štev. 7 Cena 15 din PTUJ, 20. februofja 1959 Letnik XII .JEHNOGRADNJE-' OPRAVILE SVOJO NALOGO v ntHeiii Mitf priila i!i!z ion M Nosilnost novega mosto čez 300 ton Po otvoritveni slovesnosti v ne- deljo 22. f&bruarja ti. dopoldne ob 11. uri bo vpričo zbrane množice in predstavnikov oblasti, političnih in gospodarskih organizacij iz Ptu- ja, Maribora in drugih krajev Slo- venije zapeljala čez novi ptujski dravski cestni most kolona motor- nih vozil pod vodstvom Avtomoto društva Ptuj. S tem bo začel slu- žiti svojemu namenu most, ki bo ostal skozi stoletja kot naslednik zgodovinsko zanimivih in gospo- darsko ter strateško važnih lese- nih in kamnitih ter deloma želez- nih mostov v Ptuju in kot zanimi- vost, zgrajena v letih socialistične graditve prometnih objektov nove Jugoslavije. Obenem bo kot poseb- nost po svoji nosilnosti, konstruk- ciji in načinu graditve. Leta 1957 je bil ptujski most v gradnji na šestem mestu med 130 najpo- membnejšim.! objekti iz prednape- tega betona na celem svetu. Z ot- voritvijo prometa čez novi ptujski most je Ptuju in temu d"h' naše domovine izpolnjena ne deset, ampak sto in stoletna želja po ta- kem mostu čez Dravo, ki bo spo- soben brez vsake ' nevarnosti in omejitve izpolnjevati zaht^^ve so- dobnega prometa. Nemoten tol< Drave skozi mostne odprtine Sedanji ptujski leseni most je po Svoji dotrajali konstrukciji in po cestnoprometnih znakih, ki opozarjajo na počasno vožnjo in njegovo nosilnost, tako rekoč v posmeh močnemu raznolikemu sodobnemu cestnemu prometu. Zaradi male nosilnosti (6 ton) in širine 6 m rhed ograjama se ne smeta na njem srečati dve na- loženi tovorni vozili ali avto- busa in je posebna sreča za Ptuj in za vse vozače, ki so podcenje- vali opozorila na začetku mostu, da se na njem ni zgodila kaka večja nesreča in da ni bilo člo- veških žrtev. K sreči je ostal tudi ob visokih vodah, ko je bil resno ogrožen zaradi visokega vodo- staja in materiala, ki ga je no- sila s seboj velika voda in ga po- tiskala počez na branike in med stebre. Novi most ima neome- jeno nosilnost in je tako širok (nad 13 m), da je na pločnikoma dovolj prostora za pešce, ob nji- ma pa za kolesarje na 10 m ši- rokem cestišču, na katerem se vozila lahko celo prehitevajo. V nasprotju s številnimi podpora- mi starega lesenega mostu, ki za- pirajo pretok vode. ima novi most samo tri velike mostne od- prtine, od katerih meri srednja 79 m in je skozi njo in ostali dve (nad 54 m) možen neoviran pre- tok vode tudi ob najvišjem vo- dostaju. Po mostu bo tekel pro- met med belimi črtami; ki do- ločajo svoje mesto kolesarjem in vprežnim vozilom ter avtomobi- lom. Najugodnejši je bil projekt »Tehnogradenj« Lego novega mostu približno na sredini med cestnim lesenim in železniškim mostom sta za- htevala lokalni in tranzitni pro- met in so zato odpadle vse druge variante za njegovo lokacijo. Po petletnem proučevanju proble- matike ptujskega mostu po na- vodilih izvršnega sveta LRS, po opravljenih geoloških preiska- vah, študiju vodnih razmer in odobritvi lokacije je uprava za ceste LRS predložila investicijski program. Razpisanega natečaja za izdelavo idejnih projektov se je udeležilo pet projektantov iz Slovenije, pet pa izven nje. Na priporočilo natečajne komisije je naročila Uprava za ceste LRS dva glavna projekta po idejnih projektih 1. in 2. nagrajenca in sicer projekt za most iz železo- betona in za most iz prednape- tega betona. S posebno odobritvi- jo je bil nato naročen še glavni projekt za most iz jekla. Pod- jetje za inženirsko tehnične gradnje »Tehnogradnje« iz Vu- zenice je na lastno pobudo izde- lalo glavni projekt za most iz prednapetega betona, ki se gradi na brezodrni način. Projekt sta izdelala inž. Boris Pipan in inž. Boltežar Hvastja. Na licitaciji med 5 ponudniki je prodrlo podjetje »Tehnogradnje« s svojo zelo ugodno ponudbo. Ugodno je bilo to podjetje tudi glede raz- položljivega strokovnega kadra in mehanizacije (žerjavi, polav- tomatska betonama, separacija, razna dvigala, grabeži, lasten transformator itd.), izdelane celo v lastnih delavnicah. Z njimi je bila sklenjena pogodba za pre- vzem dela in ta se je pozneje razširila še na izgradnjo cestnih priključkov in mostu čez Stu- denčnico. Investicijska preddela (študije in projekti) so pričeli leta 1954 končali pa so jih v celoti v za- četku leta 1957. Pričetek te za- htevne gradnje je bil julija 1957. Delali so po dnevi in pri luH in na srečo brez nesreč in poškodb ljudi. Sef gradbišča je bil inže- nir Franc Rudolf. Na gradbišče je cesto prihajal direktor pod- jetja »Tehnogradnje« inž. Boris Pipan, ki se je zanimal za napre- dovanje del, za težave in želje pri delu. Na gradbišče so priha- jali tudi drugi gradbeni strokov- njaki. Sedaj so vsa gradbena dela zaključena, niso pa še asfalter- ska dela na vozišču na priključ- kih, kar bo moralo počakati na toplejše aprilske ali majske dni. To pa ne predstavlja nikakih za- držkov, da ne bi bilo mogoče mostu in priključkov predati prometu na vsem preloženem cestnem odseku. Most čez Dravo dolg 221 m, širok nad 13 m Nov ptujski cestni most čez Dravo je dolg 221 m in je bilo zanj porabljenih okoli 4000 ku- bičnih metrov betona, 250 ton betonskega železa ter kabelskih jeklenih žic. Most čez Studenč- nico je dolg 27 m, preložen cestni odsek vključno z obema mosto- ma pa je dolg skoraj en kilome- ter. Graditev mostu čez Dravo je stala 120 milijonov dinarjev. En kvadratni meter novozgrajenega mostu stane 41.000 din, kar je zelo nizka cena, saj znašajo stro- ški mostov s takimi razpetinami tudi do 70.000 din po kvadratnem metru ali celo več. Tako nizki stroški so bili mogoči edino ob lastni mehanizaciji in brezodr- nem načinu gradnje, v veliki me- ri pa tudi zaradi sposbonosti strokovnega kadra. Skupni stro- ški s cestnimi priključki bodo znašali nekaj manj od 200 mi- lijonov dinarjev. IHujskI novi most - svetovna zanimivost Izgradnja ptujskega mostu je pomembna tudi v svetovnem merilu. Po podatkih knjige »Spannbetonbau«, ki jo je 1. 1957 objavil Herberg in v kateri je na- vedenih preko 130 najpomemb- nejših tovrstnih objektov iz vse- ga sveta, je novi ptujski most na šestem mestu, če primerjamo največja posamezna polja poedi- nih objektov. Ptujska občina in važnejši sodelavci ter organizacije Občinski ljudski odbor Ptuj je resno podprl graditev novega ptujskega mostu, saj je prevzel vse odstranitve nepremičnin na Bregu (Prejac, Grahl) in vzdolž trase (Pernat in drugi ter sploš- no ljudsko premoženje ob Lac- kovi ulici) ter je prizadetim tu- di izplačal odškodnino. Priprave in gradnjo mostu so spremljali pristojni republiški in okrajni organi. Kot važnejši sodelavci, strokovnjaki in organizacije pri graditvi so bili poleg inž. Pipana in inž. Hvastja kot projektanta in sodelavca še: »Projekt nizke zgradbe«, Ljubljana — inž. Al- bin Jerdn (cestni priključki), »Projektivni atelje« Ljubljana — tehnik Borislav Lovrič (električ-j na razsvetljava). Ostale projekte za most čez Dravo, ki niso bili konkurenčni ob licitaciji, so iz- delali: »Projektivni biro — Gra- diš« Ljubljana, inž. Dušan Farč- nik; »Metaln^.« Maribor, inž. Egid Milavec, sodelavec prof. dr. in- ženirja Miloša Marinčeka ter »Projekt nizke zgradbe« Ljub- ljana inž. Miloš Miklič. Kot izvajalci so nastopali po- leg »Tehnogradnje« še »Sloveni- ja ceste« Ljubljana (asfaltiranje mostov); »Kovinar« iz Maribora (ograja in kandelabri) ter »Elek- tro Maribor-okolica«, obrat Ptuj (električna razsvetljava). Nadalje so sodelovali: Repub- liški gradbeni inšpektorat iz Ljubljane, dr. inž. Srdan Turk, univerzitetni profesor, kot stalni strokovni sodelavec in svetova- lec investitorja, »Zavod za raz- iskavo materiala in konstrukcij LRS«, Ljubljana (obtežilna in ostale preiskave) in »Geološki zavod« iz Ljubljane (sondažna dela). Spričevalo sposobnosti gradbene operative S temeljito obtežilno preizkuš- njo in s tehničnimi pregledi je bilo nesporno ugotovljeno, da je graditev novega dravskega cest- nega mostu v Ptuju lepo in kva- litetno izvršena, kar daje naši gradbeni operativi spričevalo sposobnosti prevzeti in kvalitet- no izvršiti najzahtevnejše na- loge. To spričevalo ji je veljavno pred vsem svetom, koder gre njen glas o doseženih uspehih graditve po najsodobnejših iz- kušnjah. Z dovršitvijo novega ptujskega mostu je problem prekoračitve Drave na tem odseku dokončno rešen. Vse, kar bodo še našli zgodo- vinarji na tukajšnjem območju v zvezi s ptujskimi lesenimi in primitivnimi mostovi minulih sto in stoletij bo nova dragocenost k že najdenim dragocenostim o graditvah ptujskih mostov skup- no z najdeninami o rimskem mostu, ki jih hrani ptujski mu- zej. Nov ptujski most bo sedaj stoletja vezal obe obrežji Drave ob nizkem in visokem vodosta- ju in mirno prenašal čezenj dr- veči sodobni promet. Vse izkuš- nje strokovnjakov in delavcev iz časa njegovega nastajanja pa naj služijo graditvam novih podob- nih mostov v naši domovini in temu naj služi tudi vsak uspe- šen predlog, ki bo zadovoljeval enako kot v tem primeru osnov- nim pogojem, in sicer varnosti objekta in ekonomičnosti grad- nje. Komisija strokovnjakov po konran em tehničnem pregledu novega mostu Čeprav }e pred nekaj meseci kazalo, da bo ciprski problem ne- rešljiv, sta se Grčija in Turčija v Zurichu končno sporazumeli in dosegli takšen sporazum, da bo brzda sprejemljiv tudi za Britan- ce. Le nekaj dni po srečanju dveh ministrskih predsednikov so že sklicali trojno konferenco v Londonu, kjer odločajo za zele- no mizo nadaljnjo usodo te bri- tanske kolonije. Do tako nagle rešitve je prišlo na vztrajno zahtevo ,ZDA, da od- pravijo z dnevnega reda spore v lastnih vrstah, prav posebno pa zato, ker je to na področju Srednjega in Bližnjega vzhoda — na ozemlju stalnih nemirov. Ame- ričani bi radi najprej pospravili v lastni hiši, da bi nato vse sile vrgli v reševanje svetovnih pro- blemov. Tokrat so tudi Grki, Tur- ki in Angleži uvideli, da je pri- merno, če sedejo za zeleno mizo in spravijo ciprski problem ad acta. Rešitev bi bila naslednja: otok bi postal neodvisna republika z dvojnim parlamentom, in sicer grškim ter turškim; predsednik bi bil vedno Grk, podpredsednik pa Turk. Na otoku bi ostale v sklopu Atlantske zveze enote vseh treh zainteresiranih držav. Nerešen problem pa je vprašanje britanskih oporišč. Angleži zahte- vajo, da bi bila oporišča eksteri- torialna, to se pravi pod njihovo suverenostjo, medtem ko Maka- rios zahteva, da bi oporišča Bri- tancem dali v najem za večne čase. Prva rešitev je nelogična, ker bi s tem ohranili na ozemlju bivše kolonije delček, kjer bi lah- ko počenjali, kar bi hoteli, če pa oporišča dobijo v najem, se ci- prska suverenost rasteza tudi na to ozemlje in Britanci ne bi ostali nedotakljivi. Če je Britancem res samo do strateškega pomena otoka, naj bi pristali na zakup oporišč, kajiti z leti in z razvojem vojaške teh- nike bo zadrževanje vojaške gar- nizije na Cipru nepotrebno. Za države, kjer čestokrat me- njavajo vlade, imajo ljudje dve sodbi. Prvi, tako imenovani zago- vorniki »demokracije« dokazuje- jo, da so vladne krize samo od- raz globokega demokratičnega si- stema. Ti uporabljajo pojem de- mokracije samo za površinske pronagandistične smotre. Drugi ocenjujejo take pojave bolj rea- listično in trdijo, da je menjava- nje vlad izraz notranje slabosti. To bi lahko dokazali na italijan- skem primeru. Zakaj je padla Fanfanijeva vlada? Brzda ne za- radi »demokracije«, temveč, ker je predsednik vlade pripravil takšen vladni program, ki kapi- talistom ni bil všeč. Govoril je o podržavljenju gospodarstva, in to pomeni odvzem pravic peščici ljudi. Italijanska vladna kriza kaže na vrsto nerešenih problemov, ki bodo povzročili na Apeninskem polotoku še marsikatero zgago. Na eni strani imamo skupino ka- pitalistov, ki vneto zagovarjajo popolno zasebno iniciativo kot ameriška republikanska stranka, na drugi strani pa so prav tako kapitalisti, le da so ti za nadzo- rovano državno gospodarstvo. Vedo, da je podpiranje zasebnih teženj mimo države nevarnost za njih same, ker dajejo odlične možnosti za notranje spore med razredi. Zagovarjanje tako imenovanega »državnega kapitalizma« iz^^ira iz neštetih nere.senih problemov. Recesija vedno huje ogroža ev- ropske države. Nezaposlenost stalno narašča. Skladišča se pol- nijo, položaj delavskih množic pa je slabši. Z nesmotrno zasebno spodbudo imajo še več možnosti, da privedejo državo v hudo krizo in s tem v zvezi v oživljanje de- lavskega gibanja. Umirjenejši krogi bi tak pojav radi zavlekli v neskončnost. Vabilo na slovesnost Na otvoritveno slovesnost je povabljeno prebivalstvo Ptuja in okolice, ki bo prisostvovalo sve- čanemu trenutku predaje ptuj- skega mostu in cestnih priključ- kov prometu. Na slovesnost bo prišlo tudi mnogo gostov od drugod, ki se zanimajo za novo- zgrajeni ptujski most in ki že- lijo biti priča svečanemu tre- nutku, ko se bodo prvi ptujski vozači p)opeljali po novem mo- stu pred obličje Ptuja čez Dravo v smeri proti Mariboru. V. J. Tarifni pravilniki naj stimulirajo proizvodnjo Preteklo soboto 14. t. m. je bila" razširjena seja občinskega komite- ja ZKS Ptuj, ki so ji prisostvo- vali tudi člani predsedstva občin- skega sindikalnega sveta in sekre- tarji ZK v podjetjih. Seji je pri-' sostvoval tudi tov. Jože Gričar, org. .sekretar OK ZKS Maribor. Obravnavali so vprašanje tarifnih pravilnikov v gospodarskih orga- nizacij. Sejo je vodil sekretar ObK ZKS tov. Ivan Kranjčič. ki je uvodoma poudaril, da je naj- važnejša naloga podjetij — sesta- viti realne tarifne pravilnike. Pri tem gre za vprašanje — kako vskladiti razvoj proizvodnje z dvi- gom življenjske ravni delavcev.; Osnova vsemu je dvig proizvod- nje na podlagi večje delovne sto- rilnosti; tarifni pravilnik pa mora Nadaljevanje na 2. strani If nedeljo, 22. februarja 1959, ob n. uri se udeležite otvoritve prometa čez novi ptuisici most Slovesnost bo na Trau svobode STRAN S PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 20. februarja 1959 Tarifni pravilniki naj stimuli- rajo proizvodnjo (Nadaljevanje s 1. strani) biti instrument, ki bo delavca k te- mu vzpodbujal, vzpodbujal k stro- kovnemu izpopolnjevanju in pri- dobivanju kvalifikacij, ker je to povezano z višjimi osebnimi pre- jemki in s tem tudi z dvigom njegove življenjske ravni. Glavno , merilo mora biti — nagrajevanje i po učinku dela, zato je treba! usmeriti vso tarifno politiko k; temu merilu, ker je to obenem bistven ukrep za nadaljnjo utrdi- tev našega komunalnega sistema. Kot referenti so na seji nasto- pali še tovariši: Anton Potočnik, član predsedstva obe. sindikalne- i£a sveta; Anton E^jrg, direktor Zavoda za plan in Viktor Mako- vec. .načelnik za gospodarstvo ObLO. V svojih referatih so naka- zali politično-organizacijske in stroškovno-tehnične naloge v zvezi z izdelavo tarifnih pravilnikov — podkrepljeno z analizami doseda- njih izkušenj in konkretnimi šte- vilkami za posamezne panoge go- spodarske dejavnosti. Ti referati so bili osnova za živahno in ko- ristno razpravo. Vprašanje odvisne delovne sile in nezaposlenosti: v razpravi so nekateri tovariši nakazovali, da je iz podeželja zelo močan pritisk delovne sile, ki išče zaposlitve v industriji. Dogajajo se primeri, da se v podjetju izprazni eno delovno mesto za katero se prijavi do de- set prosilcev. Pogosto nameščajo delovno silo tudi mimo biroja za posredovanje dela. Ugotavlja pa se tudi, da nekatera podjetja od- puščajo žene in delavce brez imet- ja ter sprejemajo delovno silo iz podeželja z utemeljitvijo, da so ti delavci boljši. Spričo take, napač- ne kadrovske politike v nekaterih podjetjih prihaja do večjega šte- vila nezaposlenih, ki jim mora skupnost dajati pomoč. Glede te- ga se je treba odločno pogovoriti z odgovornimi ljudmi v podjetjih. Treba je tudi na vzgojni način reševati vprašanje tistih delavcev — proletarcev, ki delajo slabo in neodgovorno — povedati jim je treba, da na račun dnižbe ne mo- rejo živeti. Vzrok za močan pritisk delovne sile iz podeželja je iskati v več- jem ekonomskem pritisku na po- deželje, ki terja večjo proizvod- nost in dvig našega kmetijstva iz zaostalosti. Kmečka mladina sili v industrijo, ker pričakuje, da bo tam zaslužek lažji. Tej mladini je treba povedati, da je njeno me- sto v kmetijstvu, v katero vlaga naša družba velika sredstva, saj že sedaj marsikje na tem področ- ju manjka delovna sila in ostaja zemlja neobdelana ali nezadostno obdelana. Naloga Zbora proizvajal- cev ObLO bo, da vprašanje delov- ne sile v naši občini podrobneje analizira in s sistematičnim usmer- janjem sproti rešuje to vprašanje. Nezdrave težnje pri sestavlja- nju tarifnih pravilnikov: v neka- terih kolektivih prevladuje tež- nja — dvigniti tarifne postavke t j. zvišati plače, ne da bi obenem povečali tudi storilnost dela. Na- dalje se pojavljajo primeri, da ta- rifne pravilnike sestavlja ožji krog strokovnega kadra, ki daje prednost delovnim mestom svojih skupin, zaradi česar so prikraj- šane druge skupine. Primeri so tudi, da imajo nekatera, po pro- izvodnji in delovnih pogojih so- rodna podjetja, različno tarifne postavke, kar povzroča nepotreb- no in nezdravo beganje kadrov iz enega podjetja v drugo. Ponekod gospodarske organizacije izigrava- jo predpise s tem, da ukinjajo stara delovna mesta in odpirajo nova — z višjimi tarifnimi po- stavkami. Zato je dolžnost sindikalnih organizacij in organizacij ZK, da te nezdrave pojave v kolektivih same rešujejo, v težjih primerih pa se naj obračajo na občinske organe. Tudi Zbor proizvajalcev ObLO se bo moral bolj uveljaviti pri reševanju konkretnih proble- mov v posameznih podjetjih. Kaj je treba predvsem upošte- vati: v razpravi je bila poudarjena enota — objektivna merila pri se- stavljanju tarifnih pravilnikov, za- to se morajo podjetja držati enot- nih smernic. Osnova za tarifne postavke bo povprečje iz lanskega leta. Postaviti je treba večjo re- zervo za nagrade in premije, ki so važen instrument stimulacije. Važno je, pravilno oceniti delovno mesto — ne glede na delavca, ki ga trenutno opravlja. Osnovno merilo naj bo — nagrajevanje po enoti proizvoda, kjer to ni mogo- če, je treba najti drugo najpri- mernejšo obliko, norme, akord itd. Upoštevati je treba predvsem kvalificirano delovno silo. V ta- rifnih postavkah med posamezni- mi kategorijami, kakor tudi v ka- tegorijah naj bodo večji razponi, da bo tako možna večja stimula- cija. Pri nekvalificirani delovni sili tudi ne more biti enotna najnižja postavka, ker je treba upoštevati različne pogoje dela, zato je treba tem realneje oceniti vsako delov- no mesto. O tarifnih pravilnikih naj raz- pravljajo delavci: v razpravi je so- deloval tudi tov. Jože Gričar, ki je naglasil, da z izpolnjevanjem našega gospodarskega sistema prehaja vse večja odgovornost na osnovne organe, ker družba lahko daje samo načelne smernice in na- vodila. Pri sestavljanju tarifnih pravilnikov se bodo v podjetjih pojavljali tudi različni interesi ti- stih, ki bodo na tem praktično delali. Zato je treba dati temu kadru jasno orientacijo že pri iz- vajanju tehničnega dela. Tarifne postavke je treba prenesti na ši- roko tribuno razprave med člane kolektiva — med delavce — s ka- terimi se moramo pogovoriti kot s soupravljalci in kot s potrošniki. Razlike v tarifnih pravilnikih so in bodo, važno je, da vsi začenjamo z istimi kriteriji in z istimi cilji — proizvodnja — plača — cene, ker v socialistični družbi ne mo- remo ločiti teh treh interesov. Ob sestavljanju tarifnih pravilnikov ne smemo pozabiti ključnih de- lovnih mest — najodgovornejših kadrov, ki jih je treba stimulirati in vezati na rezultate proizvodnje. Do sedaj smo pogosto delali na- pako v tem, da smo predolgo razpravljali, kaj in kako bomo de- lali, potem pa ni bilo časa in smo delo opravili na hitrico in površno. Zato je treba pohiteti z organiza- cjisko-tehničnimi pripravami, da bomo lahko več časa in temeljit||- je razpravljali z delavci. Glede zaposljevanja delonve sile poudari, da bo treba v bodoče to vprašanje reševati načrtno in si- stematično. Zato bo treba pred- vsem v podjetjih centralizirati kadrovsko politiko, ki se mora vo- diti po socialističnhi kriterijih. Pod navideznim številom brezpo- selnih je veliko takih, ki jih čaka delo na vasi. Razumljivo je, da bo iz pasivnih predeolv, predvsem iz Haloz še treba jemati delovno si- lo, nikakor pa ne iz ravninskih predelov. Občinski ljudski odbor bo moral to vprašanje res teme- ljito analizirati in imeti stalno tu- di pregled nad neobdelano zemljo. Njegova naloga je, da podvzame tudi administrativne ukrepe, da zagotovi obdelavo vseh kmetij- skih površin. F Dolena dohiteva ostale kraje v občini Nova pošta in krajevni urad ter elektrifikacija območja Dolene pomenijo za te kraje dohitevanje ostalih krajev v občini Ptuj. Nova pošta je v Doleni že od lanskega poletja, pred kratkim pa je bila v Doleni tudi otvoritev novih pro- storov krajevnega urada Dolena. V teku je elektrifikacija, želijo pa še avtobusno zvezo na progi Sto- perce, Majšperk, Dolena Ptuj. na- kar bodo lahko rekli, da imajo brezžično, telefonsko, ekonomsko in prometno zvezo z občinskim središčem in s celim svetom. Za Doleno pa je važno še to. da so ljudje iz ravninskih prede- lov iz Sel in okolice in s hribo- vitih predelov iz Dolene in okolice našli skupno besedo v novi kra- jevni in upravni združitvi, s ka- tero so okrepili KZ, ki ima svoj sedež v Selah. in krajevno upravo s sedežem v Doleni, ki bosta lahko reševali vse gospOTarske in trpravne probleme v korist in na- predek tega dela občine. Za večjo varnost na naših cestah Vsestranski razvoj naše države v tehničnem pogledu, predvsem pa velik napredek v prometu nas več- krat prehiteva ter gre mimo nas, seveda no brez posledic, ki so večkrat usodne. Z.ato je potrebno ukreniti vse, da bi bil krvni in materialni davek, ki ga zahteva razvijajoči se in naraščajoči pro- met, čim manjši. Ljudje so na splošno zelo slabo poučeni, kako se morajo obnašati na prometnih cestah, posebno sta- rejši, ker niso imeli možnosti se- znaniti se s temi stvarmi že v šo- li. Pa tudi z mladino v šolah se v tem pogledu premalo dela. Če k temu prištejemo še to, da so ceste večji del slabe in da ne ustrezajo prometnim zahtevam, nas položaj sam po sebi sili, da se resno lo- timo preventivnega dela v tem pogledu, in da se resno lotimo poučevanja ljudi o varnosti, oziro- ma o nevarnostih v javnem pro- metu. Šole so pokrenile hvalevredno tekmovanje v zvezi s poučeva- njem o varnosti v prometu. V tem tekmovanju bodo najboljšim raz- deljeno lepe nagrade sekretariata za notranje zadeve in OLO-tajni- štva za notranje zadeve. V ptujski občini se je doslej preventivno delo uspešno razvi- jalo in bo verjetno po tem tekmo- vanju še bolj zaživelo. Cilj tega dela mora biti: naj ne bo učenca, ki ne bi vedel, kako so mora ob- našati na prometni cesti! Učenci, ki se v šoli seznanijo, kakšne ne- varnosti grozijo nepoučenim na javnih cestah, naj seznanijo tudi svoje domače o tem, ker jim bo to lahko v ■ veliko korist. Avto-moto društvo v Ptuju je lani priredilo tečaj za pedagoške delavce, ki bi naj prevzeli pouk o varnosti v prometu. Komisija za varnost v prometu pri ObLO Ptuj dobiva poročila o uspešnem pouku o prometu v velikem številu šol, le od nekaterih ni nikakršnih po- ročil. Združenje šoferjev in avtomeha- nikov bo tudi v bodoče kot je do- slej zahtevalo od svojih članov natančno poznavanje varnostnih predpisov v prometu, prav tako pa je apeliralo nanje, da tudi oni pomagajo vsem državljanom, da se seznanijo s predpisi o varnosti v prometu. Edino tako bo namreč mogoče omiliti število nesreč v našem naglo razvijajočem se pro- metu in edino tako bodo naši skupnosti prihranjena velika ma- terialna sredstva, posameznikom pa cesto veliko gorje, Luka MURETINCI Mikavni pust je miml in po- tegnil s seboj precej miladine v zakonsko, življenje in skoraj vse organizacije na občne zbore. Na gostijah je bilo kot po tukajšnjiih stairih naivadah in običajih doma- če in prij'0tno. Na ziborih so sli- šali poroči.Ia funkcionarjev in predloge članstva za bodoče delo ter zagotovila, da bodo novi' siklepi stoodstotno izvršeni. Zadružnii dom Muretinci je pravo kuiltuirno središče. V njem prirejajo drušitva in organizacije razna zborovanja in prireditve ter predavanja. Prav živahen občni zbor je imela 5. 2. tega leta or- ganizaaija RK Gorišnica. Po ki- no predstavi in zboru se je član- stvo RK Gorišnica prav lepo raz- vedrilo. Za vse je v domu v Mu- ret.ncih dovolj prostora, manjka pa ga z^ knjižnico, ki je brez prostora. Za mnoge knjige in ljudi, k. radi čitajo knjige, je tu- di potreben pnmeren prostor, ne pa samo sdbica 2 X 2 m. Imamo itiladega izšolanega knjiižn.čarja in precej knjig, le prostora ni- kjer, še skromen prostor v sikla- d šču je KZ vzela za svojega na- kupovalca. Knjižnico so spravil; v zadružnem 'domu na verando, kjer je mnogi mti ne najdejo. Nujno je, da se bodo vse orga»- nizacije res.no zavzele za uredi- tev primernih prostorov pri za- družnem domu za .seje, knjižnico in drugo. Zadružni dem rabi pro- store zase, zato so organizacije brez skupnih primernih prosto- rov. Vsi zainteresirani kažejo za to zanimanje, veselje m toliko podjetnosti, da bi to uresničili, pač pa se .sprašujejo, kdo naj začne in kako. O tem se bodo morali zmeniti odbornik: organi- zacij in tud,i nekje začeti. S. K. Mestna godba na pihalo pod ol žanje cen bombažnim tkaninam za 10 odst. in svilenim tkaninam za 12 odst. v skupnem znes.ku za okolii 9 miivjard dinarjev v državi v korist (izboljšanja življenjske ravni pvotrošn.kov. Z znižanjem cen bombažnih in sviilenih tkanin je končno tudli zmanjšano nesora^zmerje med ce- nami: teh proizvodov in drugimi cenami. Cene tetestilniih izdelkov osta- nejo neizpremenjene. O morebit- nih spremembah cen za posamez- ne vzdelke morajo gospodarske organizacije poprej otovesOiti pri- stojnega organa. Podaljšani roki za predložitev zaključnih računov Državni sekretariat za finance FLRJ je podaljšal rok za predlo- žitev zaključnih računov za leto 1958 na 31. marec 1959. Rok za predložitev inventur je sočasno s tem podaljšan na 28. februair 1959. 26 din regresa na kg semena hibridne koruze Republiškim in okrajnim za- družnem poslovnim zvezam ter pooblaščeniim semenarnam za pro- met s semeni je odobren regres za količine hibridnega semena koruze letine 1956 in 1957 doma- če proizvodnje in za količine, pro- dane iz uvoza ter dobavljene kmetijskim proizvajalnim orgam- zaoijam, kmetijsik.m ustanovam in šolam, kmetijskim zadrugam, kmetijsikim apotekam in zaseb- n-m kmetijs.kim proizvajalcem. Regres znaša 26 din za killograni prodanega in dobaviljenega seme- na hjibridne koruze an ga je odo- bril Zvezni izvršni avet. Ta Ukrep zas.leduje cilj, da se spcmladi posadi večina razpolož- ijiive semensike hibridne koruze, dj je ne bi bilo potrebno uipcrab- Ijati kot merkantilno blago in da ne bi' naše gospodarstvo trpelo škode glede na razmeroma viso- ko ceno te semenske koruze. Regres za letošnje naibave se- mena za priideiovamje merkantilne koruze in pridetovanje semena bo priznan iz proračunskih sred- stev. Nabavna cena tega semena je raiZimeroma zelo visoka. RADIJSKE ODDAJE ZA GRADITELJE AVTOMOBILSKE CESTE s 1. maceim 1959 bo začela Ju- goslovanska radio-difuzija na va- lovni dolžini 327,1 m z jutranji- mi!, opoldatnskmi in večernim: programi za graditelje avtomo- bilske ceste. Okrajna komisija za nacionalizacijo Zbora okrajnega ljudskega od- bora Maribor sta na skupni seji 13. februarja imenovaila komisijo za nacionalizacijo najemnih zgradib in gradbenih zemljišč. Za predsednika komisije je imenovan Franc Venturini, pred- sednik okrožnega sodišča Mari- bor, za namestnika Milko Golob, podpreds-edn k okrožnega sodišča v Mariboru. Za člana komisije pa sta imenovana Franc Bel&ak, od- bornik okrajnega zibora in Vaclav Kunst, upokojenec iz Maribora; za njuna namestnika pa Marica Steinbiiher, odbornioa' okrajnega zbora in inž. Maks Hlade, usluž- benec Projektivnega biroja v Ma- riboru. Jože Gregorc direktor Mariborske filharmonije Na mesto dosedanjega direk- loi-ja Mairiiborske fiilharmonije Ja.- kova Cipcija, ki je prosil za raz- rešitev, sta zbora Okrajnega ljud- skega odbora Mair.bor na seji 13. februarja 1959 imenovala .Jožeta Gregorca, dosedanjega upravnika gledališča v Ptuju. štirideset let od ustanovitve KPJ Spominski dneui KPJ 19. in 20. februarja 1944: prvo zasedanje Slovenskega na- rodnoosvobodilnega sveta Slovenije v Črnomlju. 20. februarja 1920: izide v Trstu pcv« številka »Dela«, gla- sila slovenskih komunistov Slovenskega Primorja. 21. februarja 1944: konferenca itailijanske protifašistične mladine v Cerknem; udeleženci iz divizije Garibaldi in brigad Fontanot in Triestina ter delegati protifašistične mladine iz Trsta, Gorice in Tržiča, soglasno sprejet program OF; izvoljeni 3 predstavniki za PO ZMS za Slo- vensko Primorje. 22. februarja 1920: seja Izvrševalnega odbora JSDS. 22. februarja 1935: protestno zborovanje združenih ženskih organizacij v Ljubljani proti nameravani ukinitvi mestne ženske realne gimnazije in ponovno proti ukinitvi prve- ga letnika na ženskih učiteljiščih (prvič jeseni 1933) ter proti uredbi, ki je zmanjševala draginjske doklade poro- čenim javnim nameščenkam. 23. februarja 1925: razgovor predstavnikov bivšili neodvisnih sindikatov Slovenije in Strokovne komisije o zedinjenju; izjave obeh o možnosti zedinjenja. 23. In 24. februarja 1944: posvetovanje aktivist SPŽZ za Gorenjsko. 25., 26. In 27. februarja 1945: v Cerknem posvetovanje akti- vistk OF za Gorenjsko. Padli za novo Jugoslavijo NAD 500 ŽRTEV JE PADLO 12 PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NAŠO OSVOBODITEV PRICBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. (Nadaljevanje) Horvatič Izidor se je rodil 7. septembra 1921 v Apačah v revni družini kajžarja. Ker je bil oče invalid iz prve svetovne vojne, je bil sin upanje staršev po boljšem življenju. Toda fašistična vojna je prekrižala upe. Jeseni 1943 so Sina mobilizirali v nemško vojsko. Ko je prišel avgusta 1944 na do- pust, je odšel k partizanom. Doma so ga v odsotnosti pogrešali že ves čas, saj je bil Izidor pravi ljudski umetnik v pletarstvu raz- nih izdelkov, med drugim tudi vencev in svatovskih šopkov. Z zaslužkom je pomagal staršem. Ko je šel v nemško vojsko, je starše razjedala misel, da se bori na nemški strani. J- nov« na stran NOV s svojima to- variši, so Nemci namero odkrili in ga pri priči ustrelili. ČERNEZEL JOŽE se je redil 26. januarja 1908 na Sp. Hajdini v hiši železničarja-kretnika. Iz- učil se je za čevljarja v Ptuju, pozneje je našel službo v tovarni čevljev »Petovia« Ptuj; leta 1941 pa ga je sprejela pošta v Ptuju za pismonoša, nazadnje je bil ra^- deljevalec pisem. Njegova žena je bila Ormožanka, zato je njego- vo ime naitisnjeno na soominski plošči padlih v Ormožu. Čermezel je bil povezan s komun'stično partijo od Leta 1932. V dcbi oku- pacije je izročal pošto, namenje- no nemškim orožniškim postajam v pregled OF. Povezan je bil z Maikscm Najda^vetrjem. s Korenom in drugiimi aiktiviisti OF. Njegovo dedo je prekini'1 okiiiDator, ko ga je aretiral septembra 1942 in uistrelil v Mariboru 4. novembra 1942. leta. JANUS ANA se je rodmla 2. ju- nij« 1922 v Janškem vrhu v dru- žini kmetovpilca s šestimi otrokt. Svoja otroška leta je preživela v domači hiši, kjer je ostala tudi po končani osnovni šoli. Po priho- dki dkuipatorja, je nj^ena sestra Terezija Kolednik de'ovaila z Osoj- nikom. Tudi Ano so aretirali. Od- pelja'li so jo v Auschwitz, kjer je umrla. Tečaj Rdečega križa v Zovrču Organizacija Rdečega križa Tur- ški vrh je organiziral 3-tedenski tečaj prve pomoči za 26 deklet- članic RK z območja krajevnega urada Zavrč. Tečajnicam predava medicinska sestra tov. Mara Bo- silj, predavat pa prihaja tudi zdravnik iz Cirkulan tov. dr. Ko- cuter. Tečajnice ne bodo seznanjene samo s pravili in prakso prvo po- moči, temveč z vsemi možnostmi in zahtevami zdravstvene pi^even- tive, osebne higiene, higiene sta- novanja in ostalega v svrho zašči- te mladine in odraslih. V nedeljo, 22. februarja, bo te- čaj obiskala tudi tajnica Občin- skega odbora RK tov. Lidunka Kranjc, ki bo predavala tečajni- cam o krvodajalstvu. Fotoomaterska posve- tovanja ob ponedeljkih FOTO-KINOKLUB PTUJ obve- šča mladino in odrasle, ki se že- lijo seznaniti s pravilnim ravna- njem s fotoaparati in priborom ter s fotomaterialom, skratka, ki želijo znati dobro slikati, naj pri- dejo ob ponedeljkih ob 7. uri v' gimnazijo, kjer je vsak ponede- ljek razgovor izkušenih fotoama- terjev z novimi fotoamaterji. Ob tej priložnosti se lahko tudi vpi- šete v Foto-kinoklub Ptuj kot člani in se seznanite z ugodnostmi in dolžnostmi članstva. Odbor Otroci radi gledajo televizijske oddaje Odkar ima gostilna »Zupančič« Ptuj televizijski sprejemnik, je zlasti ob nedeljah dopoldne pa tu- di popoldne velika dvorana tega nostišča bolj dvorana za, otroške televizijske predstave kot pa dvo- rana za goste, ki prihajajo v go- stilno zaradi pijače. Otroci iz na- selja ob Ljutomerski cesti vneto spremljajo po časopisju program televizijske oddaje domačih po- staj in tako tudi skrbijo, da je dvorana ob zanimivih oddajah pol- na mladih abstinentov, ki gostišču ne pomagajo dvigati gostinskega prometa. Združitev gostišč v novo podjetje s 1. marcem 1959 bo nastalo novo gostinsko podjetje s sede- žem v Ptuju z obrali »Bračič«, »Rogoznica«, »Zavrč« in »Evropa«. Za upravnico tega novega gostin- skega podjetja je imenovana tov. Marija Kranjčeva, sedanja uprav- nica gostilne »Bračič« in gostišč v Rogoznici in v Zavrču. Novo gostinsko podjetje, ki še n'ma skupnega imena, ne bo več imelo kavarne, ker lokali sedanje kavarne »Evrope« temu nazivu in namenu več ne odgovarjajo in se v njem tudi več ne zadržujejo gostje, ki bi zahtevali kavarniško posrežbo. to tem manj od časa, ko je na gradu gostišče, ki se z njim »Evropa« kot kavama ne more meriti in jo po vsem daleč prekaša. PTUJ, 20. febrjarja 1959 P-^UJSKI TEDNIK Stran 3 Film »Dobri stari pianino^^ pred koncem snemanja Fiirtiziiiio Miu Ml Mm It filmskega in dnevnega tiska so mnogi Ptujčani zvedeli, da bo- mo v novem slovenskem fimu •»Dobri stari pianmo« videli v glav- ni vlogi kot partizansko Anuško Vido Kuharjevo iz Ptuja, študent- ko prava v Ljubljani. Ravno te dni je bila na semestralnih počitnicah, pa tudi na oddihu po snemanju filma. Zagledal sem jo pred dne- vi med čakajočimi na večerno ki- nopredstavo in se kar ob tej pri- liki 7 njo dogovoril za kratek razgovor na njenem domu, ko bo ,imela za to čas, da bi kaj o njej napisali za naše bralce. Ko sem v ponedeljek 16. t. m. dopoldne prišel na njen dom zra- ven kopališča v Muršičevi ulici, je pač začasno prekinila študij ustav- nega prava FLRJ in odložila de- belo knjigo z rdeče in modro pod- črtanimi vrsticami in odstavki. V topli, prijazni, urejeni sobici sem se ob pogledu na nasmejano, športno oblečeno Vido Kuharjevo bežno spomnil na skromno ptuj- sko študentinjo, ki se je smehljala menda tudi pred najtežjo šolsko nalogo. Pozabil še nisem na učen- ko Glasbene šole v Ptuju, ko je na nastopih sama igrala na klavir ali pa obračala liste upravnici šole tov. Šrolovi, ko je igrala na jav- nih prireditvah. Spomnil sem se še deklice, ki je bila poleti močno ožgana v obraz, saj je bila več na soncu in v vodi kot v obleki. In to sedanjo visokošolko Vido bomo gledali v kratkem na filmskem platnu v glavni vlogi Anuške ... Pogled mi je nehote ušel na njeno sliko iz filma, ko se drži za brado in ob tej sliki je tudi začel najin razgovor o njeni poti k filmu. ,Triglav-film' je razpisal, da rabi 150 statistov in sem se prijavila. Saj veste, študentje nimajo nikoli dovolj denarja in 100 din na uro 7.a statista ni kar tako. S tem sem se sprijaznila in odšla s kolegica- mi pred podjetje »Triglav-film«. Nikoli nisem nastopila v gleda- lišču. Edino v Glasbeni šoli sem ob produkcijah stopila večkrat pred poslušalce. O igralskem talentu nisem razmišljala ... Študiram pravo in to bom tudi končala. Ko so mi povedali, da me bodo spre- jeli in da bom sls takoj na po- skusno snemanje, sem bila ravno- dušna. Mislila sem si: ,Kako manjšo vlogo bom že zmogla.' Pri poskušnji za glavno žensko vlogo, za katero je bilo menda 10 kandidatk sem imela vtis, da ni- sem ,ta prava'. Vse to je bilo pred 29. novembrom 1958. Odpe- ljala sem se iz Ljubljane domov v Ptuj. Na sam praznik pa me je prilično iznenadil organ LM, ki jc prišel k nam ,in povprašal po me- ni... Mislila sem si že, da gre za kak cestnoprometni prekršek z motorjem, vendar se je izkazalo, da me kličejo k telefonu na posta- jo LM iz Ljubljane, kjer so mi-^ slili, da naša ptujska pošta na praznik ne dela. Še isti dan bi morala nazaj v Ljubljano, ker da sem dobila vlogo Anuške. Z vla- kom ne bi več imela zveze, zato je prišel po me direktor filma Mladen Kozi na. V par urah sem bila v Ljubljani, kjer je šlo vse res kot v filmu. Najprej sem mo- rala k frizerju, nato k šivilji in se nato pripraviti na začetek snema- nja za ponedeljek«. Na vprašanje, kako se ji je zdelo pred kamero, je Vida Kuhar- jeva rekla: »Nič mi ni bilo nerod- no. Toliko presenečenj nisem pri- čakovala, zato sem bila mirna. Na tihoma sem si le mislila, da bodo hitro odkrili moje štajersko na- rečje, vendar so bile s porftočjo lektorja tudi te težave hitro pre- magane. Zelo mi je dobrodošlo znanje igranja na klavir, ki je v tem filmu glavni igralec. Tudi Ptujčani bodo lahko rekli, če sem svojo vlogo kot partizanka dobro odigrala. Ni bilo enostavno v be- logardistični postojanki igrati na klavir, ob nažganem razstrelivu...« Še na vprašanje, če bo nadalje- vala študij ali se bo posvetila fil- rhu, je Vida Kuharjeva dejala, da bo nadaljevala študij, za kar se je najprej odločila. Kako bo z nje- nim nadaljnim nastopanjem v fil- mu pa je odvisno od tega, kako bodo pri »Triglav-filmu« z njo zadovoljni in kako bodo z njeno igro zadovoljni obiskovalci filma. »Ali boste prišli na kinopred- stavo v Ptuj, ko bo Vaš film na programu v ptujskem kinu?« sem še vpra.šal Vido Kuharjevo, na kar je odgovorila, da ne ve in da je to pač odvisno od »Triglav-filma« in ptujskega podjetja, če bodo želeli, da bi prišli vsaj glavni igralci na predstavo. V Maribor bodo šli, v kolikor ji jc znano, za Ptuj pa še ni nikdo ničesar rekel!« Nisem je hotel dolgo zadrževati, saj bo še prilika kaj napisati o samem filmu in o predstavi, zato sem se ji priporočil še za kak razgovor pozneje pred premiero ali pred predvajanjem v Ptuju. Partizamka Anuška (Vida Kujiarjeva) noua šerifa romanou u časopisu .Rcmr 2e nekaj časa zadovoljujejo slovenske bralce, ki tmaj-o radi lepK> slovensko besedo, zanimive povesiti dn privlačni romanii v ča- sopiisu »ROMANI«, ki ga lizdaja Mariborski liiterami klub. List, ki bi ga lahko imenovali tudi neke vrste družinski časopis, si je že pridobil ugled, in ga bralci zelo čemijo. Zdaj so v listu zaključili s prvo serijo rcmainov. Z 20. februarjem bodo pritegnili bralce zopet novi romani, ki so tokrat izibrani še bolje m so namenjeni res prav vsakemu. Uredništvo je po dol- gem preudarjanjiu in upoštevajoč okus bralcev izbralo lizjm^ed sve- tovnih del znani roman o padlem dekletu, iki pa se dvigne iz nižin s svojo čisto lljubeznijo, s tnplje- njem ,in končno s smrtjo. To je Dumasova »DAMA S KAMELI.TA- MI«, znana tudi po nesmrtni operi »La Traviata« m istoimeriK- .skem filmu s slavno Greto Garbo v naslovni vlogi. Divja in neobrzdana narava francosike pisatolj'iice George Sand je znana. Taka je tudi v svojem pisateljsikem ustvarjanju. Njeno prvo sam-ostojno delo, roman »INDIANA« bodo »ROMANI« pr- vič predsita(vili slovenakemu ob- čiinsitvu. Ljubezen, ljubosumje, tragika in med vsem tem sreča so glavni motivi te čudovite zgodibe. Naposled bo v drugi seriji »ROMANOV« izhajal še izredno napet dieteiktivski roman »ZLO- ČIN V GRADU«. Med številnimi detektivskimi zgodbami, ki kro- žijo danes po svetu je »Zločin v gradu« giotovo med najiboljšimi. Že dme pisatelja Emila Gaboriau- ja to dokaizuje. Poleg tega, da je pisan napeto in živahno, so nje- gove osebe izdelane mojstrsko in zadovoljujejo še tako zahtevnega bralca. Nova serij.a romanov v »RO- MANIH« bo raizen tega bogato ilustrirana ter tiskana tako, da bo lahko vsakdo vezal posamezna roman v knj;igo, če bo to želel. Ob koncu je treba povedati še to, da lahko dobe bralci »ROMANE« v vseh trafikah in pri koliporter- jih, če pa naročijo najmanj 3 iz- vode, jim uprava dostavi časopis tudi na dom. Naslov uredništva in uprave »ROMANOV« pa je: Maribor, poštni predal 152. Prireditvi ptujskih akademikov Kmalu bodo po Ptuju lepaki vabili Ptujčane na dve pomemb- ni prireditvi: na koncert jazz glasbe in na VI. tradicionalni akademski ples. Kdo priredi koncert jazz glas- be v petek, 27. februarja 1959, ob. 18, uri in 20,30? Ptujski akadem- ski klub! To je študentski klub, v katerem so zbrani vsi mladi ljudje, ki jih je usposobila za univerzo ptujska gimnazija. In sedaj se hočejo oddolžiti svoje- mu dragemu mestu s priredit- vama, ki naj pokažeta, da ga niso p>ozabili in da je še vedno drago njihovim srcem, da jim niso tuji obrazi someščanov in da so še vedno njihovi — štu- dentje! Gotovo ste uganili, da smo štu- dentje organizatorji akadem- skega plesa, ki je tradicionalen, saj je že šesti po vrsti od usta- novitve kluba. Na obeh prire- ditvah bo igral najboljši sloven- ski akademski plesni orkester APO, čigar člani nastopajo v se- stavi znanih orkestrov (Veliki akademski orkester in pa orke- ster Bojana Adamiča), kar jamči za kakovo-tno izvedbo, ki bo za- dovoljila tudi razvajenega lju- bitelja dobre plesne in jazz glas- b'^. Z njimi bo sodeloval tudi znani »KEKEC« kot napovedo- valec. Na akademskem plesu se bo ptujski publiki predstavil prvo- nagrajenec za popevke iz oddaje »Pokaži kaj znaš« in znani pevec iz oddaj »Haio, halo« FRANC BABIC, študent iz Brežic. Ako nam bo mogoče, vam bomo pred- stavili tudi popularno pevko Ra- dia Ljubljane, ki je sodelovala na festivalu zabavne glasbe »Opatija 1958«, BETI JURKO- VIC, ki je tudi študentka. Torej prireditvi bodo izvedli izključno študentje, ki bodo po- kazali svojo samostojnost ob- enem pa kvaliteto, ki si jo vsak- do želi. Ptujski akademski klub vabi v petek, 27. II. 1959, ob 18. uri in 20.30 na »KONCERT JAZZ GLASBE« v mestnem gledališču in na »TRADICIONALNI VI. AKADEMSKI PLES« v soboto, 28. II. -1959, ki bo v Narodnem domu s pričetkom ob 20. uri vse, ki so jim študentje pri srcu — pa tudi dobra glasba in ples! Organizacija Rdečega križa iz Vidma pri Ptuju jc imela v nede- ljo 25. januarja 1959 redni letni občni zbor z razdelitvijo značk večkratnim krvodajalcem. Zbor je začela predsednica organizacije Marija Šogula iz Vidma in pozdra- vila med gosti tajnico občinskega odbora RK Ludinko Kranjc in zdravnico dr. Jožico Ilovšek iz Vidma ter druge goste. Iz poročila je bilo razvidno, da je organizacija RK Videm lani opravila večino svojih nalog z uspehom in ob pomoči članstva ter odbora, in da je uspelo pridobiti lani za krvodajalsko akcijo veliko članstva, zato pa je tudi akcija za oddajo krvi dobro uspela. V, letošnjem načrtu dela orga- nizacije RK so zajeli več malih asanacij v haloškem predelu, kjer je še vedno vprašanje pitne vode, poleg tega pa bodo še dalje agiti- rali za oddajo krvi med prebival- stvom, ki še v dosedanjih krvo- dajalskih akcijah ni bilo zajeto. Pomen množičnosti organizacije RK v naši družbeni ureditvi, člo- vekoljubnosti in dobrodelnosti nje- nega članstva je razumljivo opi- sala tov. Lidunka Kranjčeva, o pomenu krvodajalstva in pomoči s krvjo ob raznih težkih prilikah, pa je navzočim spregovorila zdrav- nica tov. dr. Ilovšekova. V imenu odbora I^K Videm je tov. Purgova nato na zboru razdelila 53 značk najzasluž- nejšim krvodajalcem. Srebrno značko je prejela tov. Kata- rina Tušek iz Vidma, ki je že 5- krat dala kri. Za konec zbora je še nastopil pevski zbor Kulturno-umetniškega društva Videm pod vodstvom pe- vovodje tov. Maksa Vaupotiča. Pe- li .so narodne in umetne ter par- tizanske pesmi. Zbor v Vidmu je dal v.sa zago- tovila, da se bo ta organizacija še dalje trudila doseči čimboljše uspehe na vseh področjih humane službe in pomoči sočloveku naše domovine, ki ni pripravljen samo sprejemati, temveč je tudi pri- pravljen pomagati po svojih mo-i Čeh. S. M. O uredbi o izvajanju nacionalizacije hiš in stavbnih zemljišč z uredbo o izvajanju nacionaliza- cije hiš in stavbnih zemljišč, ki jo je sprejel Zvezni izvršni svet, so natančneje urejena določila zakona o nacionaliz^iji, ter prav ta Ured- ba doprinaša nadaljno krepitev stanovanjske izgradnje v industrij- skih središčih. Posebne komisije za nacionali,za-« cijo pri obč. ljudskih odborih, ok-; rajnih ljudskih odborih, pri izvr- šnih svetih avtonomnih enot, pri republiških izvršnih svetih in zvez- nem izvršnem svetu, bodo ugotav- ljale, katere stavbe pridejo pod nacionalizacijo, organi občinskih ljudskih odborov, pristojni za fi- nančne posle pa bodo določali na-; cionalizacijo stavbnih zemljišč, ka-: kor tudi višino odškodnine za na-; cionalizirane nepremičnine. Na podlagi javnega razglasa, bo^ do morali vsi državljani, civilne in pravne osebe, družbene organiza-: cije in druga združenja državlja-' nov. ki so imeli na dan 25. decem-- bra 1958 v lasti na ozemlju FLRJ po eno ali več po zakonu nacinna-: liziranih hiš ali posebnih delov hiš, vložiti prijavo pri občinskem ljud- skem odboru. Po prejeti in prever-i jeni prijavi, bo vložil organ za fi- nance pri občinskem ljudskem odboru, zahtevo za določitev pred- metov nacionalizacije, v kolikor bo ugotovil, da je prijavljena hi- ša, idealni del hiše ali posebni del hiše z zakonom nacionaliziran. O zahtevi bo odločala komisija za nacionalizacijo pri onem občinskem ljudskem odboru, na katerem pod- ročju se predmeti nacionalizacije nahajajo. Ko prejme komisija za nacionalizacijo zahtevo, pošlje en izvod zahteve prejšnjemu lastniku^ ki lahko v 8 dneh vloži pri isti ko- misiji ugovor proti tej zahtevu Po prejemu zahteve, komisija za nacionalizacijo izda odločbo o do-< ločitvi predmetov za nacionaliza-i cijo. Ta odločba mora med ostali- mi podatki vsebovati v kolikor ob- stoja na nacionaliziranem pred- metu dolg, odredbo o tem, ali se dolg, ki je bila vanj vpisana hipo- teka, prevzame in kdo ga prevza- me, ali pa ostane za ta dolg še nadalje zadolžen isti dolžnik. Zoper to odločbo je dopustna pritožba na komisijo za nacionalizacijo pri okrajnem ljudskem odboru. Odločbe o nacionalizaciji stav- bnih zemljišč, oziroma zemljišč, ki so nacionalizirana skupaj s hišo pa izdajajo občinski ljudski odbo- ri pristojni za finančne posle, ter se te odločbe objavijo na občinski razglasni deski. Vsaka prizadeta stranka lahko v roku 30 dni od dneva, ko je bila odločba izdana, vloži pritožbo. Prejšnji lastnik lahko od komi- sije za nacionalizacijo pri občin- skem ljudskem odboru zahteva, da se izvzamejo od nacionalizacije in puste v lasti hiše in posebni deli hiš, ki so po zakonu izvzeti od na- cionalizacije. P. S. LJUBLJANA NEDELJA, 22. FEBRUARJA 6.00—7.00 Veder nedeljski jutranji po- zdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 7.00 .Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Vedri zvoki. 8.00 Mladinska radijska igra. Josip Ribičič: Razbojnika Frice in Frače (prva izvedba), fl 00 Robert Schumann: Metuljčki in Ara- beska. 9.00 Zabavna matineja. 9.40 Na- rodne in ponarodele pesmi. lo.OO Se pomnite, tovariši ... a) Besedo ima to- variš Georgijevič, b) Prva številka Komu- nista. 10.30 Javna oddaja operne glasbe. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — I, 13.00 Napoved časa, po- ročila; vremenska napoved in objave dnev- nega sporeda. 13 15 Zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Ža našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila in vremen- ska napoved. 15.10 Reklame. 15.25 Za- bavne melodije. 16.00 Nace Grom: Fantje z bejimi predpasniki (reportaža). 16.30 Beethovnova glasba za klavir in violon- čelo. 16.45 Nekaj narodnih. 17.06 Majhni zabavni ansambli 17.30 Radijska igra — Max Gundcrmann: Rokovnik (ponovitev). Režiser: Mirč Kragelj. 18.30 Gioacchino F.ossini in Franz Liszt. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Halo, halo — izberite popevko! 2i.00 Igra orkester Helmuth Zacharias. 21.20 Drobci iz za- puščine starih mojstrov. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pre- gled sporeda za naslednji dan. 22.15 Ples- na glasba. 23.00 Poročila in pregled tiska. 23.10 Pojeta Rose Marie Clooney in E!- vis Presley. 23.35 G. Pierne: Sonata za violino in klavir v D-duru, op. 36. 24.00 Zadnia poročila in zaključek odJaje. Mestni kino Ptuj MESTNI KINO PTUJ p-cdvaja od 20. 2. do 22. 2. 1^59 pcLjsk- film »KLOBUK GOSPOD.A ANATOLA'<. Od 24. f^br. do 26. febr. 1959 franco- filmisko kcm-edijo »KRO- JAČ ZA D.AME«. KINO MLRETINCI predvaja 22. 2. 1959 a.m€r:ški f::m ».NASIUE((, TERENSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Dežurstvo zdravnikov splošne prakse Dežurstvo zdravnikov splošne prakse: 20. 2. 1959 glav. dež. dr. Franc Rakuš, pom. dež. dr. Na- da Pavličev; 21. 2. 1959 glav. dež. dr. Ivo Medved, pom.. dež. dr. La- dislav Pire; 22. 2. 1959 glav. dež. dr. Ivo Medved, pom. dež. dr. Ladislav Pire; 23. 2. 1959 glav. dež. dr. Nada Pavličev, pom. dež. dr. Fran Brumen; 24. 2. 1959 glav. dež. dr. Ladislav Pire, pom. dež. dr. Ivo Medved; 25. 2. 1959 glav. dež. dr. Milan Carli, pom. dež. dr. Franc Rakuš; 26. 2. 1959 glav. dež. dr. Ivo Medved, pom. dež. dr. Ladislav Pire. Pomožna ambulanta v Juršincih posluje vsako sredo od 14. ure dalje; Pomožna ambulanta Pod- lehnik posluje vsak ponedeljek in četrtek od 14. ure dalje. Otroške posvetovalnice: 20. 2. 1959 v Ptuju od 14. ure dolje, 24. 2. v Polenšaku, 26. 2. 1959 v Vitomarcih in Trnovski vasi od 13.30 ure dalje. Vsak prvi petek v mescu je po- svetovalnica za žene v Juršincih od 14. ure dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov: 20. 2. 1959 dr. Ljuban Cencič; 21. 2. 1959 dr. Aleksander Poznik; 22. 2. 1959 dr. Aleksander Poznik; 23. 2. 1959 dr. Ljuba Neudauer; 24. 2. 1959 dr. Ljuban Cencič; 25. 2. 1959 dr. Ljuba Neudauer; 26. 2. 1959 dr. Ljuban Cencič; Vse informacije daje in naroči- la hišnih obiskov sprejema dežur- ni center Zdravstvenega doma v Ptuju, številka telefona 70 in 80. Hišne obiske naročajte v dopol- danskih urah. Pozneje naročeni hišni obiski se bodo izvršili samo v nujnih primerih. Uprava ZD Ptuj Osebna kronika Novi naročniki »Ptujskega tednika« Jože Mere, Ptuj; Trgovsko pod- jetje »Izbira« Ptuj; Vinko Horvat, Desternik; Jože Vidovič, Videm; Franc FMjkšič, V. P. Cerklje pri Brežicah; Ivan Janežič, Ivanjkov- ci; Julka Mihelič, Juršinci; Študij- ska knjižnica, Nova gorica; Jakob Školiber, Ivanjkovci; Alojz Polaj- žer, Hajdina; Srečko Pintarič, Ptuj; Leopold Lorber, V. P. Reka; Ja- kob Kolednik, V. P. Bela Crkva- Banat. NA MATIČNEM PODROČJU PTUJ Rojstva: Marija Žagavec, Kora- čice 57 — Antona; Antonija Ko- štomaj, Lovrenc 112 — Brigito; Ana Svenšek, Lancova vas 62 — Jožefo; Angela E"uks, Vintarovci 6 — Jožefo; Ana Pšajd, Podleže 59 — sina; Otilija Rogina, Brstje — Sonjo; Otilija Hernec, Spuhlja 134 — Danico; Marija Polanec, Trnov- ski vrh 51 — Draga; Marija Ga- brovec, Medribnik 25 — Mileno, Minka Sokač, Jazbine 2 — Dano. Smrti: Antonija Zagoršek, Ptuj, Mariborska 7. roj. 1880, umrla 14. 2. 1959; Zdenka Rakuša, Sita- rovci 2, roj. 1958, umrla 16. 2.1959; Apolonija Kmetec. Gruškovje 167, roj. 1913. umrla 11. 2. 1959; Av- gust Kramberger, Spuhlja 10, roj. 1863, umrl 16. 2. 1959. Poroke: Dajnko Franc, Ptuj, Selška c. 9 in Ljudmila Dolinska, Ptuj, Selška c. 9. Josip Glavica, Bednjica 17, je padel s kolesom in si poškodoval nogo; Marija Matjaškovič, Her- mane! 7, je padla in si poško- dovala nogo; Cirilu Plohu, Ku- kava 46, je pri podiranju padlo na nogo drevo in mu jo poško- dovalo; Franc Bezjak, Krčevina 49, si je pri stroju po.škodoval desno roko; Jože Rajšp, Velika Nedelja 38, je padel na cesti in si poškodoval koleno; Vekoslav Vršič, Placarovci 21, si je z no- žem poškodoval roko; Tomaž Žemljic, Pečke 7, se je pri ogi- banju avtomobila s kolesom za- letel v telegrafski drog in se po- škodoval; Silva Rakuša, Zagorje 25, je na cesti padla in si poško- dovala nogo; Alojz Tomažič, Muretinci 22, je padel s kolesom in si poškodoval nogo; Marija Stanič, Osluševci 33, je padla in si poškodovala nogo; Alojzija Jenkovič, Ormož, Ptujsko 15, je padla v drvarnici in si poškodo- vala obe roki; Marija Vidovič, Ptuj, Krempljeva 5. je padla s klopi in si poškodovala nogo; Eli- zabeta Majcen, Maribor-Pobrež- je, je padla in si poškodovala nogo; Franc Hliš, Tržeč 21, je padel in si poškodoval nogo; Franc Majhenič, Ptuj, Zadružni trg 8, si je z nožem poškodoval glavo in obe roki; Jakob Lah, Vitan 7 — Ormož, je padel in si poškodoval desnico; Simon Vo- grinec, Nadole 37, si je z razstre- livom poškodoval roko; Alojz Fuks, Rogoznica 62, je padel s kolesom in si poškodoval glavo; Franc Peršuh, Pleterje 47, si je pri gašenju požara poškodoval glavo in nogo; na Janeza Rozin- gerja iz Gruškovja 6 je padlo drevo in mu poškodovalo hrbte- nico; Stanka Šorija iz Kicarja 83 je neznanec napadel z nožem in ga poškodoval po telesu; Franca Colnariča iz Ormoža je podrla krava in ga poškodovala po gla- vi; Leopolda Kopšeta iz Dobrina 62 sta pri pretepu poškodovala sinova po glavi; Franc Sluga, Mestni vrh 45, je padel z drevesa in se poškodoval po telesu; Šte- fana Satlerja iz Dobrine 46 je napadel neznanec in ga z nožem poškodoval po telesu in glavi. Imenovani so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici. Dobra postrežba »Sliišite, natakar, vino ima ču- den duh . . Zamašek je plesniv!« »Malo potrpste, prosim, takoj vam prinesem drug zamašek!« Ga že pozna »Skoraj bi me bil povozil, pa je še tako nesramen, da vtpije za m^enoj: osel nerodn;!« »Kako? Al: te pozna?« Črnilniki »Janže, vaš: črnilniki niso v redu — prvič so vedno prazn: m drugič so vedao poLni nesnaige!« Kljub zimi se graditev nadaljuje V Gregorčičevem Drevoredu v Ptuju raste počasi v višino še en 24 stanovanjski blok, tretji na te^ strani drevoreda, ki ga gradi Sta- novanjska uprava občine Ptuj iz najetega posojila. Kaznovana zamuda »Zakaj ste v zaporu?« »Ker sem bil zamiudil vlak/« »Da bi vas zaradi tega zaiprli?« »Da. če ga ne b: bi! zamudil, bi jo popilTaJ čez mejo.« 5trar 1 i^TUJSKI TEDNIK 20. fohmaria 7^9 Atc^mski ledolomilec in poskusna vožnja Pred dobrim letom so po šest- najstih mesec.h graditve splovilii v leningrajski ladjedeilnioi prvi ledolomiilec na atomski pogon. V kratkem bo ladja »Lenin« po- vsem dograjena m bo šla na p>o- skusno vožnjo. Ruski strokovnja- ki napovedujejo, da se bo ledo- lomilec lahko p''ebijal skozi led vse do Severnega tečaja in bo tako vzidrzeval pomors-ko zvezo na 11.000 morsikh milj dolgi po- ti med Murmanskom in Vladivo- stokom. Na krovu ima ledolomilec dva heliiknpterja, ki bosta posadki po- sredovaila .podatke o ledu na po- ti. Nosiilnost znaša 16.000 ton, v njegovem trupu pa so trije je- drski reaktorji s skupno 44 ti- soč KM. V Arktični ocean se izlivajo tri velike reke Ob, Jenisej in Lena, ki vSO skupno s pritoki pogilavitna prometna zveza, po kateri preva- žajo blago iz sibirskega zaledja. Ledolomrlec »Lenin« je konstrui- ran tako. da si bo utiral 30 m ši- roko pot ne glede na debelino ledu. Največja možna hitrost zna- ša: 18 morskih miilj na uro, stro- kovnjiaki pa so izračunali, ^da bo vozil skozi 2,5 m debeli led s stalno hitrostjo dveh morskih m.'lj. Če bo naletel na debelejše plasti ledu, bodo vključili poseb- ne črpalke, ki bodo v tanke pod laid!'jskim kljunom načrpaile toli- ko vede, d-a se bo ladja nagnila in lahko prebila ledeno oviro. Iste črpalke naj bi reševale ladjo, če bi jo z vseh strani obkrožil led. Za normalno vožnjo bosta de- lovala le dva izmed treh reak- torjev. Dajala bosta paro turboge- neratorjem, katerih moč znaša 30.000 kilovatov. Tretji atomsk] reaktor bodo vključili le po po- trebi. Vsi trije rea-ktorji bodo porabil dnevno le za kavno žlič- ko urana, zato bo ladja lahko plula več let, ne da bi se jI bilo treba oskrbovati z gorivom. De- javnost atomskega ledolomilca bosta omejevaili le vzdržljivost posadke in zmogljivost skladišč 7a hrano in druge potrebščine. Strokovnjaki pravijo, da bo lahko ledolomilec brez vmesnega pri- stanka preplul oba tečaja. Ladijski trup je zgrajen iz po- sebnega jekla. V celoti je ladja dolga 134 m, visoka pa 27 m. Po- sadki ne bo groziila nevarnost atomskega sevanja, ker obdajajo v vodo potopljene reaktorje že- lezobetcnski oklepi, ki tehtajo 3000 ton. Zrak, ki bo prihajal iz prostora, kjer so reaiktorji, bodo čistili posebni filtri. Rad-oakbivne snovi bodo spravljali v posebne ciisteme. ki jih bodo praznili na določenih mestih. Razen tega bo na krovu tudi aiparat, ki bo vod' odvzemal radiioaktivne sestavine. Prehrana svetoviiaga prebivalstva Svetovno prebivalstvo narašča s silno naglico, da so gospodar- stveniki resno zaskrbljeni, kako mu bo mogla ustreči prehrambe- na proizvodnja. Publikacija ame- riških organizacij za splošno ko- rist ugotavlja, da sta dve tret- jini svetovnega prebivalstva že danes nezadostno prehranjen«. Izjračunalii so, da je prišlo od ameriške rajzdelitve živilskih pre- sežkov leta 1957 na 1,8 milijarde gladujočih ljudi na vsakega vsak 17. dan povprečno dve čajni siko- deiiioi živilskih potrebščin. Proizvodnja prebrambensh oo- trebščin je dosegla leta 1956 800 milijrnov ton. Pri enakomer- ni razdelitvi teh dobrin bi mo- ralo vse človeštvo pladovati. Za- radi tega bo treba uspešnih ukrepov, da se proizvodnja žival- skih .{>ctrebščin dvigne z okori- ščanjem vseh tehniških pripo- močkov, z dviganjem žetvene do- nosnosti z ustreznim gnojenjem ter s kultivacijo doslej gospo- darsko neizikoriščenih zemljin ter s pridobivanjem prehrambenih vi- rov iiz miorja. Z razvojem zdravstva in na- predkom higiene, kakor tudi z uspešno borbo proti nalezljivim boleznim in njenim povzročite- ŽEPNil KRMEM Pred kratkim so začeli v Sov- jetski zvezi izdelovati žepne sne- malne kamere. Enkratna polni- tev vsebuje deset metrov filma, aparat pa je mogoče pclnti pri dnevni svetlobi. Hitrost posnet- kov se giblje med 16 in 32 v se- kund!!, mogoči pa so tudi posa- mezni posnetki. Srce iz plostične snovi Trem francoskim zdravnikom se je po petletnem študiju posrečilo izdelati pripravo, ki deluje kot človeško in živalsko srce. Aparat, ki je izdelan iz plastične snovi, so že uspešno preizkusili na psih. Iznajditelji so mnenja, da bo nji- hov izum veliko pripomogel k uspešnim operacijam bolnikov s slabim srcem. Velilcost stanovanjslcih prostorov Stanovanjs'ki prostori morajo imeti vsaj takele površine: dn€v_- na soba 16 m-, spalmca 14 m", kuhinja 8 m'-. Tako je ugotovil luksemburški inštitut za gradnjo stanovanj. Prostori, ki so manjši, motijo dušemo razpoloženje pre- bivalcev, zatrjujejo strokovnjakd- psibologi. Ijem je umrljivost predvsem v nerazvitih krajih Azije, Afrike in Južne Amerike ze'o padla, števi- lo rojstev pa se je dvign lo. Po tem razvoju bo v prihodnjih dveh letih svetovno prebivalstvo naraslo za 100 milijono^v ljudi. Danes cenijo stanje svetovnega prebivalstva na 2,75 milijarde ljudi, leta 1962 jih utegne biti že 3 miltjairde. leta 2000 pa 6 milijard. LOVCI NA ČLOVEŠKE GLAVE Globoko v pragozdovih Bornea, tretjega največjega otoka na svetu, proučujejo znanstveniki življenje Murutov, plemena »lov- cev na olave«, ki vse bolj Izumira. Muruti so eden od »izgubljen-h narodov« na svetu. To so ljudje nizke rasti, po stopnji razvoja še v kameni dobi. Živijo od lova na živaili, ki jih napadajo z zastrup- ljenimi pnjščicami. Kot zadnji od plemen na Borneu so se zdaj za- čeli odrekati lovu na človeške glave. Znanstveniki do zdaj še niso mogli točno ugotoviti, sli so Mu- ruti v svoji nepristopni zemlji breiz cest in poti še do danes ohranili običaj obrednega lo"a na človeške glave ali ne. Oni sami o tem ne želijo govoriti. Prvi znanstvenik, ki je živel med Muruti, je bil profesor Lovd Da'vies, šef socialno- medicinske- ga oddelka Univerze na Malaji. Ugotovil je, da se je v letih od 1953 do 1957 število Murutov zmanjšalo za 23.4 odstotka tako, da j^h je bilo kcnec leta 1957 sa- mo še 18.000 Pozneje sta dr. Po- lutin in dr. Sanders odkrila, da .je temu vzrok neka kronična in- fekcija. Rojstvo otroka je zanje redkost. Muruti pa zato niso niti najmanj za'?krbljeni, nasprotno, kažejo neko čudno nezanimanje za svojo bodočnost. Razen tega so pripadniki tega plemena, ki se hranijiO z mesom vseh živalii pragozda, tudi s kačami in opi- cami, zelo neodporni proti bo- leznim. Po mnenju znanstvenikov, če se današnj' naravni prirastek ne bo povečal, bodo Muruti, katerih po- reklo je zavito v skrivnostni plašč neznanja, čez nekaj let izumrl:. Številke in ploščice Dva učitelja osnovne šole v Eiterbachu sta po večletnih po- skusih izdelala novo metodo, po kateri učita šolarje šteti in ra- čunati. Na računalu so razpore- jene številke na raznobarvnih ploščicah, drobni šolarčki se šte- vilke naučijo kot v igri. Doba učenja je skrajšana za dve tret- jini. Prosvetna komisija v Ulmu proučuje možnost, da bi uvedli novi sistem v vseh bavarskih osnovnih šolah. MLADI KADILCI ^ Ravnatelji londonskih šol so z anketo ugotovili, da je bilo med 5500 otroki, starimi 11—17 let, kar 3400 kadilcev. Četrtina osnov- nošolskih otrok jie pokadila teden- sko vsaj pet cigaret, pri srednje- šolskih pa je bil odstotek znatno višji. INDIJSKA KAVA Indija se zadnje čase močno trudi, da bi se vključi.la med naj- pomembnejše izvoznice kave. V kavne nasade bod6 investirali v prihodnjih letih okoli 30 milijo- nov rupij. Sedanja letna proiz- vodnja kave znaša v Indiji 42.00Q ton. Leta 1955 so je izvozili 500, predlanskim pa 9000 ton. Najdebelejši človek umrl Lani je v ZDA umrl 32-letni Robert Huges. Že več let se za- radi svoje debelosti sploh ni mogel sam premikati, saj je teh- tal 472 kg. Bil je najtežji človek na svetu- Zanimivo je, da je že pri desetih letih tehtal 160 kg, nato pa se je neprestano redil vse do svoje smrti. Okr^^l pasu je meril 3 metre. DOMISELNI ZDRAVNIK Trikrat zaipovrstjo so neznanci ukradli avto nekemu zdravniku v a^vstirijskem Linzu. Vsakikrat ga .'e našel na dirugem koncu mesta. Utrnila se mu je posrečena mi- sel. V ordinaciji je vzel okost- njak, mu ogrnil suknjič, dal klo- buk na čreipinjo in ga iposadtl za ■krmilo. Naslednje jutro je bil a^-to na svojem mestu, zraven pa je ležal nezavesten tat. Zdravnik je imel avto in pacienta. V petih mesecih 54 stcmovcmj Velike železarne v Vitkovicah v ČSR so v povojnem času znat- no povečali, tako da je zahteval priliv delavcev gradnjo novih stanovanjskih blokov. Ker je bil investicijski fond že presežen, so se delavci in usulžbenci obvezali, da bodo zgradili petnadstropno stanovanjsko hišo s 54 stanovarji v petih mesecih. V ta namen so izbrali dotlej neznan način grad- nje, delali pa so sporazumno z ne- ko tovarno gradbenega materiala v Bratislavi. Novi sistem uporab- lja liti beton, povezan s panelnimi ploščami. Za gradnjo stanovanj- skih blokov je konstruirala žele- zarna poseben oder s hidravlični- mi dvigalnimi napravami in ponu- dila vso ostalo tehnično opremo. Izračunali so, da bi za gradnjo ra- bili 14 mesecev, če bi delali po do- sedanji metodi. Tako je bila sta- novanjska hiša v nekaj manj kot petih mesecih vseljiva. MLEKO NA METRE Deček pride v mlekarno in na- roči: »Prosim kilogram mleka!« Prodajalka ga pouči: »Veš, fan- tek, mleko se ne predaja na kilo- grame, marveč na mere!« »No, prav, pa mi ga dajte en meter!« ^Partizan" Ptuj bo sprejete obveznosti tudi izpolnil Na 8. občnem zboru »Partiza- na« Ptuj 16. februarja 1.1. je do- bilo društvo za delo v letu 1958 vse priznanje, ki so mu ga izrekli navzoči predstavniki Okrajne zve- ze »Partizana«, Občinskega odbora SZDL Ptuj. Zveze borcev in JLA. Ob tej priliki je društvo z novoiz- voljenim odborom na čelu spreje- lo vrsto novih nalog za leto 1959. Na željo društev z območja ob-' čine Ptuj bi bilo potrebno ustano- viti Občinsko zvezo društev »Par- tizan«, ki bi bila v pomoč dru- štvom na podeželju. Letos si bo društvo nadalie prizadevalo dobi- ti lastne društvene prostore, ker smatra, da »gostovanje« po raz- nih pisarnah ne koristi delu dru- štva. Društvena oprema bo še da- lje na razpolago lastnim članom in učencev šol, ki telovadijo v te- lovadnicah v Mladiki, v vajenski šoli in v gimnaziji. Prizadevalo si bo dobiti za telovadišče tudi raz- stavni prostor zraven igrišča »Dra- ve«, ker telovadišče v Ljudskem vrtu ni za vso mladino enako do- segljivo zlasti pa ne za šolske telovadne ure. Povezava z gasilski- mi organizacijami in njihovimi mladimi člani pa tudi s pripad- niki JLA je že pokazala dobre sa- dove ob skupnih nastopih, zato bo društvo to povezavo še utrdilo in razširilo na vsa društva, v kate- rih se udejstvuje mladina. Za gimnaestrado v Beogradu, ki bo letos poleti, bo društvo odbralo najboljše telovadile, ki jhn bo po- tovanje v Beograd in udeležba na veliki fizkulturni prireditvi pravo doživetje. Društvu je potrebnih več mladih naprednjakov, zato si bo društvo letos in v bodoče pri- zadevalo primerno povečati šte- vilo takih, ki se nesebično žr- tvujejo za fizkulturno vzgojo mla- dine. Poleg vseh teh nalog pa je novoizvoljeni odbor sprejel še vr- sto obveznosti za udeležbo na raznih prireditvah, ki se vrstijo skozi vse mesece v letu. Prijetno vzdušje na zboru je pustilo na vsakogar vtis, da so na njem govorili ljudje zdravega du-. ha in telesa in da je v njih še mnogo volje in načrtov storiti čimveč za zdrav rod naše sociali- stične domovine. Strelstvo Pri zadnjem liga-tekmovanju z zračno puško je zaradi slabe sod- niške službe prišlo do negotovo- sti oziroma do dvomov glede ne- katerih doseženih rezultatov. V ta namen je bil na iniciativo SD Tur- nišče v nedeljo štiriboj najbolj- ših ekip zadnjega tekmovanja. V hladni dvorani kmetijske šole Tumišče se je bila napeta borba, ki je dala končno naslednji re- zultat: prvo mesto je pričakovano zasedla ekipa iz Turnišča s 1602 krogoma, ki je s tem ponovno po- trdila svoj naslov občinskega prvaka. Ekipa Železničarja se je s 1549 krogi- zadovoljila z drugim mestom, tretje pa je zasedla okr- njena ekipa iz Kidričevega. Četrto mesto je zasedla ekipa iz Podleh- nika s 1425 krogi. Od posameznikov sta bil« naj- uspešnejša Levstik (175) in Ra- tajc (171), oba iz Turnišča. 60 kandidotov-lovcev no izpitu Med 5. in 20. februarjem t. 1. so bili v Ptuju pred petčlansko komisijo, ki so jo tvorili tov. Vo- grinec, Mazlu, Ban, Šentjurc in Jugovič, lovski izpiti šestdesetih mlajših članov lovskih družin, na katerih so kandidati odgovar- jali na vprašanja iz zgodovine lovstva, o lovskem zakonu, na- črtu lovskega gospodarstva, go- jitvi divjadi in upravljanju lo- višč, o lovskem živaloslovju, na- činu lova na razne vrste divjadi, lovskem poslovanju, lovskem orožju in municiji, ravnanju z uplenjeno divjadjo, s kožo in tro- fejami ter o lovskih šegah in na- vadah. Izpiti so bili v popoldanskem času, ko so se člani po svojih rednih zaposlitvah lahko posve- tili tudi nalogam iz lovskega športa. Ptujsko sejmišče CENE NA PTUJSKEM GOVE.IEM IN SVINJSKEM SEJMU 17. IN 18. II. 1959. Na sejmu goveda in konj 17. februarja t. 1. v Ptuju je bilo na prodaj največ krav (133) in konj (124), mnogo manj pa volov (37), telic (18) in bikov (11). Tudi kup- ljenih je bilo največ krav (68) in konj (61) ter volov (22), polovica telic (9) in bikov (6). Cene telic, volov in bikov so bile med 90 in 120 din za kilogram žive teže, krav od 80 do 120 din, konj pa od 25 do 80 din za kilogram žive teže. Na sejmu v sredo, 18. februarja t. L, pa je bilo na prodaj največ odojkov (140), manj pa svinj do dveh let (87). Odkupljenih je bilo le 19 odojkov od 2500 do 3500 din in le 17 svinj od 180 do 200 din za kilogram žive teže. Na sejmu za prodajo svinj se vedno bolj pozna, da se rejci svinj pogodbeno vežejo na kme- tijske zadruge za dobavo praši- čev, ki tehtajo nad 95 kg, ker jim bolj odgovarja pogodbena proda- ja kot prodaja na trgu. NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TRGU V SREDO, 18. FEBRUARJA 1959 Krompir 12—15, zelje v glavah 15—20, čebula 60—80, čebulček 300, česen 200—250, ohrovt 25 do 30, rdeča pesa 30—40, korenček 40—50, peteršilj 40—60, solat« endivija 80, luščen fižol 50—60, špinača 80—100, kislo zelje 50, por 40, rdeče zelje 25, kisla repa 30, motovileč 160 dinarjev. Sadje in sadeži Jabolka 15—30,, orehi 100 do 150 dinarjev. Žitarice in mlevski izdelki Koruza 30—40. proso 50—60, ječmen 40, pšenica 30—40, ajda 50, oves 40, koruzna moka 30, ajdova moka 50—60, koruzni zdrob 50—60, ajdova kaša 130 dinarjev. Mleko in mlečni izdelki Mleko 30, sir 30—70, smetMM 140 dinarjev. Perutnina in jajca Kokoši 330—500, piščanci 300 do 700, jajca 14—15 dinarjev. Maščobe Uvožena mast 325, domača mast 400, zaseka 300—400, maslo 400 do 500 dinarjev. NJENA IDEJA »sploh ne razumem, knko je Tinče prišel na idejo, da tebe po- roči!« »Oprosti, ideja je bila moja.« HIGIENA Gos{>odinja svoji pomočnici: »Toda Špela, zakaj si vendar ni- ste umili rok, preden ste zame- sili kruh?« »Ah, prava reč! Ko bi le vide!!, kakšne so bile moje roke, preden sem začela!« ZALOGA ZDRAVIL »Ljuba ženica,« veselo pozdravi mož, ko pride domov, »sedaj ne boš več imela glavobola zaradi stavovania; kupil sem četrt kile kofepirinov!« NESPORAZUM Prometni miličnik ustavi s pi- ščalko limuzino, v kateri sedi mič- na damica. »Mislim, da veste, zakaj sem vas ustavil,« ji pravi. »Oh, lepo od vas,« odgovori da- ma, »na žalost pa imam že z ne- kim drugim domenjen sestanek!« Dober nasvet ».Mi veste, kako pripravite pe- telina do tega, da ne bo s svoj:m petjem motil vašega počitka v nedeljo navsezgodaj?« » ?« »Zakoljite ga že v soboto!« POGUM »Jaz sem tako pogumen, da svoj žiiv dan še nisem zaprl oči pred nikomur m pred ničemer!«. »To pomeni, da si obraza spioh ne umivaš z mtlom.« Izdaja »Ptujski tednik« CMrektor Ivan Kranjf!? 'Jro!u^p tiredn ?Jnr -•dbr.r Odom"^m' iirHnfV Ba ^mar ^^foT1 rTre^n'?tvr 'n uprav a v P^-ilu tacVr.v?} R Telefon 156 Cek -ač pri Komunabi; oankl Mai:ibo£, podružnica v. Piuju, li 601-708 2-206 Rokop.suv ne viačdino. Kskc Ma..Duiika tiska;r.a Md.,bor Letna naročnina 500 din. polletna 25C dui.