CELJE, PETEK, 26, OKTOBRA LETO VII — ST. 43 — CENA 15 DIN ^^e^jjeTrredmškTodboT^^Odgovorni urednik Tone Maslo — Tisku Celjska tiskarna — Uredništvo in uprava: Celje, Titov trg 3 — Poštni predal 123 — Telefon: uredništvo 24-23, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-305-T-1-266 pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na- ročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana ^ jrolovini — Rokopisov ne vračamo. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA VZPODBUDNI REZULTATI KONFERENC ZKS V CELJSKEM OKRAJU PRVI KORAKI ZA IZBOLJŠANJE DELA Pred dnevi so bile v vseh podjetjih celjskega okraja, ki zaposlujejo več kot 500 ljudi, konference osnovnih organizacij ZK. Posvetovanje, ki ga je sklical Okrajni komite ZKS v Celju in na katerem so poročali člani okrajnega komiteja, je pokazalo, da so komunisti na teh kon- ferencah kritično obravnavali delo osnovnih organizacij v zvezi z idejno politično vzgojo ter proizvodnimi nalogami. Poleg vidnih uspehov, ki so jih komunisti dosegli v podjetjih, prav posebno še v Tovarni emajlirane posode v Celju in Rudniku Velenje, pa so ugotovili tudi vrsto slabosti in pomanjkljivosti, s katerimi se bodo morali člani ZK v bodoče temelji- teje spoprijeti. Naj navedem v kratkih obrisih bist- vene ugotovitve teh konferenc po pod- jetjih. Na konferenci osnovne organi- zacije ZK LIP »Savinja« v Celju so ugotovili, da je bilo v nekaterih obra-. tih zaposleno preveč ljudi. Splošna vzgoja kolektiva je pomanjkljiva, zato so sklenili, da bodo po obratih izven «[elovnega časa obravnavali najrazlič- nejša vprašanja. Več pozornosti kot do- slej bodo morali komunisti v tem pod- jetju posvetiti tudi vzgoji mladine. Sin- dikalna organizacija je obravnavala le probleme dela v kolektivu, manj pa je posvečala pozornost splošni vzgoji svo- jih članov. Organizacija ZK jesicerbila delavna zlasti glede dela v podjetju, saj podjetje je gospodarsko trdno in predvidevajo, da bodo do konca leta izpolnili plan. Pomanjkljivost organi- zacije se kaže v tem, da so na sestan- kih sprejeli premalo konkretnih za- ključkov predvsem glede vzgojnega de- la članov kolektiva. Člani ZK uspešno delajo v raznih organizacijah v pod- jetju in izven njega. Delavski svet je dober in pozna probleme podjetja, s katerimi preko komisij seznanja ves kolektiv. O konferenci organizacije ZK v Že- lezarni Štore priobčujemo v tej števil- ki obširnejši članek. Na tem mestu naj navedetmo le to, da je ibila konferenca dobro pripravljena in analiza izčrpna, večji problem v tem podjetju je 60% delavcev, ki prihajajo v službo s pode- želja, kar brez dvoma slabo vpliva na proizvodnjo ter na njihovo miselnost. Organizacija ZK je v svojem delu bila premalo konkretna, tudi predavanja, ki so jih v kolektivu imeli, so bila sploš- na, namesto, da bi delavce seznanjali tudi o problemih proizvodnje v pKKi- jetju. Sicer pa so vzgoji delavcev po- svetili precej ;p>ozomosti. V 60-članskem delavskem svetu je 23 komunistov. Hiba delavskega sveta je v tem, da premalo seznanja kolektiv o svojem delu. Komunis)ti bi morali ime- ti več stika z organizacijami izven i>od- jetja, tako se je pa organizacija ZK zadovoljila že s tem, da so komunisti. vključeni v razne organizacije, prema- lo pa je organizacija skrbela, kako tam delajo. Slabost organizacije je tudi v tem, da so komimisti v nekaterih vpra- šanjih neenotni, da premalo skrbijo za sprejem novih članov iz vrst mladine, da z mladino premalo delajo, da je lepo število članov ZK ideološko šibko in da nekateri, čeprav delavni in F>o- šteni, ne kažejo nobenega razvoja. V glavnem bi lahko rekli, da organi- zacija ZK v Železarni Štore ni gonilna sila, saj njenega vpliva kot celote ni čutiti v družabnem življenju in v ko- lektivu, pač pa le vpliv posameznih komunistov. Vsekakor pa je bilo na konferenci čutiti prizadevnost, da bodo slabosti in pomanjkljivosti odpravili, saj so globoko obdelali probleme, ki jih teže in sprejeli nekaj konkretnih skle- pov za izboljšanje dela. Organizacija ZK v celjski Cinkarni si ni dovolj prizadevala za vzgojo ka- drov. Nekateri komunisti so zelo obre- menjeni z raznimi funkcijami v pod- jetju in izven njega ter veliko delajo,' drugi pa skoraj nič in so več ali manj pasivni. Organizacija ZK in sindikalna organizacija sta- si močno prizadevali, da bi v tovarni dvignili proizvodnjo, manj pa so skrbeh za vzgojo delavcev ter za zdrave odnose med delavci in mojstri, kar kvari disciplino v podjet- ju. Tudi strokovni delavci niso napra- vili vsega, kar bi lahko. Ker se člani delavskega sveta premalo brigajo za gospodarska vprašanja podjetja, imajo v delavskejn svetu glavno besedo vo- dilni strokovnjaki, sklepe pa ne prena- šajo navzdol, ampak se zadovoljijo že s tem, da jih razobesijo na razglasni deski. Sindikat in delav.=;ki svet sta sklicevala pogoste sestanke, za vzgojo kadrov prirejajo enkrat tedensko se- minar, številni otroci delavcev pa pre- jemajo pomoč pri šolanju. Organizacija ZK ima premalo stika z ostalimi orga- nizacijami v podjetju. Zgodil se je celo primer, da je sindikat sklical množični sestanek brez vednosti tovarniškega komiteja. Zaradi te pomanjkljivosti ni čutiti dovolj vpliva organizacije ZK v podjetju. Med komunisti pa je opaziti bojazen pred kritiko, saj se na sestan- kih ne upajo kritizirati mojstrov in strokovnjakov, čeprav sicer vedo veliko povedati proti njim. Tudi mojstri pre- malo store za vzgojo svojih delavcev. Cinkarna je edino podjetje v Celju, ki je polletni plan doseglo in celo pre- seglo za 6%. To dejstvo je pripisati predvsem okolnosti, da je bil plan pre- šibko postavljen, saj je za 10% nižji kot lani, kar kaže na oportunizem pri spre- jemanju planskih obveznosti. Tudi v tem pogledu bi se morala organizacija ZK bolj zavzeti za realnejši plan, kajti nekam čudno se sliši, da je bil plan presežen, kljub temu, da so tudi v Cin- karni občutili izpad električne ener- gije ter imeli nekaj subjektivnih težav, ki ne morejo ugodno vplivati na izpol- njevanje plana. (Nadaljevanje na 2. strani) Velenjski komunisti v borbi za plan Preteklo nedeljo je bila konferenca ZKS za Rudnik lignita Velenje. Priso- stvovali so ji okrajni sekretar SZDL tov. Jakob Žen, član političnega biroja pri CK ZKS Beltram, občinski sekretar ZK tov, Marolt in drugi. Po izčrpnem poročilu sekretarja tov. Te- kavca se je razvUa živahna razprava. Iz poročila je bilo jasno čutiti dvoje: velenjski komunisti morajo usmeriti vse sile v borbo za izpolnitev proiz- vodnega plana; sikrbeti morajo pred- vsem za mladino in jo izobraževati. (V rudniku Je nainreč zaposlenih nad.,. Pomemben obisk Celju in celjskemu gledališču v soboto zvečer je celjsko Mestno gledališče dalo tretjo premiero v letoš- nji sezoni. Prikazalo je dramo Jerzi Lutowskega »Dežurna služba«, s čimer je bil v našem ožjem okviru pretrgan dolgoletni molk v kulturnih stikih s l^oljsko. Ker o delu samem objavljamo posebno kritiko, tukaj o tem izredno uspelem večeru ne bomo govorih. Za- nimanje za to delo med našimi ljudmi je bilo veliko, gledališki kolektiv pa je z izrednim zadovoljstvom in prisrč- nostjo pozdravil v krogu svoje pre- mierske publike tudi sekretarja polj- ske ambasade v Beogradu T. Matysia- ka. Ugleden poljski diplomat je z zani- manjem sledil predstavi, po njej pa se je dlje časa zadržal v prisrčnem pogo- voru z gledališkim ansamblom in ne- katerimi predstavniki celjskih pohtič-' nih in kulturnih krogov. Ob tej priliki je za naš list napisal tudi izjavo v poljščini, katero v celoti objavljamo. 600 mladincev v starosti od 18 do 25 let.) Do konca septembra je rudnik iz- polnil plan le 92,7%. Za to pa je bilo več vzrokov. Piri zasitootu istroiev in strojnih naprav je bilo izgubljenih 191 dni. Zato so sklenili, da bodo pri sipre- jemu novih strojev še poostrili kon- trolo, hkrati pa bodo na kvaliteto opo- zorili dobavitelja. Nujno bo treba znižati število nami- šljenih bolnikov. Da bo storilnost ru- darjev, predvsem tistih, ki stanujejo na kmetih, večja, jih je treba odtegniti kmečkemu delu, jim izboljšati hrano v menzi in jim dati stanovanje v sam- skem domu ali petorčkih. Komunisti velenjskega rudnika bodo zastavili vse sile, da bodo plan dosegli. Prav tako bo treba odpraviti vse ne- dostatke in tako dvigniti storilnost dela. Komunisti — rudarji so bili tudi v družbenem življenju aktivni, saj so de- lali v vseh družbenih organizacijah. Le manjše število je takih, ki se nikjer ne udejstvujejo. Najlepši dokaz velenj- skih komunistov pa je bila delovna akcija pri regulaciji Pake, kjer so na- pravili nad 3000 ur prostovoljnega dela. : Vsa šentjurska občina okoli spomenika NOB Pogled na del množice in spomenik ob veliki spominski svečanosti v Šentjurju Dolgoletni trud krajevne organizacije ZB v Šentjurju je bil v nedeljo popla- čan s pomembnim uspehom. Odkrili so veličasten spomenik 132 žrtvam faši- stičnega terorja in padUm borcem NOB ter junaku za slovensko Koroško v prvi svetovni vojni Franu Malgaju. Spored prireditev v okviru tega spo- minskega praznika se je pričel že na predvečer, ko je bila v zadružnem do- mu svečana akademija, na kateri je Šentjurski pionirji so izročili cvetje narodnemu heroju Ivanu Kovačiču- Efenku govoril predsednik odbora za postavi- tev spomenika tov. Rauter. Naslednji dan, v nedeljo, se je v sre- dišču občine zbralo malone vse prebi- valstvo šentjurske občine. Trg je bil v zastavah, nad novo tlakovano cesto, Poslovna zveza v Šmarju je že začela s svojim delom Prvi sekretar poljskega veleposlaništva v Beogradu T. Matysiak v pogovoru] I predsednikom Sveta za šolstvo OLO tov. Antonom Aškercem in upravnikom' gledališča tov. Fedorjem Gradišnikom Po dolgotrajnih razpravah in ostrih borbah je končno Šmarčanom uspelo rešiti vprašanje Jelšingrada, ki ga je te dni prevzela šmarska poslovna zveza. Upravni odbor poslovne zveze je na svoji prvi seji te dni razpravljal o naj bližnjih akcijah, predvsem o preure- ditvi prostorov v stanovanjske namene, da bo lahko poslovna zveza sprejela kakih 60 tečajnikov-zadružnikov. Ob- činski LO je pokazal vso razumevanje in stavil poslovni zvezi vse potrebne prostore na razpolago. Na seji je bilo sklenjeno, da se eko- nomija Jelšingrad priključi kot obrat PZ in bo le-tej služila kot demonstra- cijski obrat za tečajnike in praktične vaje v kmetijstvu. Ekonomija je po kmetijskih kulturah tako pestra, da bo lahko v celoti kos tej nalogi. Sprejet je bil nadaljnji sklep, da se še v tej se- zoni uredi na tej ekonomiji demonstra- cijski nasad črnega ribeza, na katerem se bodo tečajniki učili sajenja in vzgoje te nove, donosne rastline. Odbor je prerešetal še zelo obširen program tečajev, ki se bodo vršili na Jelšingradu tudi v okrajnem merilu. Prvi tečaj bo že ta mesec in to za za- ščitne referente in bo zajemal zaščito sadjarstva, vinogradništva in poljedel- stva ter organizacijo zaščitne službe. Tako je PZ v Šmarju že resno začela s svojim delom. Da pa bo to delo še uspešnejše in da bi bile z njim sezna- njene vse zadruge, članice, bo v soboto, dne 20. t. m. sklicala sestanek z vsemi upravniki KZ tega področja. Na tem sestanku se bodo obravnavale vse bo- doče akcije, pri katerih bo potrebno tesno sodelovanje kmetijskih zadrug. Končno so na tej seji določili še tri- člansko komisijo kmetijskih strokov- njakov za strokovno kontrolo zadruž- nih odkupnih kleti, ki bodo v tej je- seni odkupovale mošt. Komisija ima nalogo preveriti strokovno poslovanje pri odkupu mošta. Smarska poslovna zveza bo svoj ob- širni delovni program gotovo uresničila, če bodo pri njem sodelovali vsi zadruž- niki. ki jo bodo spomladi še asfaltirali, pa so se vzDenjali slavoloki. Goste iz oko- liških vasi in iz drugih krajev so spre- jeli domačini, ki jih je budnica že ob šesti uri zjutraj spravila na noge. Šent- jur je spričo tega praznika dobil sveže lice. Trške hiše so prepleskali, uredili ulice in poti, pred šolo pa, kjer sedaj stoji ponosen spomenik, so uredili li- čen nasad. Medtem ko so gostje prihajali z vla- ki in avtomobili iz vseh predelov Šta- jerske in Slovenske Koroške, so v trgu prek zvočnikov prenašali posebno od- dajo amaterji šmarske radijske posta- je. Pred deseto uro je bil prostor pred spomenikom nabito poln udeležencev. Poleg domačinov, ki so prišli bodisi posamič ali pa v okviru ra2aiih orga- nizacij in društev, so bili navzoči zdaj že sivolasi koroški borci iz Celja, oko- lice in Koroške, nadalje Maistrovi borci iz Maribora, številni aktivisti in borci iz NOB, ki so delovali na tem pod- ročju. Poleg teh pa še številne delega- cije ZBnn drugih organizacij iz okraja Celje. Na tribuni so bili zbrani številni predstavniki F>olitčnega in družbenega življenja v okraju ter občini, gostje iz Ljubljane, Koroške, Maribora in dru- god. O pomenu te spominske svečanosti je spregovoril najprej predsednik občin- skega odbora SZDL tov. Jože Mrevlje. v svojem govoru je povezal vse naj- važnejše in najp>omembnejše dogodke v Šentjurju, ki ta kraj postavljajo v vrsto krajev z izredno bogato zgodovi- no napredne borbe. S posebnim navdušenjem so udele- ženci pozdravili v svoji sredini narod- nega heroja, komandanta legendarne 14. divizije in predsednika OO ZB tov. Ivana Kovačiča-Efenka, kateremu so pionirji izroč.'li svoje tople pozdrave in. šopek rdečih nageljnov. Potem je sledil izredno svečan tre- nutek, ko je predsednik Občinskega, odbora ZB razvil prapor krajevne or- (Nadaljevanje na 2. straniV ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠCE: V ŠEŠCAH v nedeljo se je pri odkritju spomin- ske plošče zbralo pred šeškim zadruž- nim domom lepo število ljudi. Da, tudi Seščani so bili med prvimi, ki so se odzvali klicu domovine. V imenu kra- jevne organizacije ZB Prebold je plo- ščo odkril tovariš Zabkar, ki je v svo- jem jedrnatem govoru orisal zgodo- vino NOB. Ploščo je predal v varstva- tovarišu Potočniku Antonu, članu kra- jevnega odbora ZB. Po odkritju je bil v dvorani zadružnega doma kratek: kulturni program. K. P. CENA MLEKU SE NE BO ZVIŠALA V predzadnji številki našega lista je kolektiv podjetja »Mleko« objavil, da bo zvišal v zimskem času ceno mleku^ Med tem časom pa je vodstvo pod- jetja »Mleko« na pobudo nekateri?T jav- nih delavcev v Celju svoj predlog- umaknilo. Celjani so z dokončno odločitvijo ko- lektiva zelo veseli, saj bi podražitev mleka marsikoga prizadela.. STRAN SlS 26. OKTOBRA 1956 — Stev. 43 ;?*rvi koraki za izbolišanie dela Lahko hi rekli z Goethejem, da s pa- metjo obdarjeno človeštvo lahko pri- merjamo neuničljivemu posamezniku, ki nezadržno uresničuje to, kar je ne- izogibno, in tako dobiva oblast celo nad tem, kar je naključno. Svet je stal na robu vojne, ker je bila neka med- narodna pogodba raztrgana 12 let prej, preden je iztekla. Ne samo zato, ali povod je bil vendarle pri roki, vzvod, ki bi dvignil pezo vseh vzrokov, na- sprotij in protislovij sodobnega sveta. Vojna nevarnost pa je zdaj odmaknje- na. Dve največji sili sveta sta delali v takem duhu, kakršen veje v ogromni večini ljudi. Ljudje so za mir; celo ljudje, ki jim politika potiska v roke bajonet. So seveda še vedno na delu tisti, ki bi radi skuhali iz sueške krize polom. Sejejo veter, poželi bi vihar. Angleži * računajo s tem, da je arabska enot- nost bolj poezija kot realnost, zato po- šiljajo v Jordan letala in izjavljajo, da bodo Jordan zaščitili z iraškimi četami, če jih Izrael napade. Izrael, tako pra- vijo drrigi, izziva, da bi povzročil voj- no zoper arabske države. Izrael se za- naša na angleško in francosko floto v Levantu. Egiptu to seve ni všeč: Če pridejo iraške čete v Jordan, bo imel na svojih mejah bajonete Bagdadskega pakta, političnega aparata za razbija- nje arabske enotnosti in utrjevanje ko- 'lonialne moči na meji med Vzhodom in Zapadom. ZDA se pri tem drže v ozad- ju, češ^ mi bomo podpirali napadeno državo. Pri tem pa ne imenujejo na- padalca. Francozi so sicer še vedno za močno roko pri Suezu, niso pa za ho- matije okoli Jordana, Sirije in Iraka. Njihovi interesi so pač že od 1. 1954 v zapadnem delu severne afriške obale in te bi radi zavarovali, kolikor se bo najbolje dalo. Kaže, da je jordansko izraelski spor v neposredni zvezi s sueško krizo. Za- deti Egipt kakorkoli, vojaško, politično ali gospodarsko, to je še vedno teza albionskih torijcev. Doslej niso imeli uspeha, nasprotno, gospodarski bojkot proti Egiptu bo Egiptu olajšal pot k samostojnosti. Zaradi angleške grožnje, da bi bilo treba zapreti Beli Nil v Ugandi, je prišlo do pogajanj o Nilovi vodi med Etiopijo, Egiptom in Suda- nom. Prizadevanje, da bi ohranili nek- danji mogotci vsaj lažni prestiž, je v Varnostnem svetu utrdilo egiptovski položaj. Internacionalizacija prekopa sploh ne pride v poštev, čeprav jo An- glija in Francija v zadnji resoluciji še terjata. Večina držav z Egiptom vred se je zedinilo za neko novo konvencijo o Suezu. Egipt je pristal na šest načel, ki v bistvu — teoretično vsaj — niso nič novega, gre le za prakso pri njih izvajanju, oziroma zato, kdo bo odslej dejansko gospodar prekopa. Načelo, da je Sueški prekop odprt za ladje vseh zastav, je staro. Suverenost Egipta nad ozemljem prekopa je sicer tudi staro, že od 1. 1866, vendar v praksi ni bilo spoštovano, ker so bili od 1. 1882 do 1956 tu angleški garnizoni. Nekdanja ne- vtralnost prekopa se zdaj spreminja z načelom, da bodi poslovanje prekopa neodvisno od politike katerekoli drža- ve. Takse naj ne določa več Sueška kompanija, niti stara niti nova, marveč uporabniki v sporazumu z Egiptom. Ne- kaj čistega dobička naj gre redno za izboljšanje prekopa, kar tudi ni nič no- vega, gre le zato, kdo bo o tem odločal in kdo bo odnašal levji delež profita. Do 1. 1956 je namreč Egipt imel komaj 15 odstotkov, medtem so družba in de- diči ustanoviteljev pobrali celih 80 od- stotkov čistega dobička. Razume se, da ta načela v današnjem položaju na prekopu ne gredo v račun delničarjem nekdanje Sueške družbe. Francoska socialistična Molletova vla- da je zaradi njih vodila popolnoma ne- socialistično politiko, zdaj pa ji desnica v parlamentu očita, da je pristala po ameriškem diktatu na novi Miinchen, kar je res nezaslišana primera. Nemci so iz sueške krize že potegnili politični dobiček. Ustanovitelj nove nemške vojske, pristaš klasične oboro- žitve, Blank, ni več vojni minister, na njegovo mesto pa je stopil pristaš »ato- marne strategije«, Bavarec Strauss. Njegova naloga bo, da spremeni tiste določbe pariških in bonnskih sporazu- mov, ki Nemčiji ne dovoljujejo nukle- arnega orožja. Nemci pravijo, da no- čejo biti »kanonenfutter«, in se sklicu- jejo na položaj v Evropi, češ, vsi, ki so proti popolni moderni nemški oboro- žitvi, so zoper varnost Evrope. Uboga Evropa, če bo dobila za varstvo novi pruski soldaški škorenj! Pritisku Evropskega sveta se ne ma- rajo vdati Grki. Minister Kasimatis je izjavil, da bodo izstopili iz tega sveta, če bodo Angleži še naprej pritiskali na Cipru in se norčevali iz pravic o samo- odločbi narodov. Srednjo pot hoče ubrati tudi zelo va- žen člen SEATO-pakta Pakistan, čigar predsednik Sahravardi je odšel v Pe- king z izjavo, da Pakistan noče imeti samo enih vrat odprtih in da noče biti samo kmet na mednarodni šahovnici. SZ in Japonska sta se zedinili za mi- rovno pogodbo, za redne diplomatske Stike, za repatriacijo ujetnikov, za go- spodarsko pogodbo, za ratifikacijo kon- vencije o ribolovu in zato, da SZ vrne Habomai in Sikotan Japonski, toda šele (Nadaljevanje s 1. strani) Kljuib temu, da so na konferenci ko- munisti v Cinkarni kritično Cbravna- vali vrsto vprašanj, je treba pritrditi, da se je stanje v tem kolektivu od spomladi precej iz;boljšalo. Pomanjklji- vosti bodo morali komunisti oto podpo- ri vsega delovnega kolektiva, delavske- ga sveta in sindikata odpraviti in iz- boljšati svoje delo. O konferencah Zveze komunistov v Tovarni emajlirane posode v Celjiu, v podjetju Beton in v To\'arni nogavic na Polzeli smo obširneje poročali v zad- nji številki našega lista, zato na tem mestu le nekaj najvažnejših ugotovi- tev. Organizacija ZK v Tovarni emaj- lirane posode sodi med najboljše orga- nizacije ZK, saj je njen vpliv čutiti dovolj močno povsod, pri vzgoji delav- cev, v ostalih organizacijah in v delav- skem svetu, pri zalaganju kolektiva za večjo storilnost in za izpolnjevanje planskih nalog. Se več: Organizacija ZK im,a v sv6jih rokah vso situacijo v podjetju in izven tovarne. To je bilo dovolj zgovorno čutiti tudi iz razgibane, sproščene in plodne razprave na kon- ferenci. Na konferenci ZK v podjetju Beton so dali v glavnem poudarka gospodar- stvu, manj pa ideološko vzgojnim na- logam komunistov. Čeprav je bil refe- rat na konferenci zelo kritičen in je njihovo delo zaradi raztresenosti delav- cev po deloviščih zelo težavno, hkrati pa jih morijo trenutne težave v proiz- vodnji, so ugotovili kup uspehov in pozitivnih stvari, ki so brez dvoma rezultat prizadevanj članov ZK v tem podjetju. Najvažnejše pa je to, da ko- munisti v. tem podjetju iščejo izhod iz težav v lastnih silah, ki se zrcalijo predvsem v točnih izračunih in kalku- lacijah, v prizadevanju za boljšo orga- nizacijo dela in kooperacijo z ostalimi gradbenimi podjetji. Za delo organizacije ZK v Tovarni nogavic na Polzeli je karakteristično to, da jim je uspelo izboljšati težavno stanje, v katerem se je nahajal kolek- tiv še pred 2 letoma. Zlasti je bila kri- tična proizvodnost. V zadnjem času pa so izboljšali organizacijo dela in dvig- nili storilnosti. Proučili so vrsto ukre- pov in stanje na trgu, predvsem pa storilnost v drugih sorodnih podjetij. Tako so v zadnjih treh mesecih dvig- nili norme za 20 %, odpustili pa 40 ne- potrebnih ljudi, zaradi česar se je sto- rilnost močno dvignila. Slabost orga- nizacije je v tem, da so premalo skrbe- li za ideološko in splošno vzgojo svojih članov, vpliv organizacije pa je pre- malo čutiti izven podjetja, saj le malo komunistov politično dela tudi v kra- jevnem in občinskem merilu. Podoibno je ugotovila konferenca ZK v podjetju Metka v CelJiu, kjer le 5 ko- murristov aktivno dela izven podjetja, premalo posvečajo pozornosti ideološki izgradnji svojih članov, dooim delavski svet dela dobro in člani se strokovno izpopolnjujejo. Dosti več so razpravlja- li o gospodarskih nalogah v podjetju. Kljub temu, da so že lani zmanjšali delovno silo za 30 %, so prišli do za- ključka, da bi dosegli isti efekt v pro- izvodnji, če bi tudi letos znižali delov- no silo še za 4 %. Ce ne bo redukcije električnega toka, predvidevajo, da bo- do pravočasno izpolnili letni plan. Kot drugod, tako so tudi na konfe- renci v Steklarni v Rogaški Slatini ugotovili, da je ideološki nivo članov ZK sorazmerno nizek ter da mnogi de- lavci ne kažejo nobenega zanimanja za politično delo. Ker je veliko delav- cev s podeželja, prinašajo vpliv vasi v tovarno, namesto, da bi bilo obratno. Delavski svet dela boljše kot lani, ko- misije pa ne delajo dovolj. V tem ko- lektivu je v zadnjih letih čutiti določen napredek, zlasti glede proizvodnje in delavskega upravljanja, saj je zalaga- nje delavcev precejšnje. Konferenca ZK v velenjskem rudni- ku je ugotovila zelo kvaliteten skok v delu komunistov ter v proizovdnji. Predvsem je za pozdraviti dejstvo, da je politično jedro rudnika čutiti v vseh akcijah v kolektivu in izven njega na vsem velenjiskem področju. Strokovnja- ki v rudniku so uvideli, da komunisti zasledujejo vse proizvodne probleme v rudniku in tako roko v roki predlagajo ukrepe za izboljšanje dela. Največ te- žav jim povzročajo novi delavci, ki zaradi pomainjkanj.a stanovanj stanu- jejo pri kmetih, kar zmanjišuje delov- no storilnost in škodljivo vpliva na njihov vsestranski razvoj. Da bi! to stanje odpravili, bodo še letos začeli zidati stanovanjsko poslopje za samce, kjer bodo uredili tudi menzo. Vzgoji kadrov posvečajo izredno skrb, saj bo- do tudi letos organizirali več tečajev za delavce, v okviru Svobode pa splo- šno izobraževalne tečaje. Kako veliko zanimanje kažejo delavci za izobraže- vanje v tem ruidniku, nam dovolj pre- pričljivo kaže dejstvo, da se je v Ve- lenju doslej vpisalo v delavsko šolo že 150 ljudi, v Celju pa samo 71. Rezultati konference v velenjskem rudniku se že čutijo v praksi, saj je opaziti v sindikalni podružnici in de- lavskem svetu izredno živahnost, da bi čimprej odpravili pomanjkljivosti, ki jih je konferenca ugotovila. V Tovarni usiija v Šaštanju so na konferenci ugotovili precejšnjo ozkost organizacije ZK. Ta se odraža pred- vsem pri sprejemanju novih članov in v tem, da organizacija zastopa mnenje, da ni moč pri zastarelih strojih nič več izboljšati, namesto da bi iskali možno- sti za boljšo storilnost tudi v boljši organizaciji dela. Na konferenci ZK v Tekstilni tovarni Prebold je bilo čutiti, da je analiza preveč načelna. V razpravi so ugoto- vili, da bo treba nujno pomladiti or- ganizacijo s sprejemom mlajših ljudi in bolj upoštevati žene pri političnem delu. Več pozornosti bodo morali po- svetiti ter odpraviti trenja pri vodilnih ljudeh. V laškem rudniku so na konferenca ugotovili predvsem nizek ideološki ni- vo članov ZK, saj je le 8 rudarjev na- ročenih na Ljudsko pravico, kljub te- mu, da kolektiv šteje okoli 800 rudar- jev, od katerih je 40 članov ZK. Zato so sklenili, da bodo sestanki kvalitet- nejši, razen tega pa bodo sistematično študirali. Premalo so se zavzeli za iz- boljšanje discipline in odpravo pogostih tatvin v rudniku. Prav posebno obeležje pa je pokaza- la konferenca ZK v Rudniku Zabukov- ca. Na njej so prišli do izraza vsi ne- zdravi in škodljivi ipogavi med tam- kajšnjimi člani ŽK. Lahko bi rekli, da je konferenca v .tem rudniku vtisnila pečat tamkajšnjiih nezdravih razmer in odnosov med komunisti. Analiza je bila zelo kritična. Občutiti je bilo brezper- spektivnost, namesto da bi bila kritika vzpodbudna. Navajali so le objektivne težave, vsled katerih ne morejo naprej. Največ so razpravljali o objektivnih težavah, ki v tem rudniku niso majhne, vendar ibi toilo prav, če bi se pogovorili tudi o subjektivnih težavah in jih skušali premagati. To so pa po- pojnoroa prezrli. Analiza je bila po- manjkljiva, ker so otoravnavali stvari . preveč načelno. Zato je tudi konferen- ca slabo izpadla. Dejstvo je, da v tej organizaciji že dalj časa ni bilo nobe- nega sistematičnega dela, stvari so re- ševali bolj kampanjsko, sekretariat pa je največkrat izgubljal čas v reševanju raznih medsebojnih sporov. Zaradi ne- zdravih odnosov med komunisti se je to nezaupanje preneslo tudi v druge organizacije v kolektivu in na terenu ter celo povzročilo razdvojenost med vasjo in delavci. To je tudi vzrok, da v tem kraju ni nobenega množičnega dela in komunisti neradi izstopajo pred kolektiv. Konference zveze komunistov po podjetjih so bile zelo koristne, saj bodo na podlagi kritičnih analiz povsod sku- šali čimprej odpraviti pomanjkljivosti. Sklepi teh konferenc se že čutijo v živahnejšem delu političnih organiza- cij v podjetjih in delavskih svetih. To je prvi korak za uspešnejše delo na področju izpolnjevanja planskih nalog, kakor tudi v idejno političnem in vzgojnem pogledu. Ta način dela s s ve- da ne sme biti kampanjski, temveč naj bi bil stalna oblika dela v organiza- cijah ZK. - Prav bi bilo, da bi dobre izkušnje in pozitivne rezultate kot so jih ugo- tovili n. pr. v Tovarni emajlirane po- sode v Celju, v Rudniku Velenje pre- našali v ostale kolektive. Izmenjava medsebojnih izkušenj zlasti pri sorod- nih kolektivih ibo zelo koristna in ne bo napak, če bodo v ta namen te izkušnje prenašali iz kolektiva v kolektiv z med- sebojnimi obiski. V novembru bodo pričeli tečaji RK v skrbi za zdravstveno pros veti jeva. nje našega delovnega človeka organi, zacija RK že nekaj let organizira pro- svetno-zdravstvene tečaje, na katerili se zlasti kmečka ženska mladina zdrav, stveno izobražuje in dobiva osnovn« znanje o prvi pomoči, zdravi prehra- ni dojenčka, prehrani in higieni no- sečnic pred in po porodu, o borbi protj TBC, pijančevanju itd. Okrajni odbor RK je tudi letos skup- no z Ljudsko prosveto okraja, občinami in občinskimi odbori RK planiral na področju našega okraja nad 70 teča- jev, ki jih bo obiskovalo nad 3001 kmečkih deklet. Pohvaliti je treba nekatere občinsk« LO in odbore RK, ki so temu vpra- šanju posvetili vso pozornost. Pred- vsem je to Občinski LO Slov. Konjict, ki je s pomočjo SZDL in drugih or- ganizacij na svojem področju organi- ziral kar 6 zdravstvenih tečajev. Pravo- časno je na pristojna mesta razposlal okrožnice s točnimi navodili o organi- zaciji tečajev, določil že tudi predava- telje iz vrst socialnih, zdravstvenih i» prosvetnih delavcev — poleg tega pa bo preko krajevnih uradov skrbel, da bodo vsa dekleta letnika 1938-39 te- čaje tudi res obiskovala. Izgovorov ne bo, ker bodo tečaji ob nedeljah do- pgldne in to v krajih, ki bodo dostopni vsem tečajnicam. Ker se bodo letos tečaji pričeli že 1. novembra, bo Okrajni odbor RK y Celju te dni organiziral seminar za vs« vodje tečajev na področju celjskega okraja. s S KONFERENCE ČLANOV ZK V gTORSKI ŽELEZARNI Navezati kolektiv na probleme tovarne ter razširiti vpliv Izven n|e NAD 60% ČLANOV KOLEKTIVA JE IZVEN TOVARNIŠKEGA PODROČ- JA. — OD RAZPRAV JE TREBA KONCNO PREITI H KONKRETNEMU DELU ZA POMOČ MLADINI. — V PRIMERI Z OGROMNO RAZŠIRITVI- JO PROIZVODNJE, V KOMUNALNEM POGLEDU PREMAJHEN NAPRE-| DEK. — UREDITI JE TREBA VPRAŠANJE STANOVANJ IN PREHRANI MLADIH LJUDI... Pretekli torek so se v Štorah sesitald člani ZK, da bi obravnavali podrobno analizo podjetja. Konferenci sta pri- sostvovala član CKZK Slovenije tov. Tomo Brejc in sekretar Občinskega komiteja ZK iz Celja tov. Cveto Pelko. Analiza, ki jo je navzočim prečitai sekretar tovarniškega komiteja, je biLa zelo obširna. Poleg gospodarskih po- datkov je vsebovala zelo podroibne po- datke o delu organov samoupravljanja, delu množičnih organizacij, osnovnih organizacij ZK in probleme članstva tega kolektiva na sploh. Poročilo s področja gospodarskega stanja, organizacije dela, dalje stanja in iskoiriščanja osnovnih sredstev ni Člani Zveze komunistov iz Železarne Store med razpravo o analizi podjetja Vsa Šentjurska občina okoli spomenika NOB (Nadaljevanje s 1. strani) ganizacije ZB. V imenu koroških bor- cev je nato v izčrpnih besedah orisal lik junaka nadporočnika Frana Mal- gaja pisatelj, koroški borec in celjski častni meščan tov. Fran Roš. O najslavnejši dobi naše zgodovine je spregovoril narodni heroj Ivan Ko- vačič-Efenko. V kratkih obrisih je na- nizal vso veličastnost revolucionarne in osvobodilne borbe naših ljudi, pri če- po podpisu. Za ureditev razmer na Daljnem vzhodu vsekakor važen dogo- dek. Ob tem je vredno omeniti, da je rusko transportno letalo TU 104 iz Mo- skve v New Delhi priletelo v 8 urah in 20 minutah in da je od Taškenta dalje letelo z brzino 1049 km na uro. Goethe je nekoč verjel, da bodo ceste in železnice pripeljale k enotnosti raz- kosane Nemčije. Naj bi tehnične pri- dobitve modernega časa pripeljale k enotnosti, soglasju in sodelovanju ves svet. T. O. mer je šentjurska občina dala svoj ve- lik prispevek. Čestital je krajevni or- ganizaciji ZB k uspehu, ki ga je s po- stavitvijo spomenika dosegla. Po končanem govoru je tov. Kovačič odkril spomenik in ga izročil v varstvo predsedniku občine tov. Petru Hlaste- cu. V soncu se je zasvetil bronasti lik borca, delo akad. kip. Cirila Cesarja, na visokem marmornatem podstavku pa so se zableščala imena 132 žrtev, ki nikoli ne bodo zbledela v naših srcih. Med igranjem žalostink in borbenih pesmi so pred spomenik položili vence sorodniki padlih žrtev, predstavniki oblastnih, političnih, gospodarskih, družbenih in množičnih organizacij. Sledili so še kratki, toda presunljivi govori partizanske vdove, otro'ka pad- lega borca in drugih. Nastopali so pev- ski zbori in godba na pihala iz Štor. Po svečanosti ob spomeniku je sle- dila sFK>minska svečanost ob grobu Frana Malgaja. Spominski govor je ' dr. Svetina. vsebovalo nekih posebnih novosti. V tem pogledu se tovarna že nekaj let nenehno izboljšuje in osvaja najmoder- nejše oblike organizacije dela, njihov premijiski sistem pa danes že služi kot podlaga za vsa podjetja črne metalur- gije v državi. Toliko bolj pa so bile značilne na- vedbe v drugem delu analize, ki oib- ravnavajo politično, strokovno in dr-u- štveno delo v kolektivu. V tej smeri se je razvila tudi živahna razprava. Dejstvo je namreč, da je podjetje iz nekdanje kovačije preraslo v veliko to- varno, ki svoje kapitalne izgradnje še vedno ni zaključila. Vzporedno z raz- vojem kapacitet, vzporedno s pforastom števila delavcev pa se niso tako močno razvili pogoji izven tovarniškega zidu. Kljub temu, da je v štorah zraslo no- vo naselje in da je tovarna obdržala večino prebivalstva iz Štor še iz prej- šnjih časov, je delovna sila še vedno močno oddaljena od tovarne. Več kot 60 % delavstva stanuje izven bližnje tovarniške okolice, pretežno pa priha- ja iz šentjurskega, šmarskega in obso- telskega področja. Čistih proletarcev je razmeroma malo. Prevladuje stalež polproletarcev, ki pa ne morejo biti tako nedeljivo ^povezani s tovarno, njenimi problemi in načrti. Kot posebno pereč problem se je ta- ko v analizi, kot pozneje v razpravi pokazialo stanje mladine v tovarni. V Kovinarski šoli in v 0'bratih je velike število mladih ljudi. Ti ljudje nimajo urejenih niti stanovanjskih, niti pre- hranbenih problemov. Še manj p* imajo priliko posvetiti svoj čas izobra- ževanju, napredovanju in koristni za- bavi. Štore nimajo potrebnih športnih naprav, za naijmlajše nimajo igrišč, ni- ti otroškega vrtca. Menza je nepopoln« in po kapaciteti nezadostna. Internat kovinarske šole je provizorij. Provizo- .rij so tudi mnoga stanovanja za delav- ske družine. Ceste so neurejene, vodo- vod pomanjkljiv. Skratka so Štor« zaenkrat (seveda izven tovarne) še boVj slika nekdanje kovačije, kot sodobnega metalurškega komibinata. Komunisti so. na konferenci zelo ži- vahno razpravlj.ali o teh problemih. Ze- dinili so se, da je treba prenehati zgolj z ugotavljanjem jasnih dejstev in da bo treba veliko bolj vneto začeti ia- vEljati sklepe in te prdbleme resn* reševati. Analiza, kot razprava sta očitno i>o- kazali na glavni problem, ki smo ^ že navedli. Če so govorili o štednji, e povezavi med obrati, o delu članstva v političnih organizacijah, društvih, če so razpravljali o delovni disciplini, • zalaganju delavcev za večjo storilnost, vedno so ti problemi pokazali na prav isti vzrok in to, da so Store kraj, kjer stoji in obratuje velika tovarna, ni p» industrijski kraj v pravem pomenu be- ■ sede. Danes zahteva podjetje, ki želi napredovati in izboljšati proizvodnjo, s tem pa pripomoči k izboljšanju živ- ljenjske ravni, polnega človeka. To pa v Štorah ne bo mogoče doseči tako dolgo, dokler se ne bo okoli tovarn« strnil kolektiv ljudi, ki jim je delo r podjetju glavna naloga in prvenstvena skrb. Vsega tega glavnega problema pa kot vidimo le kolektiv popolnoma sam ne bo kos rešiti, čeprav dobro re, kako bi ga bilo treba reševati. Vse- kakor pa je analiza temeljito razjasni- la te probleme. Na splošno je bil ta sestanek komoj- nistov v štorski železarni izredno ko- risten. Morda bi v razpravi lahko malo več govorili o izboljšavah, ki bi jih bilo mogoče brez zunanje pomoči rešiti. Bi- lo bi treba več razprave o štednji, kot jo je načel tovariš, ki ga je motilo, d* opoldne v največji sončni svetlo^bi vča- sih gorijo električne luči. Spričo toli- kih problemov, ki so jih nanizali, bi morda l^hko govorili tudi o akcijah, ki bi jih sami začeli, kot na primer ve- lenjski rudarji. Vsekakor pa je podrobna analiza podjetja s polno razpravo vred do- volj svetel kažipot za bodoče delo, ka- terega se bodo morali vztrajno lotiti komunisti. 31. oktober 26. OKTOBRA 1956 — Štev. 43 M STRAN svetovni dan varčevanja Pod geslom »delo-varčevanje-blagi- mja« bomo tudi letos proslavili 31. okt. kot svetovni dan varčevanja. Kaj je napotilo ves napredni svet, da posveča varčevanju tako važen pomen? Ljudje varčujejo že od prvih dni svoje zgodovine. Zbiranje in sprav- ljanje dobrin za prehrano pozimi je prvi zametek varčevanja v materialni obliki. Z nastopom denarja in ko je človek spoznal, da z njim lahko kupi ▼se kar potrebuje, se je pojavilo var- čevanje v denarni obliki. Varčevanje je imelo v svojem raz- voju dobe visokega vzpona in uspeha, je pa doživelo tudi težke pretrese v katerih so vlagatelji izgubili vse svoje prihranke. Take izgube so povzročale vojne pa tudi inflacije v povojnih do- bah. Tudi cesto menjavanje vladajočih strank je privedlo do raznih finančnih polomov pri katerih so vlagtelji utr- peli škodo. Toda kljub posameznim pretresom, se denarno varčevanje stalno obnav- lja, saj človeštvo prihaja do spoznanja, da s smotrnim varčevanjem koristi predvsem sebi. Smisel za varčevanje je ponekod bolj, drugod manj razvit, vendar ob- staja, in dolžnost kakor tudi interes vseh kulturnih dežel je, da ta smisel čimbolj razvijajo. V spoznanju potrebe in koristi raz- vijanja smisla za varčevanje v gospo- darstvu kot tudi pri posamezniku, so se sestali predstavniki raznih denarnih ustanov ter ekonomisti iz raznih držav sveta, na prvem Kongresu varčevanja leta 1924 v Milanu. Temu kongresu so sledili še trije in to v Londonu, Parizu ter leta 19.54 v Visbadnu. Na tem kon- gresu je bil osnovan Mednarodni in- štitut za varčevanje ter osvojen sklep, da se 31. oktober proglasi za svetovni dan štednje. Naloga inštituta je dviga- nje in razvijanje čuta za varčevanje, njegov končni cilj pa napredek in bla- ginja človeštva. Naša država je bila v II. svetovni vojni gospodarsko uničena. Tudi vla- gatelji so izgubili vse svoje prihranke ali pa se jim je izplačal le minimalni znesfjk. Vendar se je kmalu po osvo- boditvi pojavila močna težnja naših ljudi po varčevanju. Država je izdala uredbo, s katero jemlje vse hranilne vloge pod zaščito, jamči za njih ne- dotakljivost, za tajnost vlog ter njih izplačilo. Danes se ni bati bankrotov, ker je za vse vloge plačnik država. Naše ljudstvo se tega zaveda, zaradi česar se število vlagateljev iz dneva v dan veča. Komunalna banka Celje si je zadala kot eno glavnih nalog, zbiranje hranilnih vlog. S svojimi podružnicami v Mozirju, Žalcu, Laškem, Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah in v kratkem otvorjeni podružnici v Rogaški Slatini, nudi svojim vlagateljem vse ugodnosti varčevanja. KOMUNALNA BANKA CELJE obrestuje hranilne vloge brez od- povedi po 5%, s polletnim odpovednim rokom po 5 3^% in z enoletnim odpovednim, rokom po 6% obrestni meri. Vse vloge so izplačljive takoj in v vsakem znesku. Hranilne knjižice se po želji vlagatelja izstavijo na ime ali brez imena, to je na prinesitelja. Knjižica na prinesitelja se lahko zavaruje še z geslom. Na hranilno knjižico KOMUNALNE BANKE CELJE lahko vlagate in dvigujete pri vseh Komunalnih bankah Slovenije in pri vseh po- družnicah Narodne banke v državi. Ker za hranilne vloge pri KOMUNALNI BANKI CELJE jamči država, je vlagateljem varnost njih prihrankov zasigurana. Vloge so nedotakljive in je tajnost zajamčenna. KOMUNALNA BANKA CELJE je največji denarni zavod v Celju ter uživa vsesplošen ugled ter zaupanje! Ako še niste naš vlagatelj pri- dite in prepričajte se o tem. Vedno večji porast hranilnih vlog pri Ceijsici mestni hranilnici v Celju Celjska mestna hranilnica, ki bo kmalu praznovala 100-letnico svojega obstoja, je v vlogi varčevanja dosegla že zavidljive uspehe. Ko je v letu 1952 začela delati v novih pogojih — ko- lektivno vodstvo z upravnim in nad- zornim odborom — je bila njena os- novna naloga, vzbuditi v ljudeh smisel za varčevanje in doseči čim večja de- narna sredst^•a. Sredstva, ki so skoko- .rra naiaščp.vi iz leta v letu, je /'nala koristno plasirati (v kmetijstvo, za na- bavo plemenske živine, za novogradnje in adaptacije gospodarskih poslopij, si- losov, dajala je posojila v stanovanjski sklad, ze elektrifikacijo vasi, posojala potrošnikom in gospodarskim organiza- cijam za trenutne potrebe, za gradnjo polulske šole itd. Vsega posojila je v tem času dala preko 515 milijonov di- narjev. V začetku leta 1953 je z nevsiljivo, uspešrio propagando zinteresirala šir- ši krog prebivalstva k načrtnemu var- čevanju. Različni ukrepi (nagradno varčevanje, vsak peti vlagatelj je do- bil srečko državne loterije, starostno varčevanje, pisanje šolskih nalog o var- čevanju, uvedba hranilnikov in usta- navljanje podružnic Ljubno, Velenje) so rodili pozitivne rezultate, tako da ima Celjska mestna hranilnica danes 165 milijonov čistih hranilnih vlog z okrog 15.000 vlagatelji. V bodoči perspektivi ima Hranilnica namen povišati vloge do maksimuma, pri prebivalstvu pa doseči zavest, kako koristno je varčevanje. Zato se bodo tudi v bodoče posluževali najrazličnej- ših oblik, da se bo varčevanje v ljud- stvu čim bolj okrepilo in ukoreninilo. Celjska mestna hranilnica tudi nad vse smotrno gospodari s svojim dobič- kom. Ker zase pravzaprav ničesar ne rabi, bo vsaka prosta sredstva do- tirala stanovanjskemu skladu, šolam in komunalni izgradnji. Za svetovni dan varčevanja — 31. oktober — bo hranilnica v eni izmed mestnih izložb z grafikoni prikazala razvoj svojega zavoda. Dan pred pro- slavo dneva varčevanja — 30. oktobra — bo ob 18. in 20. uri v dvorani kina Union priredila veseli večer. Z vod- stvi šol se je domenila, da bodo v teh dneh vsi višji razredi pisali naloge o varčevanju (najboljše naloge bodo na- grajene). Nadalje* bo vsem novoro- jenčkom, ki se bodo 31. oktobra ro- dili v celjski porodnišnici, dala darilo v obHki hranilne knjižice z določenim zneskom. Vsi vlagatelji, ki bodo na dan 31. oktobra vložili denar od 2000 din navzgor pri Celjski mestni hranilnici, bodo prav tako dobili določene zneske v obliki hranilnih knjižic. Posvetovanje o staDjii Ijndiili knjižnic v okrajn Društvo prijateljev mladine v Celju celjskega učiteljišča udeležili še pred- je v zvezi z razstavo mladinskega tiska sednik okrajnega in občinskega Sveta organiziralo tudi posvetovanje o pro- za šolstvo, predstavniki množičnih or- Z razstave mladinskega tiska v Celju blematiki ljudskih knjižnic pri nas. Se- stanka so se poleg gosta tov. Winklerja iz Ljubljane, precejšnjega števila pro- fesorjev, učiteljev in dijaške mladine, ganizacij, zastopnik Društva bibhote- karjev. Mladinske knjige, Zveze pri- jateljev mladine in drugi. y svojem predavanju je tov. Vence- Komisija za strokovno šolstvo pričela z delom Na področju celjske občine imamo le- po število strokovnih šol (vajenskih in industrijskih), ki vzgajajo bodoče kva- lificirane delavce in strokovnjake. Te šo- le so: Industrijsko-kovinarska šola. Me- talurško industrijska šola in Vajenska šola v Storah, Vrtnarska šola v Medlo- gu, Vajenska šola raznih strok. Vajen- ska šola za kovinarsko obrt, Sola za tr- govske učence. Problematika teh šol se v marsičem razlikuje od one pri sploš- no izobraževalnih šolah, zato je svet za šolstvo pri celjski občini na svoji zad- nji seji imenoval posebno komisijo za strokovno šolstvo, ki bi naj svetu poma- gala reševati vprašanja s tega področja. Poleg zastopnikov navedenih šol sode- lujejo pri delu komisije še obrtna in trgovinska zbornica, OSS, okrajni biro za posredovanje dela in tajništvo za de- lo. Že na prvi seji, ki jo je vodil pred- sednik sveta za šolstvo tov. Janko Po- gačnik, so obravnavali mnogo perečih problemov in sprejeli ustrezne sklepe. Ugotovili so, da se je sicer materialno stanje teh šol v zadnjem času zaradi dotacij iz posameznih skladov za kadre nekoliko zboljšalo, žal pa so morale šole nekatere teh sredstev porabiti za redne materialne izdatke (sredstva iz skladov za kadre so predvsem dopolnilna sred- stva za nabavo opreme in učil), ker so redna proračunska sredstva šol večkrat blokirana. V naslednjem letu predvide- vajo gradnjo trgovske šole v Celju, za kar bo dal večino sredstev republiški sklad za kadre v trgovini, letos pa je že pričela z adaptacijami Metalurško indu- strijska šola v Storah. Težak je položaj internatov pri industrijskih šolah, kar bo predmet posebne analize. Problem pomanjkanja stalnih predavateljev na strokovnih šolah je še vedno pereč, saj so materialni pogoji dela v gospodar- stvu mnogo boljši. Z letošnjim šolskim letom so le deloma pričeli z reševanjem tega problema; predavateljem kovinar- ske stroke so priznane dopolnilne plače. slav "VVinkler poudaril predvsem velik vzgojni pomen knjig za mladega in sta- rejšega čitalca. Založba Mladinske knjige čuti za to veliko odgovornost pri izdaji del domačih in tujih knji- ževnikov in so zanjo dragoceni pred- vsem, nasveti staršev, vzgojiteljev in čitalcev. Zanimive so bile ugotovitve zastop- nika Društva bibliotekarjev, prof. Vla- da Novaka, ko je govoril o stanju ljud- skih knjižnic v celjskem okraju. Po podatkih Zavoda za statistiko je u!;;o- tovljeno, da je od 97 ljudskih knjižnic v našem okraju 68 takih, ki ne pre- morejo niti 500 knjig. Med temi je kar 37 knjižnic, ki imajo komaj nekaj nad 200 knjig. Od 1000 do 5000 knjig ima 16 knjižnic — Celjska ljudska knjiž- nica pa razpolaga s 27.212 knjigami. V naših knjižnicah je skupno nekako 5000 takih knjig, ki jih ljudstvo sploh ne bere. Knjižničarji tožijo, da za nabavo no- vih knjig ni potrebnih denarnih sred- stev. Zato pa se je tudi v lanskem letii knjižni fond pri vseh knjižnicah po- večal skupno le za 13.190 knjig. Tu niso vštete šolske knjižnice, ki tudi nimajo nikoli zadostnih sredstev, da bi pomno- žile svojo zbirko. 64 ljudskih knjižnic v našem okraju posluje v neprimernih prostorih in le 4 knjižnice imajo tudi čitalnice. Naša družba sicer daje sredstva za nabavo knjig in opremo knjižnic. V ta namen žrtvujemo celo precejšnje vsote — res- nica pa je, da te vsote niso povsod smotrno izkoriščene. Naše knjižnice ne bi smele služiti samo za razvedrilo čitalcem, ampak bi morale biti kulturna potreba sleher- nega člana naše družbe. Zato pa bo treba pričeti z vzgojo našega bralca že pri najmlajših in bomo morali bolj resno razmišljati o ustanavljanju pio- nirskih knjižnic. Nujno pa je tudi, da v naših knjižnicah uvedemo urejeno službo pod vodstvom kvalificiranih knjižničarjev. Ilpeditev in oprema šol v lionjišhi občini CELJSKI TEDNIK V VSAKO HiSO! Svet za šolstvo pri Občinskem ljud- skem odboru v Slov. Konjicah je pred dnevi sklical prvo posvetovanje vseh predsednikov šolskih odborov, ki de- lujejo pri vseh šolah v občini. Teh je 20 in je v nje vključeno nad 160 dr- žavljanov iz različnih poklicev. Ze prvo posvetovanje je pokazalo, da se šolski odbori največ bavijo z ma- terialnimi problemi, ki so več ali manj enaki na vseh šolah. Večina šolskih zgradb na področju občine je bilo zgrajenih v letih pred prvo svetovno vojno, le manj pa v kasnejših letih (razen tam, kjer so bile v času NOB uničene ali poškodovane). Slabo vzdrževanje pa je še pripomoglo k temu, da je stanje postajalo iz leta v leto slabše. V šolskem razredu šole Rakovec na Pohorju imajo sredi sobe lesen steber, ki drži strop, ker drugače preti nevarnost; da se ta poruši. V do- kaj slabem stanju so tudi šolska po- slopja v Vitanju, Ločah in še neka- terih krajih v občini. Nič boljše ni z opremo in inventarjem, v kolikor je o tem. na po.sameznih šolah mogoče go- voriti. Večina šol uporablja še vedno tiste pripomočke, ki so bili v rabi že pred več desetletji, zaradi pomanjkanja sredstev pa ni bilo mogoče nabaviti novih, sodobnih. Razumljivo je, da vse to kliče ne le šolske odbore, temveč tudi vsa ostala vodstva, da posvečajo večjo pozornost ureditvi in opremi šol- skih zgradb. Seveda pa sama obnova in delna ure- ditev šol zahteva dokajšnja denarna sredstva. Samo za šolo v Vitanju je po predračunih predvideno, da bi najbolj nujna dela stala okrog 7 milijonov din. Razen tega pa bo potrebno misliti še na gradnjo novih. Svet za šolstvo pri občini je v tem oziru že določil pri- oritetni red. Po tem naj bi prišla na prvo mesto konjiška gimnazija, ki bi jo povišali še za eno nadstropje. Prav tako je potreba po novi gradnji v Ra- kovcu na Pohorju in na Stranicah. Straniška sicer ima dva razreda, kar pa spričo naraščajočega števila otrok ne odgovarja potrebam. Nič dosti bolj- še ni v Zrečah, kjer imajo v štirih učil- nicah devet oddelkov z nad 320 učenci. L. V. AKCIJA ZA ZBIRANJE SADJA V VELENJU Meitni odbor RK v Velenju je do sedaj zbral že več sto kilogramov sadca. Iz njega so požrtvovalne odbor- nice skuhale nad 200 kg marmelade, ki so j« poklonile csnovni šoli in nižji gimnaziji za malice. Akcijo še nada- ljujejo. cofi(>c(HCZ>«ooooo^ <^i}<:zr^ Kljub raznim tezliočam flpnenili Pečovnili izvršuje naloge s težkim in napornim delom si de- lavci podjetja Apnenik-Pečovnik slu- žijo svoj vsakdanji kruh. V kaminolo- mu dela le ena izmena, medtem ko pri pečeh teče delo nepretrgoma v treh iz- menah. Delavci-težaki predvsem trpijo v kamnolomu, ker so poleg napornega dela še izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam. Zavidati pa tudi ne mo- remo delavcev pri pečeh, ko se zlasti poleti kuhajo kar v dvojni vročini. De- lajo po normah, ki so razmeroma vi- soke in jih dosegajo, cesto pa tudi pre- segajo (od 102 do 108%). Po zaslugi požrtvovalnega kolektiva in dobre organizacije dela podjetje me- sečne, polletne in letne plane dosega, odnosno presega, finančno in mate- rialno. Uspehi pa bi bili še vsekakor mnogo lepši, če bi lahko podjetje premostilo nekatere težkoče. Predvsem ne morejo uspeti, da bi dobili zadostno število va- gonov, ki prevažajo njihove proizvode — apno, gramoz in lomljenec. To dej- stvo je postalo posebno kritično zadnje mesece, ko jim železnica niti 50 od- stotkov naročenih vagonov ne more dati na razpolago. Podjetje je oškodo- vano tembolj, ker zadnje čase vagonov za Srbijo sploh ne dobijo, čeprav ima tu največ odjemalcev. Tudi če bi raz- polagali s prostorom, kjer bi kopičili svoje zaloge, se tega ne bi mogli po- služevati, ker je apno pokvarljivo bla- go in ga je treba v nekaj dneh odpre- miti. Razume se, da zaradi tega pod- jetje cesto utrpi precej izgube. Druga težkoča je pogosta prekinitev električnega toka, ki vsekakor vpliva na izpad v proizvodnji, vendar si tudi tukaj ne morejo pomagati. Oddatjenost surovin samega dovoza do proizvodnega mesta občutno poviša režijske stroške. Kljub visokim režij- skim stroškom pa so s svojimi pro-. izvodi najcenejši v, Jugoslaviji (razen Zagorja, ki ima za apno iste cene). Vsa sorodna podjetja v državi prodajajo kilogram apna od 4,20 dinarjev na- vzgor, celjski Apnenik pa ima stalno ceno 3,80 din. Za kubični meter gra- moza imajo druga podjetja cene od 800 dinarjev navzgor (nekatera tudi preko 1000 din), Apnenik pa ga pro- daja po 680 dinarjev. j STRAN -6. OKTOBRA 1956 — Stev. 43 1 V konjiški zadrugi dol)ro gospodarijo Pred kratkim je tudi kmetijska za- druga v Slov. Konjicah imela svoj pol- letni občni zbor. Največjo pozornost je odbor v prvi polovici leta posvečal delu pospeševalnih odsekov in pripravam za odkup. Prav druga naloga je v za- drugi že dokaj dobro urejena, kar ji omogoča, da lahko odkupi vse odvisne pridelke svojih članov. Se laže pa bo to v prihodnjem letu, ko bodo ureje- na vsa skladišča. Delo pospeševalnih odsekov pa je bilo najboljše razvidno na konjiški gospodarski razstavi, v okviru katere so razstavljali živinorej- ci, prašičerejci, sadjarji, vinogradniki in poljedelci. Vsi njihovi pridelki in živina so pokazali precejšen napredek v zadnjih letih. Precej razprave na zboru je bilo tu- di o delu strojnega odseka, ki je še vedno nerentabilen. K temu je deloma kriva visoka amortizacija, ki zahteva temu odgovarjajoče visoke cene pri storitvah, precej strojev pa koristijo le v sezoni. Zato so na zboru predlagali, naj bi se amortizacija plačevala le od letnih efektivnih delovnih ur. Zelo dobro pa se v okviru zadruge razvija krožek mladih zadružnikov, ki mu ista daje tudi materialno pomoč. Ra- zen več strokovnih nalog pri pospeše- vanju kmetijstva so člani krožka usta- Nršava in zanemarjena živina ne spsda na razstavo Naše socialistično gospodarstvo ima pri organizaciji najrazličnejših razstav prvenstveno namen, da vzgojno in vzpodbudno vpliva tako na razstavljal- ca, kot na gledalca. Zato pa navadno —upoštevajoč ta načela— razstavi j alec dvakrat premisli, kaj bo dal kritič- nemu očesu javnosti na vpogled. To pa nedavno gotovo ni bil slučaj pri orga- nizatorju splošne kmetijske razstave na Vranskem. Otvoritev razstave je bila določena za nedeljo, vendar pa aranžerji še v soboto zvečer niso imeli v raz- stavnem prostoru ničesar pripravljene- ga in so razstavi j alci menda šele ponoči vozili skupaj razstavljalne predmete. Opazovalec je imel vtis, da se je KZ s peščico svojih članov le sama zase in tiho pripravljala na to razstavo, ne da bi povabila k sodelovanju širši do- mači teritorij. Posebno čudno pa je bilo, da zadruga ni povabila k sodelo- vanju socialističnega sektorja in je na- merno prezrla Kmetijsko gospodarstvo Latkova vas, obrat Vransko, da bi vsaj s svojo lepo živino rešilo ugled tej po- nesrečeni razstavi. Seveda je to pose- stvo kot nepovabljeno v zadnjem tre- nutku na lastno pest pripeljalo na raz- stavo svojo živino. Prav tako je bilo zgrešeno tudi to, da oi-ganizator na tej razstavi ni pri- pravil nikakih ekonomskih analiz in statističnih prikazov svoje dejavnosti, kar bi bilo vsekakor nujno in kar opa- žamo navadno na vseh razstaviščih. Gledalec si je lahko ogledal kar lepe poljedelske pridelke, kmetijske stroje, sadje, hmelj, lepe pridelke žena zadruž- nic, nekatere izdelke domačih obrtni- kov — ter mršavo, zanemarjeno in pod- krmljeno živino. Nad tako živino so se zgražali ne samo gledalci, ampak tudi sami zadružniki. Rodovniške ži- vine, razen par komadov, sploh ni bilo na razstavi. Mar ni bilo škoda denarja, ki ga je zadruga plačala za dogone ta- kih mršavih buš, ki nikakor niso spa- dale na razstavo. In končno — ali so bile smiselne na- grade v znesku kakih 100.000 dinarjev za takšno nevestno organizirano raz- stavo in nevzgledne objekte? Ocenje- valna komisija je pravično ocenila raz- stavljeno živino z zadnjim faktorjem — 4A in 4B, , Pričakujemo, da bodo prebivalci Vranskega, predvsem pa organizatorji te razstave upravičeno kritiko razumeli kot dobronamerno in se bodo v doboč- nosti bolje in vestneje pripravili na take razstave. Pismena lieitacija Trgovinska zbornica za okraj Celje v Celju razpisuje prvo pismeno licitacijo za oddajo gradbenih del ža zgraditev trgovske vajenske šole v Celju. Predračunska vsota za ta dela je 17,458.917 din. Rok za do- vršitev gradbenih del je v tem letu do vključno kletne plošče. Rok za dovršitev vseh gradbenih del je do 15. maja 1957. Rok za dokončno izvršitev vseh del na tej zgradbi je 1. september 1957. Varščina znaša 0,5 odstotka od predračunske vsote. Garancijski rok je dve leti. Po nudbe morajo biti opremljene skladno s pravilnikom o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Ur. list LRS, št. 17 55). Ponudbe se morajo predložiti najkasneje do dneva licitacije, ki bo 3. novembra 1956 ob 10. uri v prostorih Trgovinske zbornice za okraj Celje v Celju, Miklošičeva ulica 3. Projektni elaborati so na razpolago interesentom od dneva objave licitacije dalje, proti kavciji 3000 din. TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKR. CELJE Celje, Miklošičeva ulica 3 novili tudi svoj pevski zbor, ki je že enkrat javno nastopil. Ti mladi za- družniki so svoje uspehe pokazali na živinorejski razstavi in zato dobili pi- smeno pohvalo od ocenjevalne komisi- je. V svojem zimskem programu pa ima krožek v načrtu več strokovnih in splošnih predavanj in ustanovitev dramatskega krožka. Precejšen del finančnih sredstev je v prvem polletju zadruga vložila v adaptacijo novih upravnih prostorov, kjer bo tudi več potrebnih skladišč. Celotni stroški bodo znašali nad 3 mi- lijone din, glavna zidarska in druga dela pa bodo končana že letos. V teh prostorih bo dobila pisarne tudi bo- doča poslovna zveza, h kateri je konji- ška zadruga že pristopila. Razen sadja, malin in nekaterih dru- gih pridelkov je zadruga v letošnji je- seni odkupila že nad 5 vagonov vin- skega mošta, prav tako pa nameravajo odkupiti še večje količine vina ter ga prodati v bližnji okolici. V. L. . Uspešno delo mladih zadružnikov na Babnem Aktiv mladih zadružnikov na Bab- nem, ki se je razvil iz celjske kmetij- ske gospodarske šole, si je zastavil ob- širen načrt dela in ga tudi v poletnih mesecih, ko je bilo na kmetijah naj- več dela, dosledno izvajal. Da bi bilo njihovo delo čim bolj uspešno, so ho- teli najprej videti, kako delajo na dru- gih vzornih posestvih, zato so organi- zirali razne ekskurzije. Najprej so si ogledali domača posestva, kot Vrbje pri Žalcu, Mirozan in druge. Kot učen- ci kmetijske gospodarske šole so se ob zaključku šolskega leta odločili za dalj- šo ekskurzijo na velika državna po- sestva v severnem delu Slovenije. Pod vodstvom predsednika tovariša Jošta so se najprej odpeljali v Maribor na veliko sadjarsko in vinogradniško posestvo kmetijske srednje šole. Tu so si ogledali vzorne nasade, sadno skla- dišče pod zemljo, hleve in živino. Da bi se seznanili tudi s trgovino in iz- vozno manipulacijo kmetijskih pridel- kov (sadje, vino, zalenjava), so si ogle- dali še velika skladišča in podzemne kleti v sredini Maribora. Istega dne so se odpeljali še na vinogradniško-sadjarsko šolo v Sveči- no ter si ogledali še sosedno državno posestvo Plač, ki obsega nad 5O0 ha zemlje. ovCji sejem v solCavi v Solčavi je vsako leto 20. oktobra plemenski ovčji sejem. Tudi letos je bil sejem dobro pripravljen in dobro obiskan. Na sejmu je bilo okrog 150 ovnov in ovac. Glavni kupci so bili s Tolminskega. Na sejmu so večinoma vse ovce prodali. Škoda je, da se sejma niso udeležili kupci iz Bele Krajine in pohorskih predelov, kjer gojijo ovce s slabšo vol- no. ANTIČNA GRCIJA IN STARI RIM V LETOŠNJI MODI PRICESK V letošnji sezoni prevladujeta v mo- del. Na čelu so lasje valoviti ali pa k di pričesk dve poglavitni liniji. Prva licu prilegajoči obliki koničasto zaviti, je vzeta iz Antike in jo zlasti na Du- p^j »Romanci« so lasje lahko neko- liko daljši in položeni v mehke ve- možnosti sprememb, tako da jih vsaka žena s pomočjo svojega frizerja pri- lagodi svojemu obrazu. »Romanca« linija naju prikazujejo pod imenom »Hellas« linija. Drugi liniji pa so vzdeli ime »Romance«, za to pa se posebno na- vdušuje ženski svet Pariza. »Hellas« linija daje z mehko nazaj zaokroženimi valovi podobo grškega ženskega pro- fila, kar posebno pristoja pravilne j- šim obrazom. Odločujoč nasvet lahko da seveda le strokovnjak. Ta linija ima zadnji del malo krajši, konci las so obrnjeni navzven (glej skico). Stranski valovi 80 meJhki ifi vežejo zadnji kpšati »Hellas« pričeska po vzorcu grškega ženskega profila like valove, ki segajo v obraz. Konci las so rahlo valoviti in obrnjeni na- vznoter. Pri tej frizuri so zelo velike »-Romanca-K linija Vsa moda v tej sezoni, tako v pri- českah, oblekah, plaščih in kostumih stremi po mehki ženski liniji. Odvrgla je vse »moške« značilnosti, ki so pre- vladovale doslej. Tudi »Dandy« priče- ske (Audrey Hepburn) so mimo. Kre- atorji mode poudarjaj^ vedno bolj okroglo in plastično obliko — skratka res ženskost. V Brezah nad Laškim so se oddolžiti padlim žrtvam Pogled na zbrane udeležence odkritja in na spomenik v partizanski vasi Breze nad Laškim Ob šolskem poslopju v znani hribov- ski partizanski vasi Breze nad La- škim so v nedeljo odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Spomenik so s pomočjo kra- jevnega odbora ZB postavili prizadev- ni člani krajevne organizacije ZB in ZVVI. Skromne, toda prisrčne spomin- ske svečanosti v tem mirnem gorskem predelu, kjer se sleherna hiša spomi- nja na težke dni NOB, se je udeležilo, za ta kraj, kar neverjetno število Iju- dU Domačinov je bilo zbranih okoli pet sto. Na svečanosti so sodelovali pevci »Svobode« iz Laškega, godba na pihala rudnika Laško, domači recita- torji iz vrst šolske mladine in drugi. Uspeh krajevne organizacije ZB in vseh, ki so ji bili v pomoč, je pohvalila tov. Helena Borovšak. Spomenik je odkril predsednik krajevne organiza- cije ZB tov. Jože Žefran. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki javne- ga življenja laške občine, toda pogre- šali so, razen nekaj izjem, večjo ude- ležbo bivših borcev in aktivistov, ki jim je bil ta kraj vsa leta borbe pri- jazno in predano zatočišče. Kraji, ki so v preteklosti veliko p>omenili za na- šo borbo, bi morali biti tudi danes bolj deležni naše pozornostij^^^ _ NAGRADA ZA RACIONALIZACIJO Ker smo edini presegli polletni plan, predlagamo, da dobijo nagrado tovariši, ki so ob sprejemanju plana uspeli pretentati okraj, da je naš plan nemogoče doseči Stanovanjski problem učnega kadra na celjskih osnovnih šolah Vsi razumemo, da je v Celju še ved- no silna stanovanjska stiska in da ima zaradi tega stanovanjska uprava zelo težko stališče pri razdeljevanju stano- vanj. Ne moremo pa razumeti, da ji po več letih spričo tolikega prizadeva- nja šolskih vodstev ni uspelo rešiti naj- kričeče primere stanovanjskega vpra- šanja na treh celjskih osnovnih šolah. Na I. osnovni šoli stanuje z dvema otrokoma učitelj, ki im.a odprto tuber- kulozo in zavzema sobo, ki bi bila šoli zelo nujna. Na II. osnovni šoli zavzema prav ta- ko šolske prostore (1 sobo, kabinet in kuhinjo) žena, ki kot zasebna stranka nima prav nič skupnega s šolo in bi ji zadostovala ena soba. Prav zaradi tega pa je primoran šolski služitelj uporabljati za svoje stanovanje še en šolski prostor, ki bi bil šoli več kot potreben. Ker se v zgradbi, ki bi ko- maj zadostovala za osnovno šolo, na haja še učiteljišče s petimi letniki, je dovolj razumljivo, da se tako učitelji- šče kot osnovna šola borita $ silnimi težkočami za prepotrebne šolske pro- store. Težko je razumeti, da v toliko letih stanovanjska uprava ne bi mogla pre- skrbeti ene sobe zasebni stranki, ki zavzema šolske prostore. Tretji primer, kako celjska stano- vanjska uprava togo rešuje stanovanjska vprašanja prosvetnega kadra, je III. osnovna šola na Polulah. Šolski upra- vitelj tov. Franc Cuk se že 2 leti roži iz Teharij na polulsko šolo in ne more dobiti stanovanja, ki bi pripadalo nje- mu, pa ga prav tako uporablja zasebna stranka. Ali imenovanih treli kričečih prime- rov stanovanjska uprava res tudi v letošnjem šolskem letu ne bo zmožna ■rešiti? MEADINA GRADI Celjsko TD »Partizan« je pokazalo zadnjem času že prav lepe uspehe, vendar se zaradi pomanjkanja športnih igrišč niso mogli zadostno uveljaviti. Zato pa so športaši Partizana sklenili, da si bodo za svoje igrišče uredili pro- stor, ki' je do sedaj služil za celjski »odpad« in samo kazil izgled mesta. Za stvar se je zavzel Občinski komite LMS v Celju in določil iz svoje sredi- ne člana tov. Lojzeta Borinca, ki je prevzel organizacijo dela. Zbral je okrog sebe mladince-prostovoljce, ki so prijeli za kramp in lopato. O tem delu so bile obveščene vse osnovne organi- zacije večjih podjetij na področju me- vsta Celja, vendar pa odziv ponekod ni bU zadovoljiv. Doslej so bile med naj- boljšimi osnovna organizacija Beton, ki je opravila že 29 prostovoljnih de- lovnih ur, ter celjsko učiteljišče z 215 urami. Rezultat ostalih mladinskih aktivov pa ni razveseljiv. Tako so mladinci Celjske tiskarne opravili le 12 delovnih ur. Tovarna emajlirane posode 11 ur, člani občinskega komiteja 8 delovnih ur. Skupno je bilo doslej opravljenih na teh delih 510 prostovoljnih delovnih ur. Nekatere večje mladinske organi- zacije po podjetjih pa se sploh niso odzv.q]e. P. S. tCLOSIfl 26. OKTOBRA 1956 — Stev. 43 STRAN Nenabrušen skalpel OB PREMIERI DEŽURNE SLUŽBE JERZIJA LUTOWSKEGA Režija iu scena: Sveta Jovaiiovič: dr. Ta- densz Osinski: Pavle Jeršin: Zofia: Mari- ja Goršičeva; Ana: Mara Cernetova; dr. Machcewicz: Albin Pcnko; Kijsiova: Zora Cervinkova; Pierzchala: Marijan Dolinar; Pjotr Dabek: Janez Eržen; Brosz: Vlado Nevak; Wielgosz: Tone Terpin; Janina: Nada Božičeva; dr. Korgut: Avgust Se- dej. Godi se v majhnem poljskem okraj- nem mestu, v zimi 1945-55. Mlada Poljska, z živahnim prebija- njem trhlih plotov in s preseganjem ustaljenega, se je lotila »boja mnenj in svobodne, ustvarjalne diskusije« (Ju- lian Przybos). S svojim delom se je Režiser »^Dežurne službe« arhitekt Sveta Jovanovič da avtor edino možnost, da razloži svo- je ravnanje. Sicer je Jeršin pokazal, da mu je oder domač, njegovi gibi so bili prepričljivi, razen v trenutku, ko je Pierzchala odklonil njegova preda- vanja, kajti ob teh besedah je pokazal večjo prizadetost kot pri čemerkoli do- tlej. Vladu Novaku se pozna, da je dal, kar je sam sodil, da more in zna. Toda negativnost njegovega lika ni prišla dovolj do izraza, ker mu režiser ni po- svetil dovolj pozornosti. Približno po- dobno je bilo z vlogo Marijana Doli- narja. Navdušen mladenič, ki se brez posebnih preudarkov odloči zdaj za to, zdaj za ono, ne menca, kakor da bi se mu nekam mudilo in se ne smehlja ta- ko neprisebno — res, vse to so nagibi, ki bi lahko predstavili zaletavega mla- deniča, a Dolinar jih je prekoračil in preveč oddvojil. Tudi Mariji Goršičevi, ki se nekajkrat zelo nespretno giblje na odru, se pozna, da je vajena igral- ka, ki pa je bila v svoji vlogi večidel prepuščena sama sebi. Mara Cernetova je povsem izven ostalega režiserjevega koncepta in prepričljivo osvaja. Sode- lovali so še Zora Csrvinkova, ki je v tej vlogi zamislila nekaj novih drobnih detajlov, Nada Božičeva in Avgust Sedej. Neenotnost in samodejavnost je raz- krila predvsem jezikovna plat izvedbe. Igralci so se posluževali neenotnih na- glasov, nekateri so izgovarjali infinitiv književno, drugi pogovorno, a celo po- edine osebe so zamenjavale književno s pogovorno izreko. Z OBČNEGA ZBORA DELAVSKO PROSVETNEGA DRUSTVA »SVOBODA« CELJE Velihe izobraževolne naloge ob izredno skromnih [ PREDSEDNIK SVETA »SVOBOD« IN PROSVETNIH DRUŠTEV SLOVENI- JE TOV. IVAN REGENT ČASTNI ČLAN CELJSKE »SVOBODE«. — VELIKI USPEHI PRI IZOBRAŽEVANJU DELAVCEV ŽE DOSEDAJ IN SE VECJI V NAČRTIH ZA PRIHODNJE. — NAD 1000 ČLANOV — SE VEDNO PRE- MAJHNA ŠTEVILKA ZA INDUSTRIJSKO CELJE. — »SVOBODA« V CELJU POMLAJENA. — REGENT: NALOGA NOVEGA UPRAVNEGA ODBORA JE, DA PRIHODNJE LETO UDARI TEMELJE NOVEMU PROSVETNEMU. DOMU V CELJU I Vsak iz svoje perspektive smo videli Jerzi Lutov^'ski uvrstil med avtorje, o diplomatično akrobacijo, se navduše- katerih se največ govori na Poljskem^vali ob asociacijah in se nekje tudi za- ek na- geljnov. Poročilo, ki ga je v odsotnosti pred- sednika podal tajnik društva tovariš Lapajne, je bilo čisto drugačno od vti- sa, ki ga je dajala skromna dvoranica. Društvo je brez dvoma že krepko sto- pilo čez meje začetniških težav. Sekci- je so vidno napredovale, posebno veli- ki pa so uspehi izobraževanja delav- cev. V preteklem letu so uspešno iz- vedli dva petmesečna tečaja, katera je obiskovalo skupaj nad 70 ljudi, ki so poslušali 26 različnih predavati j. Poleg tega so imeli več 14-dnevnih tečajev, ki jih je obiskovalo nad 160 ljudi. Pre- davanja so organizirali tudi po kolekti- vih. Za taka predavanja je bilo največ zanimanja v manjših podjetjih, v veli- kih mnogo manj ali pa nič. Organizi- rali so delavsko šolo, katero že obisku- je 73 slušateljev. Knjižnico, ki se je povečala za več kot 500 knjig (sedaj jih ima 4.128) je redno obiskovalo 635 bralcev. Moški pevski zbor je imel 16 samostojnih koncertov v Celju, okoli- ci, pa tudi izven Slovenije. Sedaj štu- dira izredno zahteven stilni koncert celjskih avtorjev. Ženski zbor je imel težave, objektivne seveda, toda tudi ta pripravlja samostojen koncert, nasto- pal je na raznih prireditvah, na radij- ski postaji itd. Glasbena šola s svojimi tremi oddelki (harmonika, klavir, vio-^ IZJAVA PRVEGA SEKRETARJA POLJSKEGA VELEPOSLANIŠTVA G. MATYSIAKA GLEDALIŠČU IN BRALCEM NAŠEGA LISTA T. PREVOD PISMA V SLOVENŠČINO: Premiera drame Lutowskega »Dežurna služba« v Celjskem gledališču mi je bila prav všeč. Igralci so bili odlični. Dojemanje občinstva — živo. Mislim, da je bil to resničen uspeh vseh sodelavcev tukajšnega gledališča. 2elim izko- ristiti priložnost, da preko »Celjskega tednika« najprisrčneje pozdravim pre- bivalstvo tega lepega mesta. T. Matysiak KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV ObLO CELJE razpisuje MESTO DIREKTORJA gospodarskega podjetja »Knjigarna Mohorjeve družbe« Celje Pogoji: fakultetna ali srednješolska izobrazba in usposobljenost v grafični industriji. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev ter potrdilom o nekaznovanju je poslati do 15. nov. 1956 na tajništvo (DbLO Celje. jina) uspešno dopolnjuje prenapolnje- nost Glasbene šole v mestu. Na novo so ustanovili društveni orkester. Tambu- raški zbor se je pomnožil z mladimi močmi. Ima za salbo vrsto uspelih kon- certov. Dramatska sekcija se bori s te- žavami. Mladina v njej je že zabeležila prve uspehe. Šahisti so pridni in go- stujejo v tujih prostorih. Odsek uči- teljiščnikov dobro deluje in se vzgaja v »Svobodi« za nosilce kulturnega živ- ljenja na podeželju. Tik pred občnim zborom se je društvu priključila še mladina I. gimnazije. Število članstva bo naraslo, predvsem pa se bo močno pomladilo. V razpravi je bilo slišati mnenja, da je društvo s svojimi 1027 člani v pri- meri s 16.000 zaposlenih v Celju še vedno premajhno. To morda drži. Toda če se ozremo, je še za te ljudi premalo prostora. Šahisti vadijo v prostorih sin- dikata »emajlirke«, tamburaši vadijo po »uradnih urah« v društveni knjižni- ci, dramatski odsek nima kam, pevci se borijo za urice v obstoječi dvoranici, ki služi za množične sestanke, za nabore in podobno. Kai pomeni delo tega društva in ka- ko važni so njihovi načrti v cilju, izo- braževanja delavcev, koliko koristnega storijo društvene sekcije za razvedrilo. in to zdravo razvedrilo ljudi, ni treba ponovno začeti objasnjevati. Kdor si zna predstavljati te uspehe v korist naše socialistične graditve, kdo lahko presodi, kolikšne so njihove predstoječe naloge, pri tem pa ne osta- ne slep za ipogoje v katerih delajo, se ne bo čudil, če je spontano prišlo do razprave o nujno potrebi gradnje pro- svetnega doma v Celju. O nujnosti te akcije so si bili edini vsi, vsi. člani, gostje pa tudi predsednik Zveze »Svo- bod« tov. Ivan Regent, ki je priporočal novemu upravnemu odboru, da začne v prihodnjem letu graditi, če ne več, pa vsaj vzidati temeljni kamen. Prosvetni dom je nujnost. Društvo »Svoboda« in ostala prosvetna društva morajo dobiti boljše pogoje za delo. Njih delo je izo- braževanje delavstva na kulturnem, stroikovnem in političnem polju. Kaj pa izobrazba pomeni v okviru našega gospodarskega napredka, nam mora biti kot na dlani. Društvo bo moralo dobiti več pomoči. Ze proračun za prihodnje leto, ki je iz- redno skromen, izkazuje okoli 600.000 din primanjkljaja. Blagajnik je upra- vičeno zaskrbljen zapustil govorniški pult. Izredno kratek je bil gospodar v svojem poročilu, ker ni imel skoraj kaj naštevati. Odločne in brezskrbne so bi- le lahko le besede nadzornega odbora, ki je ugotovil, da je društvo imelo lepe uspehe, da je upravni odbor pokazal svojo prizadevnost in sposobnost ter predlagal razrešitev s pohvalo brez vsakih zadržkov. Komisija za sklepe si je nabrala na občnem zboru »bilo gradiva za načrt društvenega dela v prihodnjem letu, občni zbor pa je enoglasno izvolil za predsednika društva spet tov. Andreja Svetka, za tajnika pa tov. Lapajna. Uspehi, načrti in težake društva ^^FranCe Prcšeren^^ (Beležke z letnega občnega zbora društva) Letos polagajo prosvetna društva ob- račun svojega dela na začetku zimske sezone. Tako je tudi prav, kajti sedaj je čas, da pregledamo prehojeno pot in zastavimo nove brazde. Tako so se zbrali v petek tudi celj- ski amaterji, združeni v Zelezničarskem prosvetnem društvu »France Prešeren«, da se pomenijo o svojem delu in po- gledajo v bodočnost. Zaslužni predsednik društva Janko Hočevar je pozdravil zlasti« zastopnike železnice, SZDL, okrajnega in mestnega sveta »Svobod« in prosvetnih društev in zastopnike drugih sorodnih društev. Njegovo poročilo je kritično ocenilo delo društva v preteklem letu, pri če- mer je ugotovil, da je društvo zopet doprineslo svoj delež k splošnemu iz- obraževanju svojega članstva in k rasti slovenske in celjske kulture. Delo vseh društvenih odsekov, pevskega, tambu- raškega, godbe na pihala, likovnega, folklornega, plesnega in zlasti mladin- skega, na II. gimnaziji, je bilo uspešno, vendar združeno s stalnimi težavami. Kljub temu, da nam v mestu Celju še vedno ni uspelo najti in zbrati sred- stev za kulturni dom, čeprav o tem že govorimo vsa leta. Velik uspeh v preteklem letu je po- kazala društvena glasbena šola, kjer je letos v treh oddelkih (pihala, tambu- rice in harmonike) 86 učencev. Iz vrst teh učencev bodo pomladili vrste svo- jih odsekov. V tej šoli pa je tudi te- žišče izobraževalnega dela v društvu. Sklenjeno je bilo, da bodo v bodoče posvetili še več pozornosti izobraževal- nemu delu v društvu, da bodo pri- rejali sestanke s članstvom, kjer se bo- do pomenili o vseh aktualnih dogodkih doma in po svetu. Sodelovanje z drugimi društvi je tre-, ba poglobiti, kajti lanskoletni obisk pevcev in tamburašev v daljnji Make- doniji in godbe v Istri, je znatno raz- širilo članstvu duševno obzorje in pri- pomoglo h krepitvi enotnosti naših na- rodov. Prihodnje leto pa želijo gosto- vati z vsemi društvenimi odseki v Sa- rajevu in Bosni. V Celju je čimprej treba oskrbeti stalni razstavni prostor za likovne raz- stave, kajti likovna sekcija zaradi te- žav v zvezi z razstavnim prostorom ne more prirediti običajne vsakoletne razstave v proslavo 29. novembra. V bodoče naj bi tudi časopisi delu kulturnoprosvetnih amaterskih dru- štev posvetili več prostora, kajti Ce- ljani imajo do kulturnih prireditev itak slab odnos. Nekatere proslave v zad- njem času so bile naravnost škanda- lozno obiskane. Društvo bo prihodnje leto slavilo 10-letnico svojega obstoja in je član- stvo živahno razpravljalo o tem, kako bi ta jubilej čim lepše proslavili. Lani je slavil pevski odsek kot naslednik CPD svojo 60-letnico in je pripravljal izdajo posebne knjige, ki je v roko- pisu pripravljena za tisk, pa je zaradi pomanjkanja denarja ni bilo mogoče izdati. Sklenili so, da bodo ob 10-letnici ob-- stoja glavne proslave v mesecu juniju- in da bi ob tej priliki bil v Celju tudi festival, na katerem bi nastopale naj- boljše slovenske kulturno umetniške amaterske skupine, posebna komisija bi njihove nastope ocenjevala. Končno je bil sprejet nov proračun, ki pa kaže kaj žalostno sliko. Društvo namreč brez znatnejših subvencij ne bo moglo izpolniti svojih osnovnih na- log, kajti večina nastopov društvenih odsekov je brezplačna. Ne kaže, da bi posamezni odseki nastopali na raznih veselicah, da bi okrepili društvene fi- nance. Članstvo je izrazilo svoje zaupanje dosedanjemu vodstvu s tem, da je bil z malo spremembami ponovno izvoljen dosedanji upravni in nadzorni odbor. H. A. RAZPIS UPRAVA ZA CESTE LRS — TEHNIČNA SEKCIJA V CELJU, LAVA 42, SPREJME V STALNO ZAPOSLITEV: 1. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO s srednješolsko izobrazbo in nekajletno prakso. V poštev pridejo tudi prosilci-absolventi bivše dvorazredne trgovske šole s prakso v stroki, v skrajnem primeru pa tudi z nižjo gimnazijo in ustrezno sposobnostjo. 2. ADMINISTRATORJA (pomož. pisarniškega referenta ali pisarniškega referenta) s popolno srednjo šolo. V poštev pridejo tudi prosilci s 6. oziroma 4. raz. gimnazije z ustrezno prakso in usposobljenostjo. Prednost imajo absol- venti administrativne šole. 3. STROJNEGA TEHNIKA s prakso za vodstvo avto-strojnega parka in pomožnih delavnic. V po- štev pridejo tudi visoko kvalificirani delavci (mojstri-avtomehaniki), ki so že bili na sličnih položajih. Prejemki se bodo določili po uredbi. Možna je tudi dopolnilna plača. Prosilci naj pravilno kolkovane prošnje naslovijo na »Upravo za cesto LRS — Tehnična sekcija. Lava 42. V njej naj navedejo svoja dosedanja službovanja. Ce se bo ustanova za katerega izmed prosilcev odločila, ga bo pozvala, da predloži še ostale potrebne listine po zakonu o državnih uslužbencih. A/B ■TRAN 28. OKTOBRA 185« — Stev. 4S Ureditev otroškega igrišča v Jurčičevi ulici Otroški vrtec v Jurčičevi ulici, ki ga že drugo leto uporabljajo naši naj- mlajši Celjani, ima velik nedostatek, ZASLUŽNI DELAVEC BORKO MIHA JE SEL V POKOJ Pred kratkim je stopil v zasluženi pokoj Borko Miha, tesar pri Upravi za ceste in kanalizacije Celje. Njegova življenjska pot je bila naporna in trda. Rodil se je 1898. leta v Novi cerkvi in ei že v rani mladosti služil kruh s pa- stirjevanjem, pozneje pa služboval kot hlapec na kmetijah. Prvo svetovno voj- no je preživel deloma na ruski, deloma jva na italijanski fronti. Po končani Tojni je bn kot dbbr6voljec do leta 1921 na Koroškem. Pozneje je službo- val pri gradbenem podjetju v Celju, leta 1924 pa je stopil v delovno raz- merje pri oskrbništvu takratne mestne občine. Od leta 1929 dalje je pri Upra- vi za ceste Celje opravljal tesarska dela. Naporne ure in marsikatera ne- varnost ie spremljala njegovo težko de- lo, predvsem pri poplavah (ki v Celju niso bile redke). V dežju in mrazu je pri obnovi mostov delal nadvse vztraj- no in bil za zgled vsem mlajšim de- lavcem. Kako je bil v kolektivu priljubljen in cenjen, je dokaz to, da ga je kolek- tiv izvolil za predsednika sindikalne podružnice. Bil pa je tudi član delav- ekega sveta. Na nedavnem množičnem sestanku mu je kolektiv za dolgoletno požrtvo- valno in nesebično delo poklonil trajen spomin in se poslovil od njega z iskre- no željO', da bi zasluženi pokoj zdrav in vesel užival še mnogo let. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU Cene v oklepaju pomenijo privatni sektor Krompir U (U—18), čebula 100 (100-120), česen 150 (120—200), fižol luščen 50—7? (50—70), solata 50 (40-80), cvetača 100 (100-120), špi- ■ača 60 (80—100), zelje gl. 18—26 (20—30), zelje kislo 40 (40—50), peteršilj 50 (60), korenjčck 40 (30—60), pesa 25 (30—40), buče — (15—20), kole- raba 35 (30—40), ohrovt 25 (50—35), paradižnik 25-30 (30-50), paprika 35-54 (40), redkev — (25—40), repa — (15—20), repa kisla — (30 do 4«), por 40 (50), feferoni - (100), hruške 40 (40 do 50), jabolke 40—42 (30—40), slive — (70), breskve — (40—60), grozdje 120 (50—60), jagode — (250), mleko — (32), skuta - (120-140), sme- tana — (200), maslo — (520), med — (400), ko- koši — (380—560), piščanci — (190—300), jajca 17 (17—20), rozine 400 (—), pšenica — (50), ko- rnza — (50), oves — (45), ječmen — (40—45), kostanj 40 (30—45), orehi celi — (180-200), aelena 50 (60—70), hren — (120—200), suho sadje - (80), gobe sveže - (40-80), ribe - (160). w v času od 13. do 20. 10. 1956 je bilo rojenih: i9 deklic in 20 dečkov. Poročili so se: Stanislav Koštomaj, mizarski mojster in Marija. TašI, krojaška pomočnica, oba iz Celja. Matija Intihar, kovaški mojster in 'Angela Žuža, ši- vilja, oba iz Celja. Jožef Koprive iz Celja, zidarski pomočnik in Terezija Kranjc, polje- delka, iz Planinsekga ivrha 5. Zdravko Valentin Kos, trg. poslovodja in Doroteja Cizej, trg. pomočinicaj, (oba iz 'Celja. iFranc Jev;5inek, elektrovarilec in Veronika Sotlar, delavka, oba iz Celja. Franc Kranjc, delavec in Vida Vajdič, delavka, oba iz Celja. Jurij Žlender. bolniški strežnik in Marija Paj. delavka, oba iz Celja. Jožef Pavlic, trg. pomočnik in Štefanija Fur- lan, krojaška pomočnica, oba iz Celja. Leopold Teržan, krojaški pomočnik in Marija Leveč, ■ameščenka, oba iz Celja. Marjan Rejc, stroj- ■ i tehnik in Stanislava Leskovšck. strojepiska, oba iz Celja. Anton Zmahar, delavec iz Nove ▼•si in Jožefa Stojan, poljedelka, iz Prožinske ▼asi. Ladislav Recko, delavec in Marija Jeler, delavka, oba iz Celja. Anton Lipovšek, kljn- {•▼ničarskj pomočnik in Alojzija Kovše. kuha- rica, oba iz Celja. Vladimir Zupane, ključavn. Bojster iz Nove Dobrave in Cilka Vera Puc, ■atakarica, iz Zg. Zreč. Sajovic Vladimir, na- ■eščenec iz Štor in Brigita Blagotinšek, ,knji- govodkinja iz Debra. Karol Zupane, kleparski ^Bočnik iz Celja in Marija Špeglič, delavka iz Arclina. Rihard Kisovec, ključavničarski p«>. Močnik in Ana Apat, delavka, oba iz Celja. Umrli so: Ivan Novšak, rudar iz Prapretnega, star 35 let. Martin Božič posestnik iz Celja, star 64 let. Marija Kupec, kmetovalka iz Gornje vasi pri Preboldu, stara 46 let. Franc Kopriva, polje- delec iz Petrove, star 66 let. Alojz Kočevar, ■^•kojenec iz Gotovelj, star 48 let. Angela te/^a. roj. Ocvirk, apokojenka iz Celja, stara W let. Jožef Benda. posestnik iz Zg. PobrežJ«, •Ur M let. M*rija Pirš. Ro^oroJenček iz Arcilaa. Res je, da je lepo otroško igrišče v ne- posredni bližini tega vrtca, toda ker ga koristijo tudi drugi otroci te okolioe, »vrtčevci« skoro ne pridejo v poštev. Poleg tega pa je v tem vrtcu premalo vzgojnega kadra, da bi lahko pri šte- vilnih otrokih na javnem igrišču po- sebej pazil na svoje varovance. Zato pa je svet za šolstvo pri celjski občini sklenil, da bi pri tem vrtcu uredili sodobno otroško igrišče. Projektivni bi- ro je napravil lep načrt in da bi ure- ditev igrišča ne zahtevala prevelikih izdatkov, so se obrnili na razna celjska podjetja, naj bi pomagala v materialu in s prostovoljnim delom. Dobro voljo se nekatera podjetja že pokazala. Tako so nekatera podjetja že pokazala. Tako Ijeno nuditi les po nižjih cenah, »Stav- benik« bo priskočil na pomoč s prosto- voljnim delom. Zavod za socialno za- varovanje pa bo nakazal pomoč iz skla- da za preventivo. DRUŠTVO REJCEV MALIH ŽIVALI bo priredilo v Celju RAZSTAVO od 4. do 11. novembra 1956. Razstavljene bodo kokoši, zajci, _ golobi, koze, race itd. Prosimo rejce, člane in nečlane, da za to razstavo pripravijo res najboljše in plemenske vrste in se pravočasno prijavijo razstavi j alnemu odboru. Va- bimo šole, društva in delovne kolek- tive kot tudi posameznike, da to raz- stavo obiščejo. Pokroviteljstvo nad raz- stavo je prevzela Okrajna zadružna zveza v Celju. teCaji esperanta Poučevanje mednarodnega jezika Esperanto se letos v Celju prav lepo širi. Posebno je razveseljiv uspeh pouka v šolah. Kot neobve- zen predmet se Esperanto poučuje v učitelji- šču, kovinarsko industrijski šoli, pričel pa se bo tudi v Ekonomski srednji šoli. Esperantsko društvo vodi vrsto tečajev za odrasle v Celju, Dobrni itd. V okviruu Ljudske univerze se bodo pričeli tečaji prihodnji teden. Pričetek bo v torek, dne 29. okt. ob 19. uri na II. gimnaziji. Vpišete se lahko v klubu društva, Šlandrov trg 5 vsak dan od 18. do 20. ure, v tajništvu II. gimnazije med uradni- mi urami ali pa neposredno ob pričetku tečaja. Učnina je za ves tečaj 600 dinarjev. D. M. v službi olepševanja in reklame Brez dobrih aranžerjev bi naše mesto niti daleč tako privlačno ne delovalo. Aranžerji vedno znova spreminjajo pri- vlačnost izložb ter s tem služijo trgov- skim podjetjem z uspešno reklamo, me- stu pa dajejo s svojimi domiselnimi aranžmaji večjo pestrost In pašo za oči meščanom in obiskovalcem našega Celja Pri delu v Cinkarni je stroj poškodo- val prste na roku delavcu Simonu Pet- kovskiju. Lenka Kmecl iz Zgornje Hudinje je na cesti s kolesom trčila v drugo ko- lesarko. Pri padcu je utrpela poškodbo na glavi. V Magdeleni pri Pristavi je mati po- ložila šest tednov staro Karolino Ro- mih na zemljo in jo pustila tam ležati. K otroku je prišla domačo svinja in ga pohodila. S težko poškodbo na glavi so otroka prepeljali v celjsko bolnišnico. Pri padcu z drevesa si je zlomil levo nogo Franc Ostruh iz Stenice pri Vi- tanju. Na cesti v Doberteši vasi je avto po- drl Jožeta Jelena iz Podvina pri Pol- zeli ter mu poškodoval hrbtenico. Po vzpetini proti Teharju je padel z voza Ivan Zupane iz Teharja. Utrpel je težjo poškodbo na glavi. Pri vožnji je padel s kolesa in si zlo- mil nogo Jože Lubej iz Sešč pri Pre- boldu. V Vitanju so se fantje stepli. V pre- tepu je bil poškodovan na glavi Ivan Ostruh iz Stenice pri Vitanju. V nedeljo popoldne je v samomoril- nem namenu skočil s Kapucinskega mostu v Savinjo Franc Hren iz Strmca pri Vojniku. Hrena so potegnili iz vode, vendar si je pri padcu zlomil nogo. S kolesom je padel Štefan Lesnika, logar iz Rogatca. Utrpel je težji pretres možganov. Devetletna Olga Pangerl iz Zepine pri Ljubečni se je peljala s kolesom po ce-^i sti. Med vožnjo je prišla pod kolo vprež- nega voza, ki ji je težje poškodoval le- vo roko. , Da ne bo ostalo samo pri načrtih? OBRAČUN DELA »ŽALSKE< SVOBODE« V mali dvorani Doma >>Partizan>> v Žalcu je bil pred dnevi letni občni zbor žalske »Svobode«. Predsednik društva, tov. Kozmus, je v svojem poročilu nanizal drobne uspe- he društva, dotaknil se je napak pri de- lovanju raznih sekcij ter tudi razčlenil različne zapreke pri izvajanju sklepov lanskoletnega občnega zbora. Odbor se zaveda, da je glavni namen Svobode izobraževanje delovnih množic ter nu- denje kulturnega razvedrila. In prav v tem pogledu je bilo storjenega zelo ma- lo. Ljudska univerza v Žalcu je prire- dila nekaj predavanj, vendar so bila ta predavanja slabo obiskana. Sedaj pripravljajo v Žalcu šolo za od- rasle, za katero je že 35 prijavljencev. Plodnejši pa je pregled dela zabavne- ga ansambla, moškega pevskega zbora ter folklorne skupine. Zabavni ansam- bel je gostoval v Šoštanju, Velenju, To- polšici in Novem Celju. Pevski zbor, pod vodstvom tov. Predana, marljivo dela in je sodeloval na vseh proslavah. Tudi folklorna skupina je neutrudno pomagala, saj je imela naštudirano kar celo vrsto narodnih plesov. Vendar je v zadnjem času njeno delo zamrlo za- radi pomanjkanja prostora za redne vaje. Vprašanje zase pa je delo gledališke sekcije. Sicer so že pričeli z vajami, vendar so jih opustil deloma zaradi ne- resnosti nekaterih članov ter zaradi pre- obremenjenosti režiserja tov. Pintarja. Delno opravičilo za slabo delo gledali- ške sekcije je tudi oder, ki je skoraj neuporabljiv za uprizoritve. Za sodobno ureditev odra bi potrebovali približno 800.000 din. Knjižnica v Žalcu deluje redno; vodi- ta jo požrtvovalni tovarišici Meta Raj- ner in Justi Kolobar. Nujno pa bo treba preurediti prostore knjižnice ter uredi- tev čitalnice. Upamo, da se bo delovanje Svobode v Žalcu zboljšalo. Saj se bo marljive- mu moškemu pevskemu zboru pridružil še ženski pevski zbor, ki ga bo vodila prof. Holobarjeva. V prvih pomladnih mesecih je pričakovati koncert združe- nih zborov, na katerem bodo žalske pev- ke in pevci pokazali svoje znanje. Tudi zabavni ansambel s člani gleda- liške skupine pripravlja uprizoritev ope- rete. Folklorna skupina skupno z za- bavnim ansamblom pa pripravlja celo- večerni program, s katerim bo gostovala tudi v drugih krajih. Ker rednih pred- stav Celjskega gledališča letos ne bo, bo treba organizirati vsaj nekajkrat go- stovanje Celjanov, da ne bomo ostali popolnoma brez kvalitetnih uprizo- ritev. Načrtov za delo novoizvoljenega od- bora je ogromno. Upamo, da ne bo osta- lo samo pri načrtih, pač pa. da se bodo pokazali tudi uspehi. Z. T. * Geografi so obiskali Kozjansko Člani celjske in trboveljske sekcije Geografskega društva Slovenije — pro- fesorji in predmeti učitelji geografije na naših gimnazijah so priredili minuli teden poučno ekskurzijo na Kozjansko. V dveh dneh so se pod strokovnim vodstvom dr. Kokoleta, člana Geo- grafskega inštituta Slovenije, praktično na terenu seznanili z geomorfološkimi, petrografskimi, antropogeografskimi in gospodarskimi posebnostimi tega v vsa- kem oziru namoč zanimivega področja slovenske zemlje. Med drugimi manj pomembnimi kra- ji so obiskali zlasti Dob je, Planino nad Sevnico, Pilštanj, Kozje, Podsredo, Bi- strico ob Sctli, Bizeljsko irf' Kumrovec. V Kozjem so prisostvovali na tamošnji nižji gimnaziji pri pouku zemljepisa, ob cesti med Podsredo in Bistrico ob Sotli sc obiskali domačijo pred par leti umrle Maršalove tete, pri kateri je predsednik Tito dlje časa živel in de- lal. Na Bizeljskem so si ekskurzisti ogledali poleg ostalih zanimivosti traso oziroma že na pol dograjeno obsotelsko železno cesto. V Kumrovcu so obiskali Titovo rojstno hišo in edinstveno lepo novo šolsko poslopje, pri Podčetrtku so krenili prek Sotle in si ogledali znan in obetajoč radio-termalni vrelec. Ekskurzija je bila pomembna tudi za zgodovinarje, saj je večina udeležencev prvič videla borbeno področje Kozjan- skega odreda — kopasti in gozdnati Bohor, razen tega pa tudi kozjansko dolino gradov od planinskega, podsred- škega in bizeljskega pa tja mimo raz- valin Kunšperka do Cesargrada na hrvatski sitrani. Petindvajset učiteljev in profesorjev geografije je odneslo z ekskurzije ne- štetvo bogatih vtisov in znanstvenih ugotovitev, ki jih bodo s pridom vple- tali v pouk zemljepisa. Za uspešnejši pouk svojega predmeta bi si morali geografi ob podobnih ekskurzijah ogle- dati vsaj vso našo ožjo domovino. V take svrhe vložena finančna sredstva bi se bogato obrestovala. D. P. NA 2ELJO PREBIVALCEV DVA NOVA VLAKA NA VOZNEM REDU Direkcija državnih železnic je upo- števala želje Celjanov in tistih, ki ic okolice hodijo v mesto na delo, v služ- bo ali šolo. Železniške prometne zveze s Celjem so bile do nedavnega za neka- tere zelo neugodne. Zato je bil v za- četku oktobra sprejet v vozni red me- šani vlak, ki odpelje iz Celja pmti ju- gu ob 13. uri in 15 minut. Ta vlak je namenjen predvsem šolski mladini, ki obiskuje celjske srednje šole, pa tudi drugim ljudem. Vozi do Zidanega mo- sta. V sredo, 24. oktobra pa je začel vo- ziti redni potniški vlak od Celja d« Grobelnega. Ta vlak je zelo razveselil tiste, ki hodijo na nočno izmeno v Sto- re in celjske tovarne, pa tudi za tiste, ki se dlje časa zadržijo v službi v me- stu. Vlak odpelje iz Celja ob 20. uri i«. 20 minut, v Grobelno pripelje ob 20. uri in 44 minut. Iz Grobelnege se v Celje vrača ob 21. uri in pripelje v Celje 21. uri in 23 minut. IZ SLOV. KONJIC Kmetijsko nadaljevalne šole na pod- ročju konjiške občine bodo s svojim delom pričele v začetku prihodnjega meseca. Te šole so dosedaj ustanovili v Konjicah, v Ločah, Zrečah in Vitanju. Med prvimi so v teku tega tednai imeli občne zbore člani sindikalne po- družnice pri občini in podružnici KB- v Slov. Konjicah. S pripravami za občne zbore so pričeli tudi v ostalih podružnicah in bodo v glavnem kon- čani do 20. novembra. V Zrečah pri Slov. Konjicah so pred kratkim odprli dom Ljudske tehnike, ki ga je postavilo tamkajšnje društvo. Društvo je med najbolj aktivnimi na področju konjiške občine. S svojimi člani in strokovnimi sodelavci je mnogo- pomagalo pri elektrifikaciji okoliških, pohorskih vasi. L. V. Popravek: v zadnji številki našega lista smo v članku (tod naslovom »Kaj ni prav na mozirski nižji gim- naziji in vajenski šoli« pomotoma objavili, da je imela mlečna kuhinja 56 kg manjka masla — dejansko pa je imela 130,56 kg viška. v isti številki je tiskarski škrat v članke »Ali je to človeško« zagrešil napako, ker de- lodajalec, ki je odpovedal službo materi z do- jenčkom ni bil H u d o h m.e t , ampak C i r i I in P e p C a Š t i g 1 i C. TEČAJ ZA VODITELJICE MLEČNIH KUHINJ Naše šolske in mlečne kuhinje upo- rabljajo večjidel mleko v prahu. Pri tem pa se je ugotovilo, da ponekod voditeljice mlečnllr kuhinj ne znajo pravilno ravnati s tem mlekom. Zato se je Zavod za pospeševanje gospodinj- stva v Celju odločil, da bo v prihod- njih dneh organiziral za to osebje po- seben tečaj za pripravo pijač in naj- r^azličnejših namazov iz mleka v pra- hu. Tečajnice se bodo naučile iz tegaf mleka pripravljatti judi jogurt in sir. IZ ŽALCA Pretekli teden se je sestal mladin- ski komite. Seji je prisostvoval tudi član Okrajnega komiteja iz Celja, tov. Gradišnik ter kmetijski in prosvetni referent občine Žalec. Razpravljali so o kmetijsko izobraževalni šoli. Člani komiteja bodo na terenu zainteresirali mladino za vstop v te šole. IZ MOZIRJA Na posvetovanju s predsedniki in tajniki prosvetnih društev s podi-očja mozirske občine, so te dni razpravljali o delu prosvetnih društev preko zime, ki ga hočejo poživeti. Vso skrb bodo društva posvetila vzgojno-izobraževal- nemu delu naših množic. Delavci trgovinskih strok bodo dobili kvalifikacijo. v našem gospodarstvu je vse doslej obstajala v pogledu kvalifikacij vrzel, ki je povzročala pri delavcih trgovin- skih strok precej negotovosti in odklo- nilnih nagibov za delo. Preveč težav je nastalo pri sprejemanju, predvsem mo- ške delovne sile, ki jo posamezne stro- ke, kot na primer kemična, usnjarska, železninarska itd., neobhodno potrebu- jejo. Delavci in nameščenci v trgovini še nimajo urejenih kvalifikacij, zato je vseskozi obstajala nevarnost, da se del trgovskega kadra preusmeri v druge gospodarske panoge. V celjskem okraju je zaposlenih preko 2500 oseb trgovin- ske stroke, ki vsi čakajo na potrditev svojih kvalifikacij. TUDI NEMOGOČE IEMOGOCE... v Uradnem listu FLRJ št. 56/55 jc bil objavljen pravilnik o strokovni izo- brazbi delavcev v trgovini, v Uradnenrt listu št. 38 /56 pa nomenklatura poldi- cev. S tem so dani pogoji, da začnejo komisije, ki so imenovane pri trgovin- skih z;bornicah, z delom. Zbornice ča- kajo samo še. na ustrezne obrazce. Po- trebno je, da trgovska podjetja, zlasti pa sindikalne podružnice, temeljito pro_ učijo pravilnik in seznanijo delavce v trgovini z načinom prekvalifikacije. Po- trebno bo zbrati vse ustrezne dokumen- te, osebne, šolske, strokovne, o oprav- ljenih izpitih itd., da bodo Icomisije lahko ukrepale in izdajale odločbe. Od- ločbe se morajo izdati do 30. junija 1957, kar je za veliko število zaposlenih: zelo kratek rok. Vsi tisti, katerih strokovna izobrazba ne bo ustrezala zahtevam, določenim v pravilniku o strokovni izobrazbi, bodo- morali opraviti predpisani strokovni iz- pit. Izpiti bodo po zaključenem ugotav- ljanju stopnje strokovnosti. Prekvalifi- kacijo polkvalificiranega in kvalifici- ranega osebja bodo izvi-šile okrajne zbornice, visokokvalificiranega pa re- publiška zbornica, vendar tako, da bodo- tudi za visokokvalificiran kader zbira- le podatke okrajne trgovinske zbornice. Republiška zbornica je pritožbena in- stanca zoper odločbe okrajnih komisij,. Zveza zbornic FLRJ pa pritožbena in- stanca zoper odločbe republiških komi- sij. Pravilnik o strokovni izobrazbi pa ne- ureja samo položaj sedaj zaposlenih, delavcev v trgovini, marveč predpisuje tudi pogoje, pod katerimi sme trgovina zaposliti delavce na posameznih delov- nili mestih. Trgovina ne bo smela ime- ti na delovnem mestu nikogar, ki ne bi imel ustrezne trgovske izobrazbe. Zato je tembolj važno, da trgovine razmiš- ljajo tudi G kadrovskem sestavu svojih delavcev. Komisije bodo v kratkem razposlale vsem trgovskim organizacijam obrazce- in navodila, delavci v trgovini pa naj si v najkrajšem času preskrbijo doku- mente, ki jih bodo morali predložiti. Prometni miličnik: — Kako to, tovariš šofer, to je že vaš četrti ka»ambol. Kako ste to storili. Pri vožnji v klanec ste se zaleteli v drevo? iSofer: — Kaj morem, če so mi odpovedale zavore? — NAJ60UŠA REKLAMA JE OGLAS ▼ Celjskem tedniku 26. OKTOBRA 1956 — Stev. 43 flvM STRAN DllfiRV igraiPri kateri je l\Uyul vse dovoljeno... iz nase davne preteklosti Mutec Osojski in njegov grob kdo ve, Ce bo kdaj odkrita zadnja tajnost nesrečnega poljskega kralja Cuj, govori li mutec? Godi se čudo, kaj? A. Aškerc To je zgodba in legenda o grobu Mutca osojskega, ki mu je naš Anton Aškerc s svojo romanco postavil tako lep spomenik. * * Topel južnjak veje skozi romantično dolino kraljev na Koroškem in kodra • vode Osojskega jezera, ki počiva med lepotami koroških gora. Daleč od hrupa letoviškega sveta. Med odletavajočimi se topoli stoji stari osojski samostan in v tem samostanu mrzlično iščejo kraljevi grob, pred katerim se je tisoče pobožnih potnikov ustavljalo in zami- slilo nad človeško usodo. ZgodUo se je nekaj čudnega, za kar do zdaj še niso našli pojasnila. Odkrili so namreč, da Amerika je dom.ovina nekaterih nam tujih športnih panog. Običajno so to zelo ekstravagantne in večkrat tudi ze- lo zelo surove igre. Nekaj takega je rugby, pri katerem je vsaka surovost dovoljena. To skoraj ni več šport, tem- A^eč pretepanje, suvanje, brcanje in pre- rivanje po igrišču za jajčasto žogo. Na sliki vidimo gnečo okoli žoge. Igralci so oblečeni kot srednjeveški vojščaki, vsi v usnju, čeladah in ščitnikih. V Ameriki je ta igra zelo popularna, ni pa se še razširila v Evropo in ostale kontinente. Prav za prav zategadelj ni nobene škode. Vse nore poti vodijo iz Amerike MLADINA ZAPADNE EVROPE JE PONORELA Celo najpopustljivejši moralisti, ki jih zlepa ne omaja vpliv raznih moderni- zmov, so se ustrašili velikega vpliva >'-Rock an Roll« norosti. Kaj je »Ročk and Roll«? To je neke vrste ples ob spremljavi najbolj divje jazz glasbe in petja. Zanimivo, da so ga amerikanci kopirali od divjih afrikanskih plemen, oziroma njihovih obrednih čarovniških plesov. Pravzaprav to ni več ples. Plesal- ci se zvijajo v najbolj nemogočih krčih. Ta bolezen se širi s predvajanjem neke- ga ameriškega filma. Kjerkoli najavijo ta film, se za borbo proti tej norosti pripravljajo posebne skupine policistov, ki morajo skoraj vedno poseči vmes, ka- dar zdivjana mladina začne plesati •■>Rock and Roll« v lokalih, pa celo na ulicah, v šolskih prostorih itd. V Ameriki, kot vidimo, si poleg do- sti pametnih stvari izmislijo tudi po- plave neumnosti. v grobu, ki je skoraj devet sto let veljal za zadnje počivališče poljskega kralja Boleslava II., ne počivajo njegove ko- sti, temveč ostanki grofice Irinburg pl. Ozzius. Ona: »Pa mora biti res preklemano zanimiva knjiga« POSTATI OCE ... ! Ko se v Angleški Guayani rodi otrok, je vse pozornosti in nege deležen... oče. On ta čas leži skrbno negovan v postelji ter dobro je, pije in kadi. Nje- gova »rekonvalescenca« traja tudi več dni, včasih pa celo več tednov. Med tem hranijo očeta z najbolj izbornimi jedmi. Ves ta čas se ne loti niti naj- lažjega dela. — Nasprotno pa mati no- vorojenčka ni deležna nobene posebne skrbi ter igra v tem primeru prav postransko vlogo. Ko je mati s/pet po- polnoma sposobna za delo, proglasijo otrokovega očeta za zdravega in tako se za moža spet začne normalno življenje. NOVI REKORD GRADBINCEV V SAO PAOLO Metropola dežele kave — Sao Paolo je doslej porabila vse dosežene rekorde v hitrosti zidanja stanovanjskih hiš. V tem oziru tolče tudi sama sebe. Še pred nedavnim so v Sao Paulu sezidali vsakih 6 minut po 1 hišo. Najnovejši rekod pa še bolj preseneča; vsake tri minute zrase v brazilskem glavnem mestu ena nova hiša. Približno s tako hitrostjo gradijo tudi nebotičnike, ki jih je že pravcat gozd v središču mesta. DROBNE ZANIMIVOSTI Sovjetska športna zveza je naročila v znani danski tovarni kajakov kar 133 čolnov, da bi tako lahko trenirali in tekmovali na letošnji svetovni olim- piadi v Melbournu z zares najboljšimi čolni. Za tovarnarja Gerharda Soren-^ sena je to bilo hkrati eno največjih na- ročil. Da bi Rusi imeli še dovolj časa za treninge, je omenjena tovarna mo- rala delati noč in dan. Do junija so bili vsi čolni zgotovljeni. Piše: Ivan Seničar %M Riše: Tonček Skok Franček Frakel je zapustil stranišče šele ob enajstih. Rešil ga je slučajna »atakar, ki je prišel na potrebo. Frakel je bil čisto penast, pritisniti bi bil moral samo na majhen vzvod in ne bi bil zamudil. Bil je tako jezen, da je slovensko zaklel in je skoraj ugriznil natakarja. Zmuiien do skrajnosti se je potegnil v svojo sobo. Vrata so bila odprta. Zaskrbelo ga je za Coca. Soba je bila prazna. Zazdelo se mu je sumljivo. Hitro se je umil in se znova nadišavil. Na tihem pa je klel, in sicer izmenično njega in njo. S krvoločnimi koraki se je bližal njenim vratom. Potrkal je. Zdelo se mu je, da sliši premikanje. Zbesuel Fobi. Ona spi. Tvoj Franček.« Pri tem je žalostno gledal na prazno posteljo. Nato je utrujen zaspal. Prebudil se je šele ob devetih. Spet je preiskal vse, toda nikogar ni bilo. Sel je v mesto in ni še hodil pol ure po ulicah, ko je zaslišal grd in znan ropot. je. Butnil je v vrata, ki so se takoj vdala. Nikogar ni našeL Zdaj je bil pre- pričan, da sta nekam skupno pobegnila. O, ko bi vedel kam!? Sel je nazaj T svojo sobo in napisal pismo Pavlu: »Našel sem krasno Francozinjo, ki je do ušes zaljubljena v mene. Govori samo Tamour, Tamour. Zdaj sem v njeni Nasproti mu je prihrumel njegov avto in v njem sta sedela Coco in ona. Naj-i prej ga je zaskrbelo, če ga je Coco izdal, da sta domačina. Napravil je vljuden; obraz, čeprav bi bil najraje oba pohrustal. »O, z avtomobilom? Najbrž si ga' dobil pri mojem tukajšnjem prijatelju!?« »Da.« je rekel Coco brez zadrege.' Frakel si je mislil: »Kak zakrknjen zločinec!« Proti njej pa je rekel: »Sinoči! mi ni bilo dobro.« Pokimala je in se nasmehnila. Sedel je v zadnji del avta,! posadil k sebi Francozinjo, Coco pa je sam trpel spredaj za volanom. »Talei avto ni kaj prida.« je dejala ona. »Da, da. Jugoslovanska roba! Doma, v Ham-j burgu imam krasno limuzino, pa je ravno zdaj v popravilu.« Coco je hitro i vozil in se neprestano oziral. Stari je zakričal: »Hej, ti pa naprej glej, da se kam ne zabijemo!« Njej pa je šepnil: »Nocoj pridem zagotovo.« Avto je gromo-i zansko zahreščal, se stresel kot moker pes in se ustaviL Izstopili so. Frakel je rekel Cocu: »Splazi se pod avto in preglej vse!« Coco je ubogal in se vrnil ^ izpod avta čisto črn. Tujka se je takoj obrnila od njega. Toda stroj je stal tr-^ masto kot mula. Frakel se je sam osebno potrudil pod avto, potem pa so mu] popustili živci. Do zdaj so govorili nemško. Frakel pa se je spozabil in sloven- j sko zaklel: »Prekleta svinjarija! Hudič naj vzame to škatlo!« Francozinja se ; je skoraj sesedla. »Ali znate slovensko?« ga je vprašala slovensko. i Osoje so dosegljive samo z avtom ali čolnom in so med najbolj priljublje- nimi letovišči na Koroškem, pač prar zaradi idiličnega miru. Visoki topoli v drevoredu označujejo lego Osoj, ki s« postale znane po starodavnem samosta- nu Stare Osoje. O postanku samostana je nekaj legend. Med najstarejšimi j« tista iz okoli leta 1000, ki pripoveduje, da je na severnem koncu jezera na mo- gočnem gradu gospodaril grof Ozziu« s svojo ženo Irinburg. Z vrha* svojega gradu je lahko pregledal svoje pro- strano pvosestvo. Vsa dolga dolina j« bila njegova^ Nekoč sta jahala zakone* — pravi legenda — z velikim sprem- stvom po senčni strani jezera na obisk v sosednji grad. Gospod Sternberg im Landskron je povabil svoja soseda na znamenito grajsko slovesnost. Lepa grofica Irinburg se je zato okitila z dra- gocenim pajčolanom. Vsi gostje so brez zavisti hvalili njegovo lepoto. Ko so se vračali, ji je nenaden vrtinec vetra strgal pajčolan z glave in ga odnesel v neznano. Iskanje pajčolana je bilo zaman. Izguba je grofico globoko pri- zadela in vse veselo razpoloženje je prenehalo. Na gradu je v naslednjih tednih zavladala tišina. Tedaj se j« grof Ozzius spomnil domačih menihov, ki so uborno živeU v dolini. Zaobljubil se je, da jim sezida nova opatijo, če bi se pajčolan našel. Rea- nično je neki oproda našel pajčolam med vejami visokega topola. V zahvala je grof po obljubi sezidal v senci to- polov novo opatijo, ki so jo po njem imenovali Ozziach, kasneje Ossiach (Osoje). Po smrti sta bila grof in gro- fica Irinburg pokopana v kripti zaob- Ijubne cerkve. V 11. stoletju je vladal na Poljskem, kralj Boleslav II. Pogumni, Pijastovie. Vvojnah je premagal Arpadovca An- dreja I. ogrskega in Pfemislova Vladi- slava Češkega. Ob zmagah se je prevzel in postal okruten in pokvarjen vladar. Spri se je tudi s škofom Stanislavom iz Krakova, ki ga je po neuspešnih sva- rilih izobčil. Boleslava je to tako raz- kačilo, da je škofa med mašo pri oltar- ju prebodel z mečem. Poljaki so se « studom odvrnili od kralja in ga iz- gniili. Bičan od strahu in očitkov vesti je izobčenec zbežal iz dežele. V six>- komiški obleki je hotel romati v Rim p>o odpuščen je. Toda prišlo je drugače. V sanjah je baje videl odrešujoče zato- čišče: samostan med topoli, na bregu jezera, ki »teče navzgor«. Tako je ro- mar neke novembrske noči leta 1081 po_ trkal na vrata osojskega samostana. Navidezno gluhonemega so menihi sprejeli in ga 8 let zaposlevali pri naj- nižjih delih. Skrivnost je obdajala tuj- ca. Ponoči je bilo ?-lišati iz njegove ce- lice glasove harfe pa tudi udarce • korobačem in boleče stokanje. Ko ja tujec začutil svoj konec, je na smrtni postelji spregovoril in opatu priznal svoje krvavo dejanje. Vse se bere kakor pobožna legenda, vendar so zgodovinarji vse potrdili kot resnično. V severni steni zaobljubne cerkve ja vzidana plošča z napisom »Boleslau« Rex Poloniae« (Boleslav kralj poljski). Nad napisom je obešena prastara olina slika s podobami iz življenja kralja Ba- leslava. Naravno, da so grobnico pod njo smatrali za kraljev grob. Medtem pa so v cerkvi že večkrat iskali grofoT in grofičin grob. V zadnjem času so pod vodstvom vatikanskega arheologa obnavljali cerkev, pri tem so nad dom- nevno kraljevo grobnico našli ploščo i napisom »Irinburg je ustanovila ta sa- mostan, grof jo je dal tukaj pokopati«. Na vseh mogočih mestih v cerkvi ea zdaj začeli iskati kraljev grob, toda do sedaj brezuspešno. Zdaj pregledujejo stare orumenele papirje, da bi rešili uganko, na kakšen način je prišel nad grofičino grobnico napis »Boleslau* Rex Poloniae«. Na oljnati sliki iz kra- ljevega življenja je v desnem sp>odnjem oglu prizor, ki kaže najbrže njegov po- greh. Dva meniha spuščata v sredi cer- kve krsto v grob. Toda tudi na tem mestu niso ničesar našli. Kdo ve, če bo kdaj odkrita zadnjm tajnost nesrečnega poljskega kralja? Fr. B. STRAN 26. OKTOBRA 1956 — Stev. 43 Ustanovljena je celjska smučarska podzveza Pretekli četrtek so v Celju zborovali smu- čarski delavci iz vzhodne Slovenije, ki so bili doslej povezani v Štajerski smučarski pod- zvezi. Na skupščini so pregledali svoje do- sedanje delo. ki je bilo v zadnjem letu nadvse bogato in plodno. Izčrpni referati tov. Lužnika, Zadravca in Juga so delegatom približali veliko opravljeno delo v pretekli sezoni, obenem pa poudarili potrebo po organizacijskih oblikah /a nadalnji razvoj smučarstva v vzhodni Slo- veniji. Štajerska smučaiska podzveza je v pre- teklem letu dosegla največje uspehe klubov, 45 smučarskih aktivov po šolah, izvedla 34 smučarskih tečajev z 2784 udeleženci, 4 tečaje za sodnike in vaditelje smučanja, vrsto smu- čarskih predavanj s predvajanjem filmov, ki jih je gledalo preko 5000 mladine, v njenem območju je bilo 12 smučarskih prireditev s 5122 tekmovalci, vrsta smučarskih izletov in podob- no. To je le kratek statistični prerez oprav- ljenega dela. Ce k temu še prištejemo, da je s pomočjo DPM bilo šolskim otrokom razde- ljenih okrog 1000 parov smuči, da je s pomočjo tečajev že preko 100 usposobljenih sodnikov, da je tu vrsta' predanih organizacijskih smu- čarskih delavcev, potem lahko spoznamo, da so bili v smučarskem športu doseženi prav lepi rezultati. Preko 5000 je že registriranih smu- čarjev, od tega okrog 4000 mladine in pionir- jev! V teh številkah odpade na celjski okraj dobrih 3000 smučarjev! Prav zaradi tega je terjala potreba po nadaljnjem razmahu smu- čanja v širino ustanovitev novih podzvez, ki bi te vodstvene organe še bolj približale tere- nu. Tako so na območju sedanje Štajerske smučarske podzveze nastale 3 nove — celjska s sedežem v Celju za območje celjskega okra- ja, mariborska s sedežem v Mariboru za ob- močje Maribor, Ptuj in Murska Sobota ter trboveljska s sedežem v Trbovljah za območje trboveljskega okraja. Največji problem za raz- mah smučanja v širino še vedno predstavlja pomanjkanje smučarskih učiteljev in vadite- ljev, ki jih je le 26, tako da na 200 registri- ranih smučarjev odpade po en učitelj! Za smotrno delo, seznanjanje mladine s sodobno šolo smučanja, bi rabili nekaj 100 novih uči-, teljev in vaditeljev smučanja. S tem vpraša- njem se bo treba najresneje spoprijeti v novi sezoni, saj je od dobrih strokovnih moči, ki bi obenem morali posredovati svojim gojencem tudi potrebno moralno-politično vzgojo, od- visno nadaljnje uspešno delo v smučarskem NOGOMET PO NOGOMETNIH BOJIŠČIH Tudi zadnja nedelja je bila polna borb po nogometnih igriščih v vsej Jugoslaviji. V Celju je Kladivar postavil kar 33 nogometašev na Glazijo. Dopoldne je B moštvo z lepo igro !«lavilo visoko zmago nad Rudarjem iz Hrast- nika s 5:0 (2:0), uspešna strelca pa sta bila Hočevar 5 in Založnik 2. Mladinsko moštvo je l^opoldne kljub nadniočni igri izgubilo srečanje z Mariborom z 1:2 (1:0). V najvažnejši tekmi pa je prvo moštvo slavilo visoko zmago nad Mariborom 5:1 (3:0). Igra sicer ni bila lepa, iu in tam so imeli Mariborčani celo terensko nadmoč, mreža pa se je le majala v prid domačinov. Celo izdatnejši bi lahko bil rezul- tat, saj so napadalci Kladivarja imeli še 5 zrelih situacij, ki jih niso znali izkoristiti. Serijo golov je otvoril Piki že v 3. min., v 17. je Cafuta povišal na 2:0, v 34. min. pa je zopet Cafuta potresel mrežo in s tem postavil rezultat 3:0 prvega polčasa. V drugem delu Kladivar ni igral s svojimi polnimi močmi. Godunc je sicer povišal na 4:0 v 60 min., nakar so prevzeli pobudo gostje. Vidic je uspel v 9. min. spretno izkoristiti nesporazum obrambe in je dosegel vsaj častni gol za goste, končni rezultat pa je v 86. min. postavil Hribernik. Kladivar je nastopil v močno spremenjeni po- stavi, v vratih pa smo prvič videli mladega Bencika. Svoj prvi nastop za Kladivarja je uspešno opravil. — Z nedeljsko zmago se je Kladivar s 6. mesta povzpel za klin više v tabeli področne lige. V mariborsko-celjski ligi so prijetno prese- netili pri Skalni kleti nogometaši ZSD Celja. Povsem zasluženo so z zmago 2:0 (0:0) odvzeli vodilni Svobodi iz Trbovelj 2 dragoceni točki. Zmaga je bila plod izredno požrtvovalne in borbene igre vseh igralcev. Uspešna strelca — Kopitar in Jošt. Za drugo presenečenje so poskrbeli igralci Usnjarja iz Šoštanja, ki so v Kidričevem premagali Aluminij z 2:0, mo- štvo, ki je m 2. mestu v tej ligi! Velenjski Riidar je doma dosegel prvo zmago v jesen- skem dolu. Za žrtev si je izbral Brežice, re- zultat pa se glasi 3:1! Le Štorjani so na do- mačih tleh doživeli nenričakovan poraz s Fu- žinarjem z 2:3 (0:0). Strelci — za Kovinarja Kline 2, za Fužinarja pa Frajsman 2 in Križaj. Od 12 udeležeucev te lige je do naslednja nedelje vrstni red naših moštev naslednji: 4. Kovinar (Store), 9. ZSD Celje, 10. Usnjar in 12. Rudar (Tr.) V ligi moštev CNF je poleg efektne zmage B moštva Kladivarja doseglo visoko zmago tudi moštvo Bratstva iz Rogatca nad celjskim Olimpom s 4:0. Nogometaši iz Rogatca so sedaj na čelu tabele brez izgubliene tekme. B mo- štvo Kladivarja na 3. in Olimp na 6. mestu med osmimi udeleženci te lige. — Tako do prihodnje nedelje. Potem pa se bo zopet za- vrtelo novo kolo, ki bo prineslo nogometašem nove točke ali pa >prazno maIho< . . . ROKOMET: DRAVA (Ptuj) : ZSD CELJE - 18:5 (7:3) Novo moštvo Celja se je v Ptuju uspešno borilo le v I. polčasu, v II. delu pa so moči pojemale in gostje so morali s terena z občut- nim porazom. "Najboljši v moštvu Celja je bil Levstik. V športu je pač treba solidne pripra- ve za tekmovanja, potrebna je športna zre- lost. Tega se naj zaveda mlado moštvo ZSD Celja, ki sc mora lotiti redne in načrtne vadbe, pa tudi uspehi na tekmovanjih ne bodo iz- ostali. ATI ETIKA VELIK T:P.FEH VAZICA V BEOGRADU Na teku »Osvoboditve« v Beogradu, ki se je vršil 19. t. m. po beograjskih ulicah, je celjski atlet Važič Simo dosegel izreden usneh. V močni konkurenci izbranih jugoslovanskih te- kačev je prišel drugi na cilj, takoj zn članom Partizana .'^tritofom. Tudi Vipotnik in Male sta xe med 100 udeleženci tega teka uvrstila med prvo deseterico - Vipotnik na 6. in Male na 9. mesto! Tako je ekina Kladivarja dosegla tudi v konkiirenci moštev odličen uspeh — drugo mest) za ekipo Partizana. Važič Siino se bo udeležil 4. novembra kot član jugoslovanske ekipe internacionalnega krosa v Belgiji, ki ga vsako leto prireja list »Le Soir«. Lorger Stanko vidno popravlja svojo formo na treningu olimnijskih kandidatov v Splitu. Z zanimanjem pričakujejo v športni javnosti pred odhodom na olimpijske igre interni atlet- ski miting v Splitu, ki bi naj pokazal priprav- ljenost naših kandidatov. \cd?ljski iiportni spored: Ob 12.45 na Glaziji: RUDAR B (Tr.) : KLADIVAR B Ob 14.-<0 na Glaziji: JEDINSTVO (Cakovec) : KLADIVAR športu. Kvaliteta bo morala organsko rasti iz kvantitete, saj je to edino pravilna in prirodna pot pri vsaki športni aktivnosti. Zato bo treba tudi v bodoče skrbeli še v večji meri za raz- mah množičnega smučanja. V vseh osnovnih organizacijah bo treba preiti tudi s tekmoval- nim kadrom na moderne oblike treninga, ki zahteva celotno vadbo, predvsem pa razvijanje hitrosti in fizično kondicijo. Še vedno se ljudje v največji meri oklepajo alpskih disciplin — smuka in slaloma, vedno več je sicer tudi zanimanja za skakanje, le teki so glede na prirodne pogoje (ravninski predeli Prekmnrja, Savinjska dolina, Posavje itd.) še preveč za- nemarjeni. Pri vsem tem pa bo treba v večji meri skrbeti za vsakega smučarja-netekmo- valca, ki išče v smučanju — v izletih, turah, razvedrilnem smučanju — ,druge vrednote kot tekmovalci. Predsednik SZS tov. dr. Danilo Dougan je v svojem pozdravu čestital smučarskim delav- cem v ŠSP za uspešno delo, ki je povzročilo večjo aktivnost tudi v vseh drugih podzvezah v Sloveniji. SŠP je brez dvoma Mla najmoč nejša in najboljša od vseh smučarskih podzvez v Sloveniji. Smučarske delavce pa čakajo v novi sezoni še težje naloge. Treba bo s po- globljenim delom obdržati vse množice novih smučarjev in jim posredovati tudi pravilno vzgojo.^ Pri tem delu bi lahko mnogo opravili pedagoški delavci, zato naj bodo prizadevanja usmerjena v vključevanje večjega števila uči- teljstva v smučarske vrste. — Po zaključku in raztormiranju Štajerske smučarske podzveze je bila ustanovna skupščina Celjske smučarske podzveze, ki je sprejela novi statut, program dela za 1. 1956-57 in izvolila svoje vodstvo s predsednikom tov. Ženom Jakobom na čelu. KEGLJANJE BETON ČETRTI. TEHNOMETAL PREDZADNJI! Celjski kegljači so se v nedeljo borili na dveh bojiščih — Beton v Zagrebu na držav- nem prvenstvu v narodnem slogu, Tehnometal pa v Ljubljani v mednarodnem. Kegljači Be- tona so upravičili svoj sloves, saj so se v konkurenci najboljših jugoslovanskih ekip uvrstili na častno 4. mesto na državnem prven- stvu! Kegljači Tehnometala, ki so presenetili svojčas v Celju z osvojitvijo podzveznega I>rvenstva. n:so na prvenstvu Slovenije imeli svojega dne. Uvrstili so se na predzadnje mesto, za njimi bili le še kegljači iz Dolenjske. V soboto in nedeljo prireja kegljaška pod- zveza v Celju vaditeljski seminar, ki bo v prostorih Betona, v soboto od 15. ure in v nedeljo od 8. ure dalje. DROBNE iz naših krajev IZ POLZELE Delo mladinske organizacije v To- varni nogavic na Polzeli je zelo pestro, čeprav se to na zunaj ne vidi mnogo. Prijetno urejen telovadni prostor pred tovarno je stalno živahen. Večkrat se mladinci pomerijo tudi z ostalimi podjetji, tako so se n. pr. v nedeljo s tekstilci iz Prebolda. IZ GRIZ Ekipa za odvzem krvi je pretekli te- den obiskala tudi rudarski revir — Zabukovco in Griže. Lepo število pro- stovoljnih krvodajalcev je potrdilo, da se ljudje zavedajo, kako važna je kri pri reševanju ponesrečencev in bolni-' kov. Pionirji odreda »Ivanke Uranjek« v Grižah so sklenili, da bodo zbirali ja- bolka in druge jesenske pridelke. Naj- več so zbrali jabolk. Okoli 700 kg ja- bolk bodo poslali gojencem Zavoda za slepo mladino v Ljubljani, ostale pri- delke pa dijaški kuhinji v Žalcu. E. REDNI KUHARSKI TECAJI SE BODO PRIČELI Te dni je Zavod za pospeševanje go- spodinjstva v Celju zaključil zadnja dela pri opremi moderne, sodobne ku- hinje in jedilnice — in tako bodo lahko v novembru začeli z rednimi 6-tedenskimi kuharskimi tečaji. Za te tečaje je na terenu že veliko zanima- nje, zlasti med ženami-zadružnicami. V Celju bodo najprej v tečaj zajeli vse zainteresirane žene iz podjetij. CELJSKI TEDNIK uradne ure za stranke vsak dan ad 8.—12. ure, razen ob četrtkih in sobotah. GRADBENO PODJETJE »SAVINGRAD« CELJE, KOVINSKA ULICA 4a razpisuje mesto GRADBENEGA TEHNIKA Pogoji: Vsaj triletna priksa — zaželen strokovni izpit. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe je nasloviti na upravni odlbor pod- jetja. UPRAVNI ODBOR PODJETJA MESNINE CELJE ' razpisuje službeno mesto TAJNIKA(-CE) PODJETJA sposobno moč, ki mora poznati ekonomsko pravne posle in uslužbenske odnose. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe najkasneje do 15. no- vembra. Interesenti naj se javijo na upravi podjetja, Prešernova 2/1. MESNINE CELJE Poziv k vložitvi prijav o pridelanih količinah vina letine 1956 in kuhanju žganja 1. Na podlagi Navodila o pobiranju in kontroli prometnega davka od špirita in alkoholnih pijač, Uradni list FLRJ štev 21/54 in 4/55 po- zivamo vse posestnike vinogradov, da takoj po vrenju prijavijo obč. ljudskemu odboru pismeno ali ustmeno količino pridelanega vina. Prav tako morajo prijaviti količine proizvedenega vina osebe, ki nimajo lastnega vinograda in so vino proizvedle iz nabavljenih surovin. Prijave o pridelanih količinah vina morajo biti vložene najkasneje do 10. novembra 1956, ne glede na to, ali je vino prevreto ali ne. Prijave se vlagajo na Občinskem ljudskem odboru Celje, soba štev. 81 oziroma na pristojnih krajevnih uradih: Store, Skofja vas in Šmartno. 2. Vsakdo, ki ima namen kuhati žganje iz lastnega pridelka ali nabavljenih surovin (slive, grozdje itd.), si mora preskrbeti za to po- trebno pismeno dovoljenje občinskega ljudskega odbora — oddelka za finance. Potrdila o prijavi žganjekuhe (dovoljenja) se izdajajo v sobi štev. 81, ObLO Celje. Opozarjamo, da bo zoper vse davčne zavezance, pri katerih bo ugotovljeno, da niso prijavili celotne količine vina ali nimajo potrebnega dovoljenja za žganjekuho, uveden postopek zaradi davčnega prekrška. Prijave za žganjekuho morajo biti vložene najkasneje 24 ur pred pri- četkom kuhanja. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE Oddelek za finance POZIV Po čl. 58 in 59 uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o pla- čah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 54-54) pozivamo delavce in uslužbence, ki imajo pravico na del plače iz dobička za leto 1955, da nam javijo svoje naslove v roku treh mesecev od objave tega poziva. Kdor se v tem roku ne bo javil, bo izgubil pravico do deleža pri delitvi. Industrija volnenih Izdelkov „ V O L N A " Laško OBJAVA Komisija za ugotovitev strokovne izobrazbe delavcev v trgovini pri Trgovinski zbornici za okraj Celje poziva vsa: 1. trgovska podjetja na debelo in drobno. 2. samostojne trgovine z rednim obračunom in trgovine s pavšalnim obračunom. 3. veleblagovnice, 4. prodajalne proizvajalnih podjetij, ?. trg. podjetja kmetijskih zadrug, 6. trg. podjetje OZZ, T. nabavno prodajne zadruge. 8. komisijska podjetja in trgovine, 9. zunanjo trgovinska podjetja, 10. podjetja za trgovske storitve, in sicer: a) trgovske agencije. b) skladiščna podjetja (javna skladišča), c) spediterska podjetja, č) podjetja za kontrolo kakovosti in koli- čine, d) zastopniška podjetja. 11. prodajalne skladišč industrijskih podjetij, 12. druge gospodarske organizacije, katerim je trgovanje osnovna dejavnost, da naroče oziroma dvignejo obrazec »prijava« za ugotovitev strokovne izobrazbe delavcev v trgovini do 50. oktobra 1956. Rok za izpolnitev in dostavo obrazcev je do 50. novembra 1956. TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ CELJE, CELJE % VESELI VEČER Celjska mestna hnanilnica bo priredila dne 50. oktobra 1956 ob 18 in 20 v dvorani kina Union veseli večer. Predprodaja vstopnic pri blagajni kina Union. Nedelja, 28. oktobra 11,15 Izbrali ste — prisluhnite! 11,50 Skladbe G. Gershwina igra orkester David Rose 11,45 Objave in reklame Ponedeljek, 29. oktobra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Bosanske narodne 17,30 Športni komentar 17,45 Igra Celjski instrumentalni kvintet Torek, 30. oktobra 17,00 Domače novice, kmetijski proble- 1 mi, objave in reklame i 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! ? 17,30 Radijski feljton 17,40 Tamburaški orkester »Fr. Preše- ren« p. v. Janka Hočevarja pred mikrofonom Sreda, 51. oktobra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Poje mešani zbor PD »Rovtar« iz- Šmihela pri Mozirju p. v. .\ntona Acmana 17,50 Kulturni obzornik 17,45 Glasba iz filmov in glasbenih revij Četrtek, 1. novembra 6,00—23,00 Prenos sporeda Radia Ljubljana Petek, 2. novembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Poje pevski zBor učiteljišča p. v. Borisa Ferlinca 17,30 Gospodarske vesti 17,40 Promenadni koncert Sobota, 5. novembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! KINO UNION, CELJE Od a. — 30. X. 1956: »Krogla čaka«, ameriški film Od 51. X. — 4. XI. 1956: »Bobni čez rek»«, ameriški barvni film Matineja: dne 28. X. 1956. »Vlomilec«, ameriški film KINO METROPOL, CELJE Od 29. - 31. X. 1956, »Pesem iz KmmJtare. jugoslovanski film Od 1. — 2. XI. 1956: »14 ur«, ameriški fili* Matineja dne 4. XI. 1956, »Spet smo t««, ameriški film RAZPIS KMETIJSKO GOSPODARSTVO ARJA VAS — PETROVCE prodaja razne stroje: MOTORNI MLIN, DIESEL MOTOR, MLATILNICE, SLAMOREZNICE, VPREZNE GRABLJE, PLUGE, KULTI VATO RJE, VEJALNIKE, SADNE MLINE, ROBKAC ZA KORUZO MOTORNI, DROBILCE ZA ZlTO, TRIJERJE ITD. Prodaja bo na način ustmene dražbe, in sicer 28. oktobra 1956, ob 8. uri za gospodarske in družbene organizacije, ob 9. uri za fizične in zasebne pravne osebe. Stroji so deln,o rabljeni in so na ogled vsaki dan. AVTOBUSNO IN TURISTIČNO PODJETJE SAP - TURIST BIRO LJUBLJASA Za izboljšanje medkrajevnega prometa in za direktno povezavo Prek- murja z Ljubljano in z morjem vzpostavljamo novo avtobusno progo LJUBLJANA—CELJE—ROGAŠKA SLATINA—PTUJ ORMOŽ—LJUTOMER—MURSKA SOBOTA ZAČETEK OBRATOVANJA 24. OKTOBRA 1956 km 15.30 odhod ^ LJUBLJANA f prihod 9.55 din l?:S??dir p?*.^ lit ^ 1»^ ROG. SLATINA .00 . 19.05 prihod tdt^ttt odhod 6.15 -.^ 19.15 odhod ^^^-^ prihod 6.10 212 20.55 prihod i MUR. SOBOTA ^ odhod 4.30 951 RAZPIS ŠTIPENDIJE »Savinja« lesna industrija Celje raz^isBJe. upoštevajoč čl. 7 temeljnega zakona » štipen- JiTIPENDIJO ZA 1 SLUŠATELJA EKONOMSKE FAKULTETE Prednost pri podelitvi imajo slušatelji višjih letnikov in otroci padlih borcev ali žrtev fa- šističnega terorja. Pismene prošnje je poslati na upravo podjetj« Celje. Jurčičeva ul. 1 najkasneje do 31. «kto- bra 1956. POZIV Pozivamo vse one cenjene stranke, ki »o imele v naših prodajalnah blago t prodaji pred latom 1954. pa za to prodano blago še niso dvignile izkupička, da to store najkasneje do 25. dec. 1956. Po tem roku bo ves izkupiček od prodanega blaga pred letom 1954 knjižen v dobro trgovine. »KOMISIJA«, Trgovina z rablj. predmeti. Celje, Tomšičev trg 12 UGOD.NO PRODAM dobro izdelano nov« fur- nirano spalnico. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM lokal, primeren za pisarno ali manjšega obrtnika. IVaslov v upravi lista. UGODNO PRODAM parcelo 600 m«, 5 min«t iz Celja. Naslov v upravi lista. PRODAM velik nov plinski štedilnik (18.000 din). Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno dva mizarska stroja. Naslov v upravi lista. PRODAM sadni mlin v dobrem stanju. Naslov v upravi lista. PRODAM poceni rabljeno spalnico. Celje, Breg 21. PRODAM ugodno pisalni stroj (!'ortable). Na slov v upravi lista. KUPIM enostanovanjsko hišo z vrtom v bližini Celja. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno stanovanje s kabiaetoin v mestu za enako ali večje v okolici Celja. Vprašati Celje, Ljubljanska cesta 12*. OPREMLJENO sobico oddam za pomoč t go- spodinjstvu. Naslov v upravi lista. SPREJMEM postrežliico za 4 ure dnevn«. Na- slov v upravi lista. ZAHVALJUJEM se primariju dr. Pehaniju, dr. Mikužu, dr. Kokolu, sestram in ostalim za skrb in nego ob času moje bolezni Pacieatka ginekološkega oddelka Vidic Nada. DEKLE 40 let želi spoznati moškega od 44 do 50 let, samskega ali vdovca. Ločeni izvzeti. Pismene ponudbe na uprovo lista pod Sifri> »Resnof. NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Dne 28. X. 1956, dr. Sevšek Maksim, Celje { Ljubljanska cesta 36. Nedeljska zdri vriska dežurna služb« traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. are zjutraj. Poleg omenjenih glavnih postaj so še pogojne postaje: Domžale, Trojane, Vransko, Žalec, Store, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogatec, Hajdina, Majšperk, Moškanjci, Vel. Nedelja, Jeruzalem in Veržej. Vozna cena do Murske Sobote je 950 dinarjev. Dolžina proge 212 kni V eno smer. Po prihodu v Ljubljano ima avtobus ob 10.15 zvezo s Koprom, Portorožem in Piranom, od 11. do 15. ure pa zvezo z vsemi drugimi kraji Slovenije: Bledom, Bohinjem, Kranjsko goro, Planico, Jezerskim, Gorico, Idrijo, Novim mestom itd. Proga obratuje vsak dan. Avtobusi so pozimi ogrevani in je potnikom zagotovljen soliden prevoz. Zelo ugodna direktna zveza z Rogaško Slatino. Potniki, poslužujte se solidnih avtobusnih zvez po vsej Sloveniji, ki jih vzdržuje avtobusno in turistično podj. SAP—Turist biro, Ljubljana.