List 86.
Hebrejske melodije.
Po angleškem L. Byron-a, poslovenil Je riša.
XV.
Življenje duha. 3.
Pred no obljudila stvorba je svetove,
Se v kaos bo potočil njega zir, I do nebes najdaljših perve osnove
Duh prosledval bo svoj navzvisni tir. I kjer bodočnost stavlja al podira,
Raztegnul svoj bo gled čez soče vse — Naj tud svetovje poka, solnce umira —
Na vlastno večnost opiraje se.
4. Vznesen nad ljubav, nado, čert, skerbi
Brez strasti sledne, čist duh on tli žije: Ko zemsko leto — vek mu poverši,
Ko trenek hitro — leto mu posije. Višej , širej , brez perutnice tečne ,
Prespela misel nja neskončnost bo; Brezimno bitje, v bleski žiti večne,
Pozabil on, kaj vmreti je bilo. —