139- &*s*a V &ELJII, sobota 20. novgtnbra 1920« Poitnloa plačant t gotovlnl. LETO ftl. ixH«ja vsak tor«kt ftetrtek m •ObOto« — Cona i Za celo leto 80 K, M pol leta 40 kron, za četrt lela 20 K. za 1 mesec 7 kron. Potameim ttavilka stane I krono« Na plsmene naročbe brez pošiljatve denarja •• ne moremo ozirati. Naročnikl na] pošiljajo naročnino po poštni nakaznlci. Reklamacije clcde Hsta so poštnine proste. Ne- franklrani dopisi se ne sprejemajo. Ni dopise brez podpisa se nc ozira. aaBBi aal ^hV^^Bbb ^H a^a ^bbbm B^B^^VaM anv^^a^k i^B ^^bb ^^HD BHV ^aaj aas aav flajMn a^K__a^H * a^H * a^^v ^a^ft aaW b^h a^aT aa^^^^aa^ Uradnlfttvo in upravnlttvo ae nahaji v Zvcznl tiskarni v Celju, Mroaamajerjeva ulloa at. S. Oglasl se računajo po porabljenem prortoru in sicer: u navadne oglase po 80 v od I mm, za poslana, m- nanila občnih zborov, naznanila o ¦nrti, i«hvtle ltd. K 1*10 od 1 mt*. u reklamne notice med tekstora B K od vrste, Mali oglasi (naWeč 4 vrrte) !• X. Pri večkratnih oblaVah popiurt. Rokoptst M ne rračajo. fdefon ü Ä IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. G3BE3 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER, Demokratska stranka in delavstvo. Delo dr. Kukovca kot ministra. Med tem ko vsc socialislienc stran- ke med seboj tekmujejo, cla nahujskajo »male ljudi« proti »kapitalistični« JDS., vrše zastopniki deniokratskc stranke na svojih mestih socijalno dolžnost z veliki- mi uspehi in brez kričanja. Zlasti brez- obrazni so agltatorji «najboli proletar- ske« NSS.. ki meni, Ja obstoji delo za delavca v kričanju, hujskanji;, prirejanju sprevodov z muziko ter v iranžiranju poiiličnih dcmonstracij. Zlasti tem hoCc- mo posvetiti danes nckaj vrst, da vidijo, v čem vse je mogoče, da obstoji delo de- mokratov za delavca in da se nauče, ka- kc socialuc refonne so bile v naši državi izvedenc po zaslugi »kapitalističnilH dc- mokratov. Minister za socijalno reforino, dr. Kukovec vodi niinistrstvo za socijalno politiko jedva pol !eta, vendar pa~iv te~ kom tega časa pokazal, kako rcsne sina- trajo demokrati socijalna vprašanja In kako brezobzirno izvajajo socijalnc re- forme. Due 29. inaja je izdal minister Kuko- vec staiiovanjsko naredbo za Srbijo In Crnogoro, s katero se jeinljejo tamkaj- šnji najumniki v zaščito pred izkoviS- čanjem. Minister Kukovec je z velikirni na- pori vendarle izvedel invalidsko naredbo z dne 14. febrtiaria 1920. ler izposloval invalidom finančna sredstva za devet- mesečno izplačilo nazaj v znesku 30 mi- lijonov! Kakor znano, je Protič-Koros- čeva vlada to socijalno naredbo brezob- zirno ukinila in se protjvila njcni izvršit- vi. Minister Kukovec je izvedel tudi re- Rullranje peiizij za invalide v S->rbiji in Crnigori, s eimer je izdattio odpomogel ljudski bedi. Minister Kukovec je izdal naredbe o zavarovaiiju delavcev za slučaj bolezni in nezgod. Za Slovenijo, Hrvatsko, Bos- no in Hercegovino je izdal potrebne mo- dernejše novele. Sedaj pripravlja nared- bo za enotno zavarovan.je vsega delav- stva po vsej državi. Minister Kukovec je dosegel, da Je ministrski s.vct odobril in sprejel naredbo o delavskili komorali in dclavskili povci - jenikih. Kot socijalno pravieno je smatral dr. Kukovec tudi, da se v očigled naših kul- turnili in gospodarskih razmer izmenja 8-urni delavnik v malih obrat'li. Posebno pažnjo posveča dr. Kuko- vec invaüdskcmu vprašanju. V Zcmiinn je pospcSil zgrailbo velikega invalidskc- ga doina, ki naj bi služil z.t vzor druglm enakini zavodom, ki jih bo Se treba zgra- di'ti v državi. V zvezi z njimi ali začasno še brez njih so se osnovale po njegovi zaslugi invalidske delavnice za protezc. V Zemunii je zaposlenih v taki delavnici čez 400 invalidov. Take delavnice obsto- jajo že danes tudi še v Banjaluki, Zagrc- bu in Ljubljani. Organizacija za zaščito decc se v vsej državi sistcmatično izpopolnjuje. Minister Kukovoc ni zamudil nobene pri- like in nobene inieijative. da ne bi vzbn- dil interesa za deco in za invalide ne 1c doma, temveč tudi pri prijateljskih I7ran- eozih in Amerikancih. Uspelo in« je, da je vzbudil v teh krogih za naše sirote vc- liko zaniinanje, ki se kaže v več milijon- skih podporah, ki jih dobi vsa naš&. zem- Ija, bodisi v obliki denarja, bodisi v obliki učnih zavodov in delavnic. ki jih Amert- kanci ;n Francozi ustanavljajo pri iias. V Novem Sadu n. pr. vzdržujejo naši prija- telji vzorno in obsežno delavnico za obrtno deco. V Nišu imajo Amerikanci v ta namen prirejeno in opremljeno velikr? vojašnico. Ministru Kukovcu se je posrecilo, da se gradi v Surdulici za invalide prvi vzorni sanatorij. Omcnili sino le glavnc smeri, v ka- terih se je gibalo deiovanje demokrata Kukovca, o katerem bi agitatorji NSS najrajSe trdili, da »spi na ministrskem stolčku« ter krade Bogn čas, državlja- noni pa denar. Ni dvoma, da je bila naj- vecja napaka, ki so jo zagrešili demokra- ti tekom svojega poldrugoletnega delo- vanja v vladi, v tem, da so bili vedno skromni in da svojih nspehov niso obe- šali na veliki zvon. Zato vidimo sedaj. da jemljejo »delo« v zakup ljudje. kalerlm že od rojstva delo smrdi. Narodni soci- jalci naj preberejo to, kar smo jim danes napisali da se bodo kaj naucili. Za delo itak niso sposobni. Le Icričati znajo. vJutro«. Volilno gibanje. Kje bo stala skninjica D? mokratske stranke ? Na Štajerskem bo skrinjica all škatlica Demokratske stranke tretja. — Kandklatna Hsta na skrinjlci je tlskana črno na beJ papfr, kl je ob- robljen z državniml barvami. Shod beguncev priredi v ne- deljo 21. t. m. dopoldne ob 10. uri v Narodnem domu v Mariboru kandidat Demokratske stranke. begunec dr. Milko Brezigar. StallšČe učiteljstva napram volitvam. Pod tem naslovom piše Anton Germek, znani slovenski učitelj-trpin, v »Slov. Narodu« med drugim sledeče: »Učiteljstvo je po ogromni večini na- predno, zato mora in hoče v predsto- ječem volilnem boju stopiti le na stran naprednih strank, ker le v teh strankah more najti svoje prijatelje in soborilce, kai drugega ni mogoče. Vprašanje pa nastane tu, katera naprednih strank odgovarja popolnoma našemu strem- ljenju, katera izmed naprednih strank ima tak šolski program, ki se popol- noma strinja z našim. To je nekak Sirji pogoj. v katero stranko hoče iti napredno učiteljstvo. Učitelji smo vzgo- jiteljl mladine, ki ji moramo vcepiti domovinsko ljubezen in cut do edin- stvene države in našega troimenega naroda. To naše delo je krito samo po jugoslovanski demokratski stranki, ki obsega celc Jugoslavijo, kakor ob- sega isto naša Unija Jugoslovanskega Učiteljstva (UJU). Kot vzgojiteljl ne moremo in ne smemo iti z nobeno tistih strank, ki ima v očitnem ali taj- nem načrtu razbitje države ali kako drugo varijaeijo deljivcsti države. Jasen in čist je program ujedinjena samo pri Jugoslovenski Demokratski Stranki, ki ga izvajajo in ga hočejo še dalje iz- vajati možje, ki so že mnogo štorili za ujedinjenje. V zvezi s tem so ostaia naša vprašanja o enotnem šolstvu, sta- novskih pravicah in gmotnem položaju. Učiteljstvo bi storilo usodno napako, če bi sklepalo politične račune na pod- lagi negotovih in dvomljivih dejstev. Ako napravimo povojni računski sklep, nam kaže le-ta, da izmed vseh na- prednih strank je JDS edina stranka, katere šolski program se vjema z na- 5im. Ta program ni spisan samo za prihodnjost, temveč je udejstvovan že nazai v tiste dni, ko je že tolikokrat citirani hlapec Jernej dobil vendar nekaj pravic. Korist sole in stanu nam torej odločno veleva, da vsestransko pod- piramo stranko JDS in delamo za njen krepek uspeh pri volitvah. Odklanjati pa moramo vsako sodelovanje in vsako pomoč strankam, ki niso nastale iz dejanske potrebe, temveč jim je izvor v malkontentstvu in nepotrebni cepitvi naprednih vrst.« Sijajen shod JDS v Brežicah se je vrši! v četrtek 18. tm. ob popolni udeležbi vseh slojev in stanov volilcev v Brežicah. Volilni shod JDS, je ne- pričakovano dobro uspel. Na shodu sta poročala strankina kandidata g. J.Rebek in g. Prekoršek o programu stranke, o njenem delu in eilju. Ministru g. dr. V. Kukovcu, nositelju liste za Štajersko, se je izrekla soglasno zaupnica za nje- govo nesebično in stvarno delo za vse sloje naSega naroda. Volišča v Celju. Kot voiišče I. je določena pisarna verižniškega urada v magistratnem pritličju, kot volišče II. pa telovadnica meščanske sole (dohod iz Strosmajer-jeve ulice). Na volišču I. volijo volilei, stanuioči južno Črte Ljubljanska cesta, Prešernova ulica s kolodvorom, na volišču II. pa volilci, stanujoči severno te črte v Celju. V ceiiski okolici, po Ljubečni in drugod, se sučejo krog volilcev razni klerikalni študentje, po njihovih lastnih izjavah po navodilih kaplana Krošlja. Dvomimo, da je to v intencijah disci- plinarnega reda, vendar za danes v njihovem lastnem interesu zamolčujemo njih imena. Kaplana Krošlja pa pozi- vamo, naj ne spravlja dijakov v ne- priliko in morda v nesrečo! Volilni shod JDS v Šmarju se je vršil v sredo 17. tm. v Habjanovi go- stilni. Bil je lepo obiskan. Predsedoval je Dr. Zabukovšek. Poročala sta stran- kina kandidata prof. Mravljak in ured- nik Spindler. Na razna vprašanja, zlasti v invalidskih zadevah, sta podala za- dovoljiva pojasnila. Obrtniški voiilni shod je imel naš kandidat g. Rebek v torek 16. tm. v Trbovljah. Obrtniki so se zbrali skoro polnoštevilno, izrekli g. Rebeku zaupanje in izjavili, da bodo volili so- i glasno listo, na kateri kandidira on. Cast zavednim trboveljskim obrtnikom! O KorošČevem shodu v Kozjem je prinesla mariborska »Straža« tako grdo poročilo, da se moram kot oči- videc pri njem kratko pomuditi. Davno prej nego sem vedel za Koroščev shod, sem sklical za rninolo nedeljo sestanek naših ljudi v Kozjem. Na trgu je res velika množica pričakovala Korošca, pa več ko polovica je bila pristašev SKS. Konstattram izreeno, da je laž »Stražina« trditev, da so bili pristaši SKS do nerazsodnosti upijanjeni. Kon- štatiram dalje, da so aranžerji shoda pod vrata okr. hranilnice postavili žandarje, ki so pustili notri Ie one, ki jih je kaplan skozi okno poklical. Ogromna množica pa je morala ostati zunaj — samih nasprotnikov KoroSčeve stranke. Da nisem jaz s pristaši SKS imel niti najmanjšega stika, mi lahko potrdijo vsi, ki so me videli. V koliko so upravičene »Stražine« psovke, ki imenuje pristaše SKS šnopsarje, pi- jance in drhal, o tem prepuščam bodbo javnosti in — kmetom kozjanskega okraja. Vekoslav Spindler. Roškar jn Korošec. Maribor, 16. novembra. Roskar je imel v nedeljo shod v Svečini in sicer v šolski sobi, ki mu jo je dal na razpolago šolski svet. Na shodti je kmetom razlaga!,da so uradniki krivi draginje in da je zadnje zvišanje davkov v zvezi z zvi- šanjem plač uradnikov. — Dr. Korošec, ki je imel danes v Mariboru shod, pa je zatrjeval, da uvidi potrebo, da se uradništvu temeljito zvišajo place, ker Tone Seliškar: Vojna. Težki časi so šli mimo nas, težki, trpljenja polni. Tako žalostni so bili in ta- ko neizmerno bridki, da bo spomin na nje še po letih grenak in mučen. Samo ob mislih na nje je človcku tesno, silno tes- no. Kakor, da se je trpljenje, to veliko trpljenje, s krvjo oškropljeno, prirastlo življenja. Mimo nas se jc vila dolga, vijugasta pot. In mi vsi romarji smo hodili to težko pot ter pričakovali solnca. Cetvero ža- lostnih pomladi, četvero žalostnih let smo preromali . . . Veliko število nas jc bilo ob začet- ku! Toda — o, groza! Ko se je romar — prvi v vrsti — ozrl na vso to nepregled- no, žalostno procesijo, je obstrmel in se začudil. Nič več ni bila vrsta sklcnjenal Vrzeli so nastale, velike in dolge .... °zrl se je po sinu — in zaplakal je bole- sti- Kajti romarji smo se dotaknili krva- vih poljan . . . Ozrla se je mati po edincii. Obstala je in onemela. Jfdinec njen je gledal % mrtvimi očmi in je tiPai z rokami okoli sebe. Prsti so se krčilj in stegovali. kot da bi hotel i ukrasti en sam, sam solnCnl žarek, da bi ga vlili v mrtve oči . . . In tako je šla groza od začetka do konca vrste, brez usmiljenja, dolga šthrT leta, začetek petega. Takrat se je ustavila. Začudeno so se spogledali romarji in se vpraševali. — Kako, da bi bil konec . . .? Tcdaj je Sel mimo romarjev poinla- danji vzduli, in svoboda je zavrisnila v duše trpinov. Njih oči so se široko odpr- le. v sreu pa se ie rodila radost. Vrsta, cela dolga vrsta se je razmaknila. Veliko romarjev je ;zslo iz nje, ki so se strnili v gruce, iz katerih je donela velika, zma- goslavna pescm. A vsi niso šli! Veliko, veliko jih Je ostalo na cesti. Ti niso peli zmagoslavne pesmi. Telesa so jim vzdrhtevala vclikih •bolečiii in v očeh je bila solza. Očetje in matere, sinovi in hčere. trpeče žene in objokane ljubicc ... V mestu jc potrka- valo k vstajenju in narod je rajal v zlatlh dneli. Tarn na cesti pa jc stala množica . . . zapuščena in revna . . . Nje jok se jc utapljal med zvoki srebrnih zvonov. — Kam? . . . Zastokal je glas \w zatrepetal od srea do srea. Tisti, ki je zaklical je stopil prvi iz vrste. Trudno je hodil, z žalostjo v sreu in s kletvijo na ustnih. Za njim so šli vsi. Razkropili so se po ulicah in njih solzne oči so iskale zaman . . . Iz liinožice se je izločila lepa, mlada žena. Njen sin, lnali Dušan je hitel poleg nje. Z velikiini, jasnimi očmi je gledal okoli sebe. Solza materinega trpljenja je kanila v njegove oči, in v duši, še čisto otroški' se je ganilo, kakor tilia, neraz- umljiva bolest. Ko je prišel niiino dr. PlauŠek, pri- jatelj njenega moža, s katerim sta bila dalj easa skupaj pri vojakih, ga je burno vprašala: — Oprostitc, gospod doktor. — Ka- ko jc bilo z mojim moženi takrat? . . . Slišala^em nekaj, pa . . . Qlas ji je uto- n-il v bolcstnem ihtenju. — Vaš mož . . .? Pavel . . .? Izgu- bil se jc v Qaliciji — ne? Ne vem dru- zega! Pozdravil je in odhitel v mesto. Obstala je in gledala za njim. — Mlad, brez zone, brez otrok — pa se je vrnil . . . V parkn sta se vsedla na klop. Du- šan je drobil kruh zlatim ribicam v tol- mun, ona pa je gledala po drevoredu, brez misli, strta po silnem dvomu. Dolga leta so minula. Dolga leta dvomljivega pričakovanja. Od odhoda pa do danes nobenega glasu, niti naj- manjšega, niti skromnega pozdrava — prav nič. Oj, koliko žalosti, koliko trp- ljenja v vsem tem pričakovanju, v tej strašni negotovosti, v dvomu, ki je hujSi kot vsa žalost, nakopičena v pričakova- ljju dolgih let. — Pride-— ne pride . . . Sleherno jutro »n celi dan do večera en a sama mis el. — Pride — ne pride . . Vso lepo pomlad in celo dolgo zimo cna sama misel. — Pride -— ne pride . . Ob vcčernih urah, ko je Dušan molil za svojega očeta, si je zatisnila ušesa in skrila obraz v blazino. Molitev se ji Je zdela — kakor molitev pogrebcev. In potem dolga noč z lepimi sanjaml. Oj, da bi ne bilo takih sanj! Ko se prebudi, Ji je, kakor da bi izgubila v sanjah kos svo- jega najlepšega življenja. V začctku je nrala trdno, da se vr- ne. Skorai brez žalosti je bila. Samo par tednov —! Stran 2. »S G V A D O B A « Stcv. 13<* hodijo ie vsi razcapani in raztrgani okrog. SLS se je baje doslej zavzemala vedno za zahteve uradništva in bo to tudi v naprej storiia. Kdo izmed obeh ima prav? Nadalje je Roskar na svo- jem shodu trdi!, da vlada v Beogradu demokratska klika, ki je za razdor med zakoni in da je zato potrebno, da se v Ljubljano dobi obširna slovenska avtonomija. Dr. Korošec pa se je na shodu v Mariboru zavzemal za narodno edinstvo. — Res, vidi se, da klerikalci ne znajo drugega, nego uganjati dvo- rezno pditiko. Komu naj verujemo, dr. Korošcu ali Roškarju? Po našem mnenju niti enemu, niti drugemu. Dr. Korošec ima v soboto 20. tm. ob 9. uri v celjskem Narodnem domu volilni shod. Sarno naj pazi, da ne bo doživel zopet kakega Kozjega ali Rog. Siatine. Klerikalci snubijo glasove Ko- čevarjev. Celjski nemški listič poroča, da je bila pri predsedniku deželne vlade dr. Brejcu deputacija Kočevarjev, kateri je dr. Brejc obljubljal vse mo- goče. Nismo nasprotniki tega, da se da Kočevarjem kot nemški manjšini to, kar jim gre (brezdvomno pa to že imajo!), zanimivo pa je vsekakor, da je dr. Brejc sipal svoje obljube sedaj tik pred volitvami. Zanimivo je dalje, da so Kočevarji sklenili, da bo njihova »Bauernpartei« pri volitvah glasovala za listo klerikalne straiike. Prokleto slabo mora iti klerikalcem na Krani- skem, da lovijo tudi že nemške gla- sove. In ti ljudje očitajo nam zveze z Nemci?! Hinavci! Klerlkalna kandidatna lista — nova sleparija kmetov. Ko so kleri- kalci objavili svojo kandidatno listo, so razvrstili svoje ovčice lepo po abcednem redu — da ne bi bilo zamere. Sedaj pa, ko so kandidatno listo vlo- Žili pri sodniji, so jo Čisto spremenili in sicer seveda na ta način, da so pri- tisnili naprej svoje najzagrizenejše ko- ritarje, ki jih nihče ne mara; zato pa te sleparije v svojih listih tudi objavili niso. To je prava slika klerikalne po- Stenosti in »ljubezni« do kmeta! Go- vorniki, povejte to ljudem na shodih! P&liiične vesta. Ministrska seja. )>ne 17. tm. vršiTa se je seja ministrskcga sveta, ki je traja- la 5 ur. Na isti se je tazpravljalo o no- tranjem položaju, posebno pa o protidr- žavni gonji, ki se razvija po Hrvaškem. Dr. Korošec še se ni vrrul v Beograd, akoravno jc dobil že dvakrat poziv >n povrh brzojavno vprašanje, kako staliS- če zavzema gledc ratifikacije pogodbe z Italijo. Na to vpraSanjs šc niti odgovoril ni, vkljub temu, da mu mora biti vsc to že samo iz časopisov znano, če se že -z- ogiblje uradnim po/.ivom. Okupacija Šibeuika. »Narodna poli- tika« prinaša iz Livna. vest, da je prispe- lo na Qrahovo več bngmicev iz zasede- ne Dalmacije, ki pravijo. ua so d' Annurt- zijevi četaši zasedli 16. tm. Sibenik. Njc- göve četc pohajajo v notraujost zasede- nega ozemlja. Čete jcmljejo take ter te- rorizirajo Ijudstvo na najhujši način. Zahtcva po odstranitvi d' Aiimm/ija Iz Reke. Kakor poroča »Jugoslavs«, bo naša vlada stavila pri r.mski vladi zahte- vo, da se odstrani cimprej d' Aimtmzlja z Reke, da se zamorc pričcti z izvršitvi- jo rapallske pogodbe. Preokret v Radičevi scljačkj stran- ki? Iz Zagreba pišejo: Tukaišiiji listi po- ročajo, da je imela v nedeljo v Veliki Qo- rici seljačka stranka volilni shod, na ka- tereni je govoril profesor dr. Rudolf Hor- vat. ki je v glaviiem lzjavil nastopno; Srbi, Hrvati in Slovenci so en narod. Mi iniamo eno državo s kraljern Petrom in regentom Aleksandrom. Mi snio republl- kanci, toda danes n, čas za realizacijo nasega republkanskega programa radi zimanjepolitičnih raznier naše države. V tern pogledu moramo izvedbo našega programa odložiti na poznejši čas. Zato homo šli zastopiiiki seljačkc stranke v Beograd v konstituanto. Zveza narodov je zacela zborovati v Parizu. Predsednikom je izvoljen rfy- mans. V prvih sejah so se razpravljale brezpomembne stvari, predvsem, kedaj se naj sprejmejo v Zvezo države, ki so prijflvile svoj pristop Se le po 16. okto- bru. Po pravilih Zveze se namreč mora- jo prijavc izvrs'ti najmanj \ tedne pred zaeetkom zborovanja. Kritično stanje v Grčiii. Preko Berli- na se doznava, da je grški razkralj Kon- stantin izjavil neki tamkajšnji agentun, da ga volilni rezultat nl člsto nič presc- netil In da pomeni n.iegov povratek ua grški prestol. ¦--¦ Po >Jourualu« jc Veni- zelos izjavil. da ie izvršil svojo nalogo, narod da obsoja njegovo politiko in da sc on radi tega limaknc. Dežele, ki jih je osvobodl, kakor vzhodna Macedonija, so ga pustile na cediln, naj se zgodi naro- dova volja. — Pariškr listi očitajp grške- mu narodu iiehvaležnost. — Antanta se je odločila, kakor prinašajo to vest parl- ški dnevirki. da bo če treba, tudi s silo zabranila vrnitev razkralja Konstanllna na grški prestol. Cehl proti \emcein. Vsled dogotf- kov, ki so se odigravali v Hebn na Ce- škein, kjer je vojaštvo prekucwlo spo- menik Franca Jožefa in katerega so če- ški Nemci zopet postavili, vršijo se po vsej Čehoslovaški veHke demonstracije zoper Nem-ce. Iz Prage poročajo, da so dne 17. tm. prispeli rnnogi tisoči demon- strantov prftd zbornico. zasedl; fampo ter zahtevali" izročit-jv nemSkega poslan- ca BERANA, ker je isti imenoval na scji dne 16. tm. legijonarje navadne paglav- cc. Akoravno je predsednik Tomašek iz- javil, da sc mora stvar obravnavati par- lamentarnim potom, se množica hi dala pomiriti in ni zapustila rampe, akoravno je prispelo 100 orožnikov. Množica ]e sprcjcla orožništvo z žvižganjem in kn- čanjem ter se je moralo isto umakniti. PriSlo je tudi do spopada, v katerem sta bila dva stražnika ubita. Tudi na Moravskcm, v Brnu sc vrSI- jo velike demonstracije zoper Nemce. — Ljudstvo jc privrelo 17. tm. pred me§- čansko ncmSko šolo ter iiničilo sliko cc- sarja Franca Jožefa, ki js bila najdena v poslopju. Demonstranti so hotcli navaliti nato na nemško tchn:ko. Policiji se jc po- srecilo ta napad odvrnlti. Konečno so de- monstranti privrcli pred urcdniStvo nem- Skega »Tagesbota« ier zahtevali ustavt- tev izhajanja. Na zagotovilo, da bo list prinašal samo sulia dcjstva sc jc množi- ca razšla ter vsklkala: V pondeljek pred ncinsko gledališče! Praški listi opozarjajo ljudstvo, naj opusti nadaljne demonstracije in izgrede. »CehosIovaSka republika« naglaša, da Je dolžnost ne samo vlade, anipak tiidi pr©^ bivalstva, vzdrževati v državi red in mir. Razdiralci države so na delu, vlada n- more trpeti nezakonitosti, ne z nemške, ne s češke strani. »Cas« pravi, da v če- Skem narodn ne sme vladati i>oiitika ma- ščevanja in ulice, anipak zakon. Na Fraucoskein je min. svet glasom časopisnih poročil skienil, da obvelja do okt. 1922 še dveletna, od takrat naprej pa poldrugoletua vojaška službena doba. Mariborsko pismo. Maribor, dne 18. nov. 1920. Smo skoro na vrhuncu volilnega bo- ja. Nekateri časapisi, zlasti socijalistična ^Enakost« in vVolkssliminc« sta se po- večala v obliko »Napreja« in se sprcme- nila v pravcati kričeč letak. Kot vojno geslo jim služi demagogični klic »Za rc- publiko«, s katerim mislijo vloviti vse neinskutarjc in prikrite, pa tud, odkrlte sovražnike Beograda. Močno udarjajo po klerikalcih in dr. K.orošcu, na katere- Ka ima večiiia njihovih volilcev veliko je- zo, posebno od železniskega štrajka na- prej. Vendar pa klerikalni listi ne udarja- jo nazaj >-- kajti njim je še vedno najne- varnejši sovražnik, ki ga v vsaki stevilki svojih listov bijejo in pokopujejo, demo- kratska stranka. Mi sicer priznamo, da imajo kler;- kalci danes nevarnejžega tekineca; mi, kot klerikalci, pa vemo, da je to le treno- ten položaj, v jedru pa je §e vedno edin rescn nasprotnik klerlkalizma demo- kratska stranka, kar se bo pokazalo v bližnji bodočnosti. takoj po volitvah. Naša demokratska stranka se je zadnji čas precej živalmo gibala. Dobro obiskaiii shodi so pokazali, da smo s svo- jo pasivnostjo čisto po nepotrebnem mnogo izgubili. Tudi te dm se vrši v okrožju več zaupiiih in javnih volilnih sc- stankov, za ncdclio pa skhcuje naš dr. Milko F5re//gar Primorce v veliko dvo- rano Narodncga doma na volilui shod. — Shod bo zelo zanimiv, ker bo stopil pred svoje rojake. katerim so doslej nbljubljuli zlate gradove v zrakti razn- iiarodno-so- cijalisti.čni kričači, Irezni dr. Milko Brc- zigar, priznani strokovnik v narodno-go- spodarskih in finačnih vprašaniili. Pri tern zborovanju torej ne bo mesta za prazne »kverulantske fraze«. Volilnih prerokov imamo sicer precej, vendar pt jim nihče mnogo ne verjame. S tuacija se zelo spreminja in bomo gotovo dožl- veli«precej prescuecenj. TakSno prescne- Cenje bodo za marsikaterega v maribor- skem okraju tudi številni g-lasovi, ki jHi bodo dobili socijalisti na dežel>. ako jim ne bodo še zp.dnje dni položaja skvarili komunisti. Prvič je uainrcč stopilo v na- šem okraju tekom volilncga boja v ospredje viničarsko vprašanje. Viničar- jev je v okraju največ, mnogo več kot kmetov in ostalh delavcev. Njihovo ina- terijalno stanje je bilo pred vojno precej ugodno. Vse življenske potrebščine so dobival; pri kmetu. iz dohodkov prodanc živine pa so si jvup'li še ostale potrcbšči- ne, ki so bile poceni. In tako se je mnogo pridnih viničarjev povspelo do lastnih tnajnih poscstev m liišic. Vojna pa je vr- gla viničarjc v bedo. Nekaj easa so sc njihove družinc s podporami še nekako unictno vzdrževale v ravnotežju. Po prevratu. ko sc je začela dražiti obleka in druge življenske potrebščine, pa so padli v veliko pomanjkanje, ki jo je §e jovečala slaba letina v zadnjih dveh Ie- tih. Nj'hov zaslužek obstoja večinoma v laturalijah, živina dorašča le počasi za )iodajo, stara obleka se je polagoma str- jala, denarni zaslužek, če ga sploh ima- jo, pa je skrajno nizek. Ncšteto jih je, ki sploh niinajo zivine, kupiti pa si je sedaj tudi ne morejo in tako je seveda tudi \z- ključeno, da bi si ti ljudje mogl kupiti obleko, ki bi stala za rodbino kar par ti- soc kron, ne glede na nestcte druge po- trebščine, ki pa imajo tud; nedosegljive cene. Kdo bi se torcj čudil, Ce ti, napol na- gi ljudje, posebno v tern lnrazu jokajo ianjenosti, ko jim socijalisfcni aRitatorjl slikajo njihovo bedo. Po nekatcrih obči- nah so se baje do zadnjega moža organT- zirali pri soc'jal'stih. 2al. da jim tudi to ne bo olajšalo nj!h bednega stanja. Clo- vekoljubie pa zahteva, da se novi poslan- ci vseli slrank oim preje z vso resnobo oprimejo te pereče socijalne bede, da predvsem izved^jo bolniško in starostno zavarovanje viničarjsv. obenem pa uvc- dejo državno akcijo za ceneno oblačUev <<--h liajrevnejš h . . . Resiio pa se resitvß tega vprasanja ni lotila dosedaj nobena strnnka. Ko so klerikalci vldeli sociialist'.cno agitacijo na kmetih, so se naenkrat tudi oni spom- nili viničarjev. Ker pa jc to precej duli- katno vprašanje za »Kmečko zvezo«, so začeli reševati viničarsko vprašanje Te pri »gosposkih viničarjih«. Demagoštvo je seve preočito in tako je bilo tudi malo kalinov. »Samostojna« pa se v'nicarske- ^a vprasanja precej previdno ogiba. Pa s Casom bodo morali tudi oni ugriznitl v to menda kislo jabolko ;n reü jasno be- sedo. Ce pa bo enkrat prišcl ta boj v tolc, bomo.imeli morda naiostrejši razred«! boj med vlnlßarjl in kmetl. O rešitv tcsii problema na bi bilo treba obSirneje spreffnvoriti. za kar pa sedaj sredt voll- liCKii boja Rotovo tiiinate prostrartt v Va- sem 1 stu in zato končam s teml opa»- kami. __^______________ Mariborske novice- Spor Zciradt naše severne meje. Kakor znano, je zaradi mejne črte se- verno Maribora nastal med naäo in avstrijsko delegaciio spor, zarsdi ka- terega bo sedaj odločal vrhovni svet v Parizu. Avstrija zahteva vse ozemlje severno Lajteršperka, tako da bi bila avstrijska me ja oddaljena le par stre- ljajev od Maribora. Avstrijci. ki so do- segli s svojo vztrajnostjo, da se reSi ta spor v Parizu in ne na licu mesta, so pričeli sedaj ostro diplomatično ofenzivo proti nam, pri čemur jih pod- pira posebno Italija. Italijanski delegat razmejitvene komisije je odpotoval v Rim, japonski in francoski pa sta od- Sla v Pariz. Avstrijci sedaj agitirajo v spornem ozemlju med ljudstvom z ve- üko zivahnostjo. Trdno je upala, trdno, kakor v božjo dobrotljivost. V inolitvi je na^la matnlil- vo uteho. Toda ko so minnli meseci m prvo leto — brez najmanjšega.pozarava, ko Ji niso mogli povedatt niti prijatelji, ki so bili z njim sktipaj na bojišču, kaj se ie z njim zgodilo, se je potopilo trdno upanje v dvom. Težki so dnevi, kadar upa človek v žalosti na veselje. Ko mine prvi dan, st ga črta kakor poplačan dolg in lažje mu je. Kakor prvi dan, tako gmevajo drug» dnevi. Mogoče so süno žalostui, ali v ža- losti je up, blagodejen up, na katerega se človek opira in pričakuje boljših dni. — Včasih je up čisto ltiajhen, komaj čuten — kakor, kakor da bi se svetlikala, tarn daleč na koncu poljane, mala, majčkena lučka. A vendar, nekaj ie, na kar se člo- vek nasloni, da zasanja o solncu. Težje, in veliko težje je pa človeku, ki v žalosti dvomi in. s strahom pričaku- je konca. Ko se ji ie po lctu pričakovanja skrll up prihajajočemu dvomu, jc začutila vso tisto neizmerno silo, ki ji je stisnila duSo, da je zatrepetala, kakor v objemu dveu silnih, robatih rok, ki ji je stisnil posled- njo, boječo misel na veselje. Sredi žalosti je čepcl dvom, ves strašen in moreč. Koscek upanja, ki ji je Še ostal, se je izpreminjal v negotovostu v plaho, njej skoro neverjetno misel, ki se ji je zdela predrzna in ošabna: — Preseneti me, ker me ne pise . . . Ošabna se ji je zdela misel. Sklonila je glavo in zašepetala. — Saj ne pride . . . Polagoma, niti vedela n kdaj, ji je usahnilo poslcdujc upanje. NiC več ni molila. dvom se ji je prerodjl v trajno mi- sel: — Ne pride. Zakaj bi molila? . . . Nič več ni imela objokanih oči. Izlile so se ji solze in posuäile. Pieko oči je le- žala samo senca velikega trpljenja. Včasih se ji ie zdela misel — ne pri- de — tako strašna, kakor da bi bila že misel najhuje. Po ncprestanem ponavlja- nju te misli, ki se ji je vsiljevala nchotc, se je privadila njeni grozoti. Po letih Je bila misel že čisto navadna. kakor vse one nevesele misli, ki pridejo iz trpljenja, v žalostnih dneh. Trpljenje samo se Iz- premeni v topo prenasanje posebnega bremena, ki sc ga človck privadi, in ga le včasih, ob ncvcselih spominih, ali pa pray posebnlh trenutkih skuSa odložiti. Da b; bili vsi ljudje enaki. da bi vsi pre- našali to bremc. bi se posatnezn'k niti ne spo-niiil nanj. Nosil bi. g:i, dokler ne bi ofnagal, kakor drugi. Toda, največje gorje je. da se razli- kuje človck od človeka, da gleda neza- dovoljnež na udobnost druzega s poscb- nim; občutki, ki se izlijejo vcasih v željo, včasih v nevoščljivost, včasih v srd in jezo — In le redkokdaj v zadovoljstvo. Ko je videla prjatelja svojega moža zdravcga in vesclega, brezskrbnega m zadovoljnega, se ji je zagrizlo v njeno bolno srec vpraSanje, na katerega ni mo- gla odgovoriti. Pneve in tedne je pre- mišljevala: — Zakaj ravno on?! . • Na divanu k posedala in se «zpraSe- vala. Včasih je obstala sredi oe a m gle- dala zamiSljcno skozi okno. Ob takih tre- nutkih so imele njcne oči čiiden odsev ln čelo ii ie zlezlo v lahke giibe. Ko ü je oblast nakazala pokojnino po možu, je zbolela. V liudih ž včnih napa- d'h se je premctavala po poslclji in go- vorila nejasne, pretrcfane stavke. Včasih, ponoči, je planila iz postclje in prisluškovala pri vrat'h. NajmanjS Sum jo ie razburil do skrujnosti. Kadar ie minul napad. je bcsno objcmala in polju- bovala Dušani. ki sc je tresd v tcsnih objemih in z grozo pričakoval jutra. Neko jutro so jo odpcljali v bolnico. Holgo časa se ni zavedla. Kadar so ji pri- peljali Dušana, se je naslonila na komo- lec in ga gledaia s topimi pogledi. Ko )e bila sama, je gledala za njiin :n bepetala: — Kakor on ... Spomladi so jo dali starši na svofc posestvo na deželi, kjer je hodila zami§- ljeno pod cvetočimi jablani in gledaia Du- šana. ki je letal za pcstriini metulji. Ob stolu, kjer je sedeh, je ležalo pomo Časo- pisov. Ce je našla med vrstami ime Pa- vel, ga je izstriffla in spravila- v šatuljo. ki je bila žc polna takih 1'stičev . . . * Po lctih se je pojavil Pavel. Vsa dol- ga leta niso prejcli domači niti ene do- pisnice, dasi je veliko pisal. Te2ko ratiien ie prišel v ujetniStvo. Po ozdravljenju so ga poslali v malo selo v Siblnjo. mnogö vrst oddaljeno od prvega proinetnega kraja. Tudi on ni dobil nobenega sporo- čila. Konečno se mu je posrečilo priti do želcznice. Po mnogih tednih napornc vožnje je prispel v domovino. Stev. Ü9. »NOVA DO B A« Straaä. Novi list v Marlboru. Samostojna kmečka stranka je začela izdajat: v Ma- riboru za štajersko volilno okrožje novi list »Kmečka mo6<, k» izhaja dvakrat ua tedeir, po potrcbi tudi eešče. Tiska se v Mariborski tiskarni. Uredništvo vodi g. Saša 2eleznikar, ki se je pred kratkim vrnil iz Rusije. Mariborska sodnija ob volitvah. Tri dni prcd in tri dni no volitvah ne bo m- kakih razprav. One, ki so že razpisanc, so zopet preklicane. Cudne razmere. lz A^aribora po- ročajo, da se je v tamkajSnji »Mctallgc- \verbegenossenschaft< vršila te dni vaje- niška preizkušnja, seveda samo v nem- škein jeziku, tako da so bili slovenski va- jenci v nevaruosti, da pariejo, ker jih nji- hovi eksaminatorjj niso razumeli. Rcšila jih je hišnica, katero so poklicali, da Je služ.la za tolmača. Skušnja se je vrSila v sobi, kjer še danes v;si slika bivšega cesarja Franca Josipa. Urednik »Slov. Gospodarja« Žcbot zopet obsojen. V četrtek je sta! pred ma- riborsko sodnijo zopet urednik Zebot radi eastikraje, ker je v »Slov. Gospo- darju« nesramno blatil g. Habjana iz Smarja pri Jelšah. Tudi v tej tožbi je 2e- bot hotel uiti roki pravice s tern, da je najprej tail, da bi sploh Člial tiste lažnji- ve notice, potem se je zopet «spomnil«, da je čital in hotel nastopiti dokaz resni- ce. Sodnik pa je Zebota raje obsodil na 400 K kazni in v povraulo stroškov, ki ne bodo ravno inajhni. Kakor znano, je bil 2übot še le pred kratkim pred okro2- nim sodiščem pravomoetio obsoje« radi poskušenega podkupovanja uradnika. — Ali ima tak človek aktvno in pasivno volilno pravico? Dr. Korošca je irebuli bold. Na svo- jem demagoškem shodu v iMariboru je moral seve tudi KoroŠec hujskati proti armadi. Baje je vsled pritožb našili fan- tov šel poskusiti ujJiovo lirano v Srbiji iii.ga je nato — čujtc in strm'tc, ker tcga nismo še nikjer čitali — celi mesec tre- buh bolel od te hrane. Puščamo na slrn- 11 i razmišljanje, Oe je že kie na svetu kak m'nister tako ogabno rovaril proti lastnl vladi. Konstatiramo le, da je to laž, ker bi siccr dr. Korošec gotovo zarolmel naa vojnim ministrom ali ga vsaj interpeliral in s tem prav lahko oclpravil ncred. V resnlci pa Korošec ni ničesar storil, naj- manje pa pokušal tisto vojaško hrano. Ccljski Sokol priredi za svoje clan- stvo plesne vaje. Prva vaja se vrši v ne- deljo 21. tm. ob 3. l'tri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Pouk vodi br. Adolf Pfeifer, bančni uradnik v Celju. Pošthi urad v Celju nam uaznanja: Naročila na »Iincnik poštnih, brzojavnli'i in telefonkih uradov-< kraljcvine SHS sprejema poštni in brzojavni urad v Ce- lju samo še do 1. dec. tl. Cena izvodu 40 kron. Zasačena tatica. Tukajšnja policijska agenta ZJobec in Cuk sta tajnim potom izvedla, da je neka Korper Leopoldina, katera je v Ljubljani okradhi sospoda Ludovika Polanca pobegnla v Zagreb. Se isti dan sta so oba policijska agenta podala v Zagreb tcr se jima je posrečilo Ko se je peljal mimo vasi, kjer so imeli njeni starši posestvo, je izstopil na bližnji postaji. Veselo je stopal po stezi preko trav- nikov. Ob vrtni meji jc zaglcdal DuSana. Težko ga je spoznal. V ncpoplsnem ve- selju je zaklical: — Dušan, Diišane! Skočil je čez ograjo, ga vzdignll tn poljuboval. Dušan ga ni poznal. Branil sc je poljubov in klical je po mamici. Ko jo je zagledal, je razprostrl roke in hitel k nji. A ona ni vstala, ni mu šla nasproti. Qlcdala ga je z brezizraznimi očmi. — Mara, žena ... ' Vstala je, prijela Dnžana za roko In šla Iz vrta. Takrat se irrn je srce prelomi- lo v krutem spoznaiijn. Vrgol se ie za iijo, jo stisnil k sebi in zastokal v divjem obupu. — Mara, žena . . . Jaz sem .... Tvoj Pavel .... Izvila se mu je iz objema in šla v hi5o. Pavel je gledal za njo, se prijel za glavo in oniahnil v travo. Bridka bolcst mu je legla v srce. Za- jokal je in si želel smrti .... izslediti tatico v stanovanju Frančiške Žibert v Trenkuvi ulici št. 5 v Zagrebu. Körper je prvotno tatvino trdovratno ta- jila, vendar je pozneje priznala, ker nl mogla več iz zagate. Pri aretirani Kor- perjevi se je nasel le še mali del ukrade- nih stvari, kcr je vse drugo /e poprej razprodala. Tukajšnji policijski oddelek jc oddal Korperjevo z zaplenjenimi stvar- mi policijskemu ravnaieljstvu v Ljublja- Tii v nadaljno postopanje. DuhovSčlna na delu. Klerikalna avantgarda, neobrita in obrita, je s polno paro na delu. Vsak moški, ka- teremu ss količkaj pozna, da ja volilec, je tarča najdrznejSih agitačnih pusku- sov. Tudi pri nas v Celju se ti »borci za vero in samoupravo« na prav drzen način poslužujejo posebno spovednice, kakor seveda cerkve in farovža vsvrho najostudnejše volilne agitacije. Dobili smo poročilo, da je pred par dnevi neki kapucin obdeloval v spovednici mladega rnoža, ki je bil dosedaj itak v klerikalnem taboru, kako in kaj misli o volitvah in ko mu je ta, sit njego- vega prigovarjanja, osorno odvrnil, da to ni njegova (kapucinova) služba v cerkvi, ker se je on prišel le izpovedat, predno stopi v zakon, je kapucin ža- lostno vzdihnil: »Čujte, lepo bi pa vse- eno bilo . . . .1« Verjamemo prav radi, toda žal, da res ne bo lepo! Mladi moŽak ie namreč sklenil, da za kleri- kalce ne gre volit. — V drugem slu- čaju znašel se je starešlna neke svatbe v župnišču v Petrovčah pred duhov- nikom, ki je kot uradna oseba zapi- soval podatke ženina in neveste ter prič poroke. »Gospod« ni imel nuj- nejšega opravka, kakor da se je za- letel s svojo agitacijo v starešino ter ga začel obdelovati, Češ naj gre dne 28. tm. volit za SLS, katero je hvalil nad vse. Siromak s tonzuro pa jo je izkupil. Naletel je namreč na prav de- mokratsko mislečega moŽM, ki mu je zabrusil tako, da si bo »gospod« vkljub svoji nosorogovi koži vsaj par dni premislil agitirati v 2upni5ču kot uradna oseba za svoje^a Korošca, ki bo pri- gel tudi v Celje, da spelje svoje ov- čice, katere je povabil za danes v Narodni dom, zopet enkrat na led. Pri te] priliki bodo seveda vsi kutarji ce- lega eeljskega okro2ja telcmovali, ka- teri izmed n|ih bo podal svojemu »ge- neralu«, ki je sicer kot namestnik ministrskega predsednika v najkritič- nejSern času zbežal iz Beograda, naj- boljši »raport«. ONEVNE NOVICL Zbcljšanje orožnlSkih pla«5. PoroCa se, da so dobili orožnik; nakloiijonih 400 kron mesečno od i. oktobra naprej. Ta znesek se nikakor ne more smatrati kot povišek place, ampak kot nekak dodatek k on":in življenskim potrcbščinam, ki jih dobiva orožništvo iz skladišča Dravske divizijske oblasti. Tarn so dofrvali oro2- niki od 1. m. m. živila, kakor inoko i. dr. Moka je stala 6 in 8 kron. Kakor hit.ro pa se jim je dal imenovani priboljšek, se je /višala cena moki ua 9.50 in 14.50 K. - - Orožništvo je torej na istem, kakor po- prej. PoviSka družinskim čJauom, ki ]e •bil odmerjen od 1 na' 3 K, Se orožništvo sedaj ni sprejelo. Kakor vse kaže, se lz- plačilo teh poviškov iz neopravičenili formelnih vzrokov namenoma zavlačuje ter povzroča nied orožništvom samo nc- zadovoljnost. Skrajni čas bi bil, da se ta- ko zavlačevanje odpravi. posebno v cči- glcd dejstvu, da je orožništvc edma opo ra reda in mira In bi poklicaui faktorji bili torej v prvi vrsti obvezartf, ravno Ic- mu sloju nuditi vso pozornost ter reše- vati njih zadeve točneje, kakor se io go- di sedaj. Donesln za gasHne straže. Uradni list deželne viade za Sloveiiijo objavlia nartdbo celokupwe dezeln« vla„o( s kfttero se med drugim odroja, da mo- rajo domače kn!:or tudi inor.emsko požarne zavarovalnice i<\ dmxbe, ka- terirn ie dopuSčeno poslovati v n^ši kroljevini, vsako !eto plačati dva od- stotka od vplačanih požarnih zavaro- valnin kot zakoniti donesek v korist gasilnih straž in en odstotek kot pod- poro gftsücem, ki so se ponesrečili v službi. Ti donoski tvorio poseben ga- silski sklad. Doneske odmcrjj?, pobira in upravlja deželna vlada za Slcvenijo, poverjeniStvo zs notranje zadeve. Pred štrajkom trbuveljskih rudarjev. ! Kakor znano, je trboveljsko delavstvo ! nedaviio postavilo novc lnezdiie zahte- ve. Ker so komunisti postavli »najlepS^ lnezdni program, so sc vršilu pogajanja pod njihovim vodstvom. Trboveljska družba je zahteve (m. dr. povišanje mo- zde za 134%) odbila. Nato jo posredova- Ia vlada ter yi stavila kompromisn: pred- log. Ta predlojt so zastopniki nidarjev odklonili. Pogajanja s Trboveljsko drw- žbo so s tem definitivno razbita. Za- stopniki nidarjev so na to izjavili, da za- htevajo na svoj prcdlog odgovor da aM ne do 28. novonibra zvečer. Ako odgo- vori trboveljska tiružba negativno, ie ra- čunati z izbruhom rudarskc stavke v rc- vjrjih Trbovlje, Hrastnik in Zagorje. Lep uarodni socijalist je Rudolf Est. Obdolžil je glavnega urednlka »Jutra«, da si je napravil kot minister polne žepe :n kupil vcliko tiskarno. Zoper tega Ced- nega NSSarja je vložena to?;ba ter bo imel pr'liko pred sodnijo zadevo pojasni- ti. _ S tem pride vsa ncmoralna gonja narodno-socijalistične starnčice pred so- dišče, kjer bo dobila zasluženo lekcijo in pouk o poštcncm postopanju v volilnem boju. Ncmškoavstriiski železrrčarji že zo- pet stavkajo na prog! Knittclfcld - St. Michael. Povod je dal slab kruh in ker sc bo cena sladkorju zopet zvišala. Promet je ustavljen. Brzovlak Praga—Trst vozi cez Meidling-Bruck-Gradec-Maribor, du- najski brzovlak 11/2 pa čez Solnoorad. Dobea« dan I in nikakih bolečin ne bodete imeli, če vporabljate Feller- jev Elsa fluid in Elsa krogljice. 6 dvoj- natih ali dve Specijalui steklenici Elsa fluida 42'— K. 6 škatljic Elsa krogljic 18'— K. Ideal vseh sredstev za ne- govanje lepote so Fellerjeva obrazna pomada močnejše vrste 15'— K. Feller- jevo pravo medicinalno liiijino mlečno milo z znamko *EIsa« 19'— K. Feller- jeva Tannokina pomada za rast las veliki lonček 15'— K. Tudi vsi drugi Elsa izdelki tvrdke Evgen V. Feller v Donji Stubici, EIsatrgšt.356, Hrvatska, so vseskoz zanesljivi in priporočljivi. Žalec. Janič, ki očitka denunci- jantstva, katero mu ]e vrgel v obraz pokojni Mikü§, do danes §e ni opral, je torej po zaslugi na§e narodne občine in naSe gostilničarske zadruge dobil zopet gostilničarsko koncesijo. PolitiČna oblast bo nosila od{;ovornost. Mi smo samo radovedni, zakaj Janič tako trdo molči na na§ zadnji dopis?! Ali je zanj Srbija še tudi danes »erledigt«? Ali je to tisti junaški Janič, ki je na pustni torek pred neko gostilno z revolverjpm v roki grozil, da mora obraCunati z živinozdravnikom? Tisti junak, ki je tudi le marsikomti drugemu na enak način grozil? Naj bo prepričan, da res še ni padla zadnja beseda in da pride z njim §e velik obračun. Iz Rogaške Slatins smo sprejeli k našemu zadnjemu dopisu o požaru pri Qobcu poročilo, da ravnatelj Dolenc ni izjavil, da bo zahteval od Oobca plačilo za delo zdraviliSkih delavcev kot gasilcev. Beležimo. Kozje. KristalnoČisti katoličan dr. Jankovič, na§ bivši poslanec in steber klerikalizma v našem okraju, je prodal svojo tukajšnjo hišo — židu, dasi bi mu bili naši Ijudje najmanj toliko pla- Čali kakor žid. Pa seveda, hiša ni smela priti v roke napiednemu Slovencu. Boljši žid ko slovenski naprednjak, kaj ne, »veliki Jugoslovan« dr. Jankovič?! TRGÜViNA, OBRT IN NA* RODNO GOSPODARSTVO Zakon o spicsšni carinski tai*ifi. (Dalje.) Clen 15. Ravno tako more vlada na predlog finančnega minisira popoluoma zabrani- ti ali oniejiti za gotove oblasti izvoz, uvoz in prevoz gotovega blaga, kadar to zahtcvajo državni interesi. Clen 15 a. V slučajih zabranitve izvoza žita in drugih prcdmetov Ijudskc in živinske prehrane, se ima ta zabranitiv takoj iz- vršiti. Finančni minister pa more v teku mescca dni od dneva razglasitve "ukaza o zabranitvi odobriti izvoz zabranjenili proizvodov samo pod pogojeni, ako iz- vozniki z avtentičnimi dokumenti doka- žejo, da so pred dnem, s katerim j^ ukaz datiran, sklenili pogodbe na tujem, toda v liobenem slucaju sc ne bode dalo to odobrenje po preteku roka 30 dni od dnc- va, ko je bil ukaz o zabranitvi razgla- Sen. Clcn 16. Plačilo carine se ne more kreditiiat;, izvzemši slučaje, v katerih jc blago pocl pogojem, da se nazaj izvozi, za dolocen čas prosto carine, dati pa se niora v teni slučaju zadostno zasiguranje za tozadev- no dejstvo. Člen 17. Blago, ki jc namenjeno porabi v dc- želi ali za izvoz ali prevoz, in se ne dvig- ne takoj, se postavi v državna ali v dru- ga javna skladišča, za kar sc plača do* ločena taksa. To takso bode predpisal za državna skladišča finančni ministci. Kadar bodo državna ali druga jav- na skladišča napolnjena z blagom, se bo- de dopuščalo sldadunjc baga tudi v slic- na zasebna skladišča, in to brez taksc za ležarino. Člen 18. Vlada se poblašča, da v slučaju zn- konskih prcdlogov, s katerimi se poviSuJc carina, ali drugi davki, ki se plačujcjo Pn carinaruah, ali se upeljejo novi, takoj, ko se stavijo tozadevni predlogi, na podlagi rešitve ministrskega sveta uveljavi take zakonske predloge. Ako bi take zakonske predlogc n.i- rbdrio predstavništvo zavrglo, al:. odobrl- lo manjše davke ali carinske postavkc, kakor so predlagaiii, ali bi jih vlada sn- ma razveljavila, sc bode uvoznikom vr- nila popolnoma ali pa v':5|e plačana can- na ali drugi davki. Cleu 19. Od vseh gotovih predinetov, ki so iiapravljeni s pomočjo alkohohi, ali ki vsebiijcjo alkohol, sc plača z ozirom nn alkoholni monopol nionopolska taksa po 1.17 din. od kilograma. Clen 20. Pravila in uavodila za izvrševanjo tega zakona predpisuje finančni mini- ster. J^avnotako prodpisuje in objavlja li- nanCiii minister za boljšo in pravilnejšo porabo in i:norabo cariuske tarife, po be- sedilu in smislu carinske tarife, imenik blaga, ki sc more po potr^bi dopolnievn- ti ali izmenjati. Clen 21. Prestopki tega zakona in pravil o njega izvrSevanju se bodo kaznovali s kaznijo do 150 dinar, na korist državne blagajne, v kolikor bi ne bilo po carin- skem zakonu strožje odrejeno. Clen 22. Blago, ki lcži v carinskih skladiščili in na carinskih zlagališčih je podvrženu jilacilu ležarinske takse. Od uvožcncga blaga se plača po pretekn petih prostih dni ležnina za to takso. 1. Za ležanje na zlagaliSču (odprtem prostoru) 0.05 din. za 100 kg bruto teže dnevno. 2. Za ležanje v skladiščih: a) od vsega blaga, izvzemši lahko vnetljivega in cksplozivnega 0.10 din. oU 100 kg bruto teže dnevno; b) od lahko vnetlrvegn in eksploziv- nega blaga se plača 0.21) din. od 100 kff bruto teže dnevno. Od jzvoznega blaga se plača jjo pre- teku 15 dni ležanja po 0.0v3 din. od 100 kg bruto teže dnevno. To takso more finančni minister po- višati do dvojnega znesku, Co bi se izka- zalo, da je nezadostna in da se blago ku- piči, more pa skraišati tudi rok lcžanja. Ležarina se plača od vsega blaga brez razlike, tudi od onega, k; je v spo- ru brez ozira na to, je li spor neopravi- čen ali ne, in če sc jc rešil na korist de- klaranta ali na njegovo škodi). Deklarantu pa je prosto, da v tem sluOaju dvigne blago iz carinskega skla- dišča ali zlagališča, ko je poprej začasno placal carino po postavki, katero je po- stavil sam v deklaraeijo, za sporni višji znesek ozir. dcnarno kazen pa da do konCne rcšitve spora varščino v vred- nostnih papirjiit, ki se sprejemajo za kav- cijo. Clen 23. Poleg carine pri uvozu blaga se bo- de plačevalo, dokler sc to s špecijalnmi zakonom izrecno ne uredi, še te-le takse: 1. Žigovina po 5 diruirskih para od vsake carinskc plombe ali žiga in pečata, vročega ali mrzlega. 2. Nosnina in sicer: a) za donašanje blaga na pregled, na določHev bruto in neto teže pri pregle- Straa*. »NOVA DO B A« Stev. 138. du, in pregled in zlaganjc pregtedatilh fcosov na za nfc cfoločcni fcraj; za sprav- Ijahje b1aLa v gorhia na'dstropja in sprav- ].ianje istega z gornjega nadstropja 20 dl- narskih para od 100 kg bruto težc; b) za profiled blajra v vagonn z izla- gaiijeni vet ali rnanj ko polovice blaga in s tehtanjem na železniških tctitnicah 10 dinarskilr para od 100 !rff bruto teže; c) za »rested blaga v vagomi brsz izlaganja s tehtanjem ali brez telitanja na železiiških tetithicah 5 dinarskih para od 1ÖÖ kg bnito teže. 3. Ta točka iz zakona o sploSni ca- rinski tarifi je nkinjcna s členoni 18 za- kona o tlakovrtini od 31. dccembra 1910. Namesto tega predpisa se je uveljavil člen 2 zakötiä o ttäkovnin. (kaldrmini), kl se glasi: »Taksa tlakovntne se bode plačeva- la tudi na ono blago, ki je po tarifi carlne prosto, toda ne bode se plačala niti od prevoznega blaga niti od predmetov, ki so po členu 6 zakona o splošni carfnski tarifi carine prosti, kakor od onih, ki so po špccijelnem zäkonu prosti od plačila vseh davkov tudi če bi ne bili prosti pla- državne trošarine. (Ronec prill.) Deputaeija gostlluicaricy pri iiuanč- iiem ministru. Due 17. tm. bila.je spreje- ia pri fiiiančnem niinistru g. Stojanoviču deputacija naših gostilničarjev, ki so in« razložili težavno stališec svojega stanu. Minister je izvajanja pazno poslušal ter izjavil, da so mu težkoče gostilničarjcv prav dobro znanc in obljubil, da bo pn- hodnji proraeun tudi zanjc mnogo pra- vičncjši. Deputacija je sprcjcia ministro- va izvajanja z odöbravanjem. Nova banka v UuMjanf. Z udeležbo PraSkc kredltiie banke iu Anglo-avsfnJ- ske banke sc ustanovi v Ljubljaiii nova slovenska banka, s kapitalom 30 miljo- nov kron. Kakor se poroea, se nahaja med usta-noviteljl !*a$ praški poslanik rtribat. vodSItij mofle tnrovste dni2be »impex« in rcekaf denarmii znvoaov. ¦ Banka bo iiosüa ;me »Slovenska banfra«. Dobava goriVfrega spfrita. Urad 7a posfreševanjc obrti imn nekaj denatnri- ranega (gtorivtiega) Spirit. Interesenti- obrtniki na1 prifclasc svoie potrebšeme üajkasnefc do 25. tin. na UtjkJ'- za posrve- sevanje obrti, Dunajsk.i cesta St. 22. Dobava inizarskega kleja. Urad za pospesevanje obrti bo preskrbci večjo innozino miearskega kleja .Intevcsetttt- obtffllki na1 prifclase svoje potrebStöwe najkasneje do 25. tm. na Urad za pospc- Sevanje obrti, Drmajska cesta St. 22. Nova Izuaidba! V Uradu za pospc- sevanjc obrti kralicvine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani je razstavljcn razmnoževaini stroj, sistem E. F. Turk, ki res hitro in zdo Jepo raziuuožujc vsa- kovrstne sjjise in tudi nzb«. Podjetniki, osoblto mizarskih in strojnih ddavnic, kl bi hoteli izdclovati in razpečavati ta stroj, se uljudno vabijo, da sc üni prejc zglasijo v Uradu za pospeševanje obrti na Dunajskj cesti 5t. 22, kjer prejmejo potrebne informaci-je. Kdo je giavnl krivee? Dopinui urad je nedavno razžiril v časopisju naze države komunike, v katerem pravi, da j€ mešatia carinsko-žulez- niška komisija dognala, da je glavni krivec zastoja v prometu ravnateiistvo južne ždc^nicc, kjer p.ometno in drugo osobje t.*ga ravnsteljstvo vrši sabotažo. Navaja se dalje, da je bila južna /e- leznica radi raznih nepravilnosti te dni kaznovana na globo nekoliko milijonov dinarjev. 2 ozirom na te težke obdol- žitve razpošiija ravnateljätvo južne že- leznice obSiren komunike, v katerem na podlagi zapisnikov, ki so se se- stavili ob priliki delovanja gori na vedene komisij^, ugctavlja, da je po- slovanje carinarn v Ljubljani in v Maribom prvi in glavni vzrok zastoja. Zaradi preobsežnosti ne moremo vsega tega priobČiti. Reči pa moramo, da so navedeni zapisniki res težka obtožtea gori omenjenih carinarnc. Boi?za 18, no-sr. ""^^Ž a g r e b. Na današnji horzi jc vladalo zopet mrtvllo. Prlpisovati je to pred vseni Uoncu tedna, ko je poslovanje na borzi obi- čajno slabo. Kupcija z elekti in valutami je bilajako slaba. Nekateri papirjl so znat- no padli, n. pr. Ooranin za 100, Ljbljanska kreditna bfinka za 100, Outman za 305 do 320 krnn. Devize Berlin 181 do 182,Milan 490 do 500, London 480, Newyork 138 do 141, Pariz 828 do 330, Praga 156 do 158, Švica 2000 do 2200, Dnnaj 25.50 do 25.75. Kalute dolarji 135 do 137, avstrijske kro- ne 26 do 27, češkoslovaške krone 155 do 16o francoski franki 870. napoleondori 440, do 450, marke 185 do 188, Icji 200 do 205, lire 480 do 500. RAZNE VESTt ! Analfabeii ne mcrejo potovati v j Ameriko. Zastopstva Zedinjenih držav načelno odrekajo vsak vizum na pot- nih listih, ki so ižstavljeni ,ra analfabete. V Trstu so se pred vkreanjem dogo- dili slučžji, da je ameriški zastopnik take potniki odločno odklonil ter jini zabranil potovanje. Upor kaznjenccv v Lepoglavi. Dne 1. novembra t. I. uprli so se ne- kateri težko obsojeni kaznjenci kaznil- nice v Lepoglavi ob priliki, ko jib. je stražar izpuščal, da si prineso svežo vodo. Kaznjenci so stražarju izdrli puško tcr ga ranili tudi z bodalom. Eden izmed kaznjencev je iztrgal stra- žarju ključe ter odpirai druge celice. Na stražarjev krik prihitcla je druga straža ter naredila zoped red. Ta po- buna je pokazala, da je bil upor skrb- no in Siroko zasnovan ter da so si kaznjenci obetali od njega osvoboditev vseh zarotnikov. Povod je bil strah pred premestitvijo težko kaznovanih v novodograjeno kaznilnico, kjtr so si obetali upornild slabše razmere, ker je kaznilnica opremljena s samimi ce- licami za posameznike brez skupnib spalnic. Tvornica zgorela. T\ ornica za že- lezne valjarje (Eisenwalzwerke) v Kro- machu pri KoSicah naSlovaSkem je zgo- rela. Skoda znaša 60 milijonov kron. Delavstvo je bilo dodeljeno drugim obratom. 10.000 trupel ameriških vojakov je pripeljala ladja »Pocabontas« iz Bor- deauxa v New-York. To so trupla ame- riških vojakov, ki so padii na francos- kem bojišču. AmeriŠka vlada hoče pre- peljati vse padle Američane nnzaj v domovino ter jim priskrbeti dostojno počivaliSče v domači zemlji. Transport bodo trajali Sest mesecev. Transport vsakega trupla stane 2/50 dolarjev. Glad na Kitajskem. Kakor poroča »Temps« iz Pekinga je nn Kitajskem lz- ročeno 58 miljonov duš gladu, ker jc bila žetev riža zdo slaba. Za prvo ponioč bi se rabilo 200 miljonov dolarjev. V ou- glcd slabim prehranjevanim razmeram po eelem svetu, doscgln je v tern OTttTu Kitajska rekord. Nameravan atentat na Iforthyja. Dunajsko policijsko ra\Tiate!jstvo je sprcjelo ovadbo, da so na Dunajn stamt- joči Madžari odpoiovali v ßudimpeSto, da izvršiio atentat na upravnika Mad- žarske, Horthyja. Dosedajne poizvedbe niso zainogle dognati dejstva, nit drugih podatkov, na podla^i katerih hi zamogla policjia izvršiti uatančaejša jueistaavo. Novü kardinale naawarawai^ ^e tetos vo4iti v Rimn. Bajc bo izvoliea z& kaitli- nala tudi zagaebški nadikof dr. Baoer. Sloven-ci! Spominiajtc sc Clril-Mctodove družbe! RaiUikacUa min pogodb«. [3 e o g r a d JS. n-ov. Ministrski svet sc jc bavil v svoji seji z ra&ifefcdje sa-a- marjfheriške pogodbe. Veciw» ntiii&isrrov se jc izrekla /a ratifikacijo, min. dr. Ku- kovec je naglaSal, da je po^odba naroc- na nesreca. Min. predsednik Vesnič je »- javil, da niora biti uka« o ratifikaciji v najkra-jSem ciasu podpisan. Min. dr. Ko- rošca se jc opetos'ano brzojavno pozva- lo, da se jzreče odločno za ali proti rati- fikaciji. Itallja ne izpraziu naž^a ozeinUa. Rim 18. nov. Ministrski predscdnik Qioiitti je rra včerajsnji seji zbornce izja- vil, da področje, ki po rapallski pogodbi pripade Jugoslaviji, sc tri mesece ne bo izpraznjeno. Do tedaj bo iinela jugoslo- ?«nsla feonstitn-anta dovofj časa, da rati- ficira p^Rodbo. Ureditev uaSMi mej proti Bulgarski. Bcograd 18. nov. Okupacija vseli nam prisojenih deiov Oolgarske je dovr- šena. Dobili sino v strumniSkcm okraju 875.3 km2, v bosUjgiajskeiii 302.9 km8, v caribrodskcui 602.4 knr, v vidmskem pa 166.4 kni9, skupaj 2447 kin". Grška je pa doblla precej več. Njen del zoaša S523 knf; Bolgarska je niorala odstopiti skup- no 10.970 km3 to jc skoraj ena devetina cele Bolgariie. Konec rloWscitnc komisije. Celovec 18. nov. Včeraj je imela plebisoitna kotnisija zadnjo sejo terizro- čila vsc posle avstrijski vladi. V svojem zadnjem razglasu opozarja na najstrožje ravnanjc po določllih senžermenske po- godbe. Avstrijska delegaeija je formeJno izdala zagotovilo, da se bo ravnala vla- da glede postopanja v varstvo manjšin strogo po določil.h člena 92 mirovne po- godbe. Demonstracije. Praga 18. nov. Danes so ponchalc protrnemške demonstracije. Straže so nastopile z vso odloenostjo, da vzdržijo red.in mir. Tudi iz drugih krajev republl- ke prihaiaio vesti, da je razbjirjenfc po- nehalo. Dunajske univcrze proti Ceborn. Dunaj is. nov. V odgovor na iz- grede proti Nemcem v Pragi in po ostali čehoslovaSki republiki, so sklenill izklju- čiti iz trg. akademijc in drugih univerz yse češke sluSatelje. Jutri se bo izvršJa izključitev. NeinškDavstrijci so porabili to priliko, da uresničijo zdavnaj gojene želje, za kar jim služijo praške demon- stracije kot pretvoza. 55 oralov, z mlmoni, 2ago in gostilno, v bližini mesta na Štajerskem, za 1700000 K na p^odctj. Se lahko takoj prevzame. Od kupne ceus je 250.000 K dolga prevzeti, 450.000 K izplačati pri pogodbi, 1 milj. K pa v 1 letu. Ponudbe na uredništvo »Nove Dobe«. PPOlia SG cilinder - stroj za Čevljarje ali sedlarje, §iva fino in debelo; pramofon s 13 pioščami Na okopih (Šolska ulica) 11/1. 1503 1 vMllm \ylnmn 1 v reznih širir.a-lv, kakor tudi Sivairri in vezaini jerme-ni, so v zalogi pri Iwan Ks«aw^s9 1504 sedlar, Mxiribor. 3—1 _ pozörTL Priporočam svojo 1-astno ele awi^ico za izdeiovanje kozuüiovön«, čejpiv It^im Fasosliranje kožuhovine in popra- vila vseh vrst se po želji najhitreje i/gotovijo ter se naročila točno in ceno 1501 izvrSujejo. 3-1 1 MARTIN OREHÜYC " I krznarski mojster, I Dolgopolje Stev. 1. HI. U. lip. Charles Pečnih Znani Specialist za pljučne bo- lezni (jetika, zastaran kašeij, nediha) iz zimovišCa z«i pijucne bole^ni Kairo v ligiptu, internist in dermatolog dr. K. Pečnik ordinira, dpkler ne dobi stano- vanja v Celju, v Št. Jurju ob j. 2. Je bil 18 zim v Egiptu. 1494 2-1 Staitovante se zamenja takoj v Ljubljani z enakim v Celju. Pismene ponudbe na. upravo »Nove Dobe« 1502 l TURBINÄ ~ 24 HP. se proda. Poizve se v upravn. »Nove Dobe«. 1499 2«-2 takoj prcti plačjlu, moč, koja bi bila zmožna ter popolna v prestavljenju iz nemščine v slovenščino, Iirvatsko, srbsko in obratno. Ponudbe na upravn. lista »Nove Dobe«. 1408 2—2 Dobro idoča v prometnem kraju v Savinjski dolini se proda. Naslov v upravn. 1495 3—2 Stanovifije y Zopfe na llici, obstoječe iz 4 sob, kopalne sobe in kuhinje z električno razsvet- ljavo se zamenja za stanovanje v Celju, izvršliivo takoj. Naslov v upravništvu. 1478 2-2 Stampilje ant.Cerne LJUBLJANA /S? «BIUUEO "^ ; Gosülna pri |P.L,Bračič^ na Dečkovem trgu 6 I : misprott Kr«l|a f*etra vaiaialce. : t Točijo se nristna domača vina, vsaki čas topi a in nirzla jedila. Sprejemajo se abonenti po znižanlh cenah. na razpolago so sobe za tujce, Poßtrezba točna in 1329 solidna. S2~% ¦ ¦*iw ¦¦¦¦ «Jux>ij in 1V[. Sane. McKa) za Vas! Racionelno negovanje lepote. Hočete li obraz in roke racio- nclno ncgovati, pcRC, mozolec oilpraviti, grobo, hrapovo Itožo mladostnu in prožno napraviti, uporabljajtc felleijevo pravo Liza-übraii;o in koiu abvaiujočo pomado, 1 vcllki porcclnnski lonftek 15"— kron. liisa toaletnc umivalne pastilje, 1 Slcatljica 10-50 K. Pomada za ustnice 21— in 4'- K, Ideal vseh mil je Fellerjevo Elsa lilijno mločno milo X9'— kron. Tekoče lilijno nileko 12"- in 15-— K. Najfineji Glycerin 6-— in 30'— K. Vasclin po3- —, 71- in 12-- K. Nc?kod- Ijivi puder za obraze v vrečicah po 51— K. Barvilo rdeče za obraz 10 pismov 20— K. Puder za gospo, ka- tera se v to razume, je pravi dr. Kluger-jev Ilcga- puder, bei, rosa, velike, elc- gantnc Skatlje 24"— K. Kurja očesa, bradavice, trdo koSo, orlprav- liajo brzo in terneljito Fcllerjev turistovski obliž »Ulsa« v 5kat- ljah po 5-- K in 7 50 K in Pel- lcrjeva turistovska tinktura ste- klenica 10'— K. Fini pat semi irancoski, nrigiuaUie sk'klenir.c 40'— K; na tuhtnico od 20-- K naprcj. Sachel (ovitek dišečega pračka za pcrilo) 8 — K. Kar se vsaJc dan potrebiije ? A^ßlcJki obliž 21— K, Lysoform 30-— K. FJopolni irri^ntor, naj- boljii 150— K. r>avi Lysol 30-- K. K:ifra »•- K. Kafrne krogljice 5-- K. Arnika 6— in 30'— K. Po sntrrkovcm gozdn diäcci patfem za sobe 35— K. Konjak 30'— K. Malinov sok 30'— !\. Kina zelezno vino 30s— kron. Esenc za rum 7-— in 35-— K. KineSki čaj na tchtnico od 3"— K naprtj. Pri vprašanjih naj se priloZe poštne znamke za odgovor. ____ Prvovrstno naravno negovanje las. Rnst las napreduje, kožo na plavi krepča, plcšo in prerano osivelost preprečuje Fellerieva piava Tannokina poniada za rast las, 1 veliki porcelanski lončck 15*— K. Močno katran»vo milo za glavo W— K. Ogrs1rez odfrtfkaru Cena srečk za usak razred: \'\ srečka Din. 48 — ali K I92- i V2 srečke Din. 24 — ali K 96'- V4 s rečke Din. I2 — a|i K 48- 1/8 s r e č k e Din. 6* — ati K 24 - točno in hitro izplačeuanje useh dobifkou zajamčej&ol Naročila \z cele države naj s pošljejo po poštni nakaznici po- oblaščeni glavni koiekturi IDedjunarodna bonba d. d. oddelek razredne loterije j Qajeua 8 Zagreb Gajeua 8 | Največja ' izblra šlevilk. I Na debelo in drobno kupite m*jbo!je pri twrdki Janko Bo&ha Cefje, Kraija Petra c. CeSje, , ke, peresa, s^derke in wse iVuge soisk» in pi- Gar-fiiSke f*otrebLLine. 24 0 ___ i 1 CELJE, Speoetr*i»ka trgovina i I nn debelo in drobno. 1286 52—8 ! üttd. ZoMf Ič Ceije, ftccenova ullca 2 (v hllžinl Kolodvora>. vrsL fevljeT, otf jjsrlproslfit dö ssai» Uneihin po disv- nili cenaH 45 -37 mHOQj MBB KSBSBl W1B ¦ ^% 2T h> HHBBHB AhhB BbMt¦WnBH^f fflmp najboljše vrsfe, tudi 'A, MBBHHSMI Watt, za 110, 120, 22Ö Volt od 16 — 100 sveč razpošilja po nizkih cenah 1431 4—4 Karo! Florjan^io Celje, Olavni trg 16. Prö'rfa so fudi novo tfifp.Krsdll.6 JNtOÜö znamke riWaffenrad". Trgövfna z jnžnfni In domačlm S sadjem, i fcandffi In • laščicami i R. DEBBNIAfi CeBjej KfalJ* Pstr^ S5, Prodam tako] 2 1-vpre2r»a kol$seljna. Na ogied so vsak čas v gostilni pri ' F. Pavltnciif Gledališka ulica 5. 8 Ivan Höunihar uelefrgouina » Celje, ^upujetfi pšenico, oves, koruzo in ajdo po najvišji 107 dnevni ceni. 103 Za gostiln'carie in virske trgovce se priporočajo stara, močna črna in bela dalmütinska katera so vsled svoje visöke gradrxije in dobrega okusa tudi najprikiadnejša za zboljšanje slabejših vrst vina. 24 Ivan iüatkovid, zaSoga dalmatinskili win Glavnl trg 8 CbIJB Giavni trg 8 äamo na debelc?. ' ^^w^-s^ Med univ. dr. Boleslav Barth O c^>csn v Ceiju, Mills Jan. g>o O (7 Ordinira vsak dan 11-12 in od 3-4 (7 n za ženske, spolne in splošne bolezni n V Zdravljenje z neosalvarsanom in z y j^j gonovaccino. 167 —13 j\jj ng><^fg>g>csan S V gostilni Bfg Pri mostu ge točl prtstno ifnto- i»^ tnersko Iialoško in bl- f';S- zeljsko vino, vsaKi OS? dan sveži pivo. Vsak vm cab top>t kutilnja. — fi&S Sprelmefosetudiabo- \$i^ nentl. Se prlporoča sffi flna Mikuš omož, Nafek «K Cenieneinu občinstvu na- xx 55>§ znanjam, da sem kupil ^ manufakturno in modno trgouino Iraun & Stiger naslednik fr. fTlossmann r«viema vaa v afroko «padaJoCa a*j a dela. Isvriliev loCua In «olldna, ¦ Kupujem i po najviSji dnevni ceni: 1 suhe gobe, laneno seme, I kumno, orehe, jabolka, vin- I ski kamen, strd, vosek, I predivotersploh deželne I 1195 pridelke. 12 I JANKO ŠOSTER | I Celje, M. Qubceva ul. i p na Dečkovem trgu v Oelju se točfjo najbol|§a in najcenefSa pristna vina ter vedno sveže pivo i Hrana priznano prvovrstna; abo- I nenti imajo znatno ?nižane cene B Za obilni obisk se priporoča fgnac Suligoj. I — AŠ0 \ Orehe 'vosek : med : | kumno I kupi usako rnnožino ! eksportna turdka I Glauni fnlln Qlauni trg 8 V-CI|C Irg 8 Istotam se sprejme u5»n^ic 275 iz dobre hiše. 39 ¦¦jBBBBjajaajBMMaaBBaaaBaBBB^aBaBVBBBa^aaB^MH^aHaBaakaB^BaB^a^HBB^^aa^B^^^^^ Antikvarične knji^e kupuj'e knjigarna *»* -^ Goričar & Leskovšek v Celju. '^rgovSna z galasnt«« r5jskimff rnodnim iif naršnb. bl^sgoin te^ ki*an|skinti ixdefki ÜIT'SÄ'SS Frau Krantar Slovensko občinsfvo naj blagovoll pri nakupovanju to vpostevati. - - a Kilor si želi nabaviti pristiiega in i\mtqn I haložana I we naü bäayövoli poslužUi tvrdkei _ ¦ Ppvo hološiia trgonins z yiiiom 9. tajali in drug _ !»H Sveii Bat-bari v Haloza^. m ¦BjBjaBBBBBaaBBMBBBB|VVVaVaVVVV|VBVVVVVaVVV|V^BVBBBBBaB>BaB5' Stran 6. »NOVA DOBAc §tev. 13t. Delavnice: Kazlagoua ulica ^ Kamenolomi\ ^ Cezlake: Komnosesho industrnsna druzba v Geliu IzvrSuje nagrobne spomenike, grobnice, oMarje, pohištvene plošče, zldne obklade i iz pohorskega granita in vseh vrst marmorja, dalje st?pnice, podstavke, tlakovne ; kocke, robnlke in vsa v to stroko spadajoča dela. 1331 12—6 \ Kamenolomi vj mi Josipdol #J Delaunice: == Razlagova ulica Oglejte si zalogo! MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOViNA ^ss 12-7 Celje KAROL PAJK Celje je prejela veliko množino sukna, par- henta, hlačevine, k'ota, šifona, ceffra, žcnskega volnenega blaga, moškega in ženskega perila ltd. — V zalogi so tud! vse šiviljske in krojaške potrebščine. Edfna slovenska specijalna trgovina z barvaml in laki. Agentura In komf* sijsko podjetie. Iv. SPerlež s Celje 447 156-77 N"»*»ocLn.i dom Trgovina z iesom in drvmi i na drobno in debelo. | Kupuje iamski in ostali les \ po najvišjih dnevnih cenah. j Registrov. kreditna in stavbena i8drugazom.iav. J^Äiin Preiernova ul, 15 w 'W^iJM "LASTNI DOM" Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po //I Ol ^ 401 ŠtiH Od Sto ^.^* |O# 156-78 SALONSKI novodoSle kapele KONCERT v botelit BALKAN V CELJU. Začeiek ob 6. uri. 'Poslrežba prv >vrslna. 264 so-46 Hočete dobro ri ] I to poceni Kupitl? Najzanesljfvejša ura ! je Sutlner-jeva ura! Nikelnasta, jeklena, srebrna ali 7.lata ura, ysaka Vas bo zadovoljila! Tudi veri2ice, prstane in uhane, vsakovrstne darove, in potrebščine, kakor: škarje, j nože, priprave za britje, šibičnjake, diamante za rezanje stekla, doze za smodke in cigarete, zapestnice i. t. d. Vse dobro in poceni najdete v ceniku od H. Suttner, Ljubljana St. 983. | 4oqr Trgoiiina lOOU ^pscerijshßga mwm 133-lilnyfl 5 GEL1E i(iq|i Glauni try Wu Umefna gitojila (kalijeva eol, kosfna nioka, koslnl superfosfat i.t.d. i.t.d.) I dobavlja najkulantneje I Vinko Vatoič, Žalec sioventsa. ! Zalitevalte ponudbe za vagonske, I I polvagonske in manjše tnnožine! | 1473 Prva celjska parnabarvarija in kemična čistilnica oblek ltd. Martin Taček tovarna CELJE Gosposka ui. 21. PODRUŽNICE: 1289 14-8 Brežlce, Laško, Sevnlca, Trbovlje, Slov. Gradec, Krško, Konjice, Slov. Bistrica. Priporoča so tvrdka ; Jos. Petelinc, Ljubljana j > Sir. I»©ti?a ixasija T. 1350 52-7 ' I Tovarniška zaloga šivalnih strojev in njih delov, ter potrebSčine ! za' krojače, čevljarje in šivilje na debelo in drobno. ( SUKNOi za moSke obleke, vofr^eno, parhant in flanel | za žcnske oblekc, kgobuke, čevlju, gotove l obleke za fante in gospode, foKujee, k^šla I in plašče za dame, razno peri Bo za dame j in gospode se prodaja zaradi ogromnega nakupa | v inozemstvu po najnšžjih cenah v vele- 1 trgovini in razpošiljalni 40 —8 1 H. Stermecfei, Celje. Velik cenik z vcč tisoč siikami so pošlje vsakemu zastonj. } % ._ .. __ j JDANICA kfP čistllo za čevljB sveti in ohranja usnje izdeluje CrSllflil" touarna kemičnih mm Telefon 5-46. Zagreb, EÜCO 213-" Brzojaoi: „Cemia". Jadranska banka v Celju sppejema napočila txsl : srečke državne: razredne loterije. Prvo žrebanje 3. in 1. januarja 1921. Glavni dobitek K 4,000.000 - brez odbitka. I " ' Žreba se vsaka druga siečka jjjCena sreckaro za Dosaroezni razred: | !¦"»«•¦•¦»¦¦•¦•¦¦ ¦¦ ¦¦¦¦¦¦•••»¦¦¦¦¦¦••«¦¦¦•¦¦¦¦¦•••¦¦^¦•¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦•'¦¦"¦¦^ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ,......."'uniiiitlM ¦¦¦¦¦¦¦¦¦•¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ •¦¦¦¦¦¦¦^¦¦••¦«¦•••- ••••»••¦•¦«»¦«•¦¦¦i I Cela 192 K,!: Polou.96K,f I čefri 48 K, j josroin.24K. j :Ja.....«.....¦.---: ¦.¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦—»¦5 !......•¦,¦¦»..¦¦..! !...»...»•.*«••«»¦L Radi izrednega zanimanja Vam priporofcamo, da si jih takoj nabavite. I I I Vsled iivoza usnja iz I I inozemstva smo pcunovnoi | I ztiafffio znižali ce^e čev- j I Ijem. PH nas kuplje^e cev- I | Ije sprejemamo v pc»pi*avo I I kar» izwsujemo hitro in I I solidno ter po zmei^ni ceni« I I Prodajalna I ČevljopslsB zodpuge CbIjb, I Narodni dom« H84 5-2 I