraj, ki hi kmalu izpljuvali pljuča, če slišijo govoriti slovenski. Tudi tim velja oraj : „Ta, ta jo prva" ! V prvo vrsto tacih spada doktor Rudolf, prvi prijatelj Keesbacherjev, ki mu je naklonil službo pri zavarovalnem društvu „Rasa", o koji je „Slov. Narod" žo omenjal. brž. poslanci nas so zopet enkrat zapustili. Luka Svetec, najvoči narodni „verfassungstreuer", šel je cel teden prej, nogo drugi, čujo se, da ma z očetom Beustom imenitno pogovore. S svojim volilcem ni imel prav nobenih ! — „Tagbl." je pred kratkim časom javil, da je gasilno društvo ustanovljeno; čudno so nam pa jo zdelo, da pri zadnjem požaru na Poljanah nismo v idili nobenega „feuermana." Pod sedanjim magistratom bo menda dobilo gasilstvo posebno čudno lice, kajti čuvaj na gradu jo streljal ta pot pol uro po tem, ko so jo ogenj že vstavil; tudi gasilnice so prišle „post festarn." Pred stanovnnjem stotnika gasilnega društva g. Doberleta jo čakalo celo rajdo voz, da bi ga bili peljali v svoji „galla-uniformi" v „triumfu" do požara; čakali za zastonj, iskal je menda drugod svoje gasilno zabave. Gut sclilauch! — Pri konečni obravnavi g. Friderika Drenika je pričal nek vojak Huyn-skega polka in brali so tudi zaprisežen zapisnik druzega vojaka, ki je zdaj že na odpustu. Trdila sta, da jo Drenik zabavljal čez cesarja in ministre; natanjčnega nista baje vedela, ker sta bila precej daleč pri drugi mizi in ker se je govorilo veči del v slov. jeziku. Ii Maribora. ^ [Izv. dop.] (Ministerska kriza. — Brestel in prava politika. — Novosti iz Gradca.) Te dni se je v dunajskih listih mnogo o odstopu sedanjega iu o nastopu novega ministerstva govorilo , ali do zdaj šo ni o nobenih premembah slišati. Da pa se skrivaj nekaj takega snuj« . to je gotovo in tudi uradni listovi tega no taje. V ministerstvu samem sto dve stranki; Rerbst, J iskra in Razner so za nadaljevanje sedanje vladne sisteme; tem nasproti pa stojo vsi drugi ministri, posebno Bergor in Taafe, ktera tirjata, naj se s Poljaki in Čehi mir sklene. Na nas in na Tirolce pa do zdaj ministri in državni zbor ne mislijo mnogo ; ali že zdaj smemo trditi , da se hode vlada tudi z nami in z Dalmatinci morala pobotati. Kaj mislijo slovenski državni poslanci storiti, o tem ni ničesar gotovega slišati; ali toliko so nadejamo vsuj, d;i Svetec in Toman slovenske stvari, za ktere sta nekdaj mnogo delala, na bodeta sama spodkopala. Ako bi pa to storila, česar so, kakor sem rekel, nočemo nadejati, potom tudi narod ne bode rok križem držal. Zdaj imata ta dva gospoda zadnjo kvarto v rokah; od te je njih politična bodočnost pri Slovencih za vselej odvisna. Kajti slovenski narod ju otročjim letom že odrastol in ako bi se onadva predrznila, s slovensko bodočnostjo igrati, potem si sama žareče ogolje na glavo nalagata. — Brestel, minister finaiicov , jo pred kratkim v državnem zboru o denarskem stanji avstrijske državo poročal ter našteval stroško za prihodnje leto. Po njegovem mnonji (ali vsaj ujegovih besedah) bodemo prihodnje leto imeli nedostatek ali deficit kakih IG. milijonov, kakor dunajski financarji proračunajo. Med temi IG milijoni pa šo ni stroškov za dalmatinsko vojno prištetih, kteri do zdaj najmenj 6 milijonov znašajo. Po Brestelnovih besedah imamo prihodnje leto samo za 1 '/« milijona već nedostatka, kakor letos. Na ponižanje davkov za prihodnjo leto tedaj ni misliti; dokler pa vhtda davkov ne bode znižala, dotle bodemo neverjetni Tomaži ostali in bodomo sumili o dobroti naše ustave in o pravi politiki avstrijski. Našo zaupanje v boljše gospodarstvo in v boljše čase no bodo se zboljšalo, dokler se državni stroški, posebno pa zemljiščni davki no znižajo. Vse govorjenje o dobroti ustave , o zboljšanji našega denarnega stanja, o kreditu in o veči mogočnosti naše monarhije ostanejo prazni, dokler no vidimo davkov znižanih. Znižanjo davkov jo pri VBeh državah pravno merilo državnega napredka. Takošno veselo prikazen vidimo na Angleškem, kjer jo Gladstonovo ministerstvo davek že dvakrat znižalo, in enako prikazen vidimo letos zopet v severni Ameriki, kjer je pred nekimi dnevi državni predsednik Grant kongresu (zboru) obečal, da bo prihodnje leto zemljiščni davek ima znižati in pri tem še misli amerikanska vlada državne dolgo v gotovem denarji v najmenj desetih letih poplačati. Tako dejanje je državam samo tedaj mogoče, kedar so prvič vojskam kolikor mogoče izogiblje, kedai so kolikor manj uradništva paso, in kedar se državna opravila z menj, pa z dobro plačanimi in zato bolj zanesljivimi uradniki izvršujejo. Takih veselih prikazni se pač pri nas ni nadejati, kjor se uradništvo le pomnožuje kakor n. p. žandarji, kjer vojaštva vedno več denarja stoji in kjer se brez konca in kraja v nepotrebne vojsko spuščamo. Prava politika je ona, ki dežele najmenj stoji; na tem sadu se prava politika od krive spoznava. Vse hvalisanje vlad ni drugo, kakor habje blebetanje. — Iz Gradca slišimo zopet novico, ktera nam kaže, kako se z deželnim denarjem ravna. Neka komisija, \ T:teri tudi sedi neobhodni in neizogibljivi Brandstettor, je v Gradci ivljona, da tako imenovane »deželne novim-.", v kterih bi deželni zbor 80 sam sebe kadil in hvalil, osnuje, se ve, da na deželno, tedaj tudi na slovenske stroške. To nam jo zopet dokaz, kako deželni zbor s slovenskim in deželnim denarjem gospodari. Druga novica je, da je tako imenovano „nemškoliberalno" društvo , ktero nas hoće poncmćiti, sklenilo, posebne časopise med ljudstvo zatrositi. Kakor se vidi, Nemci svojih neumnih misli, nas ponemčiti. še niso dosti strezneni. Le naj slovensko ljudstvo začno šuntati! Za slabo nasledke svojega predrznega in nespametnega delovanja naj potem tudi sami odgovarjajo ; mi nismo krivi, ako se jim bodo ostri zobje pokazali. Naj graški Nemci nas Slovence pri miru pustu, kakor tudi mi Slovenci jim nobene nadlego no delamo in čroz njih prage ne stopamo, kakor pa oni čez naše. S huškanjem in šuntnnjem si svojo lastno jamo kopljejo. Zakaj to je gotovo, če je še na svetu kaj pravico in maščevanja , da se potem mora šuntarjom enkrat slabo zgoditi. Zato nehajte enkrat; skrajni čas je že! Is Celja, 16 decem. [Izv. dop.] (Fischhofova brošura in z od i njen je Slovencev.^ „Po načelih, ki so razviti v Fischhofovi knjigi, in po mislih zgodovinarja Springor-a, ki so v tej knjigi razbrane, dalje po mislih podpredsednika nemškega narodnoga zbora barona Andrian-a, barona Eotviis-a in dr. Muhlfelda — bilo bi med narodnostiini geografično meje postaviti, Tako bi, kar se tiče dežel, kjer Slovenci prebivajo, bila spodnja Štajerska in spodnja Koroška od gornje Štajerske in gornje Koroške 1 o č i t i. Ločeni deli bi so imeli v administrativnem in postavodajnem oziru kot samostojne dežele ustanoviti in hi dobili pravice zdajnih deželnih zborov. Potem hi se imele posamezne dežele. v kterih Slovenci prebivajo, djati pod skupen imenovalec (gemeinschaftlichcn nenncr) kakor Rudolf Molil pravi , in to bi bil kar so tiče Slovencev občni (generalni) deželni zbor šestih slovenskih dežel in deželskih oddelkov. Na ta generalni deženi zbor hi imelo prehajati tiste skupno zadevo, ktero bode imel zdanji državni zbor samoustavnim narodnim skupinam odstopiti, namreč: politično upravo, pravosodje (izvzemši postavo-dajo o trgovinstvu in menjičnih rečeh), bogočnstje in uk, ter po prevzetji kvotno siatemo tudi finance. Med seboj bi se potem posamne dežolo in samostojni deli dežol dogovorili, ali so jih deželni zbori kot okrožni zbori (kreis-tage) ohranijo, ali pa se svojih pravic odpovedo, oziroma te pravico skupnemu deželnemu zboru izroče. Temu generalnemu deželnemu zboru bi bila avtonomna iz 4 državnih tajnikov obstoječa deželna vlnda odgovorna. Za Slovenijo imenovan minister pa naj hi imel poslovanja mod vladarjem in deželnim zborom posredovati. To so da po brošuri posneti. Kar pa se meno tiče , bil bi pnč za ločitev gorenja Štajerske od spodnje, kakor za ločitev južno od severne Koroške, potem pa bi bil zato, da so vse slovenske deželo naravnost v Slovenijo popolnoma strnejo. In precej naj bi so naredili volilni okraji po 10.000 duš, iz kterih volilnih okrajev nnj bi se volilo v ustavodajen deželni zbor. Jaz se namreč opiram na misel, da s p o 1 o v i č n i m i naredbami ne bomo nikoli prišli do zaželenega cilja, ki jo: „z e d i n j o n j e v s e h S1 o v e n c o v". Is Trsta. 16. doc. t [Izv. dop.] Dones celi dan so na lojdov par-nik „.luno" nakladali železno tabornico (blockhiiusor), dreva in drugo reči, katere vojna potrebuje, kakor: orodje, streljivo in obleko v mnogih skrinjah za vojake. Naložili so tako, da jo bil pnrnik skoraj picnnpolnen. Vse dolo pri nakladanji so opravljali ženijski vojaki. Ob štirih denes je bilo pred tu-kajšno dogano šo vse polno vojakov. Več ko 1400 mož različnih polkov, kakor od Mnrojčič.i 000 mož, od 24. in 9, bataljona lovcev čez 400, in od oger-skih polkov, ki bivajo na južni Dalmaciji. Mod temi je bil tudi znani major Kodolič. Pojutranjom bodo prišli v Roko. Med vojaki polka Marojčič, sem slišal slavjonsko pesem peti: „Hej Slavjani", in na parobrodu, ko se je od kraja pomikal, zađonelo je Živio! kor so tudi od tukajšnoga primorskega polka vojaki v Dalmacijo poslani. Bral sem dopis v „Wanderer", da, kakor piše nek dopisnik, je v tu-kajšni okolici vse mrtvo, da so čitalnico zaprto, da je vsemu vlada t mestnim starešinstvom pot zaprla. Ali tisti dopisnik, mislim, gotovo v Skednu osle pase, da no vo nič o okolici, ali pa ga kaka tukajšna stranka plačuje, da tako prazno slamo mlati. Tukaj no zabrani ne vlada in tudi ne lahoni mestnega starešinstva po postavnem potu sc premikati in gibati do ciljn, ktoroga hočemo doseči. Ni tako mrtvo no, temuč imamo zgolj vsako soboto in nedeljo 7, vrlo mladino v čitalnicah, dovolj zabave. — Laški List „Cittadino" se je prav hudo čez „Slov Narod" zarad nekoga dopisa iz Gorice znosil. — Gibanje na Dunnji jo tukaj nekako osupnost mod lahnni napravilo in vsi h težkim srcem pričakujejo, kaj ima priti. - Politični razgled. Na Dunaji je parlamentarno hrezvladjo in mešanje veliko. Da ministerstvu mora razpasti in se drugače sestaviti, to tajiti sc noben človek ne upa. Tudi jo jasno, da je v viših krogih stranka močnejša, ki žoli pogajanje in mir med narodi. „Vaterland" za gotovo pripoveduje, da so bode državni zbor razpustil — ako so bode strogo svojih „ustavnih tal" držal. V državnem zboru poslancev jc bil po nasvetu Tirolca Giova-uelija predlog sprejet, da smejo pri ndresnem odseku vsi poslanci uazoči biti. Na dnevnem redu je bilo prvo branje vladnega poročila zastran dalmatinskega upora. Poročilo jo strašno površno; pripoveduje to, kar jc iz časopisov znano, pa vendar na pol tiho zaznamova, da je krvi kriva dalmatinska birokrncija in "VVagnor, ki je prezgodaj udaril. To poročilo pride v drž. zboru še v pretres. In ker je v dotičnom odboru en Jugoslovan, g. Svetec, smemo pričakovati, da bo tirjal naj se vlada opraviči popolnoma. Ta stvar so jo namreč izročila adresnomu odseku, potem ko jc Figulijov nasvet, naj se za to voli poseben odbor, s 75 zoper 73 glasov padel. — Odsek za osnovo adreso se j« že enkrat sešel. Poljak Groholski je dokazoval, kako so ustava v ljudstvu ni prijela, kazal je zmešnjavo in brezglavje cele politične situvacije; vsem deželam naj so da enaka pravica: on želi naj vlada na dan stopi s programom, kako se z narodnostim! pobogati. Kichhof s tem ni zadovoljen; če manjšina (!) kaj želi, naj tirja to v državnem zboru. Svetec mu odgovarja : Kranjski deželni zbor je pač svoje želje mislil izreči, pa je bil domu poslan; zato moram reči, da ni nobeno enakopravnosti; eno narodnost so povzdignili do gospodovanja, drugim meje postavili. Rechbauer njemu nasproti očita da Slovenci v kranjskem zboru terorizirajo Nemce (!), da je Ljubljana pred 15 leti bila nemško mesto, zdaj pak je s terorizmom poslovenjena. Svetec ugovarja trdeč istino, da je Ljubjana pred 15. leti tako dobro slovenska bila, kakor zdaj, ker v Ljubljani je k večomu 300 pravih nemških prebivalcev. — Naposled je bilo po odsekovi nemški večini skleneno, najprvo ministre zaslišati, naj položje razjasnijo. Upor v Dalmaciji se bodo, kakor je videti z lepo pomiril, zdaj ko je Wagner odstavljen in priđe fml. Rodio za vojaškega komandanta Uporniki iz Brejca so baje obljubili udati sc in v nedeljo 19. orožjo I rok deti. Tudi Krivošijanci so zdaj mirni in pripravljeni podati se. To se ve, da jim bo vlada morala škodo povrniti in marsiktero željo izpolniti. Čemu se je prelilo toliko krvi, ki v nebo vpije! Iz L v o v a se v „N. fr. P." telcgiafira, da se v rusinskem gledališči, ktero jo letos od deželnega zaklada dobilo pripomoč 3000 gld., pokazujejo rusoljubo tendence. Poljski deželni odbor jo torej brž komisijo imenoval, ki bode Rusinom za policaja. — Poljaki se smešijo sami. V o ge rs k o m zboru je neutrudni Srb zopet tri Magjarom nevšečne interpelacije stavil. V eni vpraša, zakaj se ravnopravnost srbskega jezika ne zvišuje, v Blodnji pa tirja naj so ravnanje generalov v južni Dalmaoiji graja. — Rimski papež je s posebnim dekretom določil, kako naj se ima novi papež voliti, ko bi on 77letni starček med cerkvenim zborom umrl. To se jc zgodilo baje za tega delj, da ne bi koncil prilastoval si pravice papeža voliti, ker je bilo do zdaj navada, da je voljen bil lo kak Italijan, in da je volil samo kolegij kardinalov. Znano je, da na koncilu niso Italijani v večini. Prognana španjska kraljica taji, da bi bila ukradla kronske juvele ter pozivlje finančnega ministra Figuerolo, ki jo je v kortesih obdolžil, naj to reč spravi pred sodnije. Iz Carigrada se piše, da turška vlada na vzhodno mejo Turčije veča krdela vojakov pošilja. — Crnogorski knjez izreka, da noče odgovoren biti za držanje svojih Črnogorcev. Izzet Paša odide v Pariz francoski vladi razložit, kako in kolikošno je jugoslovansko gibanje. Tudi na Angleškem se ima v kratkem odpreti parlament. — Angleški časopisi dobrohotno sodijo prcstolni govor cesarjev. „Times" tiste stavko povdarja, v kterih cesar govori o nevnrnosti prevelike federacije. Ka/ne stvari. 0 * Iz Celja, 17. dec. [Telegram „Slov. Narodu" |. V denas-nji tretji tiskovni pravdi „Slov. Naroda" (zarad Članka „Slovenci — galgenviigel") so porotniki, k ter i m je bil prvomestnik g. Andrej Pirnat, na deset jim stavljenih vprašanj zopet e n o-g 1 a s n o odgovorili : n e k r i v. Toženec, vrednik Tomšič, je torej v vseh treh pravdah popolnoma nedolžnega »poznan. Slava svobodomiselnim porotnikom ! * (Vabilo v družbo sv. M o hora) za 1. 1870. Približal se je zopet čas , da sc prične nabira in vpisovanje udov za družbo sv. Mohora. Družbin odbor tedaj vabi vse Slovence brez razločka stanu, spola in starosti, da pristopijo tudi za leto 1870 v prav obilnem številu; vsi dosedanji družuiki naj družbi ostanejo zvesti in jim naj se pridruži po vseh slovenskih pokrajnab mnogo novih. — Lotos jc štela družba sv. Mohora blizo 14.000 udov , ki so dobili vsak po 7 knjig za majhen donesek 1 gold. na leto; blizo 100.000 družbinih knjig jc romalo lotos med slovensko ljudstvo, da sejejo po raznih straneh milo domovine serao lepih naukov in koristnih znanosti. Naj število udov tudi prihodnje leto tako veselo naraste, kakor se je množilo dozdaj od leta do leta. Naj bi kmalo no bilo slovensko vasi, v kterej no bi imela družba vsaj nekaj družnikov ! — Družbin odbor ponavlja zato že znano prošnjo in prosi ter prosi vse domorodce, posebno vse dekanijsko in farno predstojnike, da se ne vtrudijo družbo sv. Mohora v novo svojim faranom pripo-ročevati in da tudi prihodnje leto blagovoljno prevzamejo nabiro udov in razpošiljatev družbinih bukov. Kolikor veče bode število udov, toliko več se bode moglo tudi za 1. 1870 raznih knjig na svitlo dati. Za zdaj se da ua znanje, da projmo družniki prihodnje leto: a) „Življenje svetnikov'', 5, snopič s podobami; b) povest: „Žalosti in veselje" spisal Andrejčekov Jože; c) »Domače in tujo živali", 8. snopič (ptice); d) gospodarsko delo: „Poljedelstvo" in „Koledarček" za I, 1871 ; tiskale se bodo omenjene knjige v ludo 17000 iztisih. Pri oglaševanji nnj se blagovoljno pomni tole: 1. Nabira za prihodnje leto se skleno z zadnjim dnevom marca 1870. 2. Letnina za vsako osebo ali vstanovo iznaša 1 gld.; dosmrtnina za posebne osebe, kakor tudi za iarne in šolske bukvnrnice (hišo ali cele družine se v prihodnjo no sprejemaja več za dosmrtne ude) 15. gold. na enkrat ali pa po 8 gold. dvakrat v toku enega leta. Na oglasila brez denarja se no more ozir jemati: 3. Kdor prvikrat v drušbo stopi, ta naj izrecno pove, da je nov družnik ; imena naj se zapišejo razločno in sicer iz vsake fare zapored. Tudi dosmrtni udje naj so vsako leto vpišejo, da se njih ime pri tolikoj množici ne spregleda. Lepo prosimo število udov in zadnjo pošto na čelu vpisovanjskih pol zaznamovati. Imena družnikov naj so pošiljajo z denarjem vred pod naslovom „Družba sv. Mohora" v plačaniii listih v Celovec vsaj do l. aprila 1870. 4. Kdor izmed novih udov žoli s knjigami prihodnjega leta prejeti tudi kak snopič doslej izdanega „Življenja svetnikov" ali „ Kristusovega življenja", ta naj pošlje z letnino vred za vsak (1., 2., 3. in 4.) snopič .Življenja svetn." po 50 kr. zaVPod to zastavo jim ostane zedinjena „Slovenija" skoz in skoz veliki vzor, I. in II. snopič .Kristus, iivlj." pa 40 kr. Kdor pa noče čakati nove razpo-šilj&tve družbinih bukev : dobi vse te knjige po nekaj visej ceni tudi po knj- kterega dozdaj večina kranjskega zbora ni hotela in ni smela oskruniti (?!) dati s tem, da bi bili štajarski, koroški, tržaški, ilirski in goriški deželni garnicah. — Prečastita duhovščina in tudi drugi domorodci! Vaša veljavna j zbori soglasno in srdito planili čez predlog kranjskega zbora o .zedmjoni beseda in priporočba je največ pripomogla, da je družba sv. Mohora iako krepke koronine pognala med slovenskim ljudstvom. Vam naj bo priporočena tudi v prihodnje leto, ostanite jej tudi za naprej z besedo in djanjem krepki podporniki našemu milemu narodu v časni in večni prid. Priporočamo tudi prav lepo nabiro za Janežičev spominpk! — V Celovcu 10. decembra 1869. Družbin odbor. Sloveniji in kot ustavni organi jo s protestom pokopali. (?) Ker tega z dobrim prevdarkom ni storil deželni zbor kranjski, tedaj niti vlada niti nihče drug ne more kazati na to, da .Slovenijo" nočo 5 deželnih zastopov. .Slovenija" tedaj, za ktero so .Novice" že leta 1848. prve svoj glas povzdignile, še živi, in živi neoskrunjena po protestih ustavnoveljavnih doželnih zastopov. .Novice" se tega radujejo in bodo tem ložo pripravljale pot, da se ob pravem * (Poslanca L oh n i ug e r j a) iz Slovenjegradra je vendar malo|času vresniči, česar jo živa želja vaacega rodoljuba. Zato se pa tudi z sram, da si kot načelnik okrajnega zastopa ne zna zoper politične nasprot- (onimi, ki na vrat na nos hočejo prekucniti, kar je do zdaj bilo, in to šo nike Slovence drugače pomagati, kakor s policijo in vlado; zato se v'prekucniti hočejo celo po .ustavni poti", ne spuščamo v noben prepir, ker zadnji .Tagesposti1" opravičuje pa ne opraviči, ker ne more tajiti, da jeznim niso še nikoli dokazali: kako naj bi se na poti ustave sedanjo zgo-tirjal „massregeln" in vladne „kuhlende dJimpter." Pač bi njegovim zoper- dilo to, v čosar oni dandanes tišče ?" Tako .Novice. uarodno vročim možganom treba bilo „kuhlende dampfer." Novi medicinarji (Trgovinska zbornica kranjska) jo napravila 10. t. sicer pravijo, da puščati na žili ni dobro, pa on sebe menda najbolj pozna redno sejo. V tej seji se je poročalo o proračunu stroškov za prihodnje leto. in potem druge sodi. Sklenilo se je c. kr. deželni vladi priporočati, naj dovoli srenji Vrh v idrijskem * (Ruski rub olj!) zdihuje nova „Presse" in pripoveduje nam iz okraju ustanovo 3 semnjev za blago in živino. Sprejeli so so predlogi g. J. .Narodnih Listov" znano novost, da Čehi nameravajo narediti poseben de- \. Hartmana: naj zbornica skrbi, da so zniža vožnina na železu,ci za kislo nami fond za opozicijo češkega naroda proti germanizaciji, ter da izrokajo zelje, repo in češplje , da so prenaredi poštni tarif za denarno pisma in za pričakovanje, ka bodo tudi iz druzih slovanskih dežel prihajali prineski pošiljanje robe na izgled, da se prenaredi plačevanje na čolnih uradih. Izza ta fond, ker je boj za prihodnjost jasen. — Mi Slovenci zdaj rubljov rekla je tudi zbornica na vprašanje c. kr. ministerstva kupčijo, naj so šo 5 nismo poznali, niti poznati hoteli. To je sveta istina pri nas in v Čehah. lot brezcolno vpeljujejo mehanično statvo v našo cesarstvo. Izvolita so za Kako bo na dalje, to jo ložečc na pravičnosti naših nemških sosedov. Še izvedenca v pravdah zarad tvoril in moledov gospoda Dobner iz Dvora smo Avstrijci, zvesti. Pa najprvo Slovenci! Pire iz Kranja. Konečno si jo izvolila zbornica enoglasno za dopisovalno * (Poslanec Svetec), nekdaj ustavoverni Slovenec je v državnemiude gospode: dr. J. Bloivvoisa, dr. E. H. Costo, Leop. Jugovica v Krauji, zboru obilo v odseke voljen : v adresni odsek, za poročnika o dalmatinskih rečeh, za prvomestnika v dnigem izmed poslovnih deveterih oddelkov, v odsek za verifikacije. Priliko bo imel torej obilo delati — upamo, da za federalizem. * (Magjarstvo in federalizem.) Znani magjarski časnikar, izdatelj svoje „diplomatische vvochenschrift", grof Bethlen pravi: Avstrija se lehko federativno uravna, ali potem je poravnanje (ausgleich) z Ogersko proč. Kajti Ogri niso s federativno zvezo držav pogodili se. Potlej mora biti sama osebna unija med Avstrijo in Ogersko, in kakor v Avstriji Fischhof, tako bi moral Košut v Ogerski biti prvosodnik ministerstva. S tem pa bi bil Bethlen zadovoljen. * (O hrvaški narodni stranki) in politiki pišo „Zatočnik" magjaronom, kteri , kakor naši nemškutarji o narodnosti in slovanstvu nočejo nič slišati, med drugim tako-le : .Narodne politike so hrvaška opozicija odreči ne more, naj ima ta politika kakoršne hoče posledice. Narodnega načela v politiki ni nihče izmislil si, nego nastalo jo samo po sebi od onega časa, ko je narod postal v državi političen faktor , kar je nokdaj bil samo en del naroda. Zemlja (dežela) ne more biti vrhovni princip državnega prizadevanja , temuč pozorišče, okvir političuega razvijanja . . . Tudi ko bi se ljudje , ki denes opozicijo zastopajo, narodno politike odrekli, živi narodna opozicija tako dolgo, dokler narod živi . . . Zahtevati od nas, da so žrtvujemo magjarskomu in nemškemu narodu in to pokrivati s plaščem d i n a 8 t i č n o koristi, pomenilo bi držati nas za neumneže .... Hrvatska ne more Avstrije podreti niti ohraniti. Narodna politika mora gledati na obstanek in razvoj naroda, kar so zahteva več, ne sme dajati na voljo Avstrije ali Ogerske in za aoben obzir pa svetu". — Obrnimo ta načela na narodno politiko slovensko. * (Pravica na polževem potu.) Več nogo tisoč kmetov zdihuje v breškem okraji pod grajščiuo grofa Atemsa že od 1849. leta sem, zavoljo odvzetih servitutnih pravic; pa ni ga niti odvetnika, niti kakega drugega zvedenca, ki bi hotel prevzeti in izpeljati do izdatnega vspeha to stvar, le neki priprosti kmetjo si že od zgorej omenjenega časa prizadevajo, to stisko končati. — Imel je to pravdo v obravnavi že od 1858. leta dobro znani gosp. Glazar, bivši c. kr. okrajni predstojnik v Laškem trgu; bil je zavoljo polževe pridnosti po naši pritožbi do ministra znotrajnih opravil od tega poslovanja odstavljen. Po vednom trkanju z našimi prošnjami zdaj tu zdaj tam, smo po poršnji 8. marca 1. leta na Njih Velišanstvo vendar toliko dosegli, da se more v bržni pospeh za izpeljavo obravnave srenjskih pravic, samostojna lokalna komisija v Colju postaviti , kterega posla bi se naj spet poprijel čast. gosp. G—. Kakor majka mrtvega otroka, so se veselili naši od grajščiuo stiskani kmetje, ko so zvedeli, da je dobro znani gospod G — to spet v roko dobil, in so rekli: „ta bo zopet tako posloval, da bo grajšina kakor dozdaj najdalje vživala, kmetje pa stradali; in imeli so kar prav, se že vidi iz tega, da od onega časa, ko je odgovorilo Njih Veličanstvo na našo prošnjo, šo niti ene obravnavo imeli nismo. — Kaj se Vam zdi, dragi čitatelji ! kam se naj še zdaj ubogi kmot obrne'? Ali ga ne goni sila — Bog ve kaj izmisliti si, samo da bi brži to kar po pravici zahteva, dosegel ? Ali ne bo vedno grof Atems v slabem spominu pri nas kmetih in še pri naših vnukih ? * (Nov h umor ističe n slovensklist.) V .TagespoBt" se pišo iz Ljubljane, da bo po novem letu začel v Ljubljani nov slov. šaljiv ča Bopis izhajati. Pravi se', da bodo vredniške moči dobre. Mi ga bomo z veseljem pozdravili; ako so vzlasti poslednje potrdi * (N e k aj p ol i t i ko) .Novico" v vabilu na naročbo nekoliko spet o politiki povedo; rekoč: Prihodnjo leto bode, kakor vsa znamenja kažejo, v političnem oziru zelo važno za Avstrijo, tedaj tudi za domovino našo. Šlo bo za to, da zmaga v Avstriji federalistična sistema. Ker pa je večina de želnega zbora kranjskega, glavne zastopnice slovenskega naroda, v svoji re-Boluciji odločno zahtevani federalistično ustavo, tedaj se bodo Novice, ki so vseskozi zagovarjale tako uravnavo Avstrije, tem lože borile (NB.) za ob veljavo njeno, ker so si v svesti, da imajo večino deželnega zastopa za sebo' Janeza Kapele v Metliki in Jožefa Zelena v Senožečah. * (Ljubljanski nemškutarji) bodo bolni ustavi napravili vesel god in banket. Dobro zdravje I * (Šolske reči.) Mnogi učitelji na Koroškem so zelo trudijo narodni duh in ljubesen do svoje domovine v srcih mladih učencev izbuditi piše se v .N." ; ali kaj vse to pomaga, ker so drugi sovražni elementi v to reč vtikajo, posebno pa občine na to vlečejo, da sc le tujščini boljše godi, jezik materni pa zanemari. Osupnil nas jo žo 1807. leta ukaz deželne vlade, kteri nemški jezik v vse našo šolo vpeljuje; razjasnilo se je še lo pozneje, naj se nemški jezik lo i.a naravni poti na podlagi materinega uči. Naši okrajni šolski inšpektorji to tudi spoznavajo in do zdaj še v tej reči ni bilo nič napačnega slišati. Žalibog pa, da je še veliko obči u ktero zoper to delajo. — * (Slovenskim notarjem.) Iz Mar enber ga so nam pišo: .Ker jo pretečeni teden bilježnik v Marenbergu umrl, upamo da v prihodnje dobimo slo venskoga jezika tudi v pisanji zmožnega bilježnika. Prosimo rodoljubne bilježnike in advokate naj se zato mesto poganjajo. Dela je tako dovolj, da rajnik ui mogel vsega opraviti. Ako 'pride naroden notar mu obljubijo vso podporo in priporočbo. Marenberški Slovenci." Vabilo. Z novim letom začne podpisani izdajati lepoznanski list .Zvon", katerega tu spodobno priporoča vsem slovenskim rodoljubom. Da jo dolžnost vsacega pravoga rodoljuba skrbeti po svoji moči, da se našomu tolikanj omiko željnemu ljudstvu, zlasti pa mladini, podaja krepka, zdrava dušna hrana, ki bistri um in blaži srce; da nam je treba v slovstvonem delovanji središča, kjer so zbirajo in spoznavajo, zbujajo in vadijo mlade moči — organa, kateri no glede na desno, ne na levo, ne na stranke in osobo, držo so le večnih zakonov resnico in lepote, ima za vodilo le pravo omiko narodovo; da je zadnji čas spraviti na dan tak lepoznansk list, če nočemo, da kmalo popolnoma preneha naše komaj vpihano slovstveno življenje, posebno pa v tem viharnem času, ki je videti ugoden le materijalnim prizadevam; tega pač ni treba dokazovati, komur je v resnici mari duševni razvoj našega naroda. Umetnost je cvet človeške omike, neusahljiv vir najčistejšega vživa-nja, in milovanja vreden jo človek, milovanja vreden narod, katerega ne ogrevajo njeni blagodejni žarki; gorje narodu, kateremu ni pokazala poezija svojega zornega obličja; kaj bo izbujalo in povzdigovalo, kaj navduševalo in blažilo njegovo mladino; kaj branilo, da v nar nevarnejšem času ne zabrede v pogubno močvirje; kaj jo varovalo, da ji prezgodaj no odreveno mehka srca! Slovenci so no moremo ponašati ne z velikostjo in bogastvom svojo dežele, ne se slavno preteklostjo, kakor drugi naši bratovski narodi; z vso močjo toraj obdelujmu duševno polje, katero uam je edino odmerjeno, da nam ne bodo treba, ko pride enkrat združenja dan, s praznimi rokami stopiti pred svoje brate. Tako bo načelo novega lista; kdor je z nami enacih misli, naj se nam pridruži. Živo čuti podpisani, kako neugoden je čas njegovemu početju ; lotil se ga je po dolgem premiselku, potem še le ko jc dolgo čakal zastonj, da bi se poprijel jpotrobuega dela kdo drug, ki ima pri Slovencih več veljave in zaupanja. .Zvon" bo prinašal v prijetni mnogoverstnoBti: pesmi, povesti, humo-ristnične, natoroznansko in kulturno-zgodovinske spise; poBebna naloga pa mu bo z estetično-kritičnimi spisi zlasti mladini buditi veselje do lcpoznan-stva, ter ji čistiti in blažiti okus, kazati ji v izgledih iz domačega slovstva in iz slovstev druzih narodov, kaj je v resnici lepo, kaj lo na videz ; kaj naj izbira in prebira, za kaj naj so navdušujo in kaj naj posnoma. Vdeleževati se „Zvona« obljubili so do zdaj gg.: Celestin."Erjavec. Jurčič, Leveč, 15. Miniti, J. flgrinec in Valjaver. .Zvon" bo izhajal 1. in 10, dan v-ucoga mesrcn na celi poli redno in bo veljal za 3 mesece 1 gld., za celo leto 9 gld. Naročnina na i so pošilja podpisanemu. Slovenski listi so uljudno prosijo, da bi razglasili to povabilo. Na Ounaji. 14. decembra 1809. J. Stritar, VVirn L. J o han n o s g ,i > s e . It. Izpisek iz vodstvenega sporočila „Slavije", o stanji delovanja kaufce |>o §. 36 občnih pravil predložen njenemu odboru. Ho IAi novembra I. I. J« i m«-lu ,,Slavi.|a" 4074 oglasov z Mino 3.20AOOO gld. a. % lx tega Jo bilo do lstogu. dno odpravljeno zruAeno 1 v veljavnosti obdržano V 1. odboru, t. j, zavarovanje za življenje polic upisano ali zavarovano V'°K a'' istine zavarovalnine (kapitala) I'- ii m mL ili plačil o ! upisane ali zavarovano istino (kapitala) vlog ali zavarovaliiinc postranskih plačil = upisane ali zavarovane istine (kapitala) vlog ali zavarovalnine poitranskib plačil ioy HH.OOOgl.a.v. 1991 gl.27 kr. 199 gld. 27 kr 17 87 16~000 gld. 304 «s kr. 15 gl. 20 kr. 36 77.000 gldT 1680gl.HMkr. 114 gl. 06 kr. V ii. odboru, t. j. zavarovanje za smrt 2185 1,400.235 - 2084(1 „ 40 „ 1 325« „ 19 , 58.105 „ 951 „ 44 „ __v G4 „ 05 „ 2098 1,342.030 „ 25894 „ 96 „ 3192 „ 14 „ V iii. odboru, t. j.vdruitvih vzajemnega podedovanja .Skupaj v vseh treh 1949 4280 ! 1,917.60« R 57912 „ 10 „. 2,711.020 „ 807 00 „ 66 , 8287 , - , 68 46.505 „ 2147 „ 50 „ 67 „ - „ J 1874 1 1.171.180 „ 66765 „ - „ 3220 „ - „ 667 2 „ 46 „ 172 ! 120.»; io „ _____ 3403 „ 82 „ 140 „ 26 „ 1 4058 1 2,590.410 „ 83846 „ S4 „ 6526 „ 20 „ Navedene številke so zraven doka/, o napredku v vredovnnji banko. Kajti 80. septembra I. 1. je bilo število odpravljenih polic 1905, z upisano in zavarovano istino 2,711.020 gld. Ne celo v dveh mesecih jo bilo tedaj odpravljenih 2888 polic, z upisano in zavarovano istino 1,39.6550 gld., k čemur je bilo se ve da treba naj večjega trugn delajočib sil. Ta znatni vspeb šestmesečne delavnosti mladoga domovinskoga zavoda bodo ocenili gg. udje njegovi naj boljo, ako omenimo, da mnogo Btaršo zavarovalnice, ki tudi na vzajemnosti spočivajo in so štejejo mod naj trdnejšo in naj bolj razširjene, večjega vspeha niso dosegle v več letih svojo delavnosti. Da ta sijajni vspeh ni nasledek hipnega navdušenja za narodni zavod, temveč sad zdravega drevesa, lei dan na dan mogočneje razširja svojo korenike, sledi iz sledeče primero : 20. oktobra 1. 1. jo imela „Slavija" 3557 oglasov na istino 2,479580 gld. a. v. in 15. novembra je pa dosegla že 4974 oglasov z istino 3,265.870 gld. n. v, Narastlo je tedaj le v zadnjem ne celomesečnem času 1417 oglasov na istino 786.290 gld. a. v. V PRAGI, 2fi. novembra 1809. pređiedoik.' JUDl\ F. L (Jllleboiad, glavni vodja. Fr. Novak, generalni tajnik. Gori navedeni izkaz soglaša popolnoma ■ računskimi in manipulačnimi knjigami, Jože Urban, Emil Hrabal, revizor. revizor. Oglase v gori omenjeno zavarovalno odbore, kakor tudi prošnje za znstopovalsko službo sprejemlja in vsako zaželeno pojasnilo poslužno podaja Karel Židlicky, nam. preds. J. Svoboda, računovodja. Zil Slirsku, Koroško in Primorje v Ljubljiii Ipitalske ulice, št. 269. .lan Ijadislav Oei*iv.y. 1. tajnik. Poslušan pogovor dveh prijateljev. 1» Ravno prav je, prijatelj, da te dobim. Ti mi lahko precej tla« dober svet. Jaz bi namreč rad kaj za darilo o božičnih praznikih kupil: ni da bi dosti denarja stalo, pa mora vendar nekaj prave vrednosti imeti. t No, tu ti je pač lahko pomagano. Kar naravnost pojdi k kteri ima v gosposkih ulicah (Herrengasse) lepo, elegantno narejeno Štacnno, v kteri prodaja /uvele, zlatnino, srebrnino in blago iz kineškega sivbra. Tam boš našel več ko '/ ducate zlatih verižic po 80 do 120 gold., črez 250 srebrnih verižic po 3 do 20 gld.; več ko 1O0O zlatih prstanov najnovejšega dela po 3 do 40 gld. ; z diamantom udelane prstane po 20 do 110 gold.; ver kakor 100 parov uhdnov ; čez 50 garnitur (broš in boutons); 2 ducata broš za fotografije; križiće in verižice vsake vrste na izbiranje. Njegova zalogi srebrni« e je tako bogata in mnogovrstna, da se nc da naštevati. Tam boš gotovo kaj našel. On ima štacuno v Paier-jevi hiši v sredi gosposke ulice v Mariboru. Si Izdatni) in vrednik Jožef Jarek. Lastniki: Ur. .lov«- VoNiijak In drugI. Tinkar l.dunrd JaniTč.. 14 2207 Y.