Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 1
V petek (2/9 0C), soboto (1/9 0C) in nedeljo (1/12 0C) bo delno oblačno.
Četrtek, 18. februarja 2016 številka 7 | leto 63
www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
I POZOfl! lmriopanEflW| tm MKKig M hpTlTi hUASlMl
TAKO mislim

Veliko površin še degradiranih
Oba energetska kolektiva Šaleške doline sta v preteklosti poskrbela za rekultivacijo degradiranih površin, a samo površine, ki so očem bolj kot ne skrite, razprostirajo pa se med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom, kažejo, kako veliki so posegi rudarstva
in energetike v tem okolju. Velike sanacije bodo še potrebne, potrebne pa bodo tudi odškodnine. Tukajšnje občine to vsekakor pričakujejo in računajo na družbeno odgovornost energetskih kolektivov tudi v prihodnje. Stran 3.	■
i Kam se bodo vpisali?
Velenje, 12. in 13. februar - Med informativnimi dnevi je Šolski center Velenje obiskalo več kot 450 bodočih dijakov in še kakih 50 maturantov, ki so se zanimali za višješolske programe. Zadnja leta vse manj devetošolcev obišče gimnazijo, vse več pa stro-
kovne šole. Šolski center je pripravljen na sprejem skoraj 750-ih dijakov in študentov, ki bodo izbirali med 21-imi srednje - in petimi višješolskimi programi. Več na strani 9.
• tf
Spet mestna blagajna
Šoštanj - Tudi v Šoštanju bodo lahko občani znova plačevali položnice brez provizije. Storitve mestne blagajne bo prevzela Delavska hranilnica, ki je na javnem razpisu ponudila najugodnejše pogoje. Občani bodo lahko plačevali položnice brez provizije na isti lokaciji kot pred tem, v prostorih občinske stavbe. Vrata bo poslovalnica odprla v petek, 19. februarja, ob 10. uri.
■ mkp
marec
Pogajanja o višini plač
Velenje, 11. februarja - Rudarji in uprava Premogovnika Velenje so prejšnji teden končali pogajanja o višini plač. Za januar so se dogovorili, da se bo rudarjem obračunala enota enostavnega dela v višini treh odstotkov, stimulacija družbe v višini enega odstotka, prostovoljno pokojninsko zavarovanje pa bo obračunano v celoti. Pogajanja naj bi se nadaljevala danes, 18. februarja.
Dragojevič
ver
PRODAJA VSTOPNIC:
OMV Gorenje, TIC Velenle, Trgovina Hummel, Mercator center - M Holidays, Trafika 3DVA, Izletnik Celle, Petrol
Življenje gre dalje mimo nas
Mira Zakošek
Svet in tudi Evropa očitno vse bolj pokata po šivih in ni videti, da so politiki sploh sposobni še stakniti glave in doseči kakšen pameten dogovor. Vse je prepuščeno kapitalu in ta lomasti sem in tja po trgih ter povzroča krizo za krizo. Ob krizah pa vse bolj rožlja orožje. In kot da nas migranti že niso stresli dovolj, kopičijo zdaj vojsko na meji s Sirijo Turki in menda načrtujejo napad tudi na Asada, ne le na Kurde. Toda tu so tudi Rusi, Nato, Američani... Poljaki nagovarjajo Američane, naj pri njih postavijo svoje pomembno oporišče, višegrajska skupina napenja mišice. Putin med tem menda vadi z orožjem za atomsko vojno na meji z Evropo. Iz malih norosti in malih iskric lahko kaj hitro nastane požar, ki mu nihče ne bo več videl konca. Beseda vojna se že dnevno kotali iz ust politikov, kot da se Evropa in Svet že nista dovolj napila človeške krvi. Begunci, ki prečkajo našo državo, že dolgo niso več v ospredju našega zanimanja. Tisoči in tisoči so številke, ki so šle mimo nas zadnje mesece. Zdrznemo se le ob kakšnih posebnih ukrepih, kot so ti, ki smo jim priča v zadnjih dneh ali ob kakšni izjemni človeški stiski. Na začetku tedna so Avstrijci zaostrili sprejemanje ubežnikov, to pa pomeni, da so priprti tudi tisti prehodi, ki smo jih tudi prebivalci Šaleške doline najpogosteje prehajali, kadar smo šli k svojim severnim sosedom. Ti prehodi so znova takšni, kot smo jih nekoč že poznali. S čisto pravo policijsko, carinsko in celo vojaško kontrolo. Priznamo ali pa ne, Evropa res vse bolj poka po šivih, Slovenci pa v njej že dolgo sklanjamo glavo. Poslušamo in izpolnjujemo vse umne in neumne ukrepe, plačujemo mirno lastne in tuje zablode, Evropa pa nas vse bolj tišči na obrobje, tja, kamor ne želimo, a očitno v njenih očeh vse bolj sodimo. Trenutno nimamo niti rešitve, kaj bomo z begunci, ki jih je Avstrija zavrnila. V azilnih centrih je sicer prostora še dovolj, v srcih mnogih ljudi pa ga že dolgo zmanjkuje. Sicer pa, kako bi se ukvarjali s temi globalnimi problemi, če imamo v svojih zapečkarskih kotih predvsem teme »rekla kazala«, in teh je toliko, da ne vidimo preko plank in žic. Tako pogrevamo zgodovino, razčiščujemo nepomembne zgodbe, ki ne doživijo nobenih epilogov, naslajamo se ob bedastih reality showih in na ražnju pečenih predsednikih, ki nam tako in tako ne povedo nič novega, življenje pa teče dalje mimo nas! Se bomo morda res streznili šele v vojni?	a
Premogovnik prodal Zimzelen
Velenje, 16. februarja - Premogovnik Velenje nadaljuje z dezinve-stiranjem poslovno nepotrebnega premoženja. V torek so podpisali pogodbo za Center starejših Zimzelen v Topolšici s Prvo osebno zavarovalnico. Prodajo centra s pripadajočo opremo, prenosom koncesije za izvajanje institucionalnega varstva in prenosom zaposlenih je že potrdil tudi nadzorni svet družbe.
Zimzelen je odprt od oktobra 2009, v njem pa lahko biva 150 stanovalcev v skupno 107 sobah, od katerih je 57 sob enoposteljnih in 50 dvoposteljnih.	a mz
■
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
"»WAS
18. februarja 2016
(T.
LOKALNE novice
Odpravili bodo še tri plazove
Šoštanj - V Občini Šoštanj so novo leto začeli odločno. Objavili so razpis za izvajalca del pri ureditvi treh večjih plazov, ki jih kot ob tem, pravijo »hvalabogu«, sofinancira država. Gre za plaz v Belih Vodah, plaz na lokalni cesti Topolšica-Bele Vode in za plaz Goršek v Ravnah. Slednji je največji med temi tremi.
Na objavo čaka razpis za obnovo Aškerčeve ceste - od prenovljenega Trga svobode do pošte. Predvidena je razširitev ceste, izgradnja pločnika in javna razsvetljava.
V pripravi je zaključni del podelitve koncesije za obnovo in vzdrževanje lokalnih cest, končujejo pa tudi ureditev spominskega obeležja posvečenega Karlu Destovniku - Kajuhu v Za-vodnjah.
■ mkp
Nadomestilo za stavbno zemljišče nespremenjeno
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je neposredni vir financiranja občin. V Mestni občini Velenje so se odločili, da ga letos kljub temu, da bo manj sredstev iz državnega proračuna, ne bodo podražili, tako ta še vedno ostaja na višini iz leta 2014. Tako so se odločili zaradi še vedno zaostrene gospodarske situacije. Odločbe o odmeri nadomestila bodo pravnim osebam začeli pošiljati prihodnji mesec, občanom pa predvidoma aprila.
Oživitev mestnega središča
Velenje - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je imenoval člane odbora za mestni marketing, ki bodo s celovitim upravljanjem iskali nove priložnosti za ohranjanje in razvoj mestnega središča. Z inovativnimi projekti, skupnim nastopom in trženjem želijo povezati ponudbo mesta. Poleg celovitega tr-ženjskega nastopa bo odbor skrbel za dinamično upravljanje in trženje prostorov, komunikacijo med podjetniki v ožjem mestnem središču, občino in drugimi deležniki, spodbujal bo razvoj drobnega gospodarstva in obrti, povezoval gostince, trgovce in druge ponudnike storitev, celovito promoviral mestno središče in organiziral skupne promocijske dogodke.
Vabljeni na Golte s »SKI BUS-om«
Velenje - Ves prihodnji, počitniški teden bo vozil na Golte smučarski avtobus na relaciji Velenje-Šoštanj-Šmartno ob Pa-ki-Golte. V projektu sodelujejo Mestna občina Velenje - Turistično informacijski center Velenje, Občina Šoštanj, Občina Šmartno ob Paki, Golte, Gorenje Gostinstvo, Mladinski center Velenje in Šmartno ob Paki, APS in Naš čas. Ljubiteljem smučanja omogočajo ugoden prevoz do smučišča in nazaj ter ugodne smučarske karte (odrasla dnevna smučarska karta in prevoz za 29 evrov, dnevna smučarska karta in prevoz za dijake, študente in starostnike (nad 60 let) za 25 evrov ter otroška dnevna karta in prevoz za 16 evrov). Namen projekta je povezovanje lokalnih skupnosti z različnimi ponudniki v Šaleški dolini, priprava in prodaja inovativnega turističnega produkta za različne ciljne skupine, spodbujanje trajnostne mobilnosti občanov, spodbujanje smučanja v regionalnem okolju, vzpostavitev novih avtobusnih relacij, aktivne počitnice v naravi ...
a
Skupina Gambatte na novi lokaciji
Velenje, 15. februarja - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je članom keramično-kiparske skupine Gambatte slavnostno predal nove prostore v Poslovni coni Rudarski dom (Koroška cesta 37 a). Enajst članic in članov skupine Gam-batte ustvarja v različnih tehnikah, njihov likovni medij pa sta predvsem glina in les. Člane poleg veselja do likovnega ustvarjanja druži tudi razumevanje, prijateljstvo, sodelovanje in iskanje skupnih projektov ter tehnoloških rešitev pri ustvarjanju umetnin velikih formatov.
Sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva
Velenje - Mestna občina Velenje je objavila razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v mestni občini Velenje v tem letu. Sredstva so namenjena za naložbe kmetijskih gospodarstev v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo, predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, pomoč za izobraževanje in usposabljanje. Razpisujejo dobrih 48 tisoč evrov, rok za oddajo vlog pa je 11. marec.
a mz
Mestna občina bo zaposlovala preko »javnih del«
Računajo, da bodo delo v občinski upravi in javnih zavodih omogočili sedemdesetim brezposelnim
Mira Zakošek
Mestna občina Velenje pozdravlja projekt javnih del, s pomočjo katerega omogočijo zaposlitev brezposelnih oseb in jih tako vključijo v delovni proces. »To ni pomembno zgolj z ekonomskega stališča, ampak tudi za širše počutje posameznikov, ki so potem, ko so izključeni iz delovnega procesa, največkrat prepuščeni samim sebi, brez delovnega ritma, ki so ga bili navajeni,« pravi župan Bojan Kontič, ki dodaja, da brez tega v občinski upravi kljub nekaterim potrebam, ne bi mogli zaposlovati.
Zato so na Mestni občini Velenje in njenih zavodih pozdravili javno povabilo in se nanj tudi prijavili. Preko prve prijave so dobili odobrenih 17 javnih del, rezultati za drugo prijavo pa še niso znani. Na prvo javno povabilo so lahko prijavili samo programe iz Kataloga programov javnih del do IV. stopnje izobrazbe. Mestni občini Velenje je bilo odobrenih 9 udeležencev javnih del. Dodatno so v športu in kulturi prejeli odobrenih 8 oseb, ki bodo javna dela opravljali v Rde-
či dvorani ŠRZ, Knjižnici Velenje, Mladinskem centru Velenje in Muzeju Velenje. Eno javno delo je dobila odobreno tudi Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje.
Javna dela se kot poseben program aktivne politike zaposlovanja izvajajo v okviru ukrepa kreiranja delovnih mest, ki je namenjen spodbujanju delovne in socialne vključenosti ter izboljšanju usposobljenosti in delovnih veščin ranljivih skupin brezposelnih oseb.
Mestna občina Velenje sofinancira tudi javna dela nekaterih drugih institucij, ki delujejo v družbenih dejavnostih. V soci-ali in zdravstvu bo tako Mestna občina Velenje sofinancirala 13 javnih del, in sicer društvo Ho-spic, Društvo za razvoj človeških virov - Novus, OZ RK Velenje, VDC Saša, CSD Velenje, Integra Inštitut .
Na drugo javno povabilo, za katerega odobritve še niso znane, je Mestna občina Velenje prijavila programe za 9 oseb, in sicer 4 osebe s VII. stopnjo izobrazbe, 1 osebo s VI. stopnjo in 4 osebe s V. stopnjo izobrazbe.
Javni zavodi s področja kulture so na drugo javno povabilo skupaj prijavili 21 javnih del, v izobraževanju 9 javnih del.
Če bodo odobrena vsa javna dela, ki so jih prijavili, bi to pomenilo vključitev najmanj 70 brezposelnih oseb v program javnih del. Brezposelne osebe bodo z zaposlitvijo ohranile in razvijale svoje delovne sposobnosti. Zavod zagotavlja udeležencem programov javnih del 75 odstotkov sredstev za plače, sredstva odpravnine ob upokojitvi, sredstva
za prehrano med delom, sredstva za prevoz na delo in z dela ter sredstva za stroške predhodnega zdravniškega pregleda v dejanski višini. Zavod lahko za brezposelno osebo, ki je vključena v javna dela in je starejša od 55 let, ter za invalidno brezposelno osebo, katere invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa, zagotavlja še 30-od-stotni delež tistega deleža plače, ki ga plača naročnik oziroma izvajalec programa javnih del.
Kdo bo naj prostovoljec?
Velenje - Mladinski svet Velenje, Mladinski center Velenje in Mestna občina Velenje tudi letos prirejata javni natečaj Naj prostovoljec in prostovoljna organizacija leta 2015 v občini. Prijavljene prostovoljke in prostovoljci ter organizacije se bodo potegovali za naziv v dveh starostnih kategorijah - do 30 in nad 30 let. Med nominiranci bo izbirala komisija, ki si pridržuje tudi pravico za podelitev posebnih priznanj zunaj navedenih kategorij in da v posamezni kategoriji ne podeli naziva, če presodi, da sta število ali kakovost prijav prenizka. Natečaj je odprt do 10. marca. Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj bo 1. aprila v vili Bianci.
a tf
Savinjsko-šaleška naveza
Srčki ali ptički - le radi se imejmo
Stare sile ali strici iz ozadja - Valentinovo ali gregorjevo -Kidrič ostaja, »beer fauntain« prihaja - Vračanje zaupanja
Dogajanje okoli NLB, kjer naj bi pri postavljanju nadzornega sveta zmagale stare strukture (spodporo stricev iz ozadja?), velik svetovni uspeh naših raziskovalcev o nevarnem virusu zika in razprave o večmi-lijonski odškodnini zaradi razgradnje naše nekdanje tovarne sladkorja - to je le nekaj glavnih poudarkov dogajanj v naši deželici po kulturnem prazniku. A ko se sprašujemo, kdo je zamočil pri sladkorni zgodbi, nekateri načrtujejo novo sladkorno zgodbo. Kmetje se menda že pripravljajo na novo sajenje sladkorne pese, niti gradnja nove tovarne naj ne bi bila več visoko v zraku, čeprav se nekateri ob tem zmrdujejo. V zadnjih dneh pa se nekateri tudi zmrdujejo, ker smo iz valentinovega naredili pravi cirkus. Če naj bi bil to dan zaljubljencev, ga pri nas sploh ne bi smeli množično praznovati, ko pa smo vsi bolj ali manj skregani. Ali vsaj na različnih bregovih, ki jih niti srca ne morejo premagati. A kaj hočemo: ko začne govoriti trženje, jim mnogi kaj radi sledijo. Rožice in srčki pa so pogosto krinka za nekaj povsem drugega. Tudi ob tem pa marsikateri že nekaj časa opozarjajo, da bi se tudi pri»ljubezni« ali zaljubljenosti morali držati reka - domače je, domače. Pri tem mislijo, da so naši pred-
niki - drugi dodajajo, da predvsem iz bolj kmečkega okolja - prisegali na gregorjevo. In na ptičke, ne srčke. Če bi še bilo zdaj tako, bi imeli v kratkem času dva »ta vesela dneva«. Decembra v spomin na rojstvo Prešerna - ta veseli dan kulture, 12. marca pa ta veseli dan, ko se ptički ženijo. Ali pravi slovenski dan zaljubljencev. Se bodo tega bolj spomnili naši »pravi« slovenski trgovci? Ne vem, če so se zaradi tega, ker pravimo, da gre ljubezen skozi želodec, v družbi Celjski sejem prav pred dnevom zaljubljencev odločili za Kulinart, festival hrane in pijače. Res pa je, da so v petek in soboto priznani kuharski mojstri pripravili tudi veliko jedi v znamenju valentinovega. Sicer pa v tej sejemski družbi s takimi prireditvami prispevajo, da so vikendi v knežjem mestu bolj pestri in privabljajo precej ljudi tudi od drugod. Lahko bi rekli, da so se dobro vključili v prizadevanja, da bi Celje (še) bolj turistično zadihalo. Za to skrbijo tudi drugje, tudi z urejanjem prostora. Ob ugodnih vremenskih razmerah so v Rogaški Slatini že začeli obnavljati še zadnji del Zdraviliškega parka. To je območje okoli znanega paviljona Tempelj, kjer se predvsem poleti vrstijo razne prireditve. Občini je pri tej naložbi uspelo »prepričati« lastnika sosednjih hotelov Sava in Donat, da bosta
primaknila del denarja za obnovitvena dela. Ob tej obnovi je bilo med občani tudi precej besed o tem, ali naj bi s tega osrednjega dela odstranili kip Borisa Kidriča. A njegov kip ostaja v parku, le malo ga bodo prestavili. Šele postavili pa bodo žalsko fontano piv, pa vendar se je že znašla v tujih medijih. Ti poudarjajo, da gre za prvo tako fontano piv (beer fountain) v Evropi, z njo pa naj bi v dolino zelenega zlata privabili turiste iz tujine. Nekateri so celo zapisali, kakšna bo cena za pokušino treh vrst piva ne le v evrih, ampak tudi v funtih in dolarski valuti. Po takšni reklami bodo morali zdaj v Žalcu gotovo res pohiteti, da jih ne pri prehitele trume tujcev, željnih pokušine piva. Za turizem so pomembne tudi železnice. Zato tudi njihova obnova. Odsek Zidani Most-Celje bodo obnovili tudi s pomočjo evropskih sredstev. Obnovili bodo tudi železniške postaje ob njem; v Rimskih Toplicah, Laškem in Celju.
Niso pa turističnega značaja obiski ekipe slovenske čebelarske zveze, tudi na našem širšem območju. Ne propagirajo le pobude, da bi 20. maj proglasili za svetovni dan čebel, s pogovori in seznanjanjem bi radi vrnili ugled našega čebelarstva in našega medu. Ter povrnili zaupanje potrošnikov. Domači med smo po kakovosti vedno postavljali v sam svetovni vrh, po aferi zaradi uporabe nekaterih nedovoljenih zaščitnih sredstev, se je ta ugled vsaj doma močno omajal. O vsem tem bodo gotovo spregovorili tudi na bližnji tradicionalni predstavitvi in srečanju čebelarjev na celjskem sejmišču. Pa še to: če že Celje in Velenje ne moreta neposredno priti bolj skupaj, sta prišla posredno. Celjski hotelir Aleksander je v Fiesi »vzel« velenjsko Barbaro.	a k
■
a mz
■
a
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 18. 2. 2016, barve: CM K, stran 3
AKTUALNO	3
odškodnino
18. februarja 2016
V	Velenju računajo na
V	Šaleški dolini pričakujejo, da se vprašanje odškodnin za posege rudarstva in energetike v okolje reši viti sistemsko - Obetajo se spremembe na področju modrih con
Mestna občina Velenje je pred dvema letoma podpisala s Termoelektrarno Šoštanj in Holdingom Slovenske elektrarne tripartitno pogodbo o izplačilu odškodnin za posege v prostor za triletno obdobje, torej še za letošnje leto. O tem so obvestili direktorja Termoelektrarne mag. Armana Koritnika, ki pa jim je odgovoril, da trenutno za izplačilo nimajo možnosti. »Mi to razumemo kot napoved, da bodo obveznosti vsekakor poravnali, ko bodo imeli za to sredstva, torej nekoliko kasneje letos,« pravi župan Bojan Kontič, ki dodaja, da je ta dogovor pravno veljaven. V podpisani pogodbi je tudi določilo, da bodo tudi nadaljnje odškodnine opredelili letos. »Na to vsekakor računamo, saj smo prepričani, da smo do tega upravičeni, saj termoenergetski objekti vsekakor vplivajo na tukajšnje življenje in celotno izrabo prostora. Vsekakor računamo na njihovo družbeno odgovornost, » pravi Bojan Kontič, ki se zaveda težav, ki jih
ima trenutno slovenska energetika zaradi nizkih cen električne energije. A ob tem poudarja vlogo šestega bloka termoelektrarne, ki uspešno obratuje in zagotavlja električno energijo tudi v tistih najbolj kritičnih trenutkih, ko je iz drugih virov ni in je tudi na trgu najdraž-
>V mestni občini Velenje pričakujejo, da bosta Premogovnik in Termoelektrarna pogodbene obveznosti poravnavala.
ja. Ta blok že v času svojega poskusnega obratovanja dokazuje, da ga Slovenija potrebuje. In tudi zato bi bilo logično, da bi bili znotraj energetike za vso Slovenijo enotni kriteriji dodeljevanja odškodnin. Šaleška dolina se namreč kljub
Župan Bojan Kontič: »Računamo, da bosta energetska kolektiva ravnala družbeno odgovorno.«
vsem doseženim dogovorom nikakor ne more primerjati z zaledjem Nuklearne elektrarne Krško, saj je ta odškodnine
že zdavnaj uredila z vsemi občinami v svojem okolju.
Od aprila plačljivo parkiranje v garažnih hišah
Modre cone, ki so se pokazale za zelo dober in urejen način parkiranja v mestni občini Velenje, so sprva povsod povzročale veliko nezadovoljstva, zdaj pa so jih večinoma zelo dobro sprejeli, saj pravzaprav zagotavljajo red v mestu, stanovalcem pa je z abonmaji tako in tako zagotovljeno ugodno parkiranje. Nove priložnosti še boljših rešitev parkiranja v mestu prinašajo garažne hiše, v katerih (razen pri Zdravstvenem domu) je bilo za zdaj parkiranje brezplačno, od aprila pa ga bo treba plačevati. Tako bodo izenačili pogoje parkiranja v celotnem mestu, tudi na Gorici, kjer pa morajo s krajani razrešiti še nekaj odprtih vprašanj. »Seveda nastajajo z urejanjem in vzdrževanjem parkirišč, določeni stroški, ki jih je treba zagoto-
s ceno parkiranja,« pravi župan Bojan Kontič, ki je prepričan, da bo tako v mestu še več reda.
Na občini Računsko sodišče
Računsko sodišče je tisto, ki bdi nad porabo proračunskih uporabnikov, seveda tudi občin. V teh dneh so »na obisku« v Mestni občini Velenje. Pri županu Bojanu Kontiču smo preverili, kaj pregledujejo. »Predvsem pogodbe, povezane s koncesijami, tako tiste s področja urejanja okolja, urejanja cest, zbira-
> Šesti blok že v času poskusnega obratovanja dokazuje, da ga Slovenija potrebuje.
nja in odvoza odpadkov kot tudi tiste s področja izobraževanja, brezplačnega prevoza in tudi osnovnega zdravstva in zobozdravstva,« je povedal in izrazil prepričanje, da na občini delajo po zakonodaji, to pa ne pomeni, da ne bi bila možna še kakšna izboljšava.
a
Prihajajo zabojniki z rdečim pokrovom
PUP Saubermacher se pripravlja na uvedbo pilotnega projekta zbiranja papirja in kartonske embalaže za individualne hiše v občini Šmartno ob Paki
Milena Krstič - Planine
Velenje, Šmartno ob Paki -
»Odprtost Občine Šmartno ob Paki z idejo, da vsako gospodinjstvo opremimo še z zabojniki za papir in kartonsko embalažo je bila taka, da smo se skupaj odločili za pilotni projekt,« pravi Alenka Centrih Ocepek iz PUP Saubermacherja.
Z njim začenjajo 1. aprila.
Vsa individualna gospodinjstva bodo prejela zabojnik z rdečim pokrovom, ki je namenjen zbiranju papirja in kartonske embalaže. Odvoz zabojnikov bo enkrat mesečno. O urnikih odvoza bodo občani obveščeni.
»Nekatere stvari se bodo z uvedbo zabojnika z rdečim pokrovom spremenile. Spremenila se bo frekvenca odvoza zabojnikov s črnim in rumenim pokrovom, se pravi zabojnikov za mešane komunalne odpadke ter plastično in
kovinsko embalažo. Odvoz obeh se v maju začenja na tri tedne.
Bodo zaradi novega »režima« spremenjene cene, bodo položnice višje, morda nižje? »Glede na to, da gre za pilotni projekt, se cene predvidoma ne bodo spremenile,« pravi Centrih Ocepkova.
Skladno z Uredbo o metodologiji oblikovanja cen so izvajalci javne službe dolžni izdelati ela-
borat in primerjati količine odpadkov v letu 2015 z napovedjo za leto 2016, vključno z vsemi stroški, ki nastanejo. Šele ta elaborat pa bo pokazal, kakšna je lastna cena. »Glede na prvo preračunavanje se cene naj ne bi spremenile. Točno pa se bo videlo konec marca, ko bodo poročila in elaborati prispeli do Občin.«
Iz vrtca nastajajo stanovanja
Prosilcev je vsako leto več, stanovanjski fond pa skromen
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - V Šoštanju so začeli preurejati enoto Brina nekdanjega vrtca, prostore, ki so ostali po izgradnji novega prazni, v stanovanja. »Ta v Šoštanju še kako potrebujemo. Za zdaj razpolagamo s 135 stanovanji, prosilcev za najem stanovanj pa je vsakič, ko objavimo razpis, med 60 in 70,« pravi župan Darko Menih.
V tej enoti so že uredili prostore podjetniškemu inkubatorju Pristop. Uporabljajo jih štirje bodoči podjetniki.
Dela, povezana s preurejanjem prostorov v šest stanovanj, so začeli v prvih dneh januarja. Dve bosta manjši z do 35 kvadratnimi
Govorili o vodi in komunali
Šmartno ob Paki, 15. februarja - Letošnja prva seja sveta Občine Šmartno ob Paki je minila brez posebnosti.
Med predvidenimi devetimi točkami dnevnega reda so svetniki med drugim obravnavali v
prvem branju osnutek Odloka o oskrbi s pitno vodo za območje lokalne skupnosti in ga potrdili. Brez razprave so potrdili tudi predlog uradnega prečiščenega besedila Odloka o preoblikovanju javnega podjetja Komunal-
no podjetje Velenje - izvajanje komunalne dejavnosti ter spremembe in dopolnitve Pravilnika o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za obstoječe stanovanjske objekte v občini za obdobje 2014-2017.
a tp
Spominske slovesnosti na 72. obletnico prihoda XIV. divizije na Štajersko
V	spomin na 72. obletnico prihoda XIV. divizije na Štajersko bo Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Velenje skupaj s krajevnimi organizacijami ZB organiziralo spominske slovesnosti, ki bodo potekale v Paki, Cirkovcah, Ravnah in Zavodnjah.
V	petek, 19. februarja, bosta dve slovesnosti. Ob 15. uri jo bodo začeli pri spomeniku v Paki. Slavnostni govornik bo Jan Škober-ne, poslanec v Državnem zboru RS, v programu pa bodo nastopili otroci DPM iz Pake, učitelji osnovne šole Šalek z recitali in pevski zbor Paški veseljaki. Ob 16.30 pa bo slovesnost pri spominski plošči na osnovni šoli v Cirkovcah, kjer bo slavnostni govornik
dr. Franc Žerdin, podpredsednik ZB NOB Velenje, nastopil pa še bo MPZ iz Doliča, učenci osnovne šole Cirkovce, harmonikar in Ansambel bratov Avbreht.
V soboto, 20. februarja, ob 11. uri bo slovesnost v Ravnah pri Osreških pečeh, slavnostna govornica bo ministrica za obrambo RS Andreja Katič, v programu pa bodo sodelovali Moški pevski zbor KUD Ravne, Ženski pevski zbor KUD Ravne, Vaška godba in recitatorji.
Občinska organizacija Socialnih demokratov Šoštanj pa organizira v soboto, 20. februarja, ob 11.30 v Lajšah pri domačiji Kodrun zbor pohodnikov, ki bodo krenili na pot k
Žlebniku v Zavodnje, kjer je padel borec in pesnik Karel Destovnik Kajuh. Ob 14. uri se bo začela proslava, na kateri bo slavnostna govornica ministrica za obrambo Andreja Katič, nastopil pa bo moški pevski zbor Kajuh in učenci osnovne šole z recitalom.
Na vseh prireditvah bo prisotna tudi Šaleška konjenica, ki bo prehodila celotno pot XIV. divizijem od Sedlarjevega do Žlebni-ka v Zavodnjah.
Na prireditve vabimo vse, ki spoštujejo našo zgodovino in narodnoosvobodilno borbo, brez katere danes ne bi imeli svoje države. a Združenje borcev za vrednote NOB
Velenje
metri, dve srednji z do 55 kvadratnimi metri in dve večji. Skupna površina prostorov, ki jih prenavljajo, pa je 300 kvadratnih metrov. Za izvajalca del je bilo na javnem razpisu izbrano šoštanjsko podjetje Nivig, ki se je dela lotilo v prvih dneh novega leta. Dela naj bi bila končana do konca prve polovice aprila. »Obnovo spremljam, pridni so, delajo natančno in ni se bati, da do roka ne bi opravili vseh potrebnih del.«
Naložba v šest dodatnih stanovanj bo Občino Šoštanj stala 160.000 evrov. »S pridobitvijo teh stanovanj bo lažje tudi nam. Ustregli bi radi vsem prosilcem, a to žal čez noč ne gre. S politiko postopnega izboljševanja bivalnih prostorov pa se trudimo, da bi v čim krajšem času lahko ustregli čim večjemu številu prosilcev.«
Župan Darko Menih: »Šest prosilcev bo aprila srečnih.«
Vse zainteresirane osebe obveščamo, da je na spletni strani www.velenje.si od petka, 5. februarja, objavljen javni razpis s področja kmetijstva in podeželja, in sicer:
Javni razpis za dodelitev sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Mestni občini Velenje v letu 2016.
Javni razpis je odprt od 5. februarja 2016 do 11. marca 2016, oziroma do 12. avgusta 2016, za ukrep sofinanciranja zavarovalnih premij.
Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija sta objavljeni na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (za občane / javne objave in razpisi).
Vljudno vabljeni k sodelovanju.
a
a
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
»«WAS
18. februarja 2016
V Nakupovalni center Velenje se vrača življenje
V zadnjih treh letih se je obisk povečal za enkrat, prazni prostori pa dobivajo nove vsebine
Velenje - Leta 1997 je Velenje dobilo arhitekturno lep, na izvrstni lokaciji v mestu postavljen Nakupovalni center Velenje. Zasnovan je v dveh etažah. Leži ob glavni prometni povezavi Ve-lenje-Slovenj Gradec. Obiskovalcem nudi dve večji parkirišči, eno v kletni etaži, eno pred samim centrom.
V teh letih je center doživljal vzpone in padce. Pred tremi leti, v času, ko ni bil v nič kaj zavidljivem položaju - obiskovalo ga je vse manj ljudi, vse več ponudnikov pa ga je tudi zapuščalo - je njegovo upravljanje prevzelo podjetje Heva. Po treh letih se lahko pohvalijo, da so zapolnili 30 odstotkov takrat praznih prostorov in da se je obisk začel počasi, a vztrajno večati. Ocenjujejo, da se je v tem obdobju povečal za enkrat. »Pri tem gre za skupen trud tako etažnih lastnikov kot nas, ki objekt upravljamo,« pravi upravnik Damijan Veber.
Najbolj prizadeti zaradi slabšega obiska so bih seveda po-
nudniki dejavnosti in trgovine v njem.
Nakupovalni center Velenje ni klasični trgovski center, v katerem so samo trgovine in lokali. V njem so zaradi arhitekturne zasnove tudi »mrtvi hodniki«, ki pa so lahko odlična priložnost za mirne dejavnosti, kot so recimo zavarovalnice, predstavništva manjših podjetij, podjetnikov, ki si želijo neposrednega obiska strank... V Nakupovalnem centru Velenje se v zadnjem času veliko posvečajo tej filozofiji in odločitve, ki jih sprejemajo, se že obrestujejo. Ne nazadnje tudi zaradi prednosti, ki jo nudi lokacija. Blizu
vse pomembne državne, lokalne, tudi finančne ustanove in prometni tokovi.
Za nekdanji »blišč« so zainteresirani vsi, tako najemniki in etažni lastniki. Vsi si želijo dobrega obiska in skupaj mu utirajo poti. Je pa v centru, kjer je veliko etažnih lastnikov, to včasih težko. »Treba je vložiti veliko truda, energije in dobre volje, predvsem pa razumevanja med etažnimi lastniki in upravnikom, da najdemo skupni jezik,« pravi Veber. Nekateri bi si želeli, da bi
r— - center začeli prenavljati včeraj, drugi si
Damijan Veber: »Verjamemo v ta center in to bomo pokazali z odprtjem papirnice.«

m
tega ne želijo, ker jim trenutni finančni položaj tega ne dopušča ... »Nenehno je treba iskati kompromise. Sklicujemo redne skupne sestanke, sestanke nadzornega odbora in skupščine in iščemo načine, s katerimi bo center postal prepoznaven. Na njih ne govorimo samo o vzdrževanju objekta, ampak predvsem o tem kako doseči, da bo postal Nakupovalni center prijaznejši, kot je danes.«
Za zdaj je v Nakupovalnem centru Velenje še sedem praznih prostorov, med njimi eden večji, ki pa je ključni. »Veliko naporov bo treba vložiti v iskanje potencialnega novega najemnika ali lastnika tega prostora. Takega, ki mu ni toliko pomembno, da je v »prvem planu«, kot to, da bo imel, če bo pri nas, zagotovo obisk.«
Da v Hevi verjamejo v Nakupovalni center Velenje in njegovo prihodnost, pa bodo dokazali kmalu. »Prenavljamo prostor, v katerem bomo odprli papirnico. Za nas v Hevi je to izziv, nekaj novega. Gre pa preprosto za to, da želimo etažnim lastnikom pokazati, da verjamemo v ta center.«
a mkp
BIRO
Lichtenegger, storitve in trgovina, d.o.o.
NC Velenje, Kidričeva 2/B
LICHTENEGGER - FOTOKOPIRANJE
T 03 586 49 63 | www.fotokopiranje.si
biro.lichtenegger@gmail.com
fotokopiranje - skeniranje načrtov - vezave plotanje - graviranje - arhiviranje podatkov kopiranje - najem fotokopirnih strojev
Vrednostni kupon za
10 EUR
za žensko oblačilo
Nakupovalni center Velenje
Velja ob nakupu ženskega oblačila do 31. 3. 2016. Kuponi se ne seštevajo. En kupon velja za eno oblačilo. Kupon ne velja za oblačila s 50% popustom.
Pritličje nakupovalnega centra
•	Otroška igralnica za otroke
•	Notranja in zunanja terasa
•	Dišeča kava Barcaffe
Devetnajst let Spara v NC Velenje
Velenje, 12. februarja - Ob 19. rojstnem dnevu Spara v Nakupovalnem centru Velenje so za obiskovalce v petek dopoldne pripravili zabavo z zajčkom Sparkyjem, maskoto podjetja Spar. Obiskovalce je pogostil z rogljički, kavo in sokovi ter torto. Tri dni pa so obiskovalci nekatere izdelke lahko kupovali po posebni akcijski ceni.
Spar Velenje ob nobenem rojstnem dnevu ne pozabi na donacijo. V Vrtcu Velenje, enoti Lučka, so se letos veselili pripomočkov za vzgojo in varnost v cestnem prometu.
a mkp
SPLETNA TRGOVINA ' _v
PLETEN I NE/PCn\0
www.pIe-teninespenko.si
Velika izbira pletenin zanjo in zanj narejenih v Sloveniji.
Ne zamudite: Popust na vse pletenine 20-50% samo še do 29. 2. Prihajajo novi modeli!
Pletenine Špenko vedno v koraku z modo! Obiščite nas v NC Velenje v kletni .etaži^j
Delovni čas: delovnik 9-17, sobota 8-12. _v - ■ ~ , ^ ,
Kletna etaža NC Velenje - Janko Melanšek s.p. Delovni čas: ponedeljek - petek: 8. - 12. ure
Maturantje, po izbrano frizuro v Frizerski studio MH.
frizershi studio
m
Popust od '5™2(0ro/o izberete sami!
Naj bodo vaši lasje naša skrb
ASI Cd» VIC1 Marko Hriberšek | Nakupovalni center Velenje | Kidričeva 2b | Velenje U5 I 37«! «13 I Del. čas: pon, sre, pet 11.00-19.00 | tor, čet 8.00-15.00 | sob 8.00-13.00
(Mžffe ínjo™ Píefáui v Mni Mi
JVataipouaittčga mira, m pa m pri nokupunad 20 EURpodarim;
TRGOVINA PLETINA KIDRIČEVA 2. VELENJE
r i i .......... u
NC SPAR Kidričeva cesta 2b, Velenje
URNIK Pon. - Pet.: 7.30h - 20h Sobota: 8h - 15h
ara1 9m — ^Jungla «"»bo	^fashiontv
www.ARS-PAPE.Ikl^.si	B Paprika Slovenija
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 19
25. februarja 2016

GOSPODARSTVO
S	5
Esotech je marsikomu lahko za zgled
Tam, kjer so si nabirali reference, za njih ni več dela - Vse bolj se usmerjajo na tuje trge, predvsem na območje Balkana - Podjetje s številnimi referencami in uspešnim kadrovskim potencialom
Mira Zakošek
Velenjski svetniki želijo bolj sodelovati z gospodarstvom, ena takšnih oblik je tudi novost, ki jo uvajajo na sejah. V uvodu prisluhnejo odgovornim iz podjetij. Pridobljene podatke bodo po besedah župana Bojana Kontiča upoštevali pri odločitvah v občinskem svetu predvsem pri prostorskem načrtovanju. Vsekakor pa bodo skušali domačim podjetjem »odpirati vrata« na obiskih v lokalnih skupnostih v tujini in doma. Na zadnji seji so gostili predsednika uprave Esoteha Marka Ško-berneta.
Škoberne je svetnikom orisal razvojno pot dobra štiri desetletja starega in danes uspešnega podjetja, ki pa je doživljajo veliko pretresov. A so se vedno znali postaviti na noge. Najhuje je bilo, ko se je leta 1991 z razpadom jugoslovanskega trga sesulo do takrat uspešno podjetje ESO, ki se je ukvarjalo predvsem z izdelavo rudarske opreme. Na njegovih temeljih je nastalo več podjetij, eno od njih je Esotech. Kot pomembne mejnike je postavil leto 1996, ko so se lastninsko preoblikovali, pa tudi leto 2007, ko so se razšli z nekdanjo dolgoletno direktorico Zofijo Mazej Kukovič.
Težki časi in nenehna borba za posle, tudi preko meja, so jih naredili klene. Organizirani so se povsem projektno, v skladu s sodobnimi evropskimi in svetovnimi trendi. Pri njih ni nobene industrijske proizvodnje, za vsakega naročnika izdelujejo povsem unikatne projekte, ki jih v celoti prilagodijo njihovim zahtevam. Prav zato tudi njihovi prihodki precej nihajo, odvisni so od strukture projektov,
ki jih pridobijo, gibajo pa se v višini med 30 in 40 milijoni evrov letno. Zaposlujejo 170 delavcev, imajo močan projektivni biro in laboratorij za preiskave procesnih tehnologij. Oblikovani so v dve diviziji, energetiko in ekologijo. Pohvalijo se lahko, da so ena najbolj certificiranih družb v državi. Ve-
Marko Škoberne
čino razvojnega potenciala imajo združenega na sedežu podjetja v Velenju, hčerinska podjetja pa imajo zaradi vse večjega prodora na balkanske trge, oblikovane tudi na tem območju. »Pohvalimo se lahko, da smo ena najbolj stabilnih inženirskih družb, ne le v državi, ampak tudi v širši regiji, in to na osnovi certificiranih revizijskih hiš,« je med drugim dejal Marko Škoberne.
S projektiranjem rudarske opreme, ki je bila njihova začetna dejavnost, se že dolgo ne ukvarjajo več. Velik del procesne tehnologije so usmerili v programe varstva okolja, čiščene pitne in odpadne vode. Na tem področju so si z uspešno izgradnjo številnih kohe-zijskih projektov po Sloveniji (se-
veda tudi v Šaleški dolini) zagotovili dodatne reference. Vse naloge so namreč opravili uspešno, tako kvalitetno kot rokovno.
Prestrukturirali so tudi energetiko. Po zlomu jugoslovanskega trga so se lotili rekonstrukcij hidroelektrarn, najprej dravskih, nato tako rekoč kar vseh po vrsti v Sloveniji, pa tudi na Balkanu. Vse bolj se ozirajo na Hrvaško in v Avstrijo. Žal pa niso več prisotni v Termoelektrarni Šoštanj, kjer so delali več desetletij in pridobili tudi najzahtevnejše reference. »Z njimi se lahko pohvalimo povsod po svetu, doma pa žal niso cenjene, prej nasprotno. Če si delal na bloku 6, je to bogokletno ...« je dejal Škoberne, ki se težko sprijazni, da na tem delovišču, čeprav so vse naloge dobro opravili, niso več dobrodošli - podobno kot večina tukajšnjih lokalnih podjetnikov. V energetiki so mojstri tudi za trafo postaje in druga elektro omrežja, lotevajo pa se tudi izgradnje in sanacije toplovodnih in hladilnih omrežij. Eno največji čistilnih naprav so zgradili na Jesenicah, kjer so tudi Acro-nijev hišni izvajalec. Pomembne projekte pridobivajo (nekaj so jih že) na območju Tuzle, v Črni gori. Ukvarjajo se tudi s fotovoltai-ko, vse več pa tudi z gradbenim inženiringom.
Z lokalnim okoljem dobro sodelujejo, med največjimi projekti pa je vsekakor čistilna naprava za vodohram Grmov vrh in seveda popolnoma nov poizkus jav-no-zasebnega partnerstva - izgradnja vrtca v Šoštanju, za katerega so zagotovili 5 milijonov evrov svojih sredstev. Projekt je odlično uspel in je tudi dobra referenca za podobne projekte. Vrtec na osnovi podobnega partnerstva gradijo
tudi v Ilirski Bistrici. Sodelovanje z lokalnim okoljem pa jim ne pomeni zgolj pridobivanja del tukaj, ampak tudi konkretno sodelovanje s tukajšnjimi izvajalci. Tudi v tem so lahko zgled drugim.
Seveda pa ni vse samo lepo. Veliko je tudi pretresov, veliko pre-čutih noči in živčnih vojn. Eden večjih pretresov v zadnjem obdobju je bila vsekakor zahteva države po vračilu odobrenih nepovratnih sredstev Razvojnega centra energija. To je finančno prizadelo mnoga tukajšnja podjetja, med drugim Esotech za kar milijon in pol evrov. Vložili so sicer tožbo, saj so prepričani, da odločitev ni bila pravilna, zdaj pa upajo na ugoden razplet.
Svetniki, med drugimi Peter Der-mol (SD) in župan Bojan Kontič, so dejstvo, da tako dobra firma, kot je Esotech, ne more dobiti posla znotraj domačih energetskih podjetij, sprejeli z ogorčenjem. Dr. Franc Žerdin (SD) se je temu pridružil, Esotech pa pohvalil, ker uspešno skrbi za svoj kadrovski potencial. Trenutno imajo med drugim 17 štipendistov. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi vračila nepovratnih sredstev Razvojnega centra energija, s katerim je imelo tukajšnje gospodarstvo velike načrte, žal pa je ta zdaj končal v stečaju. Na negativno kampanjo, ki kroži okoli šestega bloka, je opozoril tudi mag. Albin Vrabič (SDS), ki je poudaril, da morajo tudi sami vlagati veliko naporov, da povedo bodočim dijakom, da so rudarski poklici še perspektivni. Podjetje Esotech, ki je lahko dober zgled, pa sta pohvalila tudi Franc Sever (Vsi v isto smer sever) in Matej Jenko (samostojni svetnik).
Rast počasnejša od pričakovanj
Investitorji pristopajo bolj premišljeno, banke so v krču -Gradbeništvo lesnim izvedbam ni naklonjeno
Tatjana Podgoršek
Med dejavnostmi, ki so najbolj močno in najprej občutile posledice gospodarske krize, je gradbeništvo. To naj bi se po nekaterih informacijah v zadnjem letu počasi »pobiralo«. Dejan Vodovnik, direktor in lastnik podjetja Vopi projekti, stavbno mizarstvo in tesarstvo iz Šmartnega ob Paki, ob tem pravi: »Drži, a je ponovna rast mnogo počasnejša od pričakovane. To pa zato, ker so investitorji v krču, prav tako banke, in glede na razmere bo potrebnih še kar nekaj let, da bo dejavnost dosegla zavidljivo raven.«
Investitorji pristopajo bolj premišljeno
Po besedah sogovornika so bile naložbe v izgradnjo objektov v zadnjem času bolj umirjene kot pred petimi leti. Investitorji pristopajo namreč precej bolj premišljeno. Previdnejša so tudi kmetijska
gospodarstva, ki so v preteklosti gradila hlevske objekte s pomočjo evropskih sredstev. »Z javnimi naročili pa tako vemo, kako je. Če se le da, se raje odločamo za individualne investitorje.«
Na vprašanje, kako v podjetju Vopi premagujejo razmere v gradbeništvu, je Vodovnik odgovoril, da z veliko mero prilagodljivosti, raznolikostjo storitev, kakovostjo ter odzivnostjo. »Imel sem srečo, da sem pred leti imel možnost pridobiti znanja, ki niso vezana samo na lesarsko stroko, v kateri sem se izobraževal. Kot štipendist nekdanjega Vegrada sem pridobil še nekatera druga znanja in izkušnje. To mi omogoča ponuditi strankam celovite rešitve - od zahtevnejših lesenih konstrukcij, krovskokleparskih del do stavbnega pohištva, keramičnih in su-homontažnih del.«
Izvedbe večjih lesenih konstrukcij se Vodovnik loteva na osnovi pogodb s posameznimi obrtniki,
saj te zahtevajo specifična znanja, za ostala dela pa poleg pogodbenikov najema še kooperante.
Boljših obetov za zdaj ni
Da bi bilo leto 2016 dejavnosti bolj naklonjeno kot preteklo, po mnenju Dejana Vodovnika ni videti. Vsi čakajo, kaj se bo ob tako nestabilnem trgu zgodilo. Nihče si ne upa - pravi Vodovnik - prevzeti tveganja za naslednjih 10, 15 let, ampak raje vlagajo le toliko, kot imajo v žepu. »Za nameček je v Sloveniji še gradbeništvo zelo nenaklonjeno uporabi lesa. Ozaveščenost o prednostih lesa se sicer v zadnjem času povečuje, a je še vedno premajhna.« Vodovnik je prepričan, da bi lahko država pomagala k večji prepoznavnosti lesne izgradnje in s tem izdelkov z višjo dodano vrednostjo, tako da bi določila, koliko lesene gradnje na kakšnem območju. »Radi nas primerjajo z Avstrijci, vendar so ti lesene zgodbe zastavili precej dru-
Dejan Vodovnik: »Največja prednost podjetja Vopi projekti so dolgoletne izkušnje z raznih področij gradnje, še posebej lesne gradnje.«
gače kot v Sloveniji. Položaj tamkajšnjih lesarjev je boljši od našega tudi zato, ker so tako gradili že pred krizo.« V prihodnje vidi priložnost za razvoj podjetja predvsem na področju zahtevnejših lesenih konstrukcij.
GOSPODARSKE novice
Iz Gorenja odhaja Marko Mrzel

Velenje, 12. februarja - Nadzorni svet družbe Gorenje se je na 17. korespondenčni seji seznanil z odstopno izjavo člana uprave za prodajo Marka Mrzela in jo tudi sprejel.
Marko Mrzel se je Skupini Gorenje priključil leta 2001. Večji del svoje kariere je vodil Gorenjevo prodajno podjetje v Beogradu v Srbiji, kjer živi z družino. Od leta 2011 je bil član uprave, zadnja štiri leta odgovoren za prodajo. Funkcijo bo opravljal do konca tega meseca. Za odstop se je odločil zaradi družinskih in zasebnih razlogov. Poslovno kariero bo nadaljeval zunaj Skupine Gorenje.
Uprava bo začasno nadaljevala delo s petimi člani. Do imenovanja novega člana uprave za prodajo bo v prehodnem obdobju področje prodaje pokrival Suad Hadžic, izvršni direktor regije Vzhodna Evropa.
Hotel Barbara v Fiesi prodan
Kot smo že poročali, je Premogovnik Velenje s svojim programom sprejel finančne konsolidacije tudi program odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja. Na tem seznamu je bil tudi Hotel Barbara v Fiesi, ki so ga z javnim zbiranjem ponudb odprodali celjskemu podjetju Eurotas, d. d. Pogodbo so podpisali konec decembra lani. S pogodbo so opredelili tudi nadaljevanje turistične dejavnosti, ki omogoča razvoj celotnega kompleksa ter prevzem vseh dvanajstih zaposlenih. Kupec bo zaposlenim leto dni od podpisa pogodbe v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih Republike Slovenije zagotavljal enake pravice, kot so jih imeli do zdaj. Kupnina, ki jo je kupec poravnal 12. februarja, znaša dva milijona 850 tisoč evrov.
Za HSE bo letos zahtevno leto
Ljubljana - Pred Holdingom Slovenske elektrarne je novo težavno obdobje, med drugim najem dolgoročnejših posojil za 300 milijonov evrov, nov način upravljanja, racionalizacija poslovanja, verjetno tudi odpuščanja.
Generalni direktor HSE Blaž Košorok pravi, da bi bilo ob normalnem korporativnem upravljanju že jasno, kako bo skupina delovala tudi po novembru letos, ko se mu izteče mandat. Leto bo po njegovem mnenju težavno, potrjeni ukrepi računskega sodišča narekujejo reorganizacijo skupine, za katero so nadzorniki že lani iskali najprej tehničnega direktorja, pa ga niso našli. Tako so upravo HSE dopolnili s finančnim direktorjem Stojanom Nikolicem. Sedaj so upravo le dopolnili s tehničnim direktorjem. To je Gorazd Skubin, ki prihaja iz Petrola in velja za kader stranke SMC. Poznavalci pravijo, da je usposobljenost Skubina zlasti trženje elektrike. V energetiki pa menijo, da bi generalni direktor HSE Blaž Košorok najbolj potreboval vrhunskega inženirja za termoelektrarne.
Rotnik je zatrdil, da je bil projekt voden transparentno
Ljubljana, 2. februarja - Nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik je na preiskovalni komisiji državnega zbora pojasnjeval potek projekta Teš 6. Zatrdil je, da je bil projekt voden transparentno in gospodarno. Na zaslišanje se je pripravil s številnimi prosojnicami, člani preiskovalne komisije pa zaradi podrobne predstavitve projekta izgradnje šestega bloka sploh niso prišli do vprašanj. Zato so sklenili, da mu vprašanja zastavijo na prihodnji seji, ki naj bi bila na začetku marca.
Gorenjevi komercialni zapisi na trg
Velenje - Družba Gorenje je uspešno zaključila izdajo komercialnih zapisov prvega kroga v višini skoraj 29 milijonov evrov. Obrestovali jih bodo po dveodstotni obrestni meri, zapadli pa bodo na začetku decembra. Ti komercialni zapisi so uvrščeni v trgovanje na ljubljanski borzi. Komercialne zapise bo mogoče kupiti tudi še v drugem krogu vpisa do končne skupne višine izdaje v nominalni vrednosti 35 milijonov evrov. Namen izdaje komercialnih zapisov je razpršitev virov kratkoročnega financiranja, predvsem z namenom sezonskega financiranja poslovanja.
Prodali brezglutenski program
Celje - Klasje, ki je lani iz prisilne poravnave zaradi 5,2-mi-lijonske izvršbe Probanke padlo v stečaj (stečajni upravitelj je v prisilki priznal za 16,5 milijona evrov terjatev), je ohranilo majhen, a uspešen brezglutenski program, ki ga je stečajni upravitelj prejšnji teden prodal na dražbi za 1,1 milijona evrov družbi Sapidum iz Portoroža.
Zaposlujejo večja podjetja
Ljubljana - Če v Sloveniji iščete delovno mesto, je največja verjetnost, da ga dobite pri delodajalcih, ki imajo več kot 10 zaposlenih. V zadnjem četrtletju lani je bilo zasedenih 694.500 delovnih mest, kar je za dobrih 5.800 več kot v prejšnjem četrtletju. Od vseh zasedenih delovnih mest pa jih je bilo nekaj več kot 80 odstotkov pri delodajalcih z vsaj desetimi zaposlenimi.
a mz
■
■
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 6
6	PREGLED TEDNA
OD SREDE do torka Mojca Štruc

18. februarja 2016
Sreda,
10. februarja
Premier Miro Cerar je opravil razgovor z ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar in medijem sporočil, da od nje same pričakuje, da pojasni svoje izjave v zvezi z RTV Slovenijo.
Slovenija je iz Bruslja prejela dva opomina zaradi nespoštova-nja evropske azilne zakonodaje. Naša država je ob tem napovedala, da bo zaprosila za pojasnila, saj kršitev vsaj v enem primeru ne vidi.
Vlada je državnemu zboru predlagala, naj za predsednika fiskalnega sveta imenuje Damjana Kozamernika, za člana pa Marjana Senjurja in Davorina Kračuna.
Predsednik ruske vlade Dmitrij Medvedjev je v intervjuju dejal, da bi se utegnila vojna v Siriji razviti v trajno oziroma svetovno, če ne bo kmalu dogovora o politični rešitvi konflikta.
Na severovzhodu Nigerije je bilo v napadu dveh samomorilk na begunsko taborišče ubitih 65 ljudi.
NATO se je odločil za nameščanje vojakov po evropskih državah.
Portugalski parlament je razveljavil veto predsednika Anivala Cavaca, ki marca odhaja s položaja, in istospolnim parom na Portugalskem z zakonom omogočil pravico do posvojitve.
Zavezništvo Nato je sklenilo, da bo storilo svoj najdrznejši korak do zdaj, saj se želi »upreti morebitnim akcijam Rusije« v državah vzhodne Evrope, kar pomeni, da bo postopoma povečevalo število vojaških enot.
Četrtek, 11. februarja
Odbor za notranje zadeve je potrdil predlog nove azilne zakonodaje, ki omogoča zavrnitev prošnje za azil, če prosilec vstopi v Slovenijo iz članice EU.
Petek,
12. februarja
Ob sporih je imelo praznovanje grenak priokus.
Predsednik ruske vlade je svari pred tretjo svetovno vojno in dejal, da se nova hladna vojna že dogaja.
Obrambna ministrica je povedala, da se bo Slovenija dejavno vključila v operacijo Nata za preprečevanje nezakonitih migracij čez Egejsko morje.

RADJ0
va eue
Na srednjih šolah in fakultetah
so potekali informativni dnevi.
Na srednjih in višjih šolah ter na visokošolskih zavodih je ta in naslednji dan potekal informativni dan za bodoče dijake in študente.
Komisija državnega zbora za nadzor javnih financ in odbor DZ za infrastrukturo sta zavrnila predlog, da bi se vladi priporočilo, naj se ne vmešava v vsakodnevno vodenje državnih družb.
Onesnaženost zraka s trdimi delci PM je postala tako izrazita, da so se v Združeni levici odločili, da bodo zahtevali sklic nujne seje odbora DZ za okolje.
Prvič po 962 letih sta se srečala poglavar Rimskokatoliške in ruske Pravoslavne cerkve.
Grški kmetje so protestirali zaradi napovedanih višjih davkov in prispevkov v pokojninsko blagajno. Pred turško mejo je čakalo 100 tisoč beguncev.
Sobota, 13. februarja
Miro Cerar se je pred mediji ustavil ob razmišljanju o predlogu vodje hrvaške policije, da bi prebežnike vozili neposredno z makedonske na avstrijsko-sloven-
sko mejo. Dejal je, da se mu predlog ne zdi sprejemljiv.
Drugi predsednik, Borut Pahor, je opozoril na pomen iskanja pravih rešitev. »Če tisti, ki vidimo svet miren in varen, ne bomo ponudili receptov, da tak tudi ostane, bodo politično moč in vpliv dobili tisti, ki vidijo rešitev težav v konfliktih,« je dejal.
Humanitarna organizacija Rdečega križa je praznovala 150-letnico, a so težave v vodstvu zasenčile praznovanje.
Več tisoč učiteljev, šolarjev in staršev je pred parlamentom v Budimpešti protestiralo proti politiki desne konservativne vlade, ki so ji očitali centralizacijo izobraževalnega sistema v državi.
Kljub dogovoru o končanju spopadov v Siriji je Turčija, ki bi s Savdsko Arabijo izvedla kopensko ofenzivo na Islamsko državo, napadla kurdske sile v Siriji.
Nedelja, 14. februarja
Slovenski predsednik Borut Pahor je ob zaključku konference v Munchnu stopil do ruskega premierja Dmitrija Medvedjeva in ga soočil z vprašanjem, ali se mu zdi izjava o hladni vojni upravičena.
Francija je Turčijo (podobno, kot so to storile ZDA) pozvala, naj konča svoje napade na kurdske borce na severu Sirije. A Turki so odgovorili, da zahtevajo umik Kurdov, ti pa so vztrajali na svojih novoosvojenih položajih.
Upravno sodišče je odločilo, da bo magnetogram postal javen.
blaščenca, da mora vlada posredovati magnetogram seje, na kateri so obravnavali kandidate za evropskega komisarja.
Nato je v Bruslju začel pristopna pogajanja s Črno goro, ki bo ob (uspešno) zaključenih pogajanjih postala 29. članica severno-atlantskega zavezništva.
Papež Frančišek je na obisku v Mehiki daroval mašo v mestu Ecatepec pred 300 tisoč verniki in jih pozval, naj državo osvobodijo izseljevanja in »trgovcev s smrtjo«.
Avstrija je napovedala, da bo postopno zaostrila pogoje za vstop prebežnikov v državo, a natančnih ukrepov še ni sprejela.
Torek, 16. februarja
V javnost je prišel magnetogram iz seje vlade z dne, ko je bila za slovensko kandidatko za evropskega komisarja predlagana Alenka Bratušek. Posnetek je razkril, da se je Bratuškova predlagala sama, ta pa je to zavrnila in dejala, da v magnetogram ni vključena izjava Romana Jakliča, ki naj bi potrdila, da jo je na položaj predlagala stranka. Bratuškova je ob tem še dejala, da obžaluje, da Slovenija ni dobila podpredsedniškega mesta v Evropski komisiji in dodala, da ga po njenem mnenju tudi nikoli ne bo.
Peter Prevc si je priskočil še eno zmago.
Papež Frančišek je za stalnega opazovalca Svetega sedeža pri Uradu Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi imenoval vatikanskega diplomata slovenskega rodu, monsinjorja Ivana Jur-koviča.
V Savdski Arabiji so se zbrale vojaške enote okoli 20 držav. Udeležile so se obsežnih vojaških vaj, ki so veljale za najpomembnejše v regiji do zdaj.
Ponedeljek, 15. februarja
Upravno sodišče je pritrdilo odločitvi informacijskega poo-
Ob dežju so se nekatere reke po državi že razlivale.
Turčija je za napade na bolnišnice in šole v Siriji obtožila Rusijo, a je Moskva vse očitke odločno zavrnila. Francija je napade označila za vojne zločine.
Ministri za nafto treh članic Organizacije držav izvoznic nafte, Savdske Arabije, Katarja in Venezuele so se skupaj z Rusijo dogovorili za zamrznitev proizvodnje nafte na januarski ravni.
Našla je čas, mir in sebe
Da je lahko prisluhnila svojim željam in muzicirala, je mora zapustiti švedski dom in si ga poiskati v Sloveniji, kjer ima korenine - Sprva jo je bilo strah, a je našla srečo
Tina Felicijan
Ko se je znašla na razcepu svoje glasbene poti in ni vedela, kam bi in kako, jo je na trimesečni oddih v Izolo povabila mamina sestrič-na, da bi se lahko tam osredotočila na ustvarjanje. »Bila sem zelo nesrečna - nisem imela časa, da bi se fokusirala na glasbo. Tu pa sem se povsem zaljubila vase, v to državo in v vse v njej,« je takoj začela razkrivati Marina Martensson, ki se je na valentinovo predstavila tudi velenjskemu občinstvu. Švedska pevka in kitaristka je Slovenijo opozorila nase že na prvem šovu talentov, zdaj pa je na turneji z naslovom Bližina, na kateri jo spremljata basist Miha Koren in bobnar David Morgan, njena dva soproga, se je pošalila umetnica. »Nimam fanta, imam pa dva najboljša prijatelja, dva najboljša kolega. V tem trenutku sta moji dve največji ljubezni in zelo sem srečna, da sem ju spoznala. Sta moja družina. Ne potrebujem fanta,« se je smejala.
Ostala je, ker se je počutila dobro
Čas je tisti, zaradi katerega je v Sloveniji lahko ustvarjala. In mir. »Še posebno v Izoli je zelo mirno. Pa morje, sproščeni ljudje. Ni tempa, ki bi te spravljal v stres. Kar na enkrat sem imela čas in prostor za razmišljanje. Lahko sem prisluhnila svojim misli, kar mi prej ni uspelo.« Sprva jo je to zmedlo, nato pa je iz tega izšel navdih za glasbo. Zdaj je tu srečna in se za enkrat ne namerava vrniti, čeprav je na Švedskem vsem obljubila, da se vrne po treh mesecih. »Ne bo te nazaj, so mi odgovarjali, ko sem pustila službo in se izselila.« Zdaj se tu počuti kot doma.
Navdihuje jo pomirjenost
S tem, ko je mirna, ko se z ljudmi pogovarja na umirjen način, vse okolje in dogajanje zaznava in sprejema drugače. »Navdihuje me vse, kar se dogaja v meni in okoli mene. Od nastopanja do spoznavanja občinstva. Ko mi ljudje povedo, da se jih je moja glasba dotaknila.« Nekatere pesmi so odsevi vsega, kar opazuje, večina pa je ljubezenskih zgodb strtih src. »Vse so moje. Pravzaprav bo občinstvo spoznalo moje prejšnje fante, saj pišem pesmi o njih. Program je tako zelo oseben.« In prav tega si je želela za turnejo Bližina. Preden jo
je začela, se je vrnila na Švedsko k svojim starim pesmim, ki jih je posnela, ko je bila še otrok. »Poslušala sem jih in spoznala, da nekaterih nisem igrala že desetletje. Poslušanje pesmi, ki sem jih pisala o stvareh, skozi katere sem šla, o občutkih, ki sem jih imela, me je pretreslo in občutila sem jih, kot bi se vse dogajalo danes.«
Z glasbo se želi dotakniti
Veliko premišljuje o svetu - kaj vse slabega se v njem dogaja. To jo žalosti, a hkrati navdihuje. Glasba je namreč njena terapija. »Če sem jezna, vznemirjena, nesrečna, pišem,« pravi. Želi si, da bi imela zmožnost, da bi pisala pesmi, ki bi spreminjale. »Bolj politične pesmi, a nisem politična glasbenica. Jaz pišem sentimentalne ljubezenske pesmi,« je skomignila. »Imam prijatelje in znance, ki ustvarjajo politično glasbo in delajo spremembe, zaradi česar jih zelo občudujem.« Želi, da bi se z glasbo, ki jo ustvarja, ljudje dotaknili samih sebe. Da bi se vsaj malo prepoznali v njenih zgodbah, ki bi jim vzbudile določene občutke. Zato ne skuša predati posebnega sporočila, ampak impulze, ki spodbujajo k čutenju. »Mislim, da je zelo lepo imeti občutke ob poslušanju glasbe.«
Čeprav slovensko dobro razume in tudi govori, pesmi v slovenščini v bližnji prihodnosti ne bo. »Mislim pa, da bo nekoč,« ni hotela zapečatiti izrečenega. Trio namreč načrtuje izid albuma, da bi njihovo občinstvo lahko glasbo vzeli tudi v svoje domove.
■
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 9
11. februarja 2016

MED VAMI
Skoraj ni stvari, ki bi jo presenetila
7
Poslanka SDS v Državnem zboru Nada Brinovšek: kot začetnici bolje biti v opoziciji kot v koaliciji - Iz vsake stvari poskuša potegniti nekaj dobrega
Tatjana Podgoršek
Po 15 letih opravljanja službe kot direktorice uprave Občine Mozirje je Nada Brinovšek pred letom in pol sedla v klopi državnega zbora kot poslanka stranke SDS. Stičnih točk prejšnja in sedanja služba, pravi, nimata. Na lokalni ravni se je vse dogajalo »z vso naglico«, v državnem zboru pa traja in traja in tudi konec je večkrat drugačen od pričakovanj. Se je bolje počutila v prejšnji vlogi ali se bolje počuti v sedanji? »Kot direktorica sem se počutila zelo dobro, enako se kot poslanka. To je izziv. Pred odhodom v državni zbor sem bila zasvojena s programom TV 3, zato lahko rečem, da je moja sedanja služba točno takšna, kot sem si
jo predstavljala. Skorajda ni stvari, ki bi me presenetila.«
Usklajevanja praktično ni
Kot je povedala, usklajevanje znotraj koalicije in znotraj opozicije obstaja, med koalicijo in opozicijo pa ga skorajda ni. Razlog za to so programi. Ti so si med opozicijskimi strankami, razen programa Združene levice, podobni, programi koalicijskih strank pa prav tako. Na vprašanje, ali je težko sprejemati odločitve, ki bi bile v korist čim večjega števila državljanov, Brinovškova pravi: »Nikakor ne. Za primer naj naveden uvedbo davčnih blagajn. V korist čim večjega števila državljanov bi bilo, če jih ne bi uvedli. A so se, ker se nismo mogli uskladiti.«
Nada Brinovšek:»Spomnim se sinovih besed, ko je rekel, da je glede na mojo starost skrajni čas, da pred odhodom v pokoj poskusim še kaj novega. Upam, da bom na tem mestu dočakala svojo pokojnino.«
Leto 2015: veliko stvari je
Minulo leto je bilo - po njenih besedah - zelo pestro. Zapomnila si ga bo po veliko stvareh. Med drugim po referendumu o zakonu in zakonski zvezi, ki ga tudi njihova stranka ni podpirala. »Stranka ni proti porokam isto-spolnih, ampak nasprotuje tistemu, kar temu sledi.« Prepričana je, da si bo leto 2015 zapomnilo veliko državljanov po uvedbi davčnih blagajn, saj bo zanje ta
ukrep zelo obremenjujoč. »V zvezi s tem naša stranka, ki je bila proti, še ni končala svojega dela.« Pečat preteklemu letu je dala še bančna luknja, sprejeta, a ne razvojno naravnana, državna pro-
računa za leti 2016 in 2017, umik mini davčne reforme, migrant-ska kriza, stavka policistov, razprave na temo plač javnih uslužbencev. Sama pa je najbolj zavzeto delala kot članica odbora
za zdravstvo. »Trudim se postavljati čim več ustnih vprašanj, vlagam pobude. Kar nekaj izrednih sej odbora sem predlagala glede pravilnika o nujni medicinski pomoči in vesela sem, da smo v Zgornji Savinjski dolini na osnovi mojih prizadevanj in prizadevanj vseh tamkajšnjih županov ter direktorice javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom uspeli obdržati javno zdravstvo v dolini. Prav tako si bom leto 2015 zapomnila po tem, da sem znotraj naše poslanske skupine dobila čudovite prijatelje.«
Nada Brinovšek meni, da bo tudi to leto v državnem zboru zelo pestro. Veseli se novih izzivov. »Negativna mnenja me ne ganejo preveč, ker se mi zdi, da iz vsake stvari, tudi take, ki ni dobra zame, potegnem kaj dobrega,« je sklenila pogovor Nada Brinovšek.
■
Mednarodni projekt INKUB na osnovni ravni zaključen
Težko zaposljivi in udeleženci s posebnimi potrebami so bili v delavnicah izjemno motivirani
V Bahorjevi lončarski ustvar-jalnici v Topolšici so v soboto za javnost predstavili zaključno razstavo izdelkov udeležencev skoraj leto dni trajajočega mednarodnega projekta Inkub, katerega slovenski del je vodil IPAK inštitut iz Velenja. V njem so sodelovali mojster Igor Bahor iz družbe Ba-hor, d. o. o., s sodelavci, nekateri mentorji ter udeleženci, varovanci VDC Črna na Koroškem ter VDC Velenje in njegova enota Nazarje. Kot nam je povedal dr. Stanko Blatnik iz Ipaka, sta bili lani poleti izvedeni dve delavnici; ena je bila namenjena delu
Dr. Stanko Blatnik, direktor Ipak inštituta iz Velenja (Foto Jože Miklavc)
obliki metulja. Za oba izdelka sta bili oddani prijavi za modelsko zaščito, ki sta posredovani Uradu za intelektualno zaščito RS.
Brezposelni, ki so se udeležile delavnic skupaj s predstavniki IPAK inštituta, si prizadevajo za ustanovitev zadruge (kooperative), v kateri bi nadaljevali in razširili dejavnosti, da bi se po določenem času še bolj usposobljeni udeleženci lahko tudi zaposlili. Skupna vrednost projekta, financiranega iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, je bila nad 150.000 €. Vrednost projekta za IPAK inštitut pa je znašala skoraj 74.000 €, od tega je bilo evropskih sredstev skoraj 60.000 €. Republika Slovenija je prispevala 7.400 €, IPAK inštitut pa še dodatno 3.700 €. Ob zaključku projekta so v Topolšici postavili dvojezično info--ploščo, na kateri je kratek opis projekta. Ob njej so razstavljeni predmeti, ki so jih izdelali udeleženci delavnic. Ob prisotnosti predstavnikov nekaterih lokalnih me-
Inkub Lončeni model Kokarskega klobuka za peko kolin (Foto Jože Miklavc) dijev so v prostorih
Lonačarstva Bahor - Ja-
udeleženci na začetku pridobili potrebne veščine za delo z glino oziroma s tekstilom, nato pa so pa pod vodstvom vodij skupin in dveh strokovnih mentorjev delavnic izdelali po dva spominka. Iz gline kokarski klobuk, posodo za peko klobas, ki je bil eden najbolj znanih izdelkov kokarskih lončarjev. Iz tekstila pa so oblikovali in izdelali spominek - blazinico v
z glino, druga delu s tekstilom. Izvajala sta jih Igor in Jana Ba-hor. Delavnic, ki so potekale v štirih ter dveh ločenih terminskih sklopih, se je udeležilo 30 oseb s posebnimi potrebami ter še pet dolgotrajno brezposelnih oseb. Na delavnicah pa so aktivno sodelovali tudi strokovni delavci iz omenjenih varstveno-delovnih centrov. Na obeh delavnicah so
na in Igor Bahor, raziskovalka na IPAK-u mag. Sanja Selimo-vic (ki je zasnovala projekt) ter direktor dr. Stanko Blatnik, slovesno predali javnosti na ogled pregledno predstavitev podatkov ter izdelkov, ustvarjenih v tem zanimivem projektu.
a Jože Miklavc
Novosti za zdaj ne načrtuje
Drago Koren, novi direktor uprave Občine Šoštanj: »Vodstvene izkušnje imam.«
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 15. februarja - Prva zaposlitev Draga Korena, novega direktorja uprave Občine Šoštanj, je bila na Geodetski upravi. Razen štirih let, ko je bil poslanec v državnem zboru, tudi edina. Med drugim je bil direktor Geodetske uprave občin Ve-
župan, z vsemi, s katerimi sem sodeloval, dobro delal. Zdelo se mi je prav, da sprejmem nov izziv in za občane naredim še kaj.« Na začetku je dodobra spoznal širino delovanja občinske uprave. »Del te, področje družbenih dejavnosti, sem poznal že prej. Kot direktor pa bom moral skrbeti za celotno občinsko upravo. Ta je dobro utečena, z dobrim sodelovanjem in odnosi med zaposlenimi in vodstvom. Prepri-
čan sem, da je to zagotovilo, da bomo v teh finančno zahtevnih časih lahko dobro delali tudi naprej.«
Za zdaj kakih novih pristopov pri vodenju in organiziranju občinske uprave ne načrtuje. »Morda, če bo to potrebno, bo bolj poudrjeno projektno, skupinsko delo. Vodilo pa mi bo, da bo delo pravočasno in dobro opravljeno.«
Drago Koren: »Pomembno je, da je delo dobro in pravočasno opravljeno.«
lenje in Mozirje. Ko se je državna uprava reorganizirala, pa vodja Izpostave Velenje.
»Vodstvene izkušnje imam. Delo z ljudmi obvladam. Prepričan sem tudi, da če je vodenje dobro, bo tudi delo dobro opravljeno. Izkušnje si je pridobival tudi v državnem zboru, kjer je nekaj časa vodil odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje.
»Vseeno pa odločitev za spremembo ni bila enostavna. Razmišljal sem - v službi na geodetski upravi je postalo delo enostavno, monotono, brez posebnih izzivov. Slednje so mi predstavljale le še ustne obravnave s težkimi strankami ...,« pravi. »Pretehtalo pa je to, da sem tista štiri leta, ko sem bil v Občini Šoštanj občinski svetnik in pod-
III VISOKA ŠOLA
za varstvo okolja
Trg mladosti 7, 3320 Velenje T: 03 898 64 10 | F: 03 898 64 13 | E: info@vsvo.si | www.vsvo.si
V skladu s 26. členom Statuta Visoke šole za varstvo okolja (v nadaljevanju: VŠVO) Upravni odbor VŠVO na podlagi sklepa, z dne 17. 2. 2016, razpisuje delovno mesto
direktorja/ice
Visoke šole za varstvo okolja
Pogoji:
•	univerzitetna izobrazba ekonomske, pravne, naravoslovne ali tehnične smeri,
•	najmanj pet let delovnih izkušenj ter strokovne, vodstvene in organizacijske sposobnosti,
•	poleg slovenskega jezika, aktivno obvlada še najmanj en svetovni jezik.
Kandidati morajo k prijavi na razpis poleg svojega življenjepisa priložiti tudi vizijo delovanja in razvoja visokošolskega zavoda za naslednje 4-letno mandatno obdobje.
Mandat direktorja VŠVO traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Direktorja VŠVO imenuje Upravni odbor VŠVO s soglasjem ustanovitelja izmed kandidatov, ki bodo oddali popolne vloge oziroma prijave na predmetni razpis.
Upravni odbor VŠVO bo upošteval le vloge, ki bodo pravočasno oddane s priporočeno pošto oziroma pravočasno prispele na naslov VŠVO ter jim bodo poleg življenjepisa priložena ustrezna potrdila o izpolnjevanju pogojev.
Pisne vloge z oznako »Upravni odbor Visoke šole za varstvo okolja - razpis za delovno mesto direktorja« in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema tajništvo VŠVO, na naslovu: Trg mladosti 7, 3320 Velenje, v roku osmih dni od dneva objave razpisa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku osmih dni od imenovanja direktorja.
Mag. Vilma Fece, predsednica Upravnega odbora VŠVO
a
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 8
8
REPORTAŽA, KULTURA

18. februarja 2016
Kako postati prostovoljec v prostovoljstvu prijaznem mestu?
V mestu, ki je zraslo z udarniškim delom in tradicijo prostovoljstva nadaljuje, delujejo številne prostovoljske organizacije in skupine, ki se jim lahko pridruži vsakdo, le vedeti mora, kaj želi početi
Tina Felicijan
Ob številnih priložnostih lahko slišimo, da je solidarnost v Velenju doma, da so občanke in občani pripravljeni nesebično pomagati, da imajo pri tem veliko podpore tako občine kot lokalne skupnosti nasploh. Ne nazadnje je Velenje prostovolj-stvu prijazno mesto in samo leta 2014 je občina finančno podprla 134 prostovoljskih organizacij (6 prostovoljnih gasilskih društev, 30 društev s področja zdravstva in sociale, 10 ostalih organizacij s področja zdravstva in sociale, 30 društev v kulturi, 13 društev s področja mladih, 44 društev v športu), že vrsto let pa sofinancira polovico plače koordinatorice gibanja prostovoljnega dela na Šolskem centru Velenje.
>
»Kdor želi kot prostovoljec delati z nami, naj ima otroke rad, naj bo dovzeten zanje,« svetuje Kristina Kovač
Nima pa baze prostovoljskih organizacij in nasploh vseh, ki prostovoljno delo opravljajo, da bi tisti, ki se želijo aktivirati, lahko na enem mestu izbirali med njimi ter delom, ki ga lahko opravljajo. Nima preglednih informacij o prostovoljcih in potrebah po delu. »Prostovoljcev je v različnih društvih kar nekaj. Se pa njihovo število in tudi njihove aktivnosti spreminjajo in bi bilo takšno bazo podatkov kar težko ves čas ažurno vzdrževati,« pojasnjuje vodja kabineta župana Saša Sevčnikar. »Verjamem, da bomo vsakega občana, ki bi želel postati prostovoljec, znali dobro usmeriti na pravi naslov že kar na Mestni občini Velenje,« je dejala in naštela najbolj dejavne prostovoljske organizacije po področjih dela.
Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje
Z otroki in mladostniki dela MZPM, ki prostovoljce - trenutno je aktivnih 132 - vključuje v vse svoje programe skozi celo leto. Delajo v druženju,
organizaciji prireditev, izvedbi ustvarjalnih delavnic, pomagajo pri najosnovnejših in strokovno zahtevnih delih - odvisno od sposobnosti in znanja, vsak pa dela, karkoli je treba postoriti, saj hierarhije dela ne poznajo. Med šolskim letom skrbijo za prostočasne aktivnosti otrok na raznih delavnicah, za vrtčevske otroke prirejajo predšolsko bralno značko in projekt Zeleni nahrbtnik, za šolarje pa Kajuho-vo bralno značko, otroški parlament, okoljevarstvene in izobraževalne projekte. Med najbolj priljubljenimi počitniškimi dejavnostmi so letovanja in rekreacija otrok na taborih in kolonijah, v katere jih prostovoljci spremljajo in zanje skrbijo. V veselem decembru soustvarjajo program novoletnega praznovanja in obdarovanja ter priredijo novoletni darilni bazar. V sklopu preventivnih dejavnosti pa se vključujejo v svetovalno skupino telefona Tom in vodijo klub prostovoljcev Mladi za mlade, v katerega se vključujejo starejši od 16 let in tudi organizirajo izobraževanja za prostovoljce, našteva aktivnosti prostovoljcev sekretarka zveze Kristina Kovač. Prostovoljce je namreč treba vzgojiti in jim predstaviti vidike dela. »Kot začetnik ne more samostojno delati. Najprej dobi skupino, mentorja. Če je odgovoren za otroke, pa mora biti polnoleten,« poudarja. Kdor se želi pridružiti, se lahko oglasi v vili Rožle, piše ali telefo-
si, ampak vztrajno,« spodbuja k prostovoljskim aktivnostim.
Z mladino delajo prostovoljci Mladinskega centra
Skupina mladih prostovoljcev Mladinskega centra Velenje nudi učno pomoč, izvaja delavnice in projekte za ozaveščanje mladine ter spodbujanje angažiranosti in aktivne udeležbe, zato se imenujejo kar prostovoljci ak-
tivirate in dobivate izkušnje, ki vam bodo vedno prišle prav. Enkrat prostovoljec, vedno prostovoljec,« je ponovila svoje geslo.
S starostniki delajo v Domu za varstvo odraslih
Tam deluje deset prijateljskih skupin, ki jih vodijo utečeni prostovoljci in se srečujejo ob četrtkih, sodelujejo pa tudi prek projekta Starejši za starejše. Novih
tivisti. Sodelujejo tudi z drugimi društvi in ustanovami - CVIU, Karitas, Šolski center. Njihove aktivnosti so odvisne od generacije, čas pa je, da se sedanja zamenja, zato pospešeno iščejo nove člane. Pravkar so dobili nove plakate, spet pa bodo delovali na stari lokaciji, kjer je zdaj klub eMCe plac. Tam imajo namreč
>
»Dijaki se za prostovoljno delo odločajo, kadar so tudi vsebine njim zanimive in blizu. Z dijaki in drugimi je treba ugotoviti in določiti tudi prednosti in pozitivne vidike prostovoljnega dela za njih same in družbo.« Maša Kolšek
nira, sodeluje pa lahko po svojih zmožnostih in potrebah po delu. »Prostovoljno delo je pomembna dejavnost, v kateri nekomu daješ in hkrati sam dobiš - nova znanja, prijatelje, poznanstva. Kaže, da bodo prostovoljska udejstvo-vanja imela vse večjo možnost pri zaposlitvi ali drugod. Vrednost prostovoljstva se ne glede na vse razmere povečuje. Poča-
več stika z mladino kot v Mladinskem centru, pravi njihova vodja Melita Kovač. Vabi, da se bodoči prostovoljci oglasijo pri njej v Mladinskem centru, jih poiščejo prek družbenih omrežij, maila. Predvsem je pomembna njihova motivacija in lastna želja za izvajanje projektov, njihove ideje, pravi in nagovarja: »Mladi, bodite aktivni, kajti tako se mo-
Za razvoj prostovoljskih dejavnosti je pomembno informiranje o dogodkih in podajanje jasnih pričakovanj od prostovoljcev. Kar nekaj prireditev v Velenju je namenjenih predstavitvi društev in posameznikov, ki delujejo tudi v prostovoljstvu. Šolski in mladinski center že vrsto let prirejata Festival prostovoljstva, v zadnjih letih pa sta ga oplemenitila s kulturnim programom in tako priredila Velenje - mesto prostovoljstva in kulture. »Želeli bi si, da bi bila prireditev še bolj obiskana kot v preteklih letih, saj imamo prostovoljci ostalim zainteresiranim gotovo veliko pokazati, festival pa je tudi dobra priložnost za promocijo pro-stovoljstva tako med dijaki kot ostalo zainteresirano javnostjo,« pravi Maša Kolšek.
Festival prostovoljstva je lepa priložnost za druženje, s tem pa želijo prostovoljci povabiti medse in ponuditi informacije o naravi svojega dela,
da bi se ljudje lažje odločili, kam se vključiti.
pomladnih mesecih, ko želijo stanovalce čim večkrat odpeljati na svež zrak, bodo namreč potrebovali še več prostovoljcev. »Res je, da je denar sveta vladar, pa vendar največje plačilo dobimo, ko nahranimo svojo dušo. Hrana za dušo pa je, kar dobimo pri prostovoljstvu - ko dajemo sebe, dobimo največ.«
Delo s socialno ogroženimi
Ena najmočnejših prostovoljskih organizacij je Rdeči križ. Velenjski območni odbor ima 22 krajevnih organizacij, na leto pa kakih 250 prostovoljcev, večinoma mlajših upokojencev, opravi več kot 10 tisoč ur. Aktivni so pri krvodajalskih akcijah, pomagajo prizadetim pri naravnih nesrečah (žled, poplave), socialno
prostovoljcev so veseli, a jih najprej integrirajo v okolje doma, jih spoznajo s stanovalci, da so lahko nato pri delu samostojni. Največkrat pomagajo tako, da stanovalce pospremijo na sprehod, sodelujejo na prireditvah in delavnicah. Prostovoljcev ni prav veliko, trenutno 16, saj je nekaterim težko, ko vidijo ljudi, ki potrebujejo vsakodnevno nego in oskrbo, pojasnjuje direktorica doma Violeta Potočnik Krajnc. »Največji izziv je - če se osredotočim na prijateljske skupine -, da se najde tema, ki starostnike zanima in pritegne. Nato pa se je treba z njimi pogovarjati in obdržati rdečo nit. Če uspe, je to velik dosežek in izkušnja, ki zelo bogati. Potem tudi, kako pristopiti do nekoga, ki mu je gibanje onemogočeno, da mu pokažeš zunanji svet, ki ga nima možnosti videti vsak dan. Velik izziv ne le za prostovoljce, tudi za zaposlene, je nova ideja, ki jo prostovoljec prinese,« našteva in vabi nove prostovoljce, naj se oglasijo v domu pri Cvetki Hribar ali Anji Zaljuberšek. V
>
»Dober občutek kljub naporom ostane. To in pozitiven odziv ljudi povrne energijo.« Darja Lipnikar
ogroženim družinam delijo materialno pomoč tako iz skladišča kot na terenu, skrbijo za boljše življenje starejših (organizirajo srečanja, predavanja na temo zdravja, obiskujejo starejše in bolne na domu ob praznikih, pomagajo pri meritvah tlaka, sladkorja, holesterola). Predvsem bodo veseli mlajših prostovoljcev, sicer pa je glavno, da je oseba »pozitivno naravnana in ima čut za ljudi,« pravi sekretarka Darja Lipnikar. Takšen se lahko oglasi na sedežu RK ali v svoji krajevni skupnosti. »Ljudi je težko prepričati, da bi se odločali za tako delo, ker se že na splošno slabo poznajo, sploh v blokovskih naseljih, kjer so manj povezani kot na podeželju.« Sicer imajo prostovoljcev dovolj, zato tudi posebnih aktivnosti za promocijo
nimajo. Pomanjkanje pa čutijo med begunsko krizo, ko iščejo predvsem prostovoljce z zdravstvenim znanjem.
S socialno ogroženimi vse več dela tudi prostovoljska skupina Mladinskega centra Udarnik, ki nudi pomoč pri raznih opravilih po domovih, izvajajo pa tudi socialne projekte. Nove člane sprejemajo v Mladinskem centru, imajo tudi profil na Facebooku.
V prostovoljstvo vzgajajo na Šolskem centru
Vsi dijaki se že v prvem letniku seznanijo z možnostjo prostovoljnega dela, ki ga lahko opravljajo tudi v okviru obveznih izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti. Večino informacij dobijo na spletu, razrednih urah, sestankih ali pa tako mimogrede, ko so vključeni v kakšno drugo aktivnost, pa jih povabijo še k prostovoljcem. »Nekateri dijaki se za prostovoljno delo odločijo, ker potrebujejo ure, spet drugi, ker jim je to delo blizu. Za vse pa velja, da lahko prostovoljno delajo, če so za to resnično zainteresirani in pripravljeni drugim pomagati in dati svoj čas,« pravi koordinatorka Maša Kolšek. Vključujejo se lahko v različne kontinuirane ali priložnostne aktivnosti. Letos sodeluje približno 50 dijakov, ki pomagajo pri dejavnostih Vrtca Velenje, Rdečega križa, MZPM in Unicefa. Zadnja leta je zanimanja za enkratne akcije več, manj dijakov pa se odloča za kontinuirano delo v posamezni organizaciji. »Dijaki s prostovoljnim delom ne samo naredijo nekaj dobrega za druge, ampak pridobijo ogromno tudi zase - veščine, izkušnje, dodatno znanje, rastejo in se učijo. Super je, če se ob tem še dobro imajo.« Vse te izkušnje jim lahko koristijo tudi pri iskanju zaposlitve, zato vsako leto za opravljeno delo dobijo tudi potrdila.
■
Literarni utrinki
Velenje, februar - Pred nedavnim je v vili Bianca potekala celodnevna delavnica, prevajalnica, ki jo je vodila literarna ustvarjalka in prevajalka Tatjana Jamnik. Udeleženci so prevajali poezijo iz poljskega jezika. V delavnici je aktivno sodeloval Velenj-čan Dušan Pirc, ki je veliko časa preživel na Poljskem, hkrati pa se tudi sam ukvarja s prevajanjem. Uspešnost srečanja, ki se ga je udeležila tudi Barbara Rogelj, predstavnica za literaturo iz JSKD Ljubjana, so šaleški literati zaokrožili z branji. Udeleženci delavnice so brali prevode, literati pa so med prebiranjem avtorskih del priložnostno obeležili obletnico Prešernove smrti. Sodelovali so Milojka Bačovnik Komprej, Zlatko Kraljič, Klara Letonje, Andreja Musič, Dušan Pirc, Peter Rezman, Lidija Rezoničnik, Matjaž Šalej, Lojze Vrenčur in Ivana Šikonija, ki je odlično interpretirala Prešernovo Slovo od mladosti v angleškem jeziku. Pod pogovor z avtorji in udeleženci delavnice se je v imenu organizatorja OI JSKD in ZKD Velenje podpisala Tatjana Vidmar. V kratkem bo izšel tudi razpis za zbornik Šaleškega literarnega društva Hotenja 26, letos pa želijo povabiti k objavam tudi literarne člane romske skupnosti, ki deluje v Velenju.
■ MBK
Zavod za kulturo širi dejavnost
Šoštanj - Zavod za kulturo Šoštanj poleg razstav v Mestni galeriji, abonmaja Lepi kamen, mini lutkovnih abonmajev, zabavnih festivalov, Ane De-setnice in Smallfesta ter vseh drugih prireditev že drugo leto organizira brezplačne ustvarjalne dejavnosti za otroke in od lanske jeseni tudi za odrasle. To so gledališki in baletni tečaji, ustvarjalnice za najmlajše ter sklop ustvarjalnih delavnic društva ARTUS. Število otrok, ki obiskujejo izvenšolske aktivnosti sicer niha, a v Šoštanju pravijo, da jih obiskuje 10 odstotkov šoloobveznih otrok.
a mkp
Naš čas, 18. 2. 2016, barve: CM K, stran 9
18. februarja 2016

IZOBRAŽEVANJE, KULTURA
9
Anketa
Kaj bodo študirali?
Ustavili smo nekaj maturantov velenjske gimnazije in jih povprašali, kaj nameravajo študirati. Slovenske fakultete namreč ponujajo številne programe, zato je težko imeti jasen pregled nad njimi. Med nekaterimi je tudi težko razločevati podrobnosti v poteku študija. Kaj jih bo torej na informativnih dneh najbolj zanimalo, se jih bodo sploh udeležili?
Jan Vodušek: »Sem že izbral smer, študirat grem biokemijo v Ljubljano, na kemijsko fakulteto. To sem vedel že približno od začetka. Na informativnih dnevih me bo predvsem zanimalo, kako je fakulteta videti od znotraj.«
Tim Stropnik: »Najverjetneje se bom vpisal na Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Na informativnih dnevih bom iskal informacije o smereh študija, kako fakulteta izgleda, kaj se bomo učili v prvem semestru oziroma v štirih letih izobraževanja.«
Pia Rednak: Vpisala se bom na slovenistiko na Filozofsko fakulteto. Informa-■ cij na informativnih dnevih ne bom iskala, saj že vse potrebno HJH vem iz brošure.
Jernej Lenovšek: »Upam, da se bom vpisal na Fakulteto za stroj-H ništvo v Ljubljani. Na informativ-K nem dnevu bom verjetno najbolj I iskal fakulteto, za ostale informacije pa še ne vem.«
Vid Stropnik: »Nisem še izbral smeri študija, sem pa izbral študijsko mesto. Bolj me vleče v Ljubljano. Po vsej verjetnosti bom študiral enega od programov na fakulteti za računalništvo in informatiko. Čeprav se morda ne vidim v tem poklicu, vem, da mi bo znanje, pridobljeno na tej fakulteti, prišlo prav. Prav tako pa me delo z računalniki zanima. Na informativnem me bo predvsem zanimala razlika med posameznimi programi na šoli in potek dela.«
a Ajda Gregorc
Mladi opremljeni z informacijami
Ob informativnih dneh svoja vrata odprl tudi Šolski center Velenje -Predstavili srednje- in višješolske programe
Tina Felicijan, Ajda Čebul
Letos se je informativnih dnevov na Šolskem centru Velenje udeležilo približno enako število bodočih dijakov in študentov kot leto prej. Tako so z obiskom zadovoljni, poroča svetovalni delavec Peter Rozman. Več zanimanja je bilo na strokovnih šolah za tehnične smeri, predvsem pa za računalništvo (letos se je za ta program zanimalo 20 devetošolcev več kot lansko leto), strojništvo ter gastronomijo in turizem. Zanimanje za gimnazijske programe pada že od leta 2010 in tudi letošnji informativni dan je bil nekoliko slabše obiskan kot lanski. Program rudarske šole je letos spoznalo nekoliko več učencev, a še vedno bistveno premalo glede na pričakovane potrebe Premogovnika in njegove napovedi za zaposlovanje. Udeleženci so med drugim lahko izvedeli, da bo prav kmalu izšel razpis za kadrovske štipendije - 10 za geostrojnike rudarje in 8 za geotehnike.
Na višji šoli pa je bilo več zanimanja za informatiko, medtem ko je ob informativnem dnevu ostale programe spoznalo približno enako število dijakov, je še sporočil Rozman.
Kaj pa zdaj?
Informativnih dnevov se je udeležilo nekoliko več kot 500 bodočih dijakov in študentov. Med njimi je
bila Viktorija Glušič, ki se zanima za študij dentalne medicine, zato je gimnazija prava zanjo, pravi. »Danes sem izvedela vse o vpisu in dogajanju na gimnaziji. Po predstavitvi sem še bolj odločena, da se bom vpi-
»Pri pouku slovenščine tudi pojemo,« so povedale ustvarjalne gimnazijke. W
starši. Janko Slatinek je bil s predstavitvijo zadovoljen. »V prvi vrsti je seveda namenjena otrokom, ki si izbirajo šolo. Več dodatnih informacij pa bomo pridobili še na vodenju po šoli. Za gimnazijo se je odločila
sala na to gimnazijo, ker mi je zelo všeč. Za velenjsko gimnazijo sem se odločila že pred časom, zato tudi ne bom obiskala drugih informativnih dnevov. Menim, da mi gimnazija ponuja največ možnosti za nadaljevanje šolanja, saj se lahko vpišem na katerokoli fakulteto.« Devetošol-ce in maturante so spremljali tudi
hči in jaz pri njeni odločitvi nimam besede,« je skomignil in povedal še, da bodo odšli še na informativni dan v Slovenj Gradec ter v Celje ali Ljubljano.
Vsi pa kljub svežim informacijam iz prve roke še niso tako odločeni, kam se bodo vpisali. Svetovalni delavec Peter Rozman pravi, da je tu-
Na Šolskem centru Velenje so za naslednje šolsko leto razpisali 746 prostih mest. Največ (204) za strojno šolo, nekoliko manj (166) za elektro in računalniško, za šolo za storitvene dejavnosti dobrih 152, za gimnazijo 114 in za rudarsko šolo 110 mest. Dobrih 606 mest bo za novince, ki bodo lahko izbirali med 21 srednješolskimi programi. 140 pa za poklicno-tehni-ško izobraževanje v petih programih z nadaljevanjem izobraževanja po sistemu 3 + 2. Tako bo delo na ŠCV tudi prihodnje leto potekalo približno tako kot letos, saj so razpisali približno enako število mest.
Tako kot lani tudi letos ne bo možen vpis v program maturitetni tečaj, ki so ga na ŠCV sicer izvajali od leta 2000. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so zaprosili tudi za poklicni tečaj v programu računalniški tehnik ter v program predšolske vzgoje, a jim zaradi varčevalne politike niso prisluhnili.
Gimnazija Velenje je za program Umetniška gimnazija - likovna smer napovedala preizkus posebnih nadarjenosti za soboto, 5. marca. Istega dne bo potekal tudi preizkus glasbene nadarjenosti za program Umetniška gimnazija - glasbena smer.
di po informativnih dnevih pravi naslov za dodatna vprašanja le šola ali fakulteta. »Spletne strani so tiste, preko katerih lahko pridobimo veliko informacij. Po telefonu se lahko pogovorimo s svetovalnimi službami na srednjih šolah, na fakultetah, visokih in višjih šolah pa so to referati, na katerih nam bodo uslužbenci zagotovo dali vse infor-matije.« Sicer pa so pri odločanju o karierni poti ključni interesi in želje. »Dobro je izhajati iz tistega, kar radi počnemo. Pomembni pa so tudi pogovori s starši, prijatelji, svetovalnimi delavci, učitelji, vrstniki, s tistimi, ki že obiskujejo program, ki nas zanima. Osebni zgled pravzaprav najbolj potegne in je zanesljiv vir informacij.« Ali naj nas vodi tudi stanje na trgu dela - kateri poklici so trenutno bolj in kateri manj iskani, kje je več možnosti za zaposlitev? Rozman pravi, da se je tudi pri tem treba vprašati, kaj delamo s srcem. »Ker če bomo to vedeli v šoli, če bomo s srcem v poklicu, potem tudi zaposlitev ne bo velika težava. V takšnem primeru tudi seznami deficitarnih poklicev odpadejo, saj če nekaj delam dobro, to zaznajo tudi potencialni delodajalci in bo trenutek zaposlitve slej ko prej ko nastopil.« Vseeno pa je res, ugotavlja, da nastaja največ težav pri prehodu iz šolanja v zaposlitev. Zato je treba sproti graditi mrežo, nabirati stike, »možnosti za to pa je v našem šolskem sistemu vedno več - s praktičnim usposabljanjem pri delodajalcu, prakso v tujini, študijsko prakso.«
O karierni poti se je torej potrebno odločati samozavestno, s samo-zaupanjem, veliko optimizma, med izobraževanjem pa biti vedoželjen, nabirati kompetence in poznanstva.
■
Podobe in črke
Šoštanj, 11. februarja - V Mestni galeriji Šoštanj se z imenom Snovalci podob (pesniško popotovanje med črkami in barvami) predstavljajo trije šaleški avtorji Zlatko Kraljic, Andrej Krevzel in Stojan Špegel. Razstava likovnih in literarnih del je nastala v sodelovanju dveh šaleških društev in avtorjev, ki so hkrati člani Šaleš-
kega literarnega društva Hotenja in Šaleških likovnikov Velenje. Odprtje razstave je bilo minuli četrtek, v kulturnem dogodku paje sodelovala vokalna skupina Animavita. Razstavi na pot je nekaj besed dodala Tatjana Vidmar. Ob razstavi je bil izdan katalog, v katerem se vsi trije avtorji predstavljajo s slikami in literaturo -dva s poezijo in eden s prozo. Matija Plevnik, likovni kritik iz Celja, je med drugim zapisal: "Projekt je zastavljen večplastno, saj so ob bok likovnim delom postavljena
literarna dela in njihovi izseki. Tak pristop je zanimiv, ker se dejansko vrača k svojim helenistič-nim koreninam, saj tvori dejansko muzej kot zbirališče in bivališče muz - božanskih zaščitnic umetnosti in znanosti."
Razstava, ki je bila na ogled v Muzeju premogovništva Velenje od 1. oktobra do konca novembra, bo v Šoštanju na ogled do 5. marca. Organizatorji jo nameravajo seliti še v druge galerije, saj so vsi trije avtorji priznani ustvarjalci zunaj lokalnih meja. a MBK
Razstava
Antona
Hermana
Velenje - V duhu praznovanja kulture so na osrednjem razstavišču v Mestni knjižnici Velenje odprli zanimivo razstavo Antona Hermana z naslovom Znamenja. Avtor se je rodil leta 1943 v Galiciji pri Celju. Pri profesorju Dragu Tršarju je na ljubljanski likovni akademiji leta 1975 diplomiral iz kiparstva. Izpopolnjeval se je v Milanu in Rimu. Živi in
dela v Galiciji, je avtor več javnih plastik: v Velenju, Topolšici, Ljubljani, Šoštanju. Na razstavo Znamenja, ki bo odprta do konca februarja, pa je postavil akrile na papirju in dve leseni plastiki.
V naročju spirale
Velenje - Na Prešernov dan je razvajala tudi Mestna knjižnica Velenje, ki je za ljubitelje poezije, slikarstva, fotografije in glasbe
priredila druženje s Slavico Te-sovnik. Pesnica, slikarka in glasbenica iz bližnje Savinjske doline je svojo knjigo pesmi Naročje spirale, ki je obogatena z reprodukcijami detajlov njenih slikarskih del, predstavila z recitacijami, petjem in igranjem na kitaro. Predstavitev je popestrila multi-vizija, ki jo je pripravil priznani glasbenik in fotograf Lado Jakša in Slavičino branje poezije pospremil z igranjem na več glasbil. Večer je s pogovorom z gostoma zaključil pesnik Zoran Pevec.
■
■
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

18. februarja 2016
Jubilejna 15. mednarodna orgelska šola
ALTERMATOR
Med vodilnimi doma in v svetu
Na glasbenih Univerzah po Evropi se profesorji pogovarjajo o mali državici in še manjšem rudarskem mestu, ki ambiciozno uresničuje mnoge vizije in je še prav posebej znano po glasbi. Za obiskovalce nepričakovano v njem najdemo srednje veliko čudovito orgelsko dvorano. Malo je mest, ki premorejo dvoranske orgle, prav zato v našem mestu domuje vodilno orgelsko izobraževanje v državi in Slovensko orgelsko društvo. Med številnimi raznolikimi izobraževalnimi in umetniškimi projekti imajo mednarodne šole za orgle, ki jih vodijo profesorji iz različnih evropskih univerz, posebno mesto.
Pri izbiri profesorjev je pomemben dolgoletni proces zbiranja različnih strokovnih znanj, informacij, sodelovanja in spremljanja razvoja evropskih izobraževalnih centrov in trendov. Od 7. do 9. februarja smo na jubilejni 15. mednarodni orgelski šoli gostili profesorja Guntherja Rosta, vodjo orgelskega oddelka Univerze za glasbo v Gradcu. Seminar je spremljalo osem aktivnih in deset pasivnih udeležen-
Kot poseben spremljevalni dogodek, kije bil odprt za javnost, smo organizirali pogovor z vrhunskim glasbenikom Guntherjem Rostom. Razpravljali smo o orglah v prihodnosti, sogovornik pa nam je podal
obilo zanimivih izhodišč za razmišljanje.
cev, tako učenci, dijaki, študentje kot tudi profesorji orgel.
Profesor Rost je seminar oblikoval na sodoben način, saj je za širino učenja poleg mehanskega orgelskega instrumenta uporabljal najsodobnejše tehnologije, združene v posebnih računalniških digitalnih orglah. Te so omogočale prikaz različnih zgodovinskih uglasitev orgel, specifične registre, stopnjo aku-stičnosti prostora, ki ji prilagaja-
mo stopnjo artikulacije orgelske igre, primerjalne posnetke in še marsikaj. Tovrstna tehnologija je še v razvoju in je del projekta »Raziskave orgel«. Poteka v okviru Univerze v Gradcu, ki namenja tovrstnim raziskavam veliko pozornosti.
Avstrijci imajo izvrstne univerze, toda kar se tiče osnovnega glasbenega izobraževanja, Slovenci gotovo prednjačimo. Profesor Rost je pokazal veliko zani-
manje za izobraževalni sistem, ki smo ga za področje orgel postavili prav v Velenju, in ob zaključnem razgovoru dobil idejo, da bi ga predstavili v Gradcu. Prof. Rost se je za povabilo v Velenje lepo zahvalil in povedal, da se je med nami počutil zelo dobro, da je bila delovna klima odlična. Tako: sodelovanje in vzajemnost se nadaljujeta!
a Ema Zapušek
Slovenski orglarski mojstri
Ob 15. mednarodni orgelski šoli je bila na ogled razstavo o potujočih orglarskih mojstrih na Kranjskem
Tina Felicijan
Dr. Katarina Trček z Muziko-loškega inštituta v Ljubljani dela pri mednarodnem projektu o glasbenih migracijah v zgodnjem novem veku na sotočju evropskega vzhoda, zahoda in juga. Ukvarja se z glasbenimi migracijami na območju današnje Slovenije v 17. in 18. stoletju. Ker je želela prikazati migracijsko pestrost na področju orglarstva, je postavila razstavo, na kateri je predstavila tudi orglarsko delavnico Marcusa Gobla. Ta je delovala v 18. stoletju na Kranjskem in je še posebej zanimiva in pomembna kot delavnica z najdaljšo tradicijo v tistem času
Katarina Trček je nedavno doktorirala na temo orgle in orgelska glasba v slovenski kulturni zgodovini do nastopa ceciljanstva.
in prostoru. »Imela je tudi najobsežnejši opus, ki ga danes poznamo. Na Slovenskem je ohranjena dobra polovica opusa Goblove delavnice,« pripoveduje raziskovalka, ki je med drugim ugotovila, da so kranjske orgle šle tudi v današnjo Hrvaško in Avstrijo.
Obrt zahtevna, mojstri cenjeni
Prvi orglarji na Slovenskem so bili gostujoči - na območju Kranjske in Štajerske predvsem orglarji iz notranje Avstrije, v beneški Istri pa orglarji Beneške republike, je ugotovila dr. Trčk-
ova. »Šele kasneje so se orglarji tu naselili in odprli delavnice. Prvi med njimi je bil Tomaž Krek z delavnico v Ljubljani. Sprva je bilo tako, da je v mestu deloval samo en orglar, po njegovi smrti pa ga je nekdo nadomestil ali odprl novo delavnico.« Slovi delavnica Marcusa Gobla in njegovih naslednikov. »Glede na to, da se je veliko glasbil ohranilo, lahko sklepamo, da so bile delavnice kakovostne. Ker so naročila dobivali tudi zunaj slovenskega ozemlja, lahko sklepamo, da so bili znani.«
Ta zahtevna obrt - orgle so nadvse kompleksen instrument, zato mora orglar imeti številne spretnosti in veščine ter delati natančno, zato so orglarji bili cenjeni, pa tudi redki - je še, kako živa. »Or-glarske delavnice še vedno delujejo in pri nas je več mojstrov, ki se ukvarjajo z izdelavo orgel,« je sklenila avtorica razstave, ki razkriva še mnoge podrobnosti, zato z njo veliko gostuje. Na otvoritvenem koncertu pa je bilo, zanimivo, osrednje glasbilo pozitiv, ki ga je izdelal Marcus Gobel. Hranijo ga v medobčinskem muzeju v Kamniku.
Orgle do 17. stoletja največji tehnološki dosežek človeštva
Uravnilovka'
Nataša Tajnik Stupar
Če bi začela s čisto preprosto zgodbico, ki jo razumejo petletni otroci, menim, da ne bi bilo nič narobe. No, takole sem si jo izmislila ...
Na žitnem polju je živela majhna skupnost poljskih miši. Ker je to mini pravljica, so te miši, kot ostali pravljični junaki imele zelo človeške lastnosti. Bile so organizirane v nekakšno počlove-čeno mišjo skupnost z mišjo hierarhijo. Imele so svojega mišjega kralja, svojo vojsko, svoje kmetovalce, svoje mislece in ostalo potrebno druščino. Ker so v vsaki skupnosti različni osebki, ki različno delujejo, so tudi v tej mišji skupnosti živele miši, ki so se med sabo razlikovale, po svojem mišjem obnašanju, razmišljanju in delovanju. Nekatere miši so delale, ene pa so počivale. Jedle in uporabljale so vse, kar so delovne miši pridelale, naj so bila to semena, razmišljanja, odločitve, skopane mišje luknje .... Mišja lenoba pa se je širila, dokler tistim mišim, ki so imele delovne narave, ni prekipelo. In ... zgodil se je mišji upor. Ker pa je bil mišji kralj mehkega srca, se na veliko mišjo žalost ni zgodilo nič pretresljivega. Tudi tistim mišim, ki niso nič delale in so veselo poležavale v mišjih luknjah, je vedno dal jesti. Vse je ostalo enako in začarani krog mišjih krivic se je nadaljeval.
V Galeriji Velenje je trenutno razstava slovenskega slikarja Marka Jakšeta, z naslovom 'Nisi bil rojen kot suženj'. In tudi letos je minil slovenski kulturni praznik z grenkim priokusom. Kot vsako leto ob kulturnem prazniku naj bi dobili umetnost in kultura več besede, vsaj enkrat na leto. Vendar, kot je že ustaljena praksa zadnjih let, ob tem času v medije pricurljajo resnične zgodbe iz zakulisja slovenske visoke kulture in umetnosti. Šikaniranja, cenzure, neplačano delo in konec koncev, kot je naslov današnje kolumne, velike 'uravnilovke'. Pod 'uravnilov-ko' mislim izenačevanje delovnih dosežkov in ne izpostavljanje posameznikov, ki so zaslužni za posamezne dosežke. Tako pa se zelo pogosto trud in delo ustvarjajočih posameznikov pripisujeta ali kolektivom ali interesnim skupinam ali včasih kar celotni skupnosti. Če bi bila 'uravnilovka' ukinjena, bi lahko celo razmišljali o kreativnem, intelektualnem 'kapitalizmu'. Potem bi bil rezultat kot intelektualni presežek obravnavan kot 'kreativni dobiček', novo spoznanje, nova oblika.
Koliko umetnikov stoji tam zunaj pred steklenimi vrati in opazuje bogato pojedino zbrane elite v notranjosti? Kulturni praznik je tudi praznik naše kulture obnašanja, razmišljanja. V različnih kontekstih tudi naša zakonodaja omogoča 'uravnilovko', sploh v kontekstu pravic, ko pa govorimo o dolžnostih pa se 'uravni-lovka' konča. Tu nismo vsi enaki.
'Uravnilovka' se tolerira, mogoče za to, ker, če se vrnem nazaj na mišjo zgodbo, ker bi bilo potrebno več dela in napora, da bi lene miši začele bolj aktivno sodelovati v mišji skupnosti. Zato je verjetno laže, da se bolj privijejo delovne miši, saj bodo le-te še bolj delovne in bodo nabrale dovolj in še več hrane za celotno skupnost, hkrati pa bodo delovne miši težile tistim lenim in tako razbremenile mišjega kralja njegove odgovornosti po ukrepanju.
Fantazijski svetovi v slikarskih delih Marka Jakšeta, ki so tako prelepo obliti z jutranjo svetlobo, bi nam lahko pričarali upanje. Vsebine, ki so 'nadrealistično realne' pa streznijo upanje z novim spoznanjem o medčloveških odnosih in njih skupnosti. Razmišljanje ob delih Marka Jakšeta je večplastno. Vizualno uživanje opazovalca ob do konca izpiljeni metierski veščini se prelije v grenko podobo človeškega bivanja in njegove nemoči po ureditvi njenega bistva, ki se skriva v vsakem otroškem razumevanju dobrega in zla. Čeprav je že dober teden po kulturnem prazniku bi si ob letošnjem kulturnem prazniku zaželela čim manj 'urav-nilovk' in čim več pravičnosti, saj le ta pripelje do nivoja kulture, ki je vredna Franceta Prešerna. Ker je kulturni praznik celo leto, tudi marca in decembra, pa si le pojdite ogledat razstavo enega izmed boljših slovenskih slikarjev, Marka Jakšeta, z naslovom 'Nisi bil rojen kot suženj'.
V organizaciji Festivala Velenje in velenjske glasbene šole smo na četrtem koncertu abonmaja klasika (9. februarja) poslušali orgelski instrument dunajske firme Allgäuer, ki estetsko in zvočno izpolnjuje prelepo orgelsko dvorano v glasbeni šoli v Velenju. Izbira izvajalca koncerta se je pokazala za zadetek v polno.
Gunther Rost, po rodu Nemec, je študiral orgle pri znameniti Marie-Claire Alain v Parizu. Nagrajen je bil s številnimi mednarodnimi nagradami, med njimi na slovitem Bacho-
vem tekmovanju v Leipzigu. Že pri svojih 27 letih je postal profesor na Univerzi za glasbo v Gradcu, kjer je sedaj tudi vodja oddelka.
V okviru Umetniške univerze v Gradcu je Gunther Rost tudi vodja projekta »Raziskave orgel«, v katerem se ukvarja z vprašanji vloge orgel v prihodnosti, raziskuje nove oblike orgelskega zvoka, meje zmogljivosti orgelskega zvoka itd.
Rostove interpretacije nas niso pustile niti za sekundo hladne, vsebovale so moč, drznost, samozavest, radost, a tudi rahloču-
tnost in milino. Številne skrbno izbrane barve registrskih kombinacij, ki jih premorejo le orgle, pa so ponudile karakterno podlago številnim prelepim frazam. Glasba nam je bila posredovana v prvinski obliki, brez okovov pravil, preprosto iz prepričljivega srca.
Koncert je bil po svoji specifiki, ki si jo lahko le redko privoščimo, posebno darilo ob našem kulturnem prazniku, še posebej za vse tiste, ki tovrstna doživetja prepoznavajo kot unikatno enkratno dragocenost.
■ Ema Zapušek
Zgodovinska drama Križ in kladivo
Jutri, v petek, 19. februarja, bo v veliki dvorani Kina Velenje premiera dokumentarne zgodovinske drame Križ in kladivo scenarista in režiserja Bojana Labovica v produkciji Studia Legen. Jože Lampret je bil tragičen junak svojega časa: kot duhovnik se je zavzemal za socializem in pravice izkoriščanih in bil zaradi tega zapostavljen, preganjan in celo izobčen. Dokumentarna drama je nastala po njegovih spominih.
Prireditev, ki jo v sodelovanju pripravljajo Muzej Velenje, Festival Velenje in Studio Legen, je brezplačna!	■ mz
■
■
Naš čas,
18. 2. 2016, barve: CM K, stran 11
18. februarja 2016

107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Novinarji smo ocenili svoje delo
Novinarski ceh je na veliki preizkušnji, medijska krajina se spreminja, razmere v medijskih hišah so vse bolj negotove. Napovedana je sprememba medijske zakonodaje. To so bile tudi teme, ki smo jih premleva-li novinarji celjskega društva, v katerega smo povezani tudi Velenjčani, na svojem letnem občnem zboru. Če so nas lo-kalce še nedolgo nazaj »zafrk-ljivo« obravnavali naši kolegi velikih medijskih hiš, so se zdaj prav oni znašli v največji »nemilosti«. Globalizacija trka na vsa vrata, tudi medijska. Konkurenca je vse večja, pa še bralna kultura iz leta v leto pada.
No, naše društvo namenja osnovno pozornost druženju, pa tudi kakšen izobraževalni dogodek pripravimo. Že več desetletij so naša osrednja srečanja pomladansko kegljanje, jesenski gobji piknik in novoletno
srečanje. Zvesti ostajamo tudi vsakoletnemu izletu (včasih smo kam poleteli celo z letalom, zdaj pa so naši žepi bolj prazni - lani smo bili v Zagrebu), enodnevni izlet pa bomo
pripravili tudi letos. Načrtujemo še kakšen izobraževalni dogodek, med drugim tudi kakšno razpravo o medijskem zakonu. Izdali pa bomo tudi naš stanovski časopis, humorističnega
Pipca, ki je tudi naš vir financiranja. Seveda se bomo postavili, če bo treba, tudi za kakšnega svojega kolega. To smo v preteklosti kar nekajkrat storili.
V društvu smo veseli, da se naše vrste pomlajujejo. Občnega zbora se je udeležilo kar nekaj mladih.
GLASBENE novice
Zmagovalec prvega festivala Poprock je Alex Volasko
Alex Volasko je prvi zmagovalec festivala Poprock. Predstavil se je s skladbo Pesem in poljub, pod katero se je podpisal kot avtor glasbe, besedila in aranžmaja. Na festivalu se je sicer predstavilo deset izvajalcev, vsi pa so nastopili v živo ob spremljavi svojega ali hišnega benda. Stro-
kovna komisija je za superfinaliste izbrala Anjo Kotar, Voran-ca Boha in Alexa Volaska, nato pa je bila odločitev o zmagovalcu festivala v rokah gledalcev in poslušalcev, ki so med tremi superfinalisti deset minut lahko glasovali za skladbo, ki se jim je najbolj usedla v ušesa. Poprock je bil prvi od treh festivalskih večerov v okviru Dnevov slovenske zabavne glasbe (DSZG), ki jih v tem mesecu ponuja Televizija Slovenija. 20. februarja se bo skupaj z revijskim orkestrom RTV Slovenija predstavila še Popevka, 27. februarja, pa bo sledila Ema, na kateri bomo dobili novega slovenskega predstavnika za Pesem Evrovizije.
Alya predstavlja novo pesem
Priljubljena pevka Alya je predstavila novo pesem Spet in spet,
ki je kot večina njenih pesmi prepletena s spodbudnim sporočilom in energičnim refrenom. Pesem plesnih ritmov se tako kot nekaj zadnjih Alyjinih uspešnic Za naju, Zlaži se mi in Dober dan nahaja na njenem tretjem studijskem albumu Car. Avtor
besedila nove pesmi je član skupine Big Foot Mama Alen Ster-žaj, avtor glasbe pa je cenjen slovenski glasbenik Martin Štiber-nik, ki je v pesem tokrat vpletel tudi country ritme.
Prince bo koncertno turnejo začel v Avstraliji
Ameriški glasbenik Prince bo ta mesec začel solistično turnejo s klavirjem in mikrofonom. Nameraval jo je začeti lani po Evropi, a jo je zaradi teroristič-
stoletja, je znan po širokem glasovnem razponu in kot virtuoz na kitari. Koncertnih prizorišč in datumov prihajajoče turneje še ni sporočil. V Avstraliji je sicer zadnjič nastopal leta 2012, medtem ko na Novi Zelandiji še ni koncertiral. Nato bo predvidoma nastopil v New Yorku ter nadaljeval turnejo po Evropi, kot je sprva načrtoval.
Umrl je ustanovitelj skupine Earth, Wind and Fire Maurice White
V Los Angelesu je v 74. letu starosti umrl Maurice White, ustanovitelj funk zasedbe Earth, Wind and Fire, ki je širši javnosti znana predvsem po uspešnicah, kot so September, Shining Star, Sing a Song in Let's Groove. Pevec in tekstopisec je dolgo časa bolehal za parkinsono-vo boleznijo, zardi katere je tudi prenehal nastopati. V zadnjih mesecih se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo. White je
zasedbo Earth, Wind and Fire ustanovil leta 1969 v Chicagu. Zasedba je bila ena prvih, ki je prekinila mit o rasnih mejah v popularni glasbi. Leta 1979 so postali prva afroameriška skupina, ki je razprodala newyorški Madison Square Garden. Skupina je po svetu prodala skoraj 100 milijonov albumov in bila nomi-nirana za 17 grammyjev, prejela pa jih je šest.
V San Remu zmagala skupina Stadio
Skupina Stadio je s skladbo Un giorno mi dirai postala zmagovalka 66. festivala italijanske glasbe San Remo. Ne gre za kakšno mlado skupino, ampak za stare mačke, ki so na festivalu nastopili že v letih 1984, 1986, 1999 in 2007. V petem poskusu jim je torej uspelo, zanimivo pri tem pa je, da so se z isto skladbo na festival prijavili že lani, a se jim ni uspelo uvrstiti v tekmovalni program. Za letošnjo izdajo besedila niso spreminjali, so pa nekoliko izpilili zvok. Poleg velike zmage je skladba Un giorno mi dirai prejela tudi nagrado novinarjev v kategoriji priznanih izvajalcev ter nagrado za glasbeni aranžma. V finalnem večeru 66. San Rema se je sicer pomerilo 16 izvajalcev, na drugo mesto se je uvrstila Francesca Michielin s skladbo Nessun grado di separa-zione, tretje mesto pa je pripadlo Giovanniju Caccamu & Deborah Iurato in skladbi Via da qui.
nega napada v Parizu odpovedal. Turnejo Piano and a Microphone Tour, na kateri se bo prvič predstavil v tako intimni izvedbi, bo začel po Avstraliji in Novi Zelandiji. Glasbenik, ki je zaslovel s skladbo Purple Rain v prvi polovici 80-ih let prejšnjega
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	DEJAN VUNJAK - Ponesimo v svet ime Slovenija
2.	POP DESIGN - Vprašaj me (kako živim)
3.	ALYA - Spet in spet
Dejan Vunjak seje odločil, da v zahvalo slovenskim športnim junakom in njihovim uspehom posname priredbo skladbe z naslovom Ponesimo v svet ime Slovenija. Skladbo je nekoč pre pevala skupina Don Juan, katere član je bil tudi Dejanov oče Branko Jovanoviča Vunjak - Brendi, ki je pesem tudi ustvaril.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Alfi nipič & Ans. Saša Avsenika - Sedem vrtnic
2.	Ognjeni muzikanti - Ko te pogledam
3.	Falant - Dan's ne bom pr'teb spal
4.	Ansambel Anžeta Šuštarja - Ljubka si
5.	D'Bojanc trio - Moja ljubica
6.	Prleški kvintet - Ne nosi mi rdečih rož
7.	Vihar - Valentinovo
8.	Sekstakord - Ko sta dva zaljubljena
9.	Novi spomini - Briga me
10.	Jodel express & Zoran Zorko - Nora na polke
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
GRAMMYJI
V Los Angelesu so podelili prestižne glasbene nagrade grammy. Kot se je napovedovalo, je bil veliki zmagovalec tokratne podelitve Kendrick Lamar, ki je odnesel domov kar pet žlahtnih kipcev. Tri nagrade je osvojila Taylor Swift, prav toliko skupina Alabama Shakes, po dva zlata gramo-fončka pa sta domov odnesla Ed Sheeran in The Weeknd.
OMAR NABER
Omar Naber predstavlja videospot za pesem Hej, ti!, s katero napoveduje izid novega studijskega albuma, ki naj bi luč sveta ugledal čez nekaj mesecev. Vizualna upodobitev skladbe je nastala v okviru oddaje TOP4 s Tjašo Kokalj, v spotu pa nastopajo tudi plesalke skupine Mystique Show Group.
EVA BOTO
Nekdanja predstavnica Slovenije na Evrosongu je zakoračila v narodnozabavne vode. Že nekaj časa sodeluje s skupino Črna mačka, s katero v teh
dneh predstavlja novo pesem in videospot Če boš Štajerca vzela. Eva pa ni zanemarila samostojne kariere, saj bo s skladbo Kaj je to življenje nastopila tudi na festivalu Popevka v okviru DSZG.
ŽIGA RUSTJA
Žiga Rustja predstavlja še zadnji single s svojega prvenca Z moje perspektive. Skladba nosi naslov Milijone črnih ptic, zanjo pa je sodobni pop kantavtor, ki v kantavtorsko glasbo vključuje pridihe ročka, posnel tudi videospot.
DRUŠTVO
MRTVIH
PESNIKOV
Pop-rock zasedba Društvo mrtvih pesnikov je lani zaznamovala 25. obletnico delovanja, fantje pa ostajajo aktivni še naprej. Trenutno ustvarjajo svoj sedmi studijski album, nastopili pa so tudi na prvem festivalu Poprock, na katerem so predstavili pesem Balet.
107.8
Çaçlio Velenje
■ mz
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 12
»»^AS
Bojan nikar ne bodi jezen, ker so meni bolj ploskali,« je dejala voditeljica Andreja Petrovič velenjskemu županu Bojanu Kontiču in ga z naslednjim predlogom še bolj razjezila: »A hočeš, da drugič vlogi zamenjava?«
a a Škalčana, oba Arli-ča Herman in Milan, sta vztrajala, da so Ška-le veliko bolj pomembne od Vinske Gore, a se Jože Ograjenšek s tem nikakor ni strinjal. Pa je na koncu skoraj popustil. Prvič, ker sta bila dva, in drugič, ker mu je Milan začel opisovati vso daljno škalsko zgodovino.
ZANIMIVOSTI

Indonezija ne dovoli uporabe homoseksualnih čustvenčkov
Čustvenčki so s čustvi prežete podobice (s tujko imenovane emoji), ki si jih izmenjujejo uporabniki sporočilnih aplikacij - uporabljajo jih, da bi z eno podobico izrazili tisto, za kar bi sicer potrebovali več besed ali celo stavkov. V svetu, kjer vedno več ljudi opozarja na pravice enako-spolno usmerjenih, je sporočil-
ju ne dovoli uporabe homoseksualnih čustvenčkov. Podobice, ki predstavljajo homoseksualne družine, po mnenju indonezijskih oblasti ne sodijo na zaslone pametnih telefonov, s katerimi se sporazumevajo indonezijski državljani.
Ministrstvo za srečo
Dubajski šejk Mohamed bin Rašid Al Maktoum je v minulem tednu naznanil velike spremembe v strukturi ministrstev emiratske vlade, med katerimi je najbolj odmevala odločitev, da ustanavlja ministrstvo za srečo, ki ga bo vodila ministrica Ohu-oud Al Roumi. Čeprav se to sliši precej nenavadno za državo, ki je znana po izkoriščanju tujih delavcev, pa so v Emiratih prepričani, da je treba storiti vse za srečo svojih prebivalcev. Pred dvema letoma so sicer v Duba-ju že uvedli aplikacijo za indeks
na aplikacija WhatsApp uvedla podobice družin, med katere ni uvrstila samo klasične, tradicionalne družine, ki jo sestavljajo oče, mati in dva otroka, ampak tudi družine z dvema materama in dvema otrokoma oziroma dvema očetoma in dvema otrokoma. Podobno so ravnali tudi nekateri drugi ponudniki sporočilnih aplikacij. Novost pa je naletela na oviro: odločenost indonezijske vlade, da na svojem ozeml-
vno. Prav nad tem naj bi bdelo novo ministrstvo; dnevno bodo pregledovali več kazalnikov, ki vplivajo na srečo, od gospodarskih do družbenih, in skrbeli za srečo vseh prebivalcev države ne glede na njihovo zaposlitev ali nacionalnost.
Pot do bogatašev z novo aplikacijo
Dekleta, ki se želijo poročiti bogato, so zdaj dobila mobilno aplikacijo, ki jim je lahko pri na-
Krokodilja farma
Malezija načrtuje gradnjo največje krokodilje farme, na kateri naj bi v prihodnjih dveh letih vzgojili med 5000 do 7000 krokodilov. Gradnja naj bi stala 26,3 milijona dolarjev, farma pa se bo razprostirala na 48 hektarjih zemljišča. Na njej bodo zgradili tudi več ribnikov in poslopij za predelavo krokodilje kože. Namen: uporaba krokodilje kože, seveda. Avtorji ideje razlagajo, da naj bi torbice iz krokodilje kože prodajali po okoli 7600 evrov.
po katerem jih pridobivajo. Ker brez prisilnega pitanja ne gre, so prakso že prepovedali v številnih državah po svetu, ne pa tudi v zibelkah te industrije, Franciji in Madžarski. Pivnica The King's Arms, ki je omenjeno jed uvrstila na svoj valentinov meni, je prejela več kot 200 groženj s smrtjo. »Živimo na podeželju in našim gostom se gosja jetra ne zdijo nič nenavadnega. A takoj, ko so za njih izvedeli aktivisti, smo v nekaj urah prejeli že okoli 200 groženj s smrtjo. Prejeli smo sko-
sreče, toda šejk z le polletnimi rezultati ni zadovoljen, saj meni, da bi morali v svetu, ki se hitro spreminja, srečo meriti dne-
meri v veliko pomoč: aplikacija Seeking Arrangement je priložnost za spoznavanje bogatih ljudi in ponujena možnost, spoznati, kako je, če živiš lagodno življenje. Aplikacija postaja vse bolj popularna, v Veliki Britaniji je v preteklem letu njena uporaba zrasla za 40 odstotkov (več kot 250 tisoč Britank išče svojega partnerja prek te aplikacije). Težko je soditi, ali gre za »sodobno prostitucijo« ali samo za zabavo, dejstvo pa je, da so tudi bogatim moškim ženske, ki jih iščejo, bliže kot kdaj koli prej.
V strahu pred grožnjami umaknili meso
Na degustacijskem meniju za praznik zaljubljencev je pivnica The King's Arms iz britanskega Fleggburgha med drugim ponujala parfait iz piščančjih jeter in gosja jetra. Gre za eno najbolj kontroverznih živil, ki med gurmani velja za luksuzno delikateso in pravo specialiteto, aktivisti, med katerimi prednjačijo organizacije za zaščito živali, pa ostro obsojajo »krut« postopek,
raj 5000 sporočil, klicev, sms-ov in e-mailov,« je povedal lastnik pivnice Dixon. Ker je bilo, kot je dodal, vsega skupaj za osebje preveč in se niso upali niti javljati več na telefon, se je odločil, da foie gras z jedilnika umakne.
18. februarja 2016
frkanje
» Levo & desno «
Strah pred nočjo
Tudi Velenje obiskuje vse več turistov. Tudi muzej premogovništva. A če se ne bojijo globin, kot da bi se nekateri bali noči. Pridejo na obisk, prenočujejo pa ne. A to ne velja le za Velenje.
Ne pozabite
Dobrodelnost je res dobro delo. Ni sicer poplačano z denarjem, ampak z nečim še vrednejšim.
Realisti
V preddverju velenjske občinske hiše razstavlja umetnik, klasični realist. Zlobneži pravijo, da je tako zdaj v tej hiši vsaj en realist.
Toplo -hladno
Mnoge zanima, če se nam po topli zimi obeta hladno poletje. Glede na stanje v naši politiki je lahko vse le še bolj vroče.
Informacije
Mladi so na zadnjih informativnih dnevih dobili veliko informacij o šolanju in študiju. Pomembna je pač izbira poklica. V upanju, da če bodo izbrali pravi poklic, bodo morda lahko izbirali tudi delovno mesto.
Skupaj in narazen
Poskusi kažejo, da združevanje nekaterih javnih ustanov marsikje nekatere močno razdružuje.
Pravi je!
Novi selektor slovenske košarkarske reprezentance Igor Kokoškov ima v sebi vse, kar je za košarko glavno: koš.
Zadovoljen in zdrav
Mnogi radi poudarjajo, da je le zadovoljen delavec tudi dober delavec. Zdaj na srečo mnogi tudi spoznavajo, da je lahko zadovoljen le zdrav delavec.
Ostali bodo
Pustni karnevali so mimo. Mnogi ostali ostajajo.
Naš čas, 18. 2. 2016, barve: CM K, stran 13
18. februarja 2016
""^Jis
ZANIMIVO
13
Pečen predsednik?!
Januar, 2016 - Slovenijo je zajel val diskusij ob novici, da bo predsednik države gospod Borut Pahor sedel na vroči stol oddaje Na žaru. Tema je neopredeljenega pustila le redkega Slovenca, se znašla za slehernim šankom ter v podjetjih povzročila zadrževanje ob kavnem avtomatu. Zato sem se odločil, da se novemu plazu, ki ga bo sprožila premiera končnega izdelka, pridružim še jaz. Tudi zato, ker mi je bilo dano pečenje gledati od blizu in celo skrbeti za kurjavo.
Po večletni kulturi kreativnega klevetanja smo lani torej dočakali prvi slovenski žar oz. »roast« ... In to ne le enega, kar tri ... Začelo se je zelo organsko, z Vidom Valičem ter nekaterimi najboljšimi komiki te regije. Čeprav nisem bil del projekta, ga dojemam kot »našega«! Še več, na neki čuden način mi je všeč, da je premiero »ukradla« ekipa Ko-mikaz. To mini trofejo si je generacija Pižame, Tina Vodopivca in Perice Jerkovica zaslužila. Če ne zaradi drugega, zato, ker je v desetletju stand up komedijo pri-rinila do točke, v kateri se z nazivom »komik« poskuša okititi še marsikateri estradnik. Izdelek, ki so ga ustvarili, je bil tako pristen podpis scene, ki je zrasla z njimi, akterji pa so vanj vstopili zgolj za čast in slavo!
Je pa vloga izvidnice terjala tudi svoje žrtve. Kar nekaj povabljenih je vabilo zavrnilo ali še huje, kolena so se zatresla tik pred zdajci. Malo zato, ker je ideja o izrekanju javnih žalitev radikalna, še bolj pa zato, ker so ob pomanjkanju (socialnega) kapitala izostali sodelavci, ki bi ljudem iz nekomičnega sveta priskočili na pomoč. Pisati komedijo se namreč zdi lahko
le, dokler ne poskusiš ...! Tako je prvi slovenski roast postregel s kopico udarnih šal, a žal ne tudi s kakšnim »wild cardom«, ki bi se lahko še danes trkal po prsih, češ da je bil zraven, ko se je pri nas zgodilo prvič. A vseeno
-	izdelek je zadovoljil pričakovanja, predvsem tistih željni krvi, formatu pa je odprl vrata televizije ... čeprav zgolj na Kanal A v pozno večernem terminu ob 22h.
Kakorkoli, med tem se je na drugi strani Ljubljane pripravljalo nekaj še večjega. Nekaj, pri čemer sem - to ponosno povem - sodeloval tudi jaz. Ideja pripraviti cikel oddaj, katerih rdeča nit bo praženje slovenskih medijskih prvoka-tegornikov, je v glavah dvojice Bizovičar-Karas tlela že od poletja 2013, ko smo postavili platformo in skoraj v celoti spisali dve oddaji. Nato je sledilo čakanje, da se za projekt spet dovolj ogreje katera od televizijskih hiš. In zgodilo se je to, kar smo si lahko le želeli
-	v igro je vstopil POPtv. Ker priznajmo si, čeprav vsi brez izjeme zavijamo z očmi, ko nam še sedmič v dveh urah filma servirajo reklame, je POP še vedno edina medijska hiša, ki zna ustvariti šov. Spektakel, ki gledalcu požene kri po žilah, nastopajočemu pa napravi cmok v grlu .
In natanko ta cmok sem skušal pogoltniti, ko sem stopal na oder Gallusove dvorane, pred mano pa se je odpirala rešetka scenografije, ki jo bo odplačala šele druga sezona. Sploh prvič sem v svoji kratki komični karieri stopal pred tako številno publiko. Zato sem zavidal »padalcem« tipa Jure Košir, Ana Kla-šnja, Aljoša Bagola, Coto, ki ni-
so imeli kaj izgubiti . Če bodo dobri, bo to presenetilo vse, če bodo slabi, nihče ne bo s prstom pokazal nanje. Vse, kar morajo torej storiti, je, da po svojih najboljših močeh preberejo tekst, ki smo ga napisali zanje ... Aja, za vse, ki ste nasedli! Oddaja je vnaprej pripravljena. Gostje prejmejo skriptira material, predvi-
la, da četudi prihajaš s televizije, še nisi nujno material za stand up komika. In vem, verjetno si obetam preveč, a morda bo po tej šolski demonstraciji, kako posneti dober stand up nastop, tudi v bodoče lažje za nas. Kakorkoli, na vrh te torte je v tretji oddaji priletela tudi češnja v obliki predsednika države.
Če se torej po tem zelo dolgem uvodu navežem na naslov članka. Pečenega predsednika podpiram, čeprav hkrati razumem vse, ki se jim zdi, da je bil s tem de-
dena je skoraj sleherna replika. Redke izjeme so nastopajoči, ki prihajajo iz komičnega bazena, pa še pri njih se zgodi, da so ravno deli, v katerih napravijo izlet stran od predvidenega, tisti, ki prvi podležejo montaži. Skratka, ne, Miša Molk in Anja Tomažin se ob prostem času ne ukvarjata s komedijo in Alen Kobilica ni za voljo svojega nastopa postal tako črnogled .
Vseeno pa je oddaja »Na žaru« ponudila veliko. Nam piscem kreativni poligon - še danes ne morem verjeti, koliko nekoristnih podatkov o Janu Plestenja-ku vem - vsem s ponesrečenim nastopom pa izkušnjo, ki jim je morda vsaj za hipec obelodani-
gradiran institut prvega moža države! Pa vendar, naj podam svoje argumente . Prvič. Zmotno je prepričanje, da gre pri roastu za verbalno poniževanje. To vsaj zgodovinsko ni res! S formatom je pričel Friars club, ki je na tak način izrekal spoštovanje svojemu »častnemu gostu«, v osemdesetih pa je Dean Martin sredi Las Vegasa pekel goste, ki zasedajo visoko spoštovana mesta v hiši slavnih, na primer Franka Sinatro in Muhameda Alija. Če torej zaradi njegovega zadnjega podviga gospoda predsednika mečete v isti koš kot Pamelo Anderson, je vaš problem le to, da se vaše poznavanje roasta ustavi pri produktih franšize Comedy Central ....
Drugič. Gre vendarle za gospoda Boruta Pahorja. Človeka, ki je bil za »poslanca ljudstva« izvoljen s prestopanjem meja, ki jih drugi niso. S približevanjem navadni raji tam, kjer so drugi vihali nosove. S početjem tega, kar od politikov pričakuje mali človek . In da se razumemo, nisem njegov volivec ali hud simpatizer, ampak če bi to prio-žnost zavrnil, bi me kratko malo razočaral. To pa zato, ker ne bi do konca izpolnil svojega poslanstva - spreminjanja bonto-na, ki velja za visoke politične funkcionarje pri nas. In ne, Sloveniji ne privoščim še deset takih zapored, morda pa bo že eden sam dovolj, da se navaden državljan ob naslednjih ne bo počutil tako zelo »drugorazredno«.
Tretjič pa, ker bi to na njegovem mestu storil tudi sam. Časi so se spremenili . Če te je še pred pol stoletja napačno interpretiran vic odpihnil na Goli otok, lahko danes vsako tele (anonimno ali pa ne) komentira vsakogar. Zato je ukvarjati se s čimerkoli kreativnim bistveno bolj stresno kot kdaj koli. Le preberite kdaj komentarje pod novico o Petru Prevcu. Novodobni Peter Klepec, simbol vztrajnosti in skromnosti, pa ga vseeno zaničujejo rojaki, ki jim je že pot od televizorja do hladilnika preveč . In kot da ne bi bilo vse to dovolj, olje na ogenj prilivajo še mediji. Nekdaj braniki svobode govora, danes kar tekmujejo v kreativnosti pri izgovorih, zakaj nekomu pripeti status »javnega« in ga razgaliti pred vesoljnim svetom. Hočete primer? Ravnatelj Mariborske šole, ki je storil samomor ... En dan protagonist radijskih šovov, naslednji dan pa toliko, da niso polagali vencev na njegov grob . In v čem je bistvena raz-
lika med njim in gostom oddaje »Na žaru«? Da on tega ni sam izbral! Pa morda bi, če bi s tem zaprl usta vsem, ki bi jih glede na vsebino svoje betice že itak morali odpirati bolj po redko.
Zato trdim, da je roast le novodobni način, kako udejanjiti star slovenski pregovor: »Napad je najboljša obramba!« Dvomim, da bo po tem dogodku še kdo očital Plestenjaku, da je »topel«, ali pa Ladu, da ne plačuje davkov. Pa tudi, če bo, bosta lahko le zamahnila z roko in rekla: »Resno? Ponavljaš šale z mojega roasta?« In tudi, ali ni lepše sprejeti kritik na svoj račun od ljudi, ki so v življenju dosegli nekaj -na primer Tine Maze, Zmaga Sa-gadina, Iva Boscarola, se z njimi pošaliti in pustiti preteklost za sabo. Ker iskreno? Ali res mislite, da se znani ljudje ne zavedajo svojih napak?! Res mislite, da si ne želijo, da bi jih imeli možnost popraviti? Pa morajo vseeno vedno znova poslušati trobila, ki jih trosijo. Zato jim iskreno privoščim ta moment! Moment, ko obrnejo reflektor v publiko in rečejo: »Gnali ste nas grmado, ko smo sedli na žar, pa vse tiho je bilo .« In če že mora biti strelovod za vse (povzročene in ne-povzročene) frustracije naroda, ali ni prav, da si takšno blagodejno seanso »ubranega jamranja« privošči tudi predsednik države - da to zelo paše, so ne nazadnje ugotovili tudi onstran luže v Beli hiši. Zato naj sklenem z ambiciozno in hazardersko mislijo ....
Stavim pivo, da Borut Pahor ni zadnji predsednik, ki se je vrtel na žaru. Še več, ko bo politba-rometer zaznal blagodejne posledice tovrstne terapije, se zna zgoditi, da bo podoben ritual postal del vsake kampanje. Zato ne dvomim, da bomo prav kmalu obrnili še koga, ki bo malo manj kitast.
a Uroš Kuzman
Bridz niso samo karte
Miselno igro, ki jo po svetu igra sto milijonov ljudi, igrajo tudi v Šaleški dolini - Klub letos obeležuje 40-letnico delovanja
V	Sloveniji pod okriljem Bridge zveze deluje 11 klubov. Člani Šaleškega bridge kluba uspešno nastopajo na različnih tekmovanjih in v ligi in so zadnja leta v samem vrhu.
V	svojih vrstah imajo izjemnega bridžista. To je Bojan Ambrož, ki je na aktualni lestvici v Sloveniji na prvem mestu.
Milena Krstič - Planine
Velenje, 11. februarja - Bridž je igra s kartami, najbolj razširjena v svetu, saj naj bi jo igralo kar 100 milijonov ljudi. Najbolj preprosto bi jo lahko opisali kot igro štirih ljudi - dveh parov - za eno mizo, ki igrajo z 52 kartami štirih barv, z napovedjo vzetkov. A bridžisti bi rekli, da je bridž veliko več kot to. Je inteligentna igra, razburljiva, družabna in odličen trening za možgane. Pa še kaj bi dodali.
Priložnost, da spoznate bridž, je več
Bridž je priljubljen tudi v Sloveniji. V Šaleški dolini ga organizirano v klubu igrajo že 40 let. Prav letos beležijo jubilej. Zaznamovali ga bodo z več dogodki, prvega od njih napovedujejo v petek in soboto, 19. in 20. februarja, v gostišču Verdelj v Šaleku, ko bodo gostili priznanega bridžista. Ta jim bo predstavil novosti pri igranju, oba večera bo potekal turnir. Tisti, ki vas bridž zanima, se jim lahko pridružite in si od blizu
»Pri bridžu moraš nenehno dopolnjevati znanje.«
Igra temelji na logičnem razmišljanju, kombinatoriki in partnerskih odnosih. »Ko se igra začne, se mora tisti, ki jo izvaja, svojemu partnerju zahvaliti za karte, kijih
Ob ponedeljkih igrajo Pri Gelci v Šoštanju, ob četrtkih pri Verdelju v Šaleku. Če vas zanima bridž,
lahko kdaj stopite do njih.
ogledate potek igre. Lahko pa pridete na katerega od njihovih rednih druženj. Ob ponedeljkih igrajo v Šoštanju, v Ribiški koči Pri Gelci, ob četrtkih v Velenju v gostišču Verdelj v Šaleku. Vsakič začno ob 18. uri. Za vsakega si bodo vzeli čas, se z njim pogovorili, mu predstavili igro in ga »napotili« k Benu Grozniku, ki v klubu skrbi za izobraževanje novih bridžistov. Tečaji so brezplačni.
Bridž je igra, ki je primerna za vse starostne skupine in tudi za oba spola. V Šaleškem bridge klubu, ki danes šteje 35 članov, je ena tretjina žensk. Člani kluba so stari od 15 pa do krepko čez 80 let.
Brez bridža ne bi mogla živeti
Ena najbolj zagretih bridžistk - prav zaradi bridža ima prijate-
lje po celem svetu, saj igra tudi s pomočjo spleta - je Nuša Gošnik, članica tega kluba. Pravi, da danes brez bridža ne bi mogla več živeti.
»Že doma, ko smo bili še otroci, smo vsi igrali karte, kasneje s prijatelji tarok, remi, ka-nasto. Pred petnajstimi leti pa smo se štirje skupaj vpisali na tečaj bridža. Takrat ga je vodil Janko Mijoč.« Od takrat se uči.
Nuša Gošnik igra že petnajst let. Nobene priložnosti za igro ne spusti.
položi na mizo - hvala partner. Prav s temi besedami. To me vedno prevzame.«
Najbolje je, da imaš za igro stalnega partnerja. Ni pa to nujno. »Stalna partnerja se dobro spoznata. Vesta, kako kdo liciti-ra, zaupata si. Vsak pač igra ma-
lo po svoje.«
Nuša igra v paru z možem. »Eni pravijo, da to ni najbolje, ker slabe igre nosiva domov. Seveda se včasih tudi pričkava o tem, kdo je imel prav in kdo ne.«
V času, ko je bila učiteljica na osnovni šoli Gustava Šiliha (danes je upokojenka), je na šoli vodila krožek bridža. »Iz tega krožka izhajata Grega Rus in Kristjan Kuhar, prvi je še junior, a je med igralci že v samem vrhu v Sloveniji. Oba sta se pred osmimi leti udeležila miselne olimpijade v Pekingu. Na to sem še danes ponosna.«
Trening za možgane
Bridžisti pa poudarjajo še nekaj. To, da je igranje bridža odličen trening za možgane. Ali kot pravi Gošnikova: »Ljudje premalo mislimo. Eni rešujejo suduku-je, eni križanke, eni pa igramo bridž in to najmanj osem ur na teden. To pa je nekaj, kar bistveno pripomore k ohranjanju spomina. Pravijo, da tisti, ki igrajo bridž, ne dobijo alzheimerja.«

Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 14
14
REPORTAŽA
"«WAS
18. februarja 2016
Koliko defibrilatorjev imamo, kje so, jih znamo uporabljati?
Defibrilatorjev, ki rešujejo življenja, še vedno ni dovolj, prav tako pa so pomanjkljive tudi oznake, kje so nameščeni - Gasilci in reševalci so dobro usposobljeni za njihovo uporabo, primera, da bi ga uporabil občan, pa za zdaj še niso zaznali - Ukrepati je treba v petih minutah
Že nekaj časa se v našem uredništvu sprašujemo, kako je z defibrilatorji v Šaleški dolini. Pogosto zapišemo, da ga je doniral ta in oni, potem pa ugotavljamo, da pravzaprav sploh ne vemo, kje ti so, kako so dostopni ... Teoretično o uporabi vemo, da je ta čisto enostavna, saj te aparat vodi sam. Pa ga res znamo uporabiti, takrat, ko je to res potrebno, ko štejejo sekunde! Vprašanja smo zastavili nekaterim tistim, ki o tem vedo največ. Kot kaže, pa smo z vprašanji nekatere aktivnosti za izboljšanje stanja na tem področju tudi pospešili.
Ukrepati je treba v petih minutah
Defibrilator nam je opisal direktor velenjskega Zdravstvenega doma pri-marij Zdenko Kikec. Gre za preprosto elektronsko napravo, s katero človeka oživimo po stanju, ko pride do motnje srčnega ritma. Takrat srce deluje tako, da njegova črpalna funkcija ne deluje več dobro, kar pomeni, da ne poriva več krvi po telesu in celice ne dobijo kisika. Ukrepati je treba najkasneje v petih minutah. Z defibrilatorjem se ne-ritmičnost srca prekine in vzpostavi ponovno reden ritem. S tem je življenje tudi rešeno.
Rokovanje z aparatom je zelo enostavno, saj nas ta vodi sam. A nekajminutno usposabljanje, da bomo lahko hitro ukrepali, je vendarle potrebno. Kikec pravi, da nekoga, ki bi v občini povezoval in usklajeval te aktivnosti, zaenkrat ni. Vsekakor bi veljalo vzpostaviti več sodelovanja med Šaleškim koronarnim klubom, Zdravstvenim domom, Civilno zaščito in še kom in zagotoviti te aparate še na več mestih. Pri tem je potrebno, da so ti tudi dobro označeni in dostopni ob vsakem času. »Seveda pa je treba občane o tem tudi obvestiti, ukrepati je treba namreč res zelo hitro, v zgolj petih minutah. In če tudi kupimo kakšen aparat več, je to, da rešimo življenje, neprecenljivo,« dodaja Kikec, ne razpolaga s podatkom, kolikokrat so bili ti aparati v Šaleški dolini že uporabljeni. Na Koroškem, kjer je pred delal, velikokrat. Pozna sedem uspešnih rešitev življenj, med njimi je bilo tudi življenje tamkajšnjega predsednika koronarnega kluba.
Koronarni klub
izobražuje usposablja
in
Tudi v Šaleškem koronarnem klubu izvajajo predavanja in usposabljanja za uporabo avtomatskega eksternega defi-brilatorja (AED) ter osnovno oživljanje. »Predavanja so odprta vsakomur, sicer pa so namenjena svojcem obolelih in članom društva,« pravi član strokovnega sveta Aleš Kajtna, ki kot zdravnik dela tudi v reševalni službi Zdravstvenega
doma Velenje. Tudi sam nima točnega seznama, kje vse se v Velenju nahajajo naprave, »kajti skrbniki defibrilatorjev so ustanove, ki so jih nabavile.« Opozoril pa je na spletno bazo AED, v katero so prijavljeni in v zemljevid vrisani defibrilatorji po vsej Sloveniji, a tudi ta ni najbolj osvežena. Sicer so mesta z defibrilatorji označena z zelenim znakom s srcem in strelo ter napisom AED. »Ponekod, denimo na Koroškem, imajo po mestih usmerjevalne table AED, ki vodijo do mesta, kjer je defibrilator hranjen,« je Kajtna predstavil primer izpopolnjene prakse. »Na našem področju so aktivnosti precej na začetku. Poskusili smo zagnati projekt za poučevanje temeljnih postopkov oživljanja z AED na osnovnih in srednjih šolah, ampak trenutno še nimamo ustrezne finančne podpore, da bi lahko vključili večje število otrok,čeprav zanimanje za projekt je,« pa je opozoril na težavo. »Zelo si želimo, da bi znanje razširili. Treba pa je začeti že pri malih otrocih in v šolah. S tem bi se morali srečati večkrat med šolanjem.« Zato je po njegovem mnenju treba organizirati več javnih izobraževanj, predvsem kadar se pridobi kak
V	Velenju so defibrilatorji:
V	kulturnem domu, knjižnici, občinski upravi, Rdeči dvorani, na bazenu, v Muzeju premogovništva, osnovni šoli Antona Aškerca, Telekomovem centru, Stekleni direkciji, na Ribiški koči, stadionu, v lekarni v centru, v krajevnih skupnostih Gorica in Konovo, v PGD Vinska Gora, v podjetju Kalamed na Prešernovi, ves čas pa tudi v zdravstvenem domu, pri vratarju na Premogovniku, na Cankarjevi ulici v informacijski tabli ter v gasilskem domu PGD Velenje. V poletnem času je tudi na velenjski plaži, pozimi pa ga preselijo na drsališče. Mestna občina je nabavila tri defibrilatorje.
nov AED. »Dobro bi bilo imeti skrbnika za vse nameščene defibrilatorje, da se izpopolni baza in se ljudi preko medijev obvesti, kje se nahajajo, ter poda praktičen prikaz, kako se z aparatom rokuje.«
Uporaba AED je zelo zaželena še posebej na težje dostopnih in oddaljenih območjih, kajti zelo so pomembne minute do prve defibrilacije. »Lahko smo zelo uspešni, če omogočimo elektrošok znotraj štirih minut po zastoju srca,« pravi. Še posebej pa si želijo, da bi zaživel projekt Prvi posredovalec. »To je nacionalni projekt, ki že zelo uspešno poteka marsikje po Sloveniji, kjer imajo fantastične rezultate z zelo veliko uspe-
šnih oživljanj. Temelji na izobraževanju gasilcev, kajti ti so zlata vredni v našem okolišu in vedno pripravljeni (navadno prvi) priskočiti na pomoč. Treba bi bilo bolj oddaljene gasilske enote usposobiti in jim omogočiti nabavo naprav ter njihovo vzdrževanje. Ne nazadnje jih je treba vključiti v bazo za obveščanje. Največ časa bi prihra-
nili s tem, ko bi gasilci bistveno prej prišli do osebe, ki je do-	živela srčni zastoj. Tako
bi najbrž lahko več življenj rešili že na terenu,« predvideva Aleš Kajtna.
Velenjski reševalci so v zadnjih mesecih zabeležili eno uporabo avtomatskega defibrilatorja, ki je bila uspešna.
Na spletnem zemljevidu AED je v MOV vrisanih 17 naprav. Večina je v središču mesta: na Cankarjevi ulici v svetlobnem panoju in v zdravstvenem domu, kjer sta dostopna nepretrgoma, v knjižnici, lekarni na Cankarjevi, na občini, v kulturnem domu in Stekleni direkciji, ima ga šola Antona Aškerca, Telekomova poslovalnica na pošti, tudi Rdeča dvorana in bazen, Premogovnik in Muzej premogovništva ter stadion. Niso pa še vrisani defibrilatorji v Ribiški koči, v KS Gorica in Konovo ter PGD Vinska Gora in Velenje.
Vedno dostopni le štirje aparati
Odgovor na vprašanje, kje v Velenju so AED, ima civilna zaščita. Trenutno jih je 21. »Na žalost,« pravi poveljnik Bojan Prelovšek, »pa so le štirje dostopni kadarkoli, ostali pa v delovnem času ustanov, zavodov in podjetij. Ves dan so na razpolago defibrilatorji v zdravstvenem domu, pri vratarju na Premogovniku, na Cankarjevi ulici v informacijski tabli ter v gasilskem domu PGD Velenje,« jih je naštel.
Tudi na občini opažajo, da ljudje ne vedo prav dobro niti kje vse te naprave so niti kako jih pravilno uporabiti. »Naša prva dejavnost je bila, da smo dali izdelati nalepke, ki jih bomo sedaj, ko pridejo toplejši dnevi, nalepili pred objekte, v katerih so defibrilatorji,« je povedal Prelovšek.
Za boljšo informiranost o defibrila-torjih in njihovo pogostejšo pravilno uporabo si prizadevajo društva, ki ob
različnih priložnostih prikažejo uporabo. Koronarno društvo je potožilo, da bi za izvajanje takega programa na osnovnih in srednjih šolah potrebovali več denarja, na občini pa za to še niso slišali. »Na nas se še nihče ni obrnil v zvezi s to temo. Bomo preverili, kako je s tem. Sicer pa tudi na občini vsako drugo leto za delavce uprave izvedemo tečaj temeljnih postopkov oživljanja.« V sklopu promocije zdravja na delovnem mestu so imeli tudi predavanje o oživljanju, uporabi AED in aplikacije I help, tako pa skušajo zaposlene osveščati glede tega. Aleš Kajtna iz koronarnega društva je prav tako opozoril, da projekt Prvi posredovalec v naši občini še ni zaživel. »Če gre za projekt, v katerem so reševalci povezali različne prostovoljce v mrežo prvega posredovanja, to pri nas še niti ni bila tema pogovorov. Kolikor sem spremljal drugje, so v to mrežo vključili predvsem gasilce. Je pa res, da je Velenje manjša občina, katere deli so hitro dostopni z reševalne postaje. Je pa opcija odprta za dogovor, tudi gasilci so za to. Glede na izkušnje iz Koroške, denimo Mislinjska dolina je ta sistem uvedla, so odzivi dobri, prostovoljci pa pripravljeni pomagati. Mislim, da bi bilo najbolje, da se povežemo z zdravstvenim domom, da vidijo, kaj si oni mislijo o tem, saj je to
Prvi posredovalci ob sumu na zastoj srca so andraški gasilci, saj je celjska reševalna postaja precej oddaljena od kraja. Tako klicni center poleg nujne medicinske pomoči vedno aktivira tudi PGD Andraž. Zaenkrat poziva za intervencijo iz klicnega centra še niso dobili, jih je pa enkrat poklical krajan. Gasilci so vešči uporabe AED in so ga obolelemu tudi namestili. A je bilo reševanje žal neuspešno, ker je od zastoja srca do začetka reševanja preteklo preveč časa, je sporočil poveljnik Uroš Zabukovnik
AID
□EFIHHIL4TDRI
V OBJEKTU!
strokovna zadeva, ki jo morajo voditi oni. Od same vzpostavitve sistema pa do usposabljanja,« je povedal Andrej Rupreht.
Na Rdečem križu nimajo evidence
Koliko defibrilatorjev imamo v Velenju in kje vse so, ne vedo niti na Rdečem križu, pravi predsednik velenjskega območnega združenja Jože Kožar. »Vemo, da jih je zelo veliko - v nakupovalnih centrih, Rdeči dvorani, hotelu, na Šolskem centru, v krajevnih skupnostih - v glavnem pa niso 24 ur na dan javno dostopni, ker so ustanove, ki jih imajo, zaprte. Edini, za katerega vemo, da je dostopen ves čas, je v svetlobnem panoju na Cankarjevi ulici. Po navodilih je potrebno poklicati na telefonsko številko, da napravo odklenejo in jo lahko uporabimo.« Lani je Rdeči
>> naprej na strani 15
Mala anketa
»Ne vem, kako se uporablja«
Avtomatski eksterni defibrilator ali krajše AED je naprava, s katero lahko vsakdo pomaga ob srčnem zastoju. Aparat usmerja uporabnika skozi celoten postopek z navodili v slovenskem jeziku. Na poškodovančev prsni koš se nalepita dve elektrodi, ki z električnim sunkom ponovno poženeta srce. Poleg defibrila-torja sta potrebna masaža srca in umetno dihanje, kombinacija vseh treh pa lahko osebi reši življenje. V Velenju je teh naprav kar nekaj, vendar enotne baze ali skrbnika zanje nimamo. Zato smo Velenjčane povprašali, če defibrilator-je poznajo, vedo, kako jih uporabljati in kje so.
Rahman Dragonič: »Defibrilator se uporablja za srčne bolezni, kolikšna je njegova uspešnost in kje v mestu je, pa ne bi vedel. Gre za napravo, ki pomaga poškodovanemu v prvih minutah zastoja srca. Zagotovo bi morala biti večja ozaveščenost o njihovi uporabi. Problem je, ker ljudje premalo vedo o tem in niso dovolj usposobljeni za ravnanje z defibrilatorji.«
Jože Kozjak: »Delno vem, zakaj se uporabljajo. O njihovi uporabi bi se morali izobraževati vsake toliko časa, saj se
takšno znanje hitro pozabi. Ko bi moral ukrepati, bi verjetno vsaj malo vedel, kako ga uporabljati. Defibrilator je v stavbi velenjske občine, drugih lokacij pa ne poznam. Ljudje bi lahko bolj obveščali o njihovi uporabi preko medijev ali pa s tablami po mestu. Zagotovo je dobrodošlo, da je po mestu čim več defibrilatorjev.«
Karolina Petrič: »Defibrilatorji se uporabljajo ob srčnih zastojih kot spodbujevalci srca. Uporabljala ga nisem še nikoli. Vem, da je de-fibrilator na občini in v zdravstvenem domu. Te naprave so vsekakor uporabne, saj zato jih imamo. So pa ljudje premalo obveščeni o njih. Menim, da bi ga znala uporabljati s pomočjo navodil, ki so napisana na škatli. Sama sem si nekaj malega o tem prebrala tudi na internetu.«	■
Naš čas, 18. 2. 2016, barve: CM K, stran 15
18. februarja 2016
«»SÜAS
UTRIP
15
križ en defibrilator namestil v ribiški koči, kjer je dostopen do 22. ure.
Predvsem pa skrbi za izobraževanje o uporabi Rdeči križ. Lani je na tečajih prve pomoči kandidatov za voznike motornih vozil ter na izpitu iz prve pomoči za uslužbence podjetij več kot 1.000 ljudi spoznalo defibrilator in tako uspešno opravilo preizkus nudenja nujne medicinske pomoči. Poleg tega Rdeči križ pošilja predavatelje v ustanove in organizacije, ki napravo kaupijo. Tudi na prireditvah prikazujejo uporabo, pa z raznimi akcijami. »Ljudje pa, ne vem, zakaj, imajo strah pred tem. Opazujejo še, ko pa jih povabimo, da preizkusijo napravo na lutki pod vodstvom strokovnjaka, zbežijo. Ne razumem tega. Teorija je eno, praksa pa nekaj drugega. Mislim, da bi se morali bolj zavedati, kako pomembno je znati uporabljati defibrilator,« pravi Jože Kožar.
V	Šoštanju 6, v Šmartnem ob Paki 2
V	Občini Šoštanj imajo šest defibrilatorjev. Dva je kupila občina in sta v občinski stavbi in zdravstveni postaji, enega ima Krajevna skupnost Gaberke, tri pa TEŠ.
Občina Šmartno ob Paki je s pomočjo lokalnih podjetnikov nabavila dva defibrilatorja - eden je pri bankomatu, drugi pa v gasilskem domu v Paški vasi. Oba sta dostopna 24 ur na dan, po informacijah župana Janka Kopušar-ja pa še nobenega niso uporabili.
Aplikacija I help
Mestna občina Velenje že drugo leto sodeluje pri projektu Srcu prijazna občina. V sklopu tega je občina vsem svojim občankam in občanom namenila brezplačno uporabo aplikacije I help, »katere namen je, da ljudem, ki potrebujejo pomoč, čim hitreje pomagamo tako, da se preko aplikacije v mrežo reševalcev vključujejo prostovoljci in profesionalni reševalci, nato pa se aktivirajo tisti najbližje in seveda tudi reševalci iz centrov nujne medicinske pomoči,« razlaga Andrej Rupreht. Seveda pa projekt ni namenjen le aplikaciji in njenemu širjenju, ampak tudi zavedanju ljudi, kako v konkretnem primeru, predvsem pri srčnih zastojih, pomagati človeku, ki potrebuje pomoč, je dodal. »Tako se znotraj tega projekta izvajajo tudi razna predavanja na temo temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilatorja. Lani smo bili prisotni na aktivnostih MOV, kjer smo aplikacijo predstavili in izvedli prikaz oživljanja.« Ambasador projekta je Drago Kolar. Prvi letošnji dogodek v sklopu projekta je bil včeraj v vili Bianci, ko so ga tudi podrobneje predstavili.
V središču mesta opazimo, da oseba potrebuje pomoč. Če sumimo, da gre za zastoj srca, takoj pokličemo 112 in začnemo oživljati. Nekoga pošljemo po defibrilator, ki je zaklenjen v informacijsko tablo - svetlobnem panoju. Pokličemo na telefonsko številko dežurnega gasilca, ki je navedena nad predalom, da nam povedo kodo, s katero lahko odklenemo omarico in dobimo defibrilator. Naprava nas vodi skozi celoten postopek z govornimi navodili v slovenščini ter vizualnimi navodili. Defibrilator analizira stanje poškodovanega ali obolelega. Če elektrošok ni potreben, ga ne izvede. Seveda pa je treba pri izvajanju oživljanja upoštevati navodila in se umakniti, ko dobimo opozorilo. Tako z uporabo defibrilatorja ne moremo narediti človeku škode niti se ne moremo sami poškodovati.
Kako so
opremljeni
gasilci?
Po podatkih Gasilske zveze Šaleške doline je od njihovih 14 prostovoljnih gasilskih društev opremljenih z defibrilatorji 5 (Gaberke, Paška vas, Šoštanj - mesto, Velenje, Vinska Gora) ter poklicna gasilska enota Gorenje. Nekatere defibrilatorje so nabavila društva sama, drugim jih je kupila občina. Tudi usposabljanja za delo z njimi so organizirala sama.
a Mira Zakošek, Tina Felicijan, Tatjana Podgoršek in Ajda Čebul
*
BISERI
maturantskega plesa
Tudi mame so lahko drzne
Tako. Veliki dan bo kmalu tu. Vaš maturant je oblečen, sfriziran in na-dišavljen. Maturantka pa verjetno še sedaj skače po hiši in vrešči, kako bedno je videti in kako bodo vse »bolj oh in ah«, le ona bo grdi raček, saj ji niste dovolili dekolteja do popka in mikro obleke, ki komaj kaj pokrije. Celo vaš soprog se zadovoljno ogleduje v ogledalu. Kaj pa vi? Ste pripravljeni? Vsaka ženska je malo nečimrna in verjamem, da tudi vi niste izjema. Verjetno ste kar ne-
kaj noči premlevale, kaj boste oblekle in obule. Kdaj morate k frizerju, kdaj nalakirati nohte, kdaj ...
Modni trendi so bili opisani v eni od prejšnjih številk. Lahko jih ponovim: bela, rožnata, oranžna, modra, zelena, volani, čipke, kratko, dolgo, baby doll, dolce vite ... Ne?! No, tu je še vedno varna črna barva. Lahko pa ste malo drugačne, bolj drzne. Privoščite si ščepec teatralnosti s kosom unikatnega nakita, čevljev ali torbice. Ne zlijte se z množico kostimov, črnih hlač in kril ter svetlečih bluz. Prosim, ne posipajte se z bleščicami, ker ni novo leto. Ne eksperimentirajte s previsokimi petami, saj boste (vsaj nekatere) ob polnoči kot pepelke, vendar brez obeh čevljev, z otečenimi nogami. Tudi velike športne torbe niso primerne za svečan dogodek (razen, če boste v njih tovorile steklenice penine). Make up naj bo umirjen, saj smo vendar v najlepših letih in je do botoksa in osta-
mestni fri^eraj
Frizerstvo za vse generacije in različne priložnosti.
Zvonka Gregorc - 041 495 886 Vesna Pirečnik - 041 782 682
Trg bratov Mravljak 6, Šoštanj
Delovni čas: pon. - pet. 8:00 -18:00; sob. 8:00 - 12:00
Cirkovčani so požrtvovalni krvodajalci
Krajevna organizacija Rdečega križa Cirkovce sodi med prizadevnejša društva v kraju. Zelo dobro sodelujejo s krajevno skupnostjo, šolo in vrtcem. Pohvalijo se lahko, da so pridni krvodajalci. Veliko pozornosti pa namenjajo tudi skrbi za starejše. Med drugim po besedah predsednika Cveta Sušca, ki to organizacijo vodi že trideset let, že petnajst let organizirajo srečanje starejših krajanov in krvodajalcev. Srečanje je vedno dobro obiskano in tudi letos je bilo tako. V kraju imajo 28 krajanov, ki so starejši od 70 let, in petnajst krvodajalcev.
Predsednik Cveto Sušec je ocenil, da je bilo njihovo delo v lanskem letu uspešno, ob tem pa je izrazil zaskrbljenost, da se število tistih, ki bi jim bi-
lo treba pomagati s kakšnim »paketom«, povečuje, možnosti za to pa je vse manj. Izrazil je upanje, da bo letos bolje. Pohvalil se je tudi, da so lani dobili tudi svoj prapor. Srečanja se je udeležil tudi podžupan Mestne občine Velenje Srečko Korošec, ki
Srečanje je bilo množično obiskano
se je tako kot predsednica krajevne skupnosti Bri-gita Verboten zahvalil društvu za prizadevno delo in jim zaželel veliko uspehov tudi v prihodnje.
a mz
Poezija, ki daje mladim krila
V	času od 1. do 3. februarja sem se udeležil tretjega mednarodnega Šanticevega festivala otrok pesnikov v Mostarju, na katerega so se uvrstili po en predstavnik Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne gore in Makedonije ter mladi pesniki iz Bosne in Hercegovine. Tričlanska žirija je namreč izmed 860 prispelih pesmi izbrala 15 finalistov.
V	spremstvu učiteljice slovenščine Biserke Hrn-čič sem prispel Mostar v ponedeljek, 1. februarja, dopoldan. Z vsemi finalisti je bil opravljen intervju za federalno televizijo. Ta dan smo imeli še učno uro o Aleksi Šanticu in pogovor z žirijo festivala. Finalisti smo se morali predstaviti z izbrano pesmijo in odgovarjati na njihova vprašanja. Dan je bil naporen, a nepozaben.
Naslednji dan smo obiskali grobove znanih mo-starskih književnikov. Tako smo med drugim po-
ložili cvetje tudi na grob Aleksa Šantica. Ob njegovem grobu smo prebrali vsak svojo pesem in jo položili z vrtnico na nagrobno ploščo. Kasneje smo položili venec tudi pred njegov kip v mestnem parku, kjer smo prebirali njegova dela. Vse dogajanje so spremljali mediji.
Ob 19. uri je bilo zadnje dejanje tega festivala: vsak finalist je moral svojo finalno pesem prebrati pred občinstvom in seveda žirijo. Nato so razglasili zmagovalce. Moj »Sonet o ljubezni« je prejel nagrado za najboljšo ljubezensko pesem festivala. V sredo, 3. februarja, smo se v dopoldanskem času poslovili.
Lepo so skrbeli za nas in nam nudili največ, kar so nam lahko, ob tem pa smo se še zabavali. Če bi imel še kdaj možnost, bi se zelo potrudil, da bi se lahko udeležil tega festivala. Del mene je ostal v Mostarju, nanj me vežejo res lepi spomini.
a Aljaž Bandalo Magrič, 9. a OŠ Gustava Šilha, Velenje
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT

18. februarja 2016
Razigrali so se šele v drugem polčasu
Dobova v prvem polčasu uspešno kljubovalo vodilnim Velenjčanom - V soboto derbi z Mariborom
Naključni opazovalec dogajanja v prvem polčasu v velenjski Rdeči dvorani najbrž ne bi verjel, da sta nasprotnika aktualni podprvak Gorenje in novinec, moštvo Dobove. Gostje so domače, za katere je to bil vendarle nekoliko zahtevnejši trening, v prvem delu precej namučili. Igralci Gorenja so resda zelo hi-
petih minutah igre v nadaljevanju so končno povsem prevzeli pobudo, vse bolj večali razliko in se ustavili pri zmagi z dvanajstimi goli razlike.
Tekma je bila za domače roko-metaše pač nekoliko zahtevnejši trening za naslednji spopad, prvi večji derbi v soboto z Mariborom v gosteh. Če sodimo po
vaki sedaj dva derbija. Najprej v soboto v gosteh z Mariborom, nato pa v Velenju s Celjani.
»Ne bo enostavno!«
V soboto bo vse drugače, kot poudarja Janez Gams, levo krilo Gorenja: »Naša igra v prvem polčasu proti Dobovi ni bila najbolj obetavna. Bili smo malo za-
tro, že v peti minuti povedli s 4 : 1. Nato se niso več tako naprezali, gostje, ki jih trenira nekdanji velenjski rokometaš Aleš Sirk, so zaigrali zelo poletno in nekoliko nepričakovano dvakrat povedli z dvema goloma razlike. Najprej s 6 : 4, po dobrih desetih minutah igre pa po delnem izidu 5 : 0 še z 8 : 6. Zanimivo, v tem delu igre in sploh v prvem polčasu je bil najboljši na igrišču domači vratar Benjamin Buric, ki je z odličnimi obrambami preprečeval, da razplet za goste ni bil še ugodnejši. Seveda v morebitno presenečanje zelo motiviranih gostov, ki pač niso imeli česa izgubiti, ni nihče verjel, morda le peščica njihovih navijačev. Že v zadnjih minutah prvega polčasa pa so veliko izkušenejši in kakovostnejši domači fantje postavili vse na pravo mesto. Po polčasu so imeli dva gola prednosti. Po
njihovi (ne)igri v prvem polčasu, so proti novincu vpisali zmago, še preden so stekli na parket.
»Vsekakor je bila v glavah igralcev v prvem delu prisotnega nekaj podcenjevanja. V takšnem primeru se tekma ne odvija, kot si želiš, in porabiš kar nekaj časa, da vse steče, kot pričakuješ. Težko pa postane tudi tisto, kar bi načeloma moralo biti lažje. Seveda moramo čim prej priti v pravi tekmovalni ritem in se zavedati, da so vsaka obramba, vsak napad, vsaka žoga zelo pomembni. Moram pa pohvaliti fante, da so v nadaljevanju dvignili igralni ritem in razmeroma visoko zmagali, a ne tako lahko, kot kaže končno rezultat,« je bil po tekmi vendarle zadovoljen trener Marko Šibila.
Po dveh nekoliko zahtevnejših trening tekmah proti Izoli in Dobovi sta pred slovenskimi podpr-
krknjeni, ker smo pač po dolgem času spet zaigrali v domači dvorani. Med odmorom so se zgodile spremembe (nov trener - op. p.) ... V drugem polčasu pa smo bili že pravi. Po dveh lahkih uvodnih tekmah nestrpno čakamo Maribor. Verjamem, da se bomo dobro pripravili in odgovorno igrali od prve do zadnje minute." Trener Marko Šibila pa k temu dodaja: »Za nami je obdobje, v katerem smo igrali z vsaj na papirju lažjima tekmecema. Sedaj nas čakata dve izjemno težki tekmi, Maribor in Celje. Nanju se moramo maksimalno dobro pripraviti, na njih pokazati vse, kar znamo, in tudi zmagati. Vemo, da ne bo enostavno. Vsekakor pa moramo biti optimisti, prevevati nas mora zmagovalna miselnost.«
■ S. Vovk
ČRK *m&!MENSL
KofmmoFm
ppVI SLOVENSKI DERBI V LETU 2016
T*RK Gorenje Velenje : RK Celje PL@
SREDA, 24.2.2016,18.45, VELENJE, RDEČA DVORANA

Še vedno na devetem mestu
Rokometašice Velenja preveč spoštljivo s prvakinjami - Prvi gol dosegle šele po zaostanku z 0 : 14
Novinke v ligi, rokometaši-ce Brežic, so po nepričakovani sploh prvi točki do tedaj v prejšnjem krogu v Velenju postale zelo samozavestne. Tako so si v svoji dvorani proti igralkam Jadrana priigrale še prvo zmago. Kljub temu so še vedno zadnje, vendar so zaostanek za predzadnjimi Primorkami zmanjšale na eno točko. Velenjčanke so gostovale pri aktualnih prvakinjah Krimovkah in se vnaprej sprijaznile, da bo to zanje zgolj izlet oziroma nabiranje pomembnih izkušenj za naslednje tekme, v katerih bodo na nasprotni strani enakovrednejše nasprotnice. V naslednjem krogu, ta bo na
sporedu šele 27. februarja, bodo velenjska dekleta gostila igralke Kopra. Pričakovati je, da bodo proti igralkam z Obale, s katerimi so v gosteh v prvi tekmi jeseni izgubile samo s tremi goli razlike (25 : 28), zaigrale veliko bolj odločno in samozavestno.
Na tekmi s Krimovkami so bile v prvem polčasu povsem nemočne, saj so domače rokometašice od prve minute zaigrale odločno, gostje pa so očitno dvoboj z 21-kratnimi državnimi prvakinjami začele s (pre)velikim strahom oziroma spoštovanjem. Posledica tega je bila, da so prvi zadek dosegle šele v 24. minuti po vodstvu domačih s 14:0(!). Sku-
paj so v prvem delu igre premagale domačo vratarko le trikrat. Kljub novemu porazu so zadržale deveto mesto. Branikovke, ki so v svoji dvorani izgubile z Ljubljano, za njimi na desetem zaostajajo za dve točki, Jadran za pet, zadnje, dvanajste Brežice pa za šest.
Na vrhu lestvice so tudi po tem krogu Krimovke z dvema točkama prednosti pred igralkami Zagorja, ki pa morajo odigrati še zaostalo tekmo 13. kroga s Koprčankami.
■ S. Vovk
Odhajajo
Rudarjevo vodstvo si v tem času zelo prizadeva, da bi klubu zagotovilo sredstva za nadaljevanje prvenstva
Čeprav klub zelo zaostaja z izplačili - igralci menda že od septembra niso dobili plač, se vendarle zavzeto pripravljajo za spomladanski del in upajo na ugoden raz- , ^ plet. V njem pa trener Jernej Javornik ne bo imel enake " * "V zasedbe kot jeseni. Dolgoletni kapetan Rusmin Dedič, ki -J y je imel v zadnjem času precej težav s poškodbami, se je pri 33 letih poslovil od igranja in bo odslej svoje bogato znanje prenašal na mlade v klubu. Senad Jahič (28), kije bil edini zaposlen, in Matic Žitko (26) pa bosta s svojim nogometnim znanjem skušala navduševati ljubitelje nogometa v tujini. Jahič, ki je imel enega najmočnejših udarcev v prvi ligi, je odšel v Iran k prvoligaškemu moštvu Saipe iz Teherana. Žitko (za Rudar je igral samo jeseni) pa bo igral za poljskega člana tamkajšnje druge lige Olimpio Grudziadz.
■ S. Vovk
Nogometašem bo pomagal tudi sindikat Spins
V pomoč nogometnemu klubu Rudar Velenje, ki se sooča z velikimi finančnimi težavami, bo na pomoč s posojilom priskočil tudi sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (Spins)
Ljubljana, 12. februarja - Vodstvo kluba se zavezuje, da bo klub vse finančne obveznosti do zaposlenih poravnal do 31. marca.
Nogometaši velenjskega Rudarja so pred nadaljevanjem Prve lige Telekom Slovenije, 23. krog bo na sporedu 27. februarja, na devetem mestu z 22 točkami. Vendar položaj v klubu,
pa ne zaradi trenutnega vrstnega reda, dobrih 14 dni pred tekmo s Krškim ni niti najmanj obetaven, saj igralci in člani strokovnega vodstva niso dobili plač že vse od septembra.
»S 30 tisoč evri posojila, to so sredstva, ki so bila zbrana s članarinami naših članov, bo na pomoč priskočil tudi Spins, tako da lahko rečemo, da slovenski
nogometaši solidarno podpirajo Velenjčane. Rudar drugih dolgov, razen do igralcev in članov strokovnega vodstva, nima, celotni znesek pa je okoli 200 tisoč evrov," je pomoč velenjskemu nogometnemu prvoligašu obljubil Dejan Stefanovic, predsednik Spinsa.
Atletika
Mihalinčeva stopnjuje formo
Eaubonn 10. februarja - Velenjska atletinja Maja Mihalinec je na mitingu v francoskem Eaubonnu v teku na 60 metrov zasedla sedmo
mesto s časom 7,33 sekunde. To je njen najboljši izid sezone. "Žal sto-tinke tudi tokrat niso bile na moji strani, saj je bilo za finale potrebno teči stotinko hitreje. Čeprav sem ostala brez finala, sem z rezultatom zadovoljna, saj sem že drugič tekla povsem ob boku 'na papirju' veliko hitrejših deklet," je med drugim po teku povedala Mihalinčeva. ■
■
Naš čas, 18. 2. 2016, barve: CM K, stran 15
18. februarja 2016
«»SÜAS
ŠPORT
17
Elektra ni stresla Lastovke
Košarkarji Lastovke so v 15. krogu lige Telemach premagali Elektro s 97 : 58
Domžale, 13. februarja - Košarkarji Lastovke so zabeležili tretjo zmago v ligi Telemach, Elektra pa tudi po 15. krogu ostaja pri eni proti Hopsom že davnega 21. novembra. Od takrat so doživeli devet zaporednih porazov.
Varovanci trenerja Andreja Ža-klja so se Šoštanjčanov lotili re-
sno od prve minute dalje in hitro rešili vprašanje zmagovalca. Po prvih desetih minutah so imeli 13 točk naskoka, ob odmoru 17, po treh delih je bilo že 80 : 45.
Duško Maličevic, trener Ele-ktre Šoštanj: "Fantje so se ustrašili domače ekipe, ki je s čvrsto in agresivno obrambo hitro na-
pravila razliko. Nato so pri naših tekmecih s klopi prihajali sproščeni igralci, ki so prav tako zadevali. Našim fantom nimam kaj zameriti, čez manj kot 24 ur nas čaka še mladinska tekma. Za pristop na tej tekmi bi pohvalil Domna Omladiča. Lastovki v nadaljevanju sezone želim vse najboljše."
Elektra bo naslednjo tekmo lige Telemach igrala šele 5. marca.
Tudi mlajše odbojkarice uspešne
Tako kot njihovim starejšim kolegicam, se je tudi malim odbojkaricam uspelo uvrstiti v drugi del tekmovanja DP v A ligo
Minulo soboto so odbojkarice ŽOK Kajuh Šoštanj v Šempetru premagale ekipi KLS Ljubna in Braslovče II. in si s tretjim mesto na lestvici priborile vstopnico v A ligo.
Pot do nje pa nikakor ni bila lahka. V celjsko-savinjski regiji je bilo v predtekmovanju devet ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Po treh turnirjih (dvo-krožni sistem) so Kajuhovke v skupini B zasedle drugo mesto in se skupaj z ekipama Braslovč I. in Mozirja uvrstile v finalni del. V nadaljevanju so se pomerile z ekipami Nekropolisa (Šem-
peter), Braslovč II. in KLS Ljub-na, ki so v finalni del napredovale iz skupine A.
Po končanem finalnem delu bodo tako dekleta z ekipama Nekropolisa in Braslovč I. nadaljevale tekmovanje v DP med
16 najboljšimi ekipami v državi. Nadaljevanje tekmovanja je predvideno v soboto, 5. marca.
a Foto: Igor Medved
Kegljanje
Lekcija
Šoštanjčanom
Kegljači Šoštanja so v 14. krogu od ekipe Pergola hiše prijeli pravo lekcijo, kako se je treba boriti za barve kluba. Šoštanjča-ni se nikakor niso znašli na zelo težavnem kegljišču v Radljah ob
1. NLB Leasing liga, 17. krog
Gorenje Velenje - Dobova 35:23 (14:12)
Gorenje: B. Buric, Zaponšek, Cehte 3, Medved 5, S. Buric 3, Ovniček, Levc 2, Szyba 2, Skube 7 (3)(3), Golčar 1, Šoštarič 7, Kleč 1, Gams 3, Rata-jec, Nosan 1. Trener: Marko Šibila. Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 3 (3), Dobova 3 (2); izključitve: Gorenje Velenje 14, Dobova 6 minut.
Drugi rezultati: Riko Ribnica - Trimo Trebnje 34:32 (17:17), Slovan - Koper 2013 22:35 (10:18), Istrabenz Plini Izola - Urbanscape Loka 26:30 (11:15), Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec 2011 23:21 (7:7), Sevnica - Maribor Branik 23:32 (12:16).
Vrstni red: 1. Gorenje 17 tekem - 32 točk, 2. Celje 17 - 33, 3. Koper 17 - 23, 4. Maribor 17 - 23, 5. Loka 17 - 22, 6. Jeruzalem Ormož 19 -20, 7. Krka 17 - 19, 8. Ribnica 17 - 17, 9.Trebnje 17 - 16, 10. Dobova 17 - 10, 11. Izola 17 - 8, 12. Slovenj Gradec 2011 17 - 7, 13. Sevnica 17 -4, 14. Slovan 17 - 4 (-1).
Dravi. Na tem objektu imajo lesene keglje prevlečene s plastiko, kar pomeni drugačno težišče kegljev, ki zahtevajo bolj natančne lučaje. Prav v tem elementu kegljanja so se Šoštanjčani popolnoma izgubili. Igra gostujoče ekipe je bila sicer solidna in po prikazanem si niso zaslužili tako visokega poraza. Veliko časa so domačini zaostajali, nato pa dvignili tempo in v boju za ob-
TAKO so igrali
Liga Telemach, 15. krog
Lastovka - Elektra 97:58 (29:16, 49:32, 80:45)
Elektra: J. Kosi 16, Omladič 5, T. Kosi 4 (4:4), Buri-
ca 19 (4:4), Hasic 10 (1:2), Bukovič 2, Purnat 2.
Prosti meti: Elektra 9:10.
Met za tri točke: Elektra 5:20 (Hasic 3, Burica,
Omladič).
Osebne napake: Lastovka 21, Elektra 17.
1. DRL za ženske, 14. krog
Krim Mercator - Velenje 35:10 (17:3)
Velenje: E. Amon, Micic, Tomic 1, Alekic, Feldin, Tabakovic 3, Simic Nakic, I. Amon 2, Smon-kar 1, Okleščen 3 (3), Kamenik. Trenerka: Snežana Rodic.
Sedemmetrovke: Krim 2 (3), Velenje 3(5); izključitve: Krim 10. Velenje 4. Celje Celjske mesnine - Krka 31:22 (16:12), Brežice - Jadran Bluemarine 25:24 (13:11), Zelene doline Žalec - Zagorje 25:29 (10:14), Ž.U.R.D. Koper - Mlinotest Ajdovščina 23:26 (10:14), Lo-
stanek zasluženo slavili. Ekipa Šoštanja tako po 14. krogu ostaja na zadnjem mestu. Še vedno imajo možnost za obstanek, saj imajo tri ekipe pred njimi le 2 točki prednosti. Sedaj sledi teden dni premora, zadnjo soboto (27. februarja) pa se bodo na domačem kegljišču pomerili s trenutno tretjeuvrščenim Dravogradom.
g i k Branik - Ljubljana 29:34 (14:16) Vrstni red: 1. Krim 14 tekem - 26 točk, 2. Zagorje
13	- 24, 3. Celje 14 - 21, 4. Ajdovščina 14 - 18, 5. Krka 14 - 17, 6. Ljubljana 14 - 16, 7. Koper 13 -12, 8. Žalec 14 - 10, 9. Velenje 14 - 9, 10. Branik
14	- 6, 11. Jadran 14 - 4, 12. Brežice 14 - 3
Prijateljski nogomet:
Rudar Velenje - Roltek Dob 3:0 (0:0)
Strelci: Džinič, Ihbeisheh, Prašnikar.
Rudar Velenje - Šmartno 1928 8:0 (3:0)
Strelci: Bolha, Kašnik, Trifkovič, Džinič, Pišek, Eterovic 3.
Kegljanje, 2. liga, vzhod -14. krog
Pergola hiše: Šoštanj 8 : 0 (3298 : 3057)
Šoštanj: Sečki - 523 (0), Petrovič - 481 (0), Fidej - 532 (0), Kramer - 516 (0), Hasičič - 214 -Jug - 251 - 465 (0), Arnuš - 540 (0).
Prijazno druženje za zeleno mizo
17. Menihov memorial - mednarodni turnir v namiznem tenisu
Namiznoteniški klub Spin Šoštanj je 13. februarja v podružnični šoli osnovne šole KDK Šoštanj v Topolšici organiziral 17. Menihov memorial v namiznem tenisu za veterane in rekreativne igralce. Po uvodnem pozdravu predsednice kluba Mirja-ne Ramšak sta prisotne nagovorila župan Občine Šoštanj gospod Darko Menih in gospa Majda Menih. Letošnji turnir sta za
zeleno mizo pod mentorstvom vaditelja Toneta Leberja odprla vnuka pokojnega Bogdana Meniha, zdravnika in župana, Jošt in Bogdan. Memorial so poleg gostov iz Madžarske obiskali številni slovenski tekmovalci, med njimi jih je s svojo udeležbo na turnirju počastil najuspešnejši slovenski namiznoteniški igralec vseh časov Edo Vecko. Turnir v namiznem tenisu je pote-
kal v športnem duhu in prijateljskem druženju, vodil ga je Franci Bartol, dolgoletni namiznoteni-ški strokovnjak. Kljub slabemu vremenu se ga je udeležilo 60 tekmovalcev, ki so dan preživeli predvsem v prijetnem druženju, saj je namen tega turnirja prav to, da se srečajo prijatelji namiznega tenisa in si izmenjajo izkušnje in znanje.
Brezplačno smučali na Rogli
Skoraj 600 četrto- in petošol-cev iz enajstih osnovnih šol se je brezplačno smučalo na Ro-gli v okviru vseslovenske akcije »Šolar na smuči«. Projekt »Šolar na smuči«, katerega osnovni namen je popularizirati zimske športe pri otrocih, bo več kot 2400 osnovnošolcem po
vsej Sloveniji zagotovil brezplačni dan na enem od štirih večjih smučišč v Sloveniji. Med njimi je tudi Rogla. Hkrati z brezplačno smučarsko vozovnico za smučišče Rogla so mladim smučarjem na voljo tudi učitelji smučanja iz smučarske šole Alpska šola, v kateri bodo s posebnim progra-
Za otroke so na Rogli odi
smučarske možnosti
mom učenja smučanja začetnikom olajšali prvi stik z alpskim smučanjem. Čeprav je v dolini že prava pomlad, je na Rogli še prava zima. Do konca januarja so našteli 65 smučarskih dni in gostili 76.351 smučarjev, kar je 14 odstotkov več kot v enakem obdobju preteklo sezono. a
Osterc soliden, kombinatorci brez točk
Planica 13. in 14. februarja - V
Planici je potekalo tekmovanje v Alpskem pokalu za smučarske skakalce in nordijske kombina-torce. Skakali so na skakalnici HS 109. Na sobotni tekmi je bilo na startu skakalne tekme 59 tekmovalcev iz šestih držav. Aljaž Osterc je na sobotni tekmi zasedel 15. mesto. Matevž Samec je bil na 39. mestu, Patrik Vitez zaradi težav z opremo ni nastopil. Na nedeljski tekmi je Aljaž uvrstitev izboljšal za pet mest in tekmovanje končal na odličnem 10. mestu. Matevž je tekmovanje končal na 40. mestu, Patrik pa na 57. mestu. Na nedeljski tek-
mi je nastopilo 62 tekmovalcev.
Nordijskim kombinatorcem na sobotni tekmi v Planici po skakalnem delu na HS 109 ni kazalo najbolje. Gašperju Breclu se skok ni najbolje posrečil (38), na 10 km tekaški progi je izgubil eno mesto in v cilj prispel 39. Ožbej Jelen je skakalni del končal na 37. mestu, na tekaški progi pa še nekaj mest izgubil, končal je na 52. mestu. Rok Jelen je bil po skoku na 53. mestu, tekaškega dela ni končal. Na sobotni tekmi je nastopilo 55 tekmovalcev iz šestih držav.
Na nedeljski tekmi pa je nastopilo 59 nordijskih kombinatorcev, prav tako iz 6 držav, med njimi tu-
di štirje člani Smučarsko skakalnega kluba Velenje. Tekmovalci so se na skakalnem delu odrezali bolje kot dan prej. Pred začetkom tekaškega dela pa je začelo močno snežiti, kar je spremenilo tekmovalne razmere. Tekli so na 5-km razdalji. Gašper Brecl je bil po skoku na odličnem 16. mestu, vendar je v cilj pritekel kot 37. Ožbej je bil po skoku 11., tekmovanje je končal kot 46. Rok Jelen je bil 47., na koncu je bil 51. Jan Bombek, ki je tokrat prvič nastopil na Alpskem pokalu, je po skakalnem delu zasedel 25. mesto, tekaški del pa končal na 55. mestu.
Deskanje
Štante do brona
Oslo, 14. februarja - Tit Štante
je poskrbel za slovensko navdušenje na Norveškem. Sedemnajstletni Celjan, član kluba Deska
Velenje, je osvojil prvo slovensko kolajno na drugih zimskih mladinskih olimpijskih igrah športnikov, starih od 15 do 18 let v Oslu. Bil je tretji v preizkušnji deskarjev prostega sloga na snegu v snežnem žlebu (halfpipe).
Pred štirimi leti v Innsbrucku
je bil Tim-Kevin Ravnjak srebrn, prav tako v snežnem žlebu.
Velenjčanka Eva Kralj, članica KSD Deska Velenje, je bila v preizkušnji mladink v snežnem žlebu dvanajsta.

a
a
a
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM 
K, stran 18
18
modroBELA kronika
«»^AS
18. februarja 2016
Srečanje predsednikov in poveljnikov gasilskih zvez
Posveta se je udeležilo več kot 200 vodilnih članov gasilskih organizacij iz vse Slovenije - Razpravljali so o aktualnih izzivih -Pozdravila jih je tudi obrambna ministrica Andreja Katič
Tina Felicijan
Velenje, 13. februar - Letošnji posvet je priredila Gasilska zveza Šaleške doline v sodelovanju z Regijskim svetom Savinjsko--šaleške regije, ki ga vodi Janko Žuntar. »Srečanje je logistično precej zahtevno, saj je povabljenih skoraj 300 ljudi - od predsednikov, poveljnikov, članov upravnega odbora, poveljstva, zaščite in reševanja, okoljsko ministrstvo in drugi,« je povedal. Prav zato gasilci težko najdejo lokacijo, na kateri lahko izvedejo tako strokovni posvet kot druženje z izmenjavo izkušenj
zanimajo gasilsko organizacijo, ter jih predstavimo preko strokovnjakov. Pomembno pa je tudi sodelovanje in poznavanje ljudi,« je dejal predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša, ki večjih novosti v operativi ni napovedal, »nekaj pa jih je v zvezi z begunsko krizo, predvsem naša vloga in pomoč državi.«
Vsak aparat je treba vzdrževati
To ne velja le za gasilsko opremo, ampak tudi za celotno gasilsko organizacijo. Poveljnik GZS Franci Petek poroča, da jih je preko 162 tisoč, 50 tisoč pa
letos spremeniti, ker se nanje navezuje sprememba učnih programov, ki so ključnega pomena za naše delo.«
Zbranim je o aktualnih nalogah v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v tekočem letu govoril generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Darko But, ki je povzel delo uprave in centrov za obveščanje v preteklem letu in predstavil usmeritve za leto 2016. »Pri tem gre predvsem za izdelavo novega nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, izdelavo načrtov za zaščito in reševanje, na-
meznih elementov, kot so vodotoki in požarna preventiva. Velik poudarek dajemo izgradnji novega sistema zvez, vlada pa je že sprejela, da bomo to začeli letos. Gre za kombinacijo TETRA in DMR sistema, s čimer bi počasi povezali vse državne organe v ta enotni sistem.«
Ministrica izpostavila izzive
Ministrica za obrambo Andreja Katič se je prav v Velenju učila o gasilstvu in civilni zaščiti. Zbranim je sporočila, da sredstev, namenjenih gasilstvu, ne bodo niti znižali niti zvišali, glede na to, da Sloveniji kaže bolje, pa v prihodnje lahko upajo na več denarja. Govorila je predvsem o izzivih, ki jih imajo letos pred sabo veliko. »Nov program varstva pred naravnimi in drugimi
Z leve proti desni sedijo mag. Vilma Fece, Darko But, Andreja Katič, Bojan Kontič, Srečko Šestan in Jošt Jakša.
in dobrih praks. Letos so prišli v gostišče Pod Jakcem, kjer so se seznanili z aktualnimi organizacijskimi in operativnimi zadevami, zadevami v zvezi z varstvom pred naravnimi nesrečami, govorili so o inšpekcijskem nadzoru in davčnih blagajnah, pa tudi o komuniciranju z javnostjo. »Prav je, da se srečamo in poiščemo aktualne skupne teme, ki
tistih, ki lahko pomagajo takoj. »Ravno družabnost in tradicija sta tisti, ki nas na takšni ravni držita že več kot 147 let,« je poudaril. Pa tudi strokovnost, zato se na vsakem srečanju seznanijo z aktualnimi zadevami. Sam je predaval o nalogah na operativnem področju. »Pomembna je sprememba posebnih pravil gasilske službe, ki jih moramo
daljnje ukvarjanje z migrantsko problematiko in sofinanciranje gasilskih dejavnosti.«
Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje 2016-2022 pa je predstavil poveljnik slovenske civilne zaščite Srečko Šestan. »Poudarek programa je v celoti na preventivi na vseh področjih, denimo pri urejanju posa-
nesrečami za prihodnje obdobje, odprli bomo zakon o gasilstvu, ker želimo narediti sistem gasilstva in drugih reševalnih družb še bolj privlačen tako za prostovoljce, ki se vključujejo v sistem, kot za delodajalce, da omogočijo delovanje sistema. Upam, da bomo dosegli take skupne rešitve, da bomo vsi zadovoljni in bomo tako zagotovili okvir, ki ga
rekli so ) »Gasilci imajo veliko ponosa in elana za to, da opravljajo svoje poslanstvo. Ob strani pustijo vse, kar si sami želijo, in priskočijo ljudem na pomoč, kadar jo potrebujejo. Zato je potrebno, da država zagotovi pogoje za njihovo delo. Za to smo tukaj mi, Ministrstvo za obrambo in Uprava RS za zaščito in reševanje.« Andreja Katič
»Mi mislimo, da smo v zelo dobri formi. Toda to ne pomeni, da ne vidimo področij, na katerih bi se lahko kaj še izboljšalo - kondicijo je namreč potrebno vzdrževati.« Predsednik GZS Jošt Jakša
»Če želiš biti gasilec, mora to biti v tebi. Zagotovo ne moreš biti slab človek, če si vedno pripravljen pomagati ljudem in ob tem tvegati svoje življenje. Včasih se poigraš z življenji, saj lahko ogrožaš sebe ali druge, če ne nastopiš pravilno. Tega pa ne počnemo zato, da bi nas kdo hvalil ali povzdigoval. To je naše delo.« Poveljnik GZS Franci Petek
»Mi s sofinanciranjem zagotavljamo pripravljenost vseh sestavov (gasilcev, gorskih reševalcev, jamarjev, potapljačev, kinologov), ki so v sistemu varstva pred naravnimi nesrečami.« Generalni direktor URZSR Darko But
»Nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje 2016-2022, ki je usmeritev za delo gasilcev v naslednjem obdobju, je sicer še v proceduri - najprej bo šel na vlado, kasneje pa še v parlament.« Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan
Večjih investicij ne načrtujejo
Ob dnevu predsednikov in poveljnikov gasilskih zvez je zbrane pozdravil tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Po tem, ko je PGD Velenje lani dobilo novo intervencijsko vozilo, nas je zanimalo, kakšne potrebe so velenjski gasilci izrazili v tem letu in kako jim lahko občina pride naproti. »Potrebe so v vseh naših prostovoljnih društvih, a se mi zdi, da je dogovor o postopnem opremljanju društev glede na potrebe in nujnost nabave določene opreme dobra praksa. Lansko leto smo tako predali vozilo gasilcev Velenja gasilcem iz Škal, velenjski gasilci pa so dobili novo. Poleg gasilskih vozil je pomembna tudi oprema, ki jo vsako leto dopolnjujemo in jo bomo tudi letos, ter vzdrževanje in obnova gasilskih domov.« Tako se pogovarjajo o obnovi in dozidavi gasilskega doma PGD Velenje in iščejo sredstva. Sicer večjih investicij za letos ne načrtujejo, »vsekakor pa bomo poskrbeli za opremo in to, da so lahko gasilci v svojem poslanstvu tako uspešni, kot so bili do sedaj.«
gasilstvo in ostale oblike reševanja potrebujejo, da so učinkovite, usposobljene in nudijo človeku
pomoč, ko jo potrebuje,« je dejala in poudarila še drugo plat -varnost tistih, ki pomagajo. a
Delovna nesreča
Žalec, 10. februarja - V podjetju na Ložnici pri Žalcu so policisti obravnavali delovno nesrečo. Pri dostavi izdelkov z viličarjem se je huje poškodoval 23-le-tni delavec.
Sin grozil domačim
Šmartno ob Paki, 10. februarja
- Policiste so na pomoč poklicali iz Rečice ob Paki, kjer so imeli domači težave s sinom. Policisti so zaradi nasilja v družini razbori-temu sinu prepovedali približevanje družini. Zagovarjati pa se bo moral tudi na sodišču, saj so policisti napisali kazensko ovadbo.
Peško zbil na prehodu
Velenje, 10. februarja - Prejšnjo sredo je voznik avta pri Mercator centru zadel peško, ki je pravilno hodila po prehodu za pešce. V nesreči se je peška lahko telesno poškodovala, policisti pa so povzročitelju nesreče napisali plačilni nalog.
Avto pristal na strehi
Velenje, 11. februarja - Prejšnji četrtek so policisti v Podgorju obravnavali prometno nezgodo, v kateri je bila udeležena vozni-
ca osebnega avtomobila. Zaradi močne poledenelosti vozišča je zapeljala s ceste, avto pa je pristal na strehi. Voznica se je v nesreči lahko telesno poškodovala.
Zadeti tat vozil brez dovoljenja
Velenje, 12. februarja - V centru mesta, na Vodnikovi cesti, so policisti v petek ustavili voznika osebnega avtomobila. Ugotovili so kar nekaj prekrškov s področja prometa, posumili pa so tudi, da imajo opravka s tatom. Voznik, doma na območju Žalca, ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, na avtu pa je
imel nameščeni ukradeni registrski tablici. Policisti so posumili tudi, da vozi pod vplivom prepovedanih substanc, zato so ga poslali na strokovni pregled. Svoje ravnanje bo moral zagovarjati na sodišču, ostal pa je tudi brez avta, saj so mu ga policisti zasegli.
Tovornjak zaprl cesto
Lokovica, 12. februarja - V
petek v jutranjih urah je zaradi močnega sneženja in poledenelega vozišča na klancu v Lokovi-ci obstalo tovorno vozilo. Cesta je bila zaprta do 9.30.
Registrske tablice izginjajo v noč
Šoštanj, Velenje, 15. februarja
- Prejšnjo sredo je neznanec z avta, parkiranega na Tekavčevi cesti, ukradel registrsko tablico. Kdo je nepridiprav in kam je izginila tablica LJ BR-952, policisti še raziskujejo. V ponedeljek so imeli policisti opravka s podobnim kaznivim dejanjem še v Paki pri Velenju. Neznanec je tam s parkiranega vozila ukradel obe registrski tablici z oznako CE GN-819. Tudi teh še niso našli.
Miren teden
Velenje, 16. februarja - Ker policisti še vedno stavkajo, so tudi
ta teden bolj skopi s podatki o dogodkih. Razveseljivo pa je, da na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje od prejšnjega torka do torka, 16. februarja, niso obravnavali niti enega dogodka kršenja javnega reda in miru. Taki tedni so zelo redki.
Izginilo hidravlično kladivo
Velenje, 15. februarja - V ponedeljek je neznanec vlomil v prostore podjetja na Selu. Ukradel je hidravlično kladivo, podjetje pa je s tem oškodoval za najmanj 4 tisoč evrov.
Iz POLICIJSKE beležke
Zagorel parkiran avto
Velenje, 9. februarja - Nekaj pred polnočjo je na parkirišču Tomšičeve ulice zagorelo osebno vozilo. Požar so pogasili gasilci, policisti pa so naslednji dan opravili ogled avta in skušali ugotoviti, zakaj je zagorel. Vzroka še niso razkrili.
Odnesel menjalni denar
Mozirje, 9. februarja - Neznanec je skozi vhodna vrata vlomil v trgovino. Iz blagajne je ukradel menjalni denar.
Med vlomom poškodoval avto
Šoštanj, 10. februarja - V bližini trgovine TUŠ v Šoštanju je neznanec prejšnjo sredo poskušal vlomiti v avto. Vanj mu ni uspelo priti, je pa z vlamljanjem lastnici na avtu povzročil za 300 evrov škode.
Grešil in ostal brez avta
Velenje, 12. februarja - Na Cesti Simona Blatnika so policisti v petek ustavili voznika avta iz Ravnen pri Šoštanju. Pri
kontroli veljavnosti dokumentov so ugotovili, da se je naokoli vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Avto so mu zasegli, svoje ravnanje pa bo moral zagovarjati tudi na sodišču.
Vlamljal v nezasedene hotelske sobe
Topolšica, 15. februarja - V ponedeljek so policisti opravili ogled vlomov v več hotelskih sob v zdravilišču v Topolšici. Vlomilec ni imel prave sreče, saj je vlamljal v večinoma nezasedene sobe, zato je ostal
brez pravega »plena«. Je pa zdravilišču povzročil kar nekaj škode, ker je pri vlomu poškodoval vrata sob. Vlomilca policija še ni izsledila.
Med obiskom gostilne ostal brez avta
Žalec, 15. februarja - Za zdaj še neznanec je ukradel osebno vozilo Seat Leon, sive barve, letnik 2006. Tat ni imel težkega dela, saj je lastnik avto pustil v pogonu pred gostinskim lokalom. Ocenil je, da je njegov izginuli avto vreden okoli 2 tisoč evrov.
Vredno pohvale
V minulem tednu so policisti zabeležili tudi dejanja občanov, ki so vredna pohvale. V petek je na velenjsko policijsko postajo (PP) prišel Velenjčan, ki je na Tavčarjevi cesti v Velenju našel šop ključev z obeskom Teš šport&šport. Lastnik jih lahko dobi na postaji. V soboto pa se je na policijski postaji oglasil Velenjčan, ki je pri policistih pustil 30 evrov. Denar je našel v reži ban-komata pri Centru Nova v Velenju. Osebo, ki je na bankomatu pozabila vzeti denar, policisti obveščajo, da lahko ob predložitvi potrdila o opravljenem dvigu denar prevzame na PP Velenje. a
Naš čas, 18. 2. 2016, barve: CM K, stran 15
18. februarja 2016
«»SÜAS
UTRIP
19
Planinci kluba upokojencev Gorenje praznovali
V naše planine popeljali 8804 pohodnikov
Klub upokojencev Gorenja je bil ustanovljen leta 2004. Gorenje je takrat imelo že več kot 2500 upokojencev, v klub pa se jih je takoj včlanilo 615.
Prvi predsednik je bil Ivan Atelšek, njihov znak je bila plamenica Gorenja, logotip, ki je bil tudi prvi logotip Gorenja. Za ljubitelje planin so 2. februarja 2006 ustanovili planinsko sekcijo. Sedaj vodi sekcijo vodnik in planinec Miran Jančič.
Branko Rednak, prvi predsednik planinske sekcije, je povedal: »V prvem letu druženja smo v glavnem prehodili vse okoliške hribe, Šaleško
Prvi predsednik planincev Gorenja Branko Rednak, predsednik PZS Bojan Rotovnik, sedanji predsednik Miran Jančič in tajnik Dušan Jeriha
planinsko pot, Smrekovec, Raduho, Logarsko dolino, Paški Kozjak. Naslednje leto smo obiskali Vorančevo in Jurčičevo pot, Boč, Blegoš, Bohor, Kraški rob, tromejo in Golico. Udeležba na posameznih pohodih je neprestano rasla.
Na pomoč smo povabili vodnike PD Velenje. Magda Žist in Marjan Skaza sta vodnika, ki nas spremljata, postala sta tudi člana našega kluba. Zelo sem jima hvaležen, da skupaj z vodnikom Miranom Jančičem uspešno vodijo to planinsko sekcijo.«
Sredi leta 2008 so v okviru sekcije organizirali tudi tečaj nordijske hoje. Nordijska hoja je vsak četrtek ob 15. uri.
Na pobudo mnogih, ki niso zmogli tempa ostalih pohodnikov, so organizirali skupino »polžeki«. To je skupina pohodnikov, ki jim organizirajo lažje planinske pohode. Poleg po-hodnikov in polžkov so pri klubu upokojencev Gorenje ustanovili še dve skupini. Enkrat na mesec je organiziran pohod za dušo in telo v okolico Velenja. Druga skupina - »vandrovci« - pa se dobiva vsak četrtek.
V desetih letih druženja je klub popeljal v naše planine 8804 pohodnikov. Vsega tega ne bi mogli uresničiti brez finančne in moralne podpore matičnega podjetja Gorenje, za kar so jim iskreno hvaležni.
Na praznovanju se jim je pridružil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije, Šoštanjčan Bojan Rotovnik.
a Marija Skrt
HOROSKOP
Štefanov pohod na Smrekovec
Bele Vode, 6. februarja - V soboto je društvo Vulkan Bele Vode organiziralo 4. Štefanov pohod na Smrekovec. Pohoda se je udeležilo več kot 60 pohodnikov. Dan je bil čudovit, jasen, brez oblakov. Za ta letni čas je bilo tudi precej toplo. Tisti z več kondicije smo pohod začeli pri cerkvi v Belih Vodah, ostali pri spodnjem Brložniku. Pred pastirsko kočo nas je Silva Bačovnik tudi letos pričakala z okusno slano pito in vročim čajem, ni pa manjkalo tudi drugih osvežilnih pijač. Hrib pod Brložnikom, na katerega smo se želeli povzpeti, ni bil pretirano zasnežen. Zlahka smo ga prehodili in nadaljevali pot po gozdni stezi, ki pa je bila z vsakim korakom bolj zasnežena. Mogočne smreke, odete v snežne plašče, nad njimi pa sinje modro nebo. Pravi balzam za dušo. Kar naenkrat smo prispeli na planoto pri koči. Tu zgoraj je bilo zimo še kako čutiti. Sonce nas je sicer prav lepo grelo, a snežna odeja je bila še zelo debela. Nekateri so pot nadaljevali proti vrhu Smrekovca, za druge pa je bila topla koča ciljna postojanka. Planinska koča je bila polna, saj je bil dan idealen za izlet. Ko smo se vsi vrnili z vrha, smo naredili obvezno skupinsko fotografijo za naš arhiv. Nato smo se okrepčali z okusno enolončnico, ki jo je tudi letos za vse pohodnike velikodušno plačal sponzor pohoda Marko Mazej, s. p., iz Belih Vod. Društvo Vulkan pa je poskrbelo tudi za posladek, ki na pustno soboto ne sme manjkati - slastne krofe. Siti in zadovoljni smo se spustili v dolino. Shojena stezica se je med tem ponekod spremenila v pravo drsalnico, a vsi smo srečno prispeli do spodnjega Brložnika, se še malo okrepčali, pokramljali in se nato počasi odpravili proti domu. Razšli smo se prijetno utrujeni, polni čudovitih vtisov in spominov na prelep sončen dan, z željami, da se ob naslednji priložnosti kmalu spet srečamo.
a Društvo Vulkan
Prijateljice lutke, dober dan
Učenci Osnovne šole Šalek smo v počastitev slovenskega kulturnega praznika ustvarjali v lutkovnih delavnicah, v katerih smo izdelovali lutke, uprizarjali kratke odlomke iz domače in svetovne književnosti ter vsakdanje prizore na temo - srečanja.
V delavnicah sta nam prijazno in velikodušno pomagali priznana slovenska lutkari-ca Breda Varl, oblikovalka lutk, scenografka, kostumografka in predavateljica ter lut-karica Manica Skelin.
Breda Varl v svojih stvaritvah razvija prepoznavni slog preprostih oblik in duhovitih kombinacij. Oblikovala je čez 50 celovitih likovnih zasnov za LG Maribor, nekaj za LG Ljubljana, za več pomembnih predstav SNG Maribor, za PDG Nova Gorica ter za avstrijske poklicne skupine. Prepoznaven je njen likovni delež pri televizijski nanizanki Zverinice iz Rezije. Napisala je več strokovnih člankov in knjig o oblikovanju in izdelavi lutk. Breda Varl je prejela dve prestižni nagradi, in sicer zlato plaketo JSKD za življenjsko delo na področju ljubiteljskih kultur in Pengovo nagrado za poseben prispevek slovenski lutkovni umetnosti. Pod mentorstvom lutkaric smo se učenci srečali s senčnimi lutkami, lutkami na palici in marionetami ter spoznali različne tehnike izvedbe. V petkovem dopoldnevu smo ustvarjali tudi v likovni in glasbeni delavnici ter izdelali plakate na temo lutk. Kulturni dan smo zaključili s šolsko proslavo in z lutkovnimi uprizoritvami, nastalimi v delavnicah.
Učenci smo imeli priložnost v lutkarstvu, najstarejši obliki človekovega izražanja, ustvaijati v likovnem, gibalnem, besednem in glasbenem izražanju. Dodali smo kamenček v pisan mozaik kulture.
a Učenci OŠ Šalek
Zgodilo se je...
od 19. 2. do 25. 2.
-	19. februarja 1939 je bil v Šoštanju ustanovljen aero klub Naša krila. Člani kluba so še istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha in z njim v Lajšah pri Šoštanju prvič poleteli 24. septembra leta 1939;
-	Andreja Šverc iz Atletskega kluba Velenje je 19. februarja 1978 postala jugoslovanska prvakinja v krosu;
-	znana velenjska učiteljica Herma Groznik je 19. Februarja 1997 za svoje delo prejela priznanje slovenskega Zavoda za
šolstvo;
-	leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreči, ki sta terjali veliko človeških življenj; prva se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja in sta bili največji in najbolj tragični nesreči v zgodovini velenjskega premogovnika; v prvi nesreči je umrlo 11, v drugi pa 21 rudarjev;
-	20. svečana 1996 so za predsednika Atletskega kluba Velenje izvolili Marjana Hude-ja, ki to funkcijo opravlja še danes;
-	21. februarja 1914 je bil rojen narodni heroj dr. Dušan Mra-vljak Mrož, doma iz Šoštanja; Dušan Mravljak je kot borec legendarnega Pohorskega bataljona padel v boju z nemškimi enotami 8. januarja leta 1943 na Osankarici na Po-
Dr. Dušan Mravljak Mrož (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
horju;
-	22. februarja 1875 je v Pragi umrl pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc, ki je bil rojen v Škalah pri Velenju;
-	22. februarja 1944 se je v Šentvidu pri Zavodnjah tragično končala kratka in neiz-
peta življenjska pot pesnika Karla Destovnika Kajuha;
-	leta 1934 se je 23. februarja na Dobovcu pri Trbovljah rodil dr. Matjaž Kmecl, izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in častni občan Mestne občine Velenje;
-	24. februarja 1975 so v Velenju začeli II. stopnjo študija na oddelku za kontrolo kakovosti Visoke šole za organizacijo dela iz Kranja, na katero se je vpisalo 38 slušateljev iz Velenja in okolice;
-	25. februarja 1993 je Radio Velenje začel svoj program oddajati tudi na frekvenci 107,8 MHz z oddajnika Pleši-vec, kjer lahko poslušate Radio Velenje tudi danes.
a Damijan Kljajič
iT
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Še vedno zimski dnevi bodo pestri, kot že dolgo ne. Znašli se boste v središču pozornosti, kar vam bo zelo prijalo. V družbi boste zgovorni, zato začetek prihodnjega tedna predstavlja pravi čas za nova poznanstva. Vse, kar morate narediti je, da greste med ljudi in se zabavate. Tudi glede denarja ne boste imeli nobenih težav, saj boste končno dobili plačano vse, kar se je nabralo v preteklosti. Zato boste lahko kupili tudi tisto, kar že nekaj časa načrtujete. Ne bo pa dovolj, da bi pomagali tudi sorodniku, ki to od vas glasno pričakuje. Povejte mu naravnost, ne zavlačujte agonije. Če bi bili telesno bolj aktivni, bi bilo zdravje še boljše. Čeprav v teh dneh ne boste imeli večjih težav, se boste zavedali, da se to lahko hitro spremeni.
Ö
Bik od 21. 4. do 21. 5.
Ljubezen je tista, ki vam bo lepšala naslednje dni. Toliko lepše vam bo, ker je v vaše življenje vstopila zelo nepričakovano. Zato boste užili vsak trenutek v družbi partnerja, ko ne boste z njim, pa boste ves čas mislili nanj. Nekateri vam bodo zavidali, drugi odkrito privoščili. Najslabše bo, če boste začeli dvomiti o sebi. Brez skrbi bodite, partner v vas vidi več kot vi, zato se ne sprašujte, zakaj je izbral prav vas. V teh dneh se tudi ne vtikajte v tuje zadeve. Sami dobro veste, kako je, če želiš nekaj obdržati zase, pa vsi želijo, da jim poveš, zakaj se obnašaš drugače kot sicer. Ne pozabite na rojstni dan ali neki drug osebni praznik bližnje osebe! Če boste, vam bo zelo zamerila.
I
Dvojčka od 22. 5. do 21. 6.
Letošnjih zimskih počitnic se močno veselite. Sploh tisti, ki si jih boste res privoščili. Ostali boste sicer hodili v službo, a boste po njej več časa namenili družini. Dobra novica je, da boste v naslednjih dneh res prekipevali od energije, pa še sami ne boste vedeli, od kod se vam jemlje. Silna čustva, ki vas bodo prevzela ob koncu tega tedna, vas lahko hitro popeljejo v nerealne vode in prevelika pričakovanja. Stvari boste hoteli videti po svoje, ne glede na to, kakšne so v resnici. Optimizem vam bo sicer prinesel nekaj lepih trenutkov, a vseeno boste kmalu padli na trdna tla. In takrat bo bolelo, sploh, ker boste zaprli vrata na eni strani in vrnitve ne bo. Sedaj vam ne preostane drugega, kot da greste naprej. Četudi stisnjenih zob.
S
Rak od 22. 6. do 22. 7.
V teh dneh boste pogosto v večjih družbah prijateljev, ki jih sicer čisto premalo vidite. Ne spuščajte se v prepire z njimi, čeprav imate včasih drugačen pogled na svet kot oni. Lahko bi jih potisnili od sebe in vaše vezi bi se močno skrhale. Verjemite, da vam bi bilo žal, saj dobrih prijateljev nikoli ni preveč. Na čustvenem področju se vam v soboto obeta zelo zanimiv dogodek, če ga boste le znali izkoristiti. Neka oseba bo namreč vrgla oči prav na vas. Od vaše samozavesti pa bo odvisno, kako se bodo zadeve odvijale v prihodnjih dneh. Nasprotna stran je že odločena, da vas želi bolje spoznati, vi pa boste verjetno še malce nihali. Ko boste tehtali sedanje življenje, ki mu prav nič ne manjka in to, kar se vam lahko zgodi v prihodnosti, ki je negotova, bodite realni. Časi so preresni, da bi si lahko dovolili sanjarjenje, sploh, če niste več najstnik.
<2
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Imeli boste veliko obveznosti, kar vas sploh ne bo motilo. Veseli boste, ker vam misli ne bodo mogle uhajati k težavam, ki jih že nekaj dni odrinjate na rob in tako poskušate pozabiti nanje. Vendar pa ni vse tako mračno, kot je videti na prvi pogled. Tudi vi se boste morali spremeniti, če želite, da se bo vaša ljubezenska zveza obdržala. In to nikoli ni lahko. Prav tega se bojite v teh dneh, saj si ne želite sprememb pri sebi. Pri partnerju pa. Ni to preveč sebično? Tega se sicer zavedate, veliko vprašanje pa je, ali je sedanji partner tako močno v vašem srcu, da ste zanj pripravljeni iti iz cone udobja. Težav z denarjem in zdravjem ne boste več imeli. Ne boste si sicer še čisto oddahnili, boste pa že lažje dihali. Ne sanjarite več, ampak tudi sami naredite več, da bo prihodnost takšna, kot si jo želite.
,j vp
Devica od 24.8. do 22.9.
Napeti boste. To bo vplivalo na vse sfere vašega življenja, čeprav si tega ne boste priznali. Če je le mogoče, si prihodnji teden vzemite čas za relaksacljo in uživanje v objemu ljubljene osebe. Letako se boste nekoliko umirili. Če se boste ob tem posvetili tudi širši družini, bo to razveselilo ne le vaše bližnje, ampak tudi vas. Verjemite, da vašim najbližjim ni vseeno, ko vas gledajo in vedo, da trpite. Radi bi vam pomagali, a v teh dneh skoraj nikogar ne boste spustili blizu. Ko boste mirnejši, boste naenkrat vse okoli sebe videli veliko bolj lepo. In bolj prijetni boste naenkrat tudi sami. Če vam družba, ki je svoj obisk napovedala v naslednjih dneh, ne diši, še imate čas, da si premislite. Pri tem vsekakor upoštevajte tudi partnerja in njegove želje. Če si jo želi on, mu ustrezite.
Tehtnica od 23.9. do 23.10.
Pogosto na prvo mesto postavite sebe, a tokrat bo drugače. Odločitev, ki ne bo lahka, bo v dobro in korist vseh okoli vas, še najmanj pa boste od nje imeli vi. Tega se zavedate, kot se zavedate tudi, da ste se odločili prav. Na prijatelje boste naredili močan vtis, saj boste popravili tudi svoje napake iz preteklosti. Marsikdo sprva ne bo verjel, da ste se tako spremenili. A tisti, ki vas res dobro poznajo, ne bodo presenečeni. Čeprav pogosto delujete trdo in trdno, v resnici niste takšni. Ste mehka duša, kar bodo sedaj spoznali tudi drugi. Vzemite pa se v roke pri kar nekaj življenjskih navadah. Predvsem tistih, ki vam že načenjajo zdravje. Ne prelagajte na jutri, ker nimate več časa. Telo vas že opozarja, da je utrujeno, zato ga razbremenite.


Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Nemirni boste, a boste to še uspešno skrivali pred drugimi. V vas pa bo vrelo. Najbolj strah vas bo, kako boste pokrpali finančne luknje, ki sicer niso od včeraj, a so zadnje čase še večje kot so bile. Zato sicer niste krivi le vi, saj ste v želji, da bi pomagali sorodniku, šli prekosvojlh zmožnosti. Sedaj pa botreba vse poplačati. Morali se boste vzeti v roke, saj še vedno preveč zapravljate za nesmiselne stvari. To ste doslej lahko počeli, ker so bili prilivi večji. Sedaj, ko se je vaša finančna situacija precej spremenila, pa se boste morali spremeniti tudi sami. Začnite postopno, da se ne boste zasmilili samemu sebi. Ljubezen? Imate jo na dosegu roke, a je ne znate iztegniti in zagrabiti. Ali pa si preprosto ne upate. Kje je vaša nekdanja samozavest?
Strelec od 23. 11. do 22. 12.
Utrujeni ste, a si tega ne priznate. Ne niste utrujeni telesno, ampak duševno. Zadnje čase se vam namreč v življenju čisto premalo dogaja, kar vas je začelo dušiti. Slabo počutje, ki se vas bo lotilo že konec tega tedna, bo tokrat le opomin, saj kaj hujšega ne bo. Vseeno se boste spet zavedali, da morate zase narediti več. Če ste samski, boste vse bolj pogosto pogledovali po nasprotnem spolu. Tudi zato si boste želeli, da se zima čim prej poslovi. Vaše javnosti skrite misli bodo še naprej pri nekom, ki je trenutno za vas nedosegljiv. Ali pa se vam tak le zdi, ker nimate poguma, da bi z njim preživeli več časa. Če bi vas spoznal, bi hitro odkril, da sta duši dvojčici. Na začetku prihodnjega tedna boste prejeli uradno vabilo. Ne pozabite nanj.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Že jutri po delovnem dnevu si boste oddahnili. Končno boste dočakali čas, ko se boste lahko več posvečali sebi in delu, ki vas res veseli. Brez vsakih pritiskov boste vsaj teden dni. Tudi ljubezen boste zajemali z veliko žlico in prepričani boste, da bo vaša sreča trajala večno, ne da bi za to storili kaj posebnega. Pazite, samoumevnost je nevarna. Partnerju vsekakor že nekaj časa ni všeč. Pripravite mu presenečenje, saj bo zelo vesel, če bosta skupaj počela nekaj čisto novega. Pri tem poskrbite, da bosta sama, pa čeprav oba zelo uživata v družbi družine. Če bosta v naslednjih tednih razbila vsaj delček rutine, sta na dobri poti, da bo letošnje leto za vaju res posebno. Sploh, ko vama bodo z ramen padle tudi finančne skrbi, kar se bo zgodilo v kratkem.
Vodnar od 21.1. do 18.2.
Čeprav ste po naravi precej prilagodljivi, boste v tem tednu težko opravljali naloge, ki vam jih bodo postavljali tisti, ki vam režejo kruh. Navzven se ne bo poznalo, v notranjosti pa boste bili pravi boj sami s seboj, saj niste navajeni na tako velike kompromise. Sploh, ker delujete na pohvalo, vas pa so zadnje čase čisto prepogosto grajali. Za povrhu velikokrat povsem neupravičeno, kar vas najbolj boli. Pazite na svoje zdravje, saj je še vedno zima, vaš imunski sistem pa je šibek, ker ste utrujeni. Privoščite si tudi čas za lenarjenje, poskušajte biti čim več v naravi. Čeprav ste nenehno med ljudmi, ste premalo s tistimi, ki jih imate iskreno radi. Poskrbite, da se to spremeni. To bo namreč zelo pozitivno vplivalo na vaše počutje.
K
Ribi od 19. 2. do 20. 3.
Letošnja zima se vam vleče kot že dolgo ne. Čisto premalo se vam dogaja. Vezani boste občutili veliko potrebo po svobodi, zato vam partnerske obveznosti ne bodo prav nič dišale. Zdelo se vam bo, da potrebujete samoto in odklop. Vprašanje pa je, ali boste naredili kaj več, da se vam ta želja tudi uresniči. Vzemite si vsaj kakšen dan samo zase in temeljito premislite o svojem trenutnem počutju in čustvih. Če bo en dan premalo, ne ukrepajte takoj, ampak še malo preizkušajte, kako bi bilo, če naredite temeljito spremembo v svojem življenju. Seveda je čisto normalno, da se je bojite, saj takšne stvari niso prijetne. Pri delu bodite pozorni, kaj podpisujete. Berite tudi droben tisk, če boste v dvomih, pa poiščite strokoven nasvet.
Četrtek, 18. februarja
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 20
TV SPORED
»»WAS
18. februarja 2016
Petek, 19. februarja
Sobota, 20. februarja
Nedelja, 21. februarja
Ponedeljek, 22. februarja
Torek, 23. februarja
Sreda, 24. februarja
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
05.55	Kultura 06.00 Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Turbulenca: Ferplej v življenju
12.20	Vrtičkarji, 2/10
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Živeti kamen, dok. film
14.20	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Težišče, tv Lendava
15.40	Penelopa, ris.
15.45	Firbcologi
16.25	Profil: Primož Premzl
17.00	Poročila ob petih
17.30 Ugriznimo znanost: Presaditev
obraza
17.55	Novice
18.00	Na naši zemlji: Juršče
18.05	Zajček Belko, ris.
18.10	Poldi, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
20.55	Globus
21.25	Prava ideja: Vinar Stojan Ščurek
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Panoptikum: Umetnik po
naročilu
00.30	Ugriznimo znanost
01.00	Profil: Primož Premzl
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Dnevnik, ponov.
02.40	Info-kanal
TV SLO T
06.00 Otroški kanal
07.00	Lajko, ris.
07.05	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15	Edo in Medo, ris.
07.25	Biba se giba, ris. nan.
07.50	Maksipes Fik, ris.
07.55	Simfonorije, ris. 08.00 Živalska uganka, otr. ser.
08.05	Emilija, ris.
08.10	Vetrnica: Največ in najmanj
08.15	Čarlijev cirkus, otr. ser. 08.20 Pika Nogavička, ris. nan.
08.45	Vetrnica: Čas za slovo 08.50 Pokaži svoj nadarjenost!, kratki
igrani film
09.00	Konci in začetki, dok. film
09.30	Na lepše
10.10	Kino Fokus
10.45	Slovenski magazin
11.30	Halo TV
12.35	Dobro jutro
15.50	Čas za Manco Košir: Pohlep
17.00	Halo TV
18.00	Fina gospa (V.), 9/10
18.30	Fina gospa (V.), 10/10
19.00	Penelopa, ris.
19.05	Male sive celice, kviz
20.00	Avtomobilnost
20.30	Turki, 1/3
21.25	Maščevanje, film
23.20	To je bila naša vojna, dok. odd.
00.15	Točka, glasb. odd.
01.00	Halo TV
02.00	Zabavni kanal
pop
24ur, ponov. Baba, ris.
Florjan, gasilski avto, ris. Kaja, ris.
Diego in prijatelji, ris. Vprašaj Laro, ris. Anubisova hiša, ang. nan. Tv prodaja
Obuti maček, am. film
Velika angleška pekarija, ang. ser.
Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.
Zdravnica malega mesta, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Usodno vino, nan. 24ur, vreme 24ur
Zavetje, am. film 24urzvečer
Na kraju zločina: New York, nan. Kosti, nan. Borgijci, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.10 08.35 08.50 10.30 11.00
12.15 12.45 13.45 14.45 15.45 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 22.10 22.45 23.40 00.35 01.35 02.10
©
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem! kviz
11.40	Ugriznimo znanost: Presaditev
obraza
12.20	Vrtičkarji, 3/10
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča
14.25	Globus
15.00	Poročila, vreme, šport
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Olivija, ris.
15.50	Studio kriškraš: Delfini
16.35	Duhovni utrip
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Alpe, Donava, Jadran
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Kioka, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Slovenski pozdrav, narodnozabav. odd.
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Živeti, japonski film
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.00	Dnevnik, ponov.
02.55	Info-kanal
TV SLO T
07.00	Lajko, ris.
07.05	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15	Edo in Medo, ris.
07.25	Biba se giba, ris. nan.
07.50	Maksipes Fik, ris.
07.55	Simfonorije, ris.
08.00	Živalska uganka, otr. ser.
08.05	Emilija, ris.
08.10	Vetrnica: Rdeče jabolko
08.15	Čarlijev cirkus, otr. ser.
08.20	Pika Nogavička, ris. nan.
08.40	Vetrnica: Orjaška želva
08.50	Indijske sanje, kratki igrani film
09.00	Infodromova misija, dok. film
09.35	Prisluhnimo tišini
10.25	Alp. smuč., sp, kombin. (M), smuk, prenos iz Chamonixa
11.25	Dobro jutro
13.55	Alp. smuč., sp, kombin. (M), SL,
prenos iz Chamonixa
14.55	Posebna ponudba, svet. odd.
16.00	Dober dan
17.00	Halo TV
18.10	Košarka, pokal Spar, polfinale,
prenos iz Ljubljane
20.00	Beg iz Tibeta, švic. film
21.35	TV arhiv
22.30	Bučke, satirično inform. parodija,
ponov.
22.50	Polnočni klub
00.00	Točka, glasb. odd.
00.50	Zabavni kanal
02.10	Športni posnetki
sledi	Alp. smuč., sp, komb. (M), smuk
03.10	Alp. smuč., sp, komb. (M), SL
04.00	Košarka, pokal Spar, polfinale, posn. iz Ljubljane
pop
06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.20 08.45 09.00 10.45 11.15 12.10 12.40 13.40 14.40 15.45 16.45 17.05 18.00 18.55 18.58 20.00 21.00
22.45 22.50 23.25 01.10 01.45
24ur, ponov. Baba, ris.
Florjan, gasilski avto, ris. Kaja, ris.
Diego in prijatelji, ris. Pikica in Pepermint, ris. Otroci, to smo mi, avstral. ser. Anubisova hiša, nan. Anubisova hiša, nan. Flicka 2, am. film Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja
Moja mama kuha bolje, ponov. Zdravnica malega mesta, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24urpopoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Trdoglavci, nan. 24ur, vreme 24ur
Usodno vino, nan. Ljubezen pri štiridesetih, am. film
Eurojackpot 24ur zvečer Vrnitev iz raja, am. film 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Pop corn: Kill Kenny, Anja Kotar
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Prodajno TV okno
12.15	Videospot dneva
12.20	Videostrani, obvestila
17.10	Prodajno TV okno
17.25	Napovedujemo
17.30	O bontonu
18.00	Nanovo: Kako do prve
zaposlitve?
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža: ans. Stil
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Strokovnjak svetuje: Davčne
blagajne
21.50	Iz oddaje Dobro jutro
23.20	Videospot dneva
23.25	Videostrani, obvestila
©
08.40 Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Naj viža: ans. Stil
11.50	O bontonu
12.20	Prodajno TV okno
12.35	Videospot dneva
12.40	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš,
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Bob leta 2015, posnetek
prireditve 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.50 Videospot dneva
23.55	Videostrani, obvestila
05.55	Kultura
06.05	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Dojenček
07.15	Čebelica Maja, ris. nan.
07.40	Moj prijatelj Zajec, ris. nan.
08.05	Studio kriškraš: Ocean
08.30	Srečo kuha Cmok, kulinarika za
otroke
08.45	Firbcologi
09.10	Male sive celic, kviz
09.55	Matej gre v višave, dok. film
10.20	Kdo si pa ti?, 3/10
11.05	TV arhiv
11.55	Tednik
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu, svet. odd.
14.30	Vodni krog: Iškega Vintgarja
14.55	Afrika: Sahara, 5/5
16.00	Zaljubljeni v življenje
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Posebna ponudba
18.05	Sladkanje z Rachel Allen, 7. del
18.30	Ozare
18.40	Zu, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Dnevi slovenske zabavne glasbe
2016: Popevka
22.00	Fortitude, 6/12
22.55	Poročila, vreme, šport
23.30	Neizobraženi prestopniki, film
01.30	Dnevnik Slovencev po svetu
01.55	Dnevnik, ponov.
02.50	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Na lepše
06.30	10 domačih
07.00	Najboljše jutro
09.00	Dober dan, ponov.
10.40	Alp. smuč., sp, smuk (Ž), prenos
iz La Thulia
12.10	Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos
iz Chamonixa
13.20	Smučarjev dnevnik: Ana Drev,
odd. o športu
13.40	Umetnostno drsanje, ep, revija,
ponov.
14.30	Slovenija danes
15.40	Pot na EP 2016, odd. o nogometu
16.10	Rokomet, ep (M), finale, Nemčija
: Španija, posn. iz Krakova
17.50	Alpski magazin
18.20	Košarka, kvalif. za EP 2017 (Ž),
Slovenija : Latvija, prenos iz Celja
20.00	Nobelova oporoka, šved. film
21.30	Zvezdana
22.15	Možganske vragolije Katherine
Mills, 3. del
23.00	Judo, sp, posn. iz Duesseldorta
00.00	Bleščica, odd. o modi
00.30	Aritmija
01.00	Aritmični koncert
01.35	Polnočni klub
02.50	Zabavni kanal
03.30	Točka, glasb. odd.
04.20	Športni posnetki
sledi	Alp. smuč., sp, smuk (Ž), posn. iz La Thuila
05.30	Alp. smuč., sp, smuk (M), posn. iz
Chamonixa
06.45	Smučarjev dnevnik, ponov.
pop
06.00	24ur
07.00	Oto čira čara
07.01	Kaja, ris.
07.15	Želvica Lulu, ris.
07.40	Chuck in prijatelji, ris.
08.05	Mašine pripovedke, ris.
08.10	Radovednica Bibi, ris.
08.40	Trgovinica za živali, ris.
09.05	Lego prijateljice, ris.
09.30	Peter Pan, ris.
09.55	Grozni Gašper, ris.
10.05	Transformerji, ris.
10.30	Lego Star Wars, ris.
10.55	Tv prodaja
11.10	Sezona lova, sinhroniz. film
12.55	Tv prodaja
13.10	Lepota ni dovolj, am. ser.
14.05	Zravsal sem Ernesta
Hemingwaya, am. film
16.25	Na žaru - Borut Pahor
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Njeni tastari, am. film
22.00	Soba za paniko, am. film
00.10	Hipnota, am. film
02.00	Zvoki noči
08.40 08.55 09.00 09.40 10.00
11.25 11.55 12.10 12.15 17.40 17.55 18.00
18.40 19.00 19.05 19.55 20.00
20.20 20.25
21.20
22.35 00.05 00.10
Prodajno TV okno
Napovedujemo
Miš maš, otroški program
Ustvarjalne iskrice (148)
Bob leta 2015, posnetek
prireditve
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospotdneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Nanovo, Kako do prve zaposlitve?
Dotiki gora: Debela peč Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2365. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Koncert ans. Biseri, posnetek 2. dela
Aktualno: Javni interes na področju medijev, razprava v okviru Medijske zbornice Jutranji pogovori Videospot dneva Videostrani, obvestila
07.00	Živ žav
sledi	Emilija, ris.
07.05	Penelopa, ris.
07.10	Zajček Belko, ris.
07.15	Tork, ris.
07.20	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.30	Frančkov Fonzek, ris.
07.40	Timi gre, ris.
07.50	Kioka, ris.
08.00	Fifi in Cvetličniki, ris.
08.10	Prihaja Nodi, ris.
08.20	Sara in Raček, ris.
08.25	Poldi, ris.
08.35	A veš, koliko te imam rad, ris.
08.45	Muk, ris.
08.55	Zu, ris.
09.05	Knjiga o džungli, ris.
09.20	Moj prijatelj zajec, ris. nan.
09.40	Pujsa Pepa, ris.
09.45	Biba se giba, ris. nan.
10.10	Nabriti detektivi, 25/26
10.40	Sledi, dok. odd.
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	Slovenski pozdrav, ponov.
14.50	Poštna kočija, am. film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Vikend paket
18.20	Zakulisje Popevke
18.40	Muk, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Broadchurch (I.), 5/8
20.50	Intervju: Barbara Jaki
21.45	Poročila, šport, vreme
22.10	Mesta po meri človeka, dok. odd.
23.30	Angel uničenja, meh. film
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Dnevnik, ponov.
02.20	Info-kanal
TV SLO T
07.00	Duhovni utrip
07.30	Glasbena matineja
08.40	Robert Schumann in slovenski
umetniki, ponov.
09.55	Posebna ponudba
11.10	Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), prenos iz
La Thuila
12.20	Magazin Fifa - Pot v Rusijo
13.00	Avtomobilnost
13.45	Zaljubljeni v življenje
14.35	Slovenija danes
15.35	Zvezdana
16.20	Zlata šestdeseta, Nostalgija s
Tatjano Gros, ponov.
17.50	Košarka, pokal Spar, finale,
prenos iz Ljubljane
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Generacija Zemlja, 2/3
20.50	Pohlep, 1/4
22.15	Dnevi slovenske zabavne glasbe
2016:Popevka
00.05	Vikend paket, ponov.
01.00	Zakulisje Popevke, ponov.
01.15	Točka, glasb. odd.
02.00	Športni posnetki
sledi	Košarka, pokal Spar, finale, posn.
03.55	Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), posn.
05.05	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Kaja, ris.
07.15	Želvica Lulu, ris.
07.40	Chuck in prijatelji, ris.
08.05	Mašine pripovedke, ris.
08.10	Harold in vijolična voščilnica, ris.
08.35	Trgovinica za živali, ris.
09.00	Lego prijateljice, ris.
09.25	Peter Pan, ris.
09.50	Transformerji, ris.
10.15	Lego Star Wars, ris.
10.40	Tv prodaja
10.55	Jumanji, am. film
12.55	Tv prodaja
13.10	Lepota ni dovolj, am. ser.
14.05	Velika ang. pekarija, ang. ser.
15.15	Izgubljeno zaupanje, kanad. film
17.05	Smrkci, kanad. film
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Čez 30 in še pri tastarih, am. film
21.50	Skrivnost mojega uspeha, am. film
00.00	Podnajemnik, am. film
01.50	Zvoki noči
08.55 09.00
09.40
10.10 10.15
10.25
10.55
11.15 11.20
12.20
13.45 14.35 14.50 17.10 17.25 17.30
18.00 18.20 19.00 20.00 20.05 21.20 22.50
06.10	Utrip	05.55
06.25	Zrcalo tedna	06.00
07.00	Poročila	06.55
07.08	Dobro jutro	07.00
08.00	Poročila	07.08
08.08	Dobro jutro	08.00
09.00	Poročila	08.08
09.08	Dobro jutro	09.00
10.00	Poročila	09.08
10.08	Dobro jutro	10.00
10.15	Sladkanje z Rachel Allen, 7. del	10.08
10.35	10 domačih	11.15
11.05	Vem!, kviz	11.40
11.50	Kaj govoriš?=So vakeres?	12.15
12.20	Vrtičkarji, 4/10	13.00
13.00	Dnevnik, vreme, šport	13.30
13.30	Panoptikum: Umetnik po	14.20
naročilu	15.00
14.20	Osmi dan	15.10
15.00	Poročila	15.40
15.10	Dober dan, Koroška	15.50
15.40	Pujsa Pepa, ris.	16.25
15.45	Čebelica Maja, ris. nan.	17.00
16.25	Točka preloma, ponov.	17.30
17.00	Poročila, šport, vreme	1755
17.30	Kdo si pa ti?, 4/10	18.00
17.55	Novice	18.05
18.00	eRTeVe	18.10
18.15	Emilija, ris.	18.20
18.20	Vem!, kviz	18.55
18.55	Vreme	19.00
19.00	Dnevnik, šport, vreme	20.00
20.00	Tednik	20.55
21.00	Studio city	22.00
22.00	Odmevi, šport, vreme	23.05
23.05	Umetnost igre: Portret režiserja	00.50
Jerneja Lorencija	01.15
23.40	Glasbeni večer	0140
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji	02.35
01.10	Dnevnik
Kultura
Odmevi
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Vem, kviz!
Obzorja duha
Vrtičkarji, 5/10
Dnevnik, šport, vreme
Studio city, ponov.
Na glas!
Poročila
Kanape, tv Lendava Muk, ponov.
Srečo kuha Cmok, ponov. Profil: Francka Premk Poročila, šport, vreme Vodni krog: Strunjana Novice
Utrinki, izob. odd. Muk, ris.
A veš, koliko te imam rad, ris.
Vem!, kviz
Vreme
Dnevnik, vreme, šport Votla krona, 7/10 Prebežniki, dok. odd. Odmevi, šport, vreme Pričevalci: Stane Novačan, 2. del Profil: Francka Premk Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Umetnost igre
12.25	Vrtičkarji, 6/10
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Intervju: Barbara Jaki
14.20	Prava ideja: Vinar Stojan Ščurek
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.25	Profil: Božo Repe
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Turbulenca, izob. odd.
17.55	Novice
18.00	Na naši zemlji, ponov.
18.05	Sara in Raček, ris.
18.15	Simfonorije, ris.
18.20	Vem! kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Ida, poljski film
21.25	Kino Fokus
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Nevidna ženska, ang. film
00.55	Turbulenca
01.20	Profil: Božo Repe
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.15	Dnevnik, ponov.
03.10	Info-kanal
01.10 UnevniK	^HB umc»imiv|jumu».
02.05 Info-Kanal TW rt	0310 |nfo-Kanal
TVSLOP 06.15 Točka,glasb. odd.	TV SLO T
07 00 I ajk0 rls
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno Napovedujemo
Miš maš, Kakšen je pust širokih ust?
2364.	VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja Strokovnjak svetuje: Promocija zdravja na delovnem mestu
2365.	VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Župan zvami, Janko Kos, župan Občine Žalec Bob leta 2015, posnetek prireditve
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Strokovnjak svetuje: Kaj je bonton?
Ustvarjalne iskrice (147), Labirint Mojca in medvedek Jaka. Srčki Pop corn: Kill Kenny, Anja Kotar Vabimo k ogledu Naj viža, ans. Stil Jutranji pogovori Skrbimo za zdravje: Imate bolečine v križu? 23.50 Videostrani, obvestila
06.15	Točka, glasb. odd.
07.00	Lajko, ris.
07.05	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15	Nodi v deželi igrač, ris.
07.25	Biba se giba, ris.
07.50	Maksipes Fik, ris.
07.55	Simfonorije, ris.
08.00	Živalska uganka, ris.
08.05	Emilija, ris.
08.10	Vetrnica: Štejmo
08.15	Čarlijev cirkus, otr. ser.
08.20	Pika Nogavička, ris. nan.
08.40	Vetrnica: Mali čudeži
08.45	Ciak Junior, igrani film
09.00	Urbani športi, dok. film
09.30	Pianist v belem, portret dr. Pavla
Kornhauserja
10.35	Duhovni utrip
11.05	Dobrojutro
13.20	Polnočni klub: Dober dan,
inšpektor
14.30	Ljudje in zemlja
15.20	Avtomobilnost
16.00	Judo, sp, posn. iz Duesseldorfa
17.00	Halo TV
18.00	Miranda (III.), 1/6
18.30	Miranda (III.), 2/6
19.05	Olivija, ris.
19.15	Tork, ris.
19.25	Veseli Veselko, ris.
19.30	Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.
19.40	Matej gre v višave, dok. film
20.00	Zakon srca, 6/14
20.45	Scott in Bailey (IV.), 1/8
21.30	Scott in Bailey (IV.), 2/8
22.20	Spomini, pogovor. odd.
23.50	Halo TV
00.50	Točka, glasb. odd.
01.40	Judo, sp, posn. iz Duesseldorfa
02.40	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Baba, ris.
07.05	Florjan, gasilski avto, ris. 07.25	Kaja, ris.
07.40	Diego in prijatelji, ris.
07.50	Pikica in Pepermint, ris.
08.00	Otroci, to smo mi, avstr. ser.
08.25	Anubisova hiša, nan.
08.50	Tv prodaja
09.06	Sezona lova, sihron. film Tv prodaja
Dr. Oz, am. ser. TTrvdporgoldaavjcai, nan.
Usodno vino, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Moja mam kuha bolje 24ur vreme 24ur
Dan najlepših sanj 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Kosti, nan. Borgijci, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
06.15	Točka, glasb. odd.
07.00	Lajko, ris.
07.05	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.25	Biba se giba, ris.
07.50	Maksipes Fik, ris.
07.55	Simfonorije, ris.
08.00	Živalska uganka, otr. odd.
08.05	Emilija, ris.
08.10	Vetrnica, ris.
08.15	Čarlijev cikrus, otr. ser.
08.20	Pika Nogavička, ris. nan.
08.40	Vetrnica: V gnezdu je gneča
08.50	Priden fant, igrani film
09.00	Čhavoro, dok. film
09.50	Tv arhiv
11.00	Halo TV
12.00	Dobro jutro
14.20	Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
15.50	Dober dan
16.55	Alp. smuč., sp, paralelni VSL,
prenos iz Stockholma
18.55	Olivija, ris.
19.05	Tork, ris.
19.10	Veseli Veselko, ris.
19.20	Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.
19.25	Studio kriškraš: Ocean
20.00	Živeti za strast, dok. odd.
21.00	Možganske vragolije Katherine
Mills, 3. del
21.45	Na poljih Flandrije, 4/10
22.40	Sovražnik po sili, šved. film
00.25	Slovenska jazz scena
01.25	Točka, glasb. odd.
02.10	Alp. smuč., sp, paralelni VSL, posn.
04.10	Zabavni kanal
pop
10.45 11.15 12.10 12.40 13.40 14.05 15.45 16.45 17.05 18.00 18.55 18.58 20.00 21.30 22.05 23.00 23.50 00.50 01.25
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.530 2365. VTVmagazin, regionalni
informativni program
11.15	Kultura, informativna oddaja
11.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.10	Videospot dneva
12.15	Prodajno TV okno
12.30	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Aktualno, Psihoterapija otrok in
mladostnikov
19.00	Regionalne novice 2
19.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.25	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Aktualno: Varna raba interneta
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Koncert ans. Biseri, posnetek 2. dela
22.00	Iz oddaje Dobro jutro
23.30	Videospot dneva
23.35	Videostrani, obvestila
24ur, ponov. Baba, ris.
Florjan, gasilski avto, ris. Kaja, ris.
Diego in prijatelji, ris. Pikica in Pepermint, ris. Otroci, to smo mi, avstral. ser. Anubisov hiša, nan. Tv prodaja
Mali prijatelji, am. film Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.
Trdoglavci, nan. Usodno vino, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Moja maja kuha bolje! 24ur vreme 24ur
Preverjeno
Jezero skrite ljubezni, nan.
24urzvečer
Na kraju zločina, nan.
Kosti, nan.
Borgijci, nan.
24ur, ponov.
Zvoki noči
06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 07.55 08.20 08.45 09.00 10.45 11.15 12.10 12.40 13.40 14.40 15.45 16.45 17.05 18.00 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 00.30 01.30 02.05
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Aktualno: Varna raba interneta
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.55	Prodajno TV okno
12.10	Videospot dneva
12.15	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Mladi za Veleje, Pojdi v svet
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2366. VTV magazin, regionalni
informativni program
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Športni torek
20.35	Dotiki gora: Pokra in trek Do
Bumdi
20.55	Napovedujemo
21.00	Aktualno: Javni interes na področju medijev, razprava v okviru Medijske zbornice
22.15	Iz oddaje Dobro jutro
23.45	Videospot dneva
23.50	Videostrani, obvestila
06.15	Točka, glasb. odd.
07.00	Lajko, ris.
07.05	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.25	Biba se giba, ris. nan.
07.50	Maksipes Fik, ris.
07.55	Simfonorije, ris.
08.00	Živalska uganka, otr. ser.
08.05	Emilija, ris.
08.10	Vetrnica: Pa preštejmo
08.15	Čarlijev cirkus, otr. ser.
08.20	Vetrnica: Vzletanje
08.25	Ciak junior, igrani film
08.35	Moje telo, dok. film
08.50	Kanape, tv Lendava
09.50	10 domačih
10.50	eRTeVe
11.05	Halo TV
12.05	Dobro jutro
14.30	Vikend paket
15.30	Zakulisje Popevke
16.00	Dober dan
17.00	Halo TV
18.00	Miranda, 3/6
18.30	Miranda, 4/6
19.05	Olivija, ris.
19.20	Tork, ris.
19.25	Srečo kuha Cmok, kulinarika za
otroke
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Bučke, inform. parodija
20.20	Na utrip srca
21.35	Čas za Manco Košir
22.25	Bleščica, odd. o modi
23.00	Aritmični koncert
00.35	Točka, glasb. odd.
01.20	Halo TV
02.20	Zabavni kanal
pop
24ur, ponov. Baba, ris.
Florjan, gasilski avto, ris. Kaja, ris.
Diego in prijatelji, ris. Otroci, to smo mi, avstral. ser. Anubisova hiša, nan. Tv prodaja Stric Buck, am. film Tv prodaja Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja
Moja mama kuha bolje! Usodno vino, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24urpopoldne Odpuščanje ljubezni, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur
Usodno vino, nan. Huda učiteljica, am. film 24ur zvečer Kosti, nan.
Vohun v nemilosti, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.50 08.15 08.40 08.55 10.45 11.15 12.10 12.40 13.40 14.40 15.45 16.45 17.05 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 22.45 23.20 00.15 01.05 01.40
08.40 Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2 366. VTVmagazin, regionalni -
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Športni torek
11.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.30	Prodajno TV okno
11.45	Videospot dneva
11.50	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (UI 149)
18.20	Gledališka predstava za otroke
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo 20.00 Vsak mora iskati sam svojo pot ... - pogovor s Cirilom Zlobcem
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop corn: Puppetz, Up n'Downs
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 18. 2. 2016, barve: CM K, stran 21
1B. februarja 2016
«»SÜAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
G
PERLMUTTER, David: Požgani možgani: presenetljiva resnica o žitaricah, ogljikovih hidratih in sladkorju - tihih ubijalcih vaših možganov
od - odrasli / 613.7 - zdravo življenje
Avtor je mednarodno priznani nevrolog in strokovnjak za prehrano. Za svoj ino-vativni pristop k zdravljenju nevroloških motenj je prejel številne nagrade. V knjigi Požgani možgani, ki je precej razburkala javnost, saj avtor na glavo obrne klasično prehransko piramido in pravi: »Stran s kruhom, napolnite krožnike z jajci«. Širši javnosti prikaže problematično povezavo med načinom prehranjevanja in zdravjem možganov. »Tu sem zato, da vam dopo-vem, da geni prav nič ne odločajo o usodi vaših možganov. Da bolezen ni neizbežnost. In tudi, če trpite od katerega drugega tipa možganskih motenj, recimo od kroničnega glavobola, depresivnosti, epi-lepsije ali skrajnih menjav razpoloženja, ni nujno, da je krivec kodiran v vaši DNK. Pač pa gre krivdo iskati v tem, kar jeste.« Po zaslugi prevajalca Branka Gradišnika imamo tudi v slovenščini knjigo, ki nam bo, če se bomo držali nasvetov, ohranila zdrave, čile in bistroumne možgane tudi na stara leta. Lahko se bomo izognili možnostim razvoja možganskih bolezni, kot so demenca, depresija, kronični glavoboli, Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni.
VYBIHAL, Savina: Hujšanje in vzdrževanje telesne teže brez tehtnice
od - odrasli / 612.39 Prehrana
Savina Vybihal, avtorica in izvajalka programov Telosvatba, je svoje dragocene napotke podelila že mnogim. Vsem tem,
PAGES JORDA, Vincen^ Pismo angleški kraljici
od - odrasli / 821-311.2 Roman ostali narodi
ki jih na poti do spoznanja vodi želja po zdravem, izpopolnjenem življenju. Sodelovanje s samim s seboj, se izplača, pravi avtorica in nas popelje korak za korakom do pomembnega sporočila, da zmoremo z užitkom bivati v harmoniji svojega telesa in duha. Priročnik Hujšanje in vzdrževanje telesne teže brez tehtnice večplastno podaja kakovostne informacije in nas oza-vešča, saj izkušena strokovnjakinja pomaga občutiti sebe v procesu razstrupljanja, krepitve, prehranjevanja, gibanja, medi-tiranja in ne nazadnje merjenja telesnih obsegov. Knjiga je le pripomoček za pot, ki jo mora vsakdo prehoditi sam, če želi ostati zdrav.
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 18. 2., Biotržnica
•	Petek, 19. 2., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 21. 2., 11.00 Pravljične urice Kuštravi Slave iz Mlekarske pristave
•	Džungelske dogodivščine v času počitnic
•	Od 10.00-12.00
•	Ponedeljek, 22. 2. Kraljestvo leva Samota
Vincen^ Pages Jorda je večkrat nagrajeni katalonski pisatelj in literarni teoretik. V romanu Pismo angleški kraljici, ki deluje na prvi pogled lahkotno, se v ozadju skriva temeljito poznavanje zgodovine in posameznikov, ki so jo zaznamovali. Zgodba govori o mladem Joanu Ferreru, ki skuje takšen meč, da si ga poželi sam hudič. V zameno zanj mu ponudi nesmrtnost in neusahljivo bogastvo. Kmalu Joan ugotovi, da nesmrtnost pravzaprav ni privilegij, temveč prekletstvo. Junak, ki živi dobrih tisoč let, si na koncu želi le še dobiti nazaj svoj meč, s katerim bi se pokončal. Pristane v angleškem zaporu, kjer ga lahko krute usode reši le kraljica ...
Kata Laštro: Čebelja cvetna abeceda
ml - mladina / C-S cicibani -slikanice
Velenjčanka Kata Laštro je izdala drugo knjigo iz zbirke Zelena nit, tokrat posvečeno čebeli, kranjski sivki in njeni najljubši in najbolj zdravi paši, medonosnim rastlinam, ki rastejo v domačem okolju. Rastline so razvrščene po slovenskih imenih, vendar ne naše, temveč čebelje abecede, ki se začenja s cvetjem, kakor cveti. Torej, čebelji vrstni red se začne s črko L - leska, ki cveti prva zgodaj spomladi in konča z B - bršljanom. Avtorica slikanice želi, da bi se otroci ob prvem srečanju s črkami hkrati srečali še s čebelo kot bitjem, ki je izredno pomembno za življenje na Zemlji.
BAUK, Dino: Konec. Znova
od - odrasli / 821.163.6
Imenu Dino Bauk bolj pristaja rokenrol zvezda kot pisatelj, vendar le na prvi pogled. Dino Bauk, ki je odvetnik in kolumnist tednika Mladina, je do sedaj objavljal nekaj krajših zgodb, Konec. Znova pa je njegov romaneskni prvenec, ki je zanimiv iz več razlogov. Najbolj zaradi drugačnega, lahkotnega pristopa k temi izbrisanih. Roman Konec. Znova se vrača v obdobje poznih osemdesetih in začetek devetdesetih let, ki ga prikazuje v retrospektivi zagrenjenega birokrata Petra, skorumpiranega menedžerja Gorana in večno bežeče Američanke Mary. Spomini na leta, ko so jih bolj kot tedanja nemirna politična situacija zanimali njihov bend, glasba in predvsem ljubezen, se prepletejo ob Denisu, ki je bil iz njihovih življenj v Ljubljani vržen v balkansko vojno. Občutek umanjkanja smiselnega zaključka njihove skupne zgodbe pa jih zasleduje in sili, da se vračajo k iskanju drugačnega konca. Znova.
a bzj
Torek, 23. 2. Opičje leto ali odkrivamo kitajski horoskop Sreda, 24. 2., Džungelska knjiga skrivnosti
Četrtek, 25. 2., Ledeni bal žirafje kraljične
Petek, 26. 2., Reševanje začarane želve
do 21. 2., Vse najboljša pomlad v Ci-tycentru -japonski vrtovi Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 18. februar
10.00 Mestna občina Velenje, sejna soba 26. Medobčinski otroški parlament 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Ljudska univerza Velenje
Dan odprtih vrat Svetovalnega središča Velenje 17.00 Društvo Novus, Družinski center Harmonija
Dileme in dvomi pri uporabi facebooka pri otrocih, računalniška delavnica za otroke in starše 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Srečanje z Maro Djordjevič 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
?, večer 3. letnika Umetniške gimnazije Velenje
Petek, 19. februar
17.00 Učilnica Plus
Fimo zvijanje, delavnica za odrasle in otroke 18.00 PC Standard
Štart: up večer 18.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Večer klavirske glasbe za dva klavirja in klavir štiriročno 18.00 Kino Velenje
Velenjska premiera dokumentarne drame Križ in kladivo s predstavitvijo filmske eipe 20.00 Havana bar
Havana Selfie Party 21.00 Klub eMCe plac
Koncert Straight Mickey And The Boyz in Nikki Louder
Sobota, 20. februar
7.000dhod z Avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Ernmanovec -Bevkov vrh 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 10.00 Stari trg 19, nad Hišo mineralov Sončni park v Velenju, ustvarjalna delavnica na prostem 10.00 Zbirno mesto: pred glavnim vhodom v muzej
Tematsko turistično vodenje za občane: Muzej premogovništva Slovenije 21.00 Klub eMCe plac
Spacedout, ogled filma in odprtje razstave 21.30 Max klub Velenje
Koncert Hamo & Tribute 2 love
Nedelja, 21. februar
14.30 Klub eMCe plac
Tarok turnir 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Komedija Cilika in Drašek 21.00 Klub eMCe plac
eMCe movie night: Alan Rickman tribute
Ponedeljek, 22. februar
8.00 Rdeča dvorana Velenje
Zimska šola rokometa za učence od 5. do 9. razreda (do 9.30) 9.00 Rdeča dvorana Velenje
Zimski tabor Zmaga Kuštrina 9.00 Vila Rožle
Gledališče za poredne mulce (G ZPM), gledališka delavnica za otroke od 10.
let dalje
9.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 Zabavno počitniško dopoldne pri Nataši
9.00 Društvo Novus, Družinski center Harmonija
Počitniške aktivnosti za otroke 9.00 Stari trg 19, nad Hišo mineralov Počitniški popotniški dopoldnevi 9.00 - 13.00 in 15.00 - 20.00 Drsališče Velenje Drsanje za otroke 10.00 Vila Rožle
Pestro v kuhinji, ko sem sam doma, počitniški tečaj kuhanja za otroke od 11. leta dalje 10.00 Vila Rožle
V	Vili Rožle ni nikoli dolgčas, počitniške ustvarjalnice in igranje družabnih iger
10.00 Bazen Velenje
Plavanje za otroke od 1. do 4. razreda (do 11.30) 10.00 Strelišče SD Mrož, Kopališka 3
Streljanje z zračno puško (do 12.00) 11.30 Rdeča dvorana Velenje
Samostojno igranje namiznega tenisa, badmintona in tenisa za otroke od 5. do 9. razreda (do 14.00) 11.30 Rdeča dvorana Velenje
Šola nogometa za otroke vseh starosti (do 13.30) 12.00 Bazen Velenje
Plavanje za otroke od 5. do 9. razreda (do 13.30) 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Domoljubna poezija: Kuntner -Stropnik 20.00 Klub eMCe plac DijaŠŠKa arkada 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: zgodovinska biografska drama V žarišču
Torek, 23. februar
8.00 Rdeča dvorana Velenje
Zimska šola rokometa za učence od 5. do 9. razreda (do 9.30) 9.00 Rdeča dvorana Velenje
Zimski tabor Zmaga Kuštrina 9.00 Vila Rožle
Gledališče za poredne mulce (G ZPM), gledališka delavnica za otroke od 10. let dalje
9.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 Zabavno počitniško dopoldne pri Nataši
9.00 Društvo Novus, Družinski center Harmonija
Počitniške aktivnosti za otroke 9.00 Stari trg 19, nad Hišo mineralov Počitniški popotniški dopoldnevi 9.00 - 13.00 in 15.00 - 20.00 Drsališče Velenje Drsanje za otroke 10.00 Vila Rožle
Pestro v kuhinji, ko sem sam doma, počitniški tečaj kuhanja za otroke od 11. leta dalje 10.00 Vila Rožle
V	Vili Rožle ni nikoli dolgčas, počitniške ustvarjalnice in igranje družabnih iger
10.00 Bazen Velenje
Plavanje za otroke od 1. do 4. razreda (do 11.30) 10.00 Strelišče SD Mrož, Kopališka 3
Streljanje z zračno puško (do 12.00) 11.30 Rdeča dvorana Velenje
Samostojno igranje namiznega tenisa, badmintona in tenisa za otroke od 5. do 9. razreda (do 14.00) 11.30 Rdeča dvorana Velenje
Šola nogometa za otroke vseh starosti (do 13.30) 12.00 Bazen Velenje
Plavanje za otroke od 5. do 9. razreda (do 13.30) 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v angleškem jeziku 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Zgodbe neke hiše: člani Gledališča Velenje 20.00 Klub eMCe plac Breakfast for dinner
Sreda, 24. februar
8.00 Rdeča dvorana Velenje
Zimska šola rokometa za učence od 5. do 9. razreda (do 9.30) 9.00 Rdeča dvorana Velenje
Zimski tabor Zmaga Kuštrina 9.00 Vila Rožle
Gledališče za poredne mulce (G ZPM), gledališka delavnica za otroke od 10. let dalje
9.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 Zabavno počitniško dopoldne pri Nataši
9.00 Društvo Novus, Družinski center Harmonija
Počitniške aktivnosti za otroke 9.00 Stari trg 19, nad Hišo mineralov Počitniški popotniški dopoldnevi 9.00 - 13.00 in 15.00 - 20.00 Drsališče Velenje Drsanje za otroke 10.00 Vila Rožle
Pestro v kuhinji, ko sem sam doma, počitniški tečaj kuhanja za otroke od 11. leta dalje 10.00 Vila Rožle
V Vili Rožle ni nikoli dolgčas, počitniške ustvarjalnice in igranje družabnih iger 10.00 Bazen Velenje
Plavanje za otroke od 1. do 4. razreda (do 11.30) 10.00 Strelišče SD Mrož, Kopališka 3
Streljanje z zračno puško (do 12.00) 11.30 Rdeča dvorana Velenje
Samostojno igranje namiznega tenisa, badmintona in tenisa za otroke od 5. do 9. razreda (do 14.00) 11.30 Rdeča dvorana Velenje
Šola nogometa za otroke vseh starosti (do 13.30) 12.00 Bazen Velenje
Plavanje za otroke od 5. do 9. razreda (do 13.30) 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic 18.00 Prostori UNI III, Efenkova 61
Organiziranost zdravstva v Velenju in preventivni ukrepi za zagotavljanje osebnega zdravja, predavanje Tanje Kontič s sodelavkama 18.45 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma RK Gorenje Velenje : RK Celje Pivovarna Laško 20.00 Klub eMCe plac Džem Sešn
KINO spored v
mali in veliki dvorani Hotela Paka
KRIZ IN KLADIVO
Partizan Priest, dokumentarna drama, 68 minut. Režija: Bojan Labovič. Glasovi: Jure Iva-nušič, Milada Kalezic, Vlado Novak, Ivo Ban, Peter Ternovšek, Vladimir Vlaškalic idr. Petek, 19.2. ob 18.00 - premiera z gosti
DEADPOOL
(ZDA), akcijska ZF avantura, 106 minut. Režija: Tim Miller. Igrajo: Ryan Reynolds, Morena Ba-ccarin, Gina Carano, T.J. Miller, Ed Skrein ... Petek, 19. 2., ob 21.45 Nedelja, 21. 2., ob 18.00
PETDESET ODTENKOV ČRNE
Fifty Shades of Black (ZDA), komedija, parodija, 98 minut. Režija: Michael Tiddes. Igrajo: Jane Seymour, Marlon Wayans, Kali Hawk, Mike Epps, Andrew Bachelor, idr. Petek, 19.2. ob 20.00 Sobota, 13. 2., ob 19.30
ČAS ZA SNEG
Snowtime (Kanada), animirana družinska komedija, sinhronizirana v slovenščino, 80 minut Režija: Jean-François Pouliot, François Brisson
Glasovi: Rok Kuntner, Matevž Mueller, Nino Ošlak, Srdžan Milovanovic idr. Sobota, 20. 2., ob 18.00 - 3D Nedelja, 21. 2., ob 16.00 - otr. matineja Torek, 23. 2., ob 17.00 - 3D, počit. kino
MISIJA ARKTIKA
Operasjon Arktis (Norveška), družinski pustolovski film, 87 minut. Režija: Grethe B0e-Waal Igrajo: Kaisa Gurine Antonsen, Lars Arentz--Hansen, Nicolai Cleve Broch, idr. Petek, 19. 2., ob 18.30 - mala dvorana Sobota, 20. 2., ob 18.15 - mala dvorana Nedelja, 21. 2., ob 19.00 - mala dvorana Ponedeljek, 22. 2., ob 18.00 - mala dvor.
SOBA
Room (Irska, Kanada), drama, 118 minut. Režija: Lenny Abrahamson. Igrajo: Brie Larson, Jacob Tremblay, Joan Allen, William H. Macy, Tom McCamus, Sean Bridgers idr. Sobota, 20. 2., ob 21.15 Nedelja, 21. 2., ob 20.15
V ŽARIŠČU
Spotlight (ZDA), zgodovinska biografska dra-
ma, 128 minut. Režija: Tom McCarthy. Igrajo: Mark Ruffalo, Michael Keaton, Rachel McA-dams, Liev Schreiber, Stanley Tucci idr. Ponedeljek, 15. 2., ob 20.00 - filmsko gledališče
ALVIN IN VEVERIČKI: VELIKA ALVINTURA
Alvin and the Chipmunks: The Road Chip (ZDA), igrano- animirana pustolovščina, sin-hronizirana v slovenščino, 92 minut Režija: Walt Becker. Glasovi: Miha Rodman, Predrag Lalič, Nino Ošlak, Jernej Kuntner idr. Ponedeljek, 22. 2., ob 17.00 - poč. kino
VSI NA JUG
Babysitting 2: All Gone South (Francija) komedija, 93 min. Režija: Nicolas Benamou, Philippe Lacheau. Igrajo: Philippe Lacheau, Alice David, Vincent Desagnat, Tarek Boudali, idr. Torek, 23. 2., ob 19.00 - počitniški kino
ROBINSON CRUSOE
(Belgija, Francija), animirana družinska komedija, sinhronizirana v slovenščino, 90 minut Režija: Vincent Kesteloot, Ben Stassen
ŠOŠTANJ
Četrtek, 18. februar
13.00 Vila Mayer
Vila Podstrešnica likovna delavnica za otroke in odrasle
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ure pravljic Raymond Briggs: Sneženi mož in snežni kuža Sobota, 20. februar
16.00 Osreške peči - Ravne
Proslava v Osreških pečeh Nedelja, 21. februar
X Gasilski dom Gaberke Gaberška pot (lahka pot)
18.00 Športna dvorana Šoštanj
Elektra Šoštanj : Dravograd Koroška (U19)
Ponedeljek, 22. februar
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru
Redni tedenski bridge turnir Torek, 23. februar
18.30 Mestna knjižnica Šoštanj
Moč misli in EFT- tehnika čustvenega sproščanja
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 19. februar
18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Občni zbor Društva vinogradnikov
Sobota, 20. februar
9.00 Parkirni prostor ob Supermarketu Mercator v Šmartnem ob Paki Kmečka tržnica
16.00 Hiša mladih - galerija Dile Predavanje - srčni infarkt; predavateljica dr. Urška Kladnik
19. 00 Kulturni dom Gorenje
Pogovorno glasbeni večer z Gojmirjem Lešnjakom - Gojcem in Igorjem Leonardijem (v sklopu kulturnega abonmaja); KD ŠoP
Ponedeljek, 22. februar
10.00 Marof
Počitniške ustvarjalne delavnice (od 5. do 10. leta)
Delavnice izdelave nakita (od 10. leta naprej)
Sreda, 24. februar
10.00 Marof
Počitniške ustvarjalne delavnice (za otroke od 5. do 10. leta) Delavnica izdelave nakita (od 10. leta naprej)
Lunine mene
22. februarja, ob 19:20, polna luna - [čip
Glasovi: Aleksander Golja, Tina Ogrin, Tina Ogrin, Jaka Vižintin, Darja Švajger ... Sreda, 24. 2., ob 17.00 - 3D, počit. kino
ZOOLANDER 2
(ZDA), komedija, 100 minut, režija: Ben Stiller Igrajo: Ben Stiller, Penelope Cruz, Will Fer-rell, Owen Wilson, Macaulay Culkin, Benedict Cumberbatch
Sreda, 24. 2., ob 19.00 - počitniški kino
HOTEL TRANSILVANIJA 2
Hotel Transylvania 2 (ZDA), družinska animirana komedija, sinhronizirana v slovenščino, 89 minut. Režija: Genndy Tartakovsky Glasovi: Daniel Bavec, Zala ßuric' Ribič, Miha Rodman, Lovro Berden, Jernej Kuntner, idr. Četrtek, 25. 2., ob 17.00 - 3D, poč. kino
ALI JE STEVARD V LETALU?
Larry Gaye: Renegade Male Flight Attendant (ZDA), komedija, 99 minut. Režija: Sam Friedlander. Igrajo: Mark Feuerstein, Jessica Lowndes, Stanley Tucci, Christopher Fitzgerald, Taye Diggs
Četrtek, 25. 2., ob 19.00 - počitniški kino
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
"^AS
18. februarja 2016
Nagradna križanka Mobtel
RADIO VELENJE
PE ENERGETIKA PE VODOVOD IN KANALIZACIJA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO

080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
Upravna enota Velenje POROKE
Porok ni bilo za objavo.
SMRTI
Mavrič Marija, roj. 1929, Ljubno , Rad-mirje 58; Krivec Dušan, roj.1955, Topol-šica. Topolšica 84 a; Ivenčnik Leopold, roj. 1935, Šentjur, Trška Gorca 7; Juri-čan Martin, roj. 1932, Velenje, Kidri-
čeva cesta 12; Babic' Milorad, roj. 1954, Velenje, Jenkova cesta 15; Juhart Janez, roj. 1947, Prebold, Na zelenici 6; Hrasto-vec Frančiška, roj. 1930, Tabor, Miklavž pri Taboru 22; Lopan Edvard, roj. 1938, Rečica ob Savinji, Spodnja Rečica 3a; Sešel Karolina, roj. 1943, Šoštanj, Lokovica 18; Grudnik Antonija, roj. 1932, Šoštanj, Cesta heroja Gašperja 7; Jug Miran, roj. 1956, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 55 a.
- M
Izberite enega izmed paketov Mobitel Brezskrbni in si zagotovite brezskrbno komunikacijo že od 19,95 € mesečno.
Neomejeno kličite, pošiljajte SMS-/MMS-e in brskajte po spletu. Več na www.telekom.si
Prodajalna MOBTEL
Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244
Prodajalna MOBTEL
Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699
Prodajalna MOBTEL
Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003
Irscom Romeo Šalamon, s. p.
•	sklepanje in podaljševanje naročnin
•	prodaja akcijskih mobitelov
•	prodaja paketov Mobi in kartic Mobi
•	Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije!
prodajalne mobtel
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 29. 2. 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.
NOVO V VELENJU!
JOGA
OBRAZA
Izbrišite moteče, nezaželjene gubice na vašem obrazu v najkrajšem možnem času, na popolno naraven način, brez uporabe botoksa in dragih kirurških posegov. Povrnite koži elastičnost, prožnost in neverjetni tonus. Udeležite se osnovnega tečaja po sistemu Savinine joge obraza.
BREZPLAČNA PREDSTAVITVENA URA!
V četrtek, 3. 3. 2016 ob 17.30 uri v Mladinskem hotelu Velenje.
Na tečaju JOGA učvrstitev OBRAZA se učimo posebnih, medicinsko zasnovanih vaj.
KORISTI: briše drobne linije in gube obraza, prekrvavi mišice in podkožna tkiva ter pospeši nastanek kolagena in elastina, krepi in oblikuje mišice obraza in vratu, dvigne upadlo kožo (obrvi, veke, lica...), pospeši obnovo celic, uravnava delovanje žlez, vrača obrazu mladosten in sijoč videz.
PREDNOSTI: brez uporabe botoksa, kemičnih pilingov in dragih kirurških posegov, naraven in neinvaziven trening.
Prijava (tudi na predstavitev) in informacije: 031 404 565
Po koncu našega druženja je ob pridni vadbi razlika na obrazu več kot očitna. Včasih dramatična. In tudi dokazljiva - s slikami.
GIBANJE prebivalstva
h *
Gostji v oddaji Zdravniški nasveti sta Ana Golež, dr. * med., spec. fiziatrije in rehabilitacijske medicine in mag. Simona Pavlič Založnik, višji fizioterapevt
ČETRTEK, 18. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 19. februarja
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 20. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP (voditeljica Karolina Destovnik)
NEDELJA, 21. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (voditeljica Karolina Destovnik).
PONEDELJEK, 22. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (voditeljica Karolina Destovnik
TOREK, 23. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 24. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 8. do 14. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 8. do 14. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/2m3 zraka
Naš čas, 18. 2. 2016, barve: CM K, stran 15
18. februarja 2016
«»SÜAS
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
ŽIVALI
ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 031 393 502
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev in teličko staro 10 dni prodam. Gsm: 031 389 780
BURSKEGA kozla, starega dve leti in pol, miren, dober plemenjak, prodam. Cena: 80,00 evrov. Gsm: 031 553 743 PRODAJA pujskov težkih od 25 do 100 kg. Gsm: 041 445 315 PRAŠIČI, teže od 122 do 140 kg, prodam. Akcijska cena. Fišar, gsm: 041 619 372
mali OGLASI
PRIDELKI
SENO v kockah, težke okoli 22 kg, prodam. Cena: 2,5 evra. Gsm: 031 799 476 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
OKROGLE silažne bale, odlična kakovost, 10 kom, prodamo. Gsm: 041 317 434
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro že-
lezo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
ODDAM
V CENTRU Šoštanja oddam hišo primerno za delavce ali družino. Gsm: 031 387 207
ČEBELNJAK nedaleč iz Velenja nudim v najem. Ima 18 panjev, 12 družin. Leži na ekološko čistem kraju. Gsm: 031 513 455
Prodava petsobno stanovanje, IV. nadstropje, Cesta talcev 18, po ceni 74.000,00 €. Informacije na tel: 041 708 198.
Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših na|draž|lh
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
V SPOMIN
Minilo je pet let, odkar nas je zapustil
ALEKSANDER ZRIMŠEK SANDI
Pogrešamo te. Vsi tvoji
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Samostojno hišo v Kavčah blizu Velenja, K+P+M, 269,9 m 2, zgrajeno 1988, na sončni legi, 1912 m2 zemljišča. ER D(60-105) kWh/ m2a. Cena 170.000 evr.
4-sobno stanovanje na Tomšičevi v Velenju, v manjši stavbi na odlični lokaciji, 78,7 m2, adaptirano 2013, 1/5 nad. ER: E (105-150) kWh/m2a. cena 79.000 evr.
č na
www.habit.si
DEŽURSTVA
ZD VELENJE
Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 20. in 21. 2. - Mojca Koprive Bujan, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
Nagrajenci križanke Železnina Hudovernik, objavljene v tedniku Naš čas dne 4. februarja 2016, so:
Sabina Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje; Martina Kropušek, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje; Ivan Sevšek, Florjan 283, 3325 Šoštanj. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: POSTREŽEMO Z NASMEHOM
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas,
ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, stara mama, babica in prababica
ANTONIJA GRUDNIK
roj. GORŠEK,
iz Šoštanja (1932-2016)
Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, se najlepše zahvaljujemo.
Žalujoči: sinova Rihard in Damijan z družinama
Ko ustavi se srce, obmolkne vse, ostaneta le tišina in večni mir.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče in brat
DUŠAN KRIVEC
Topolšica 84 a, Topolšica 30. 1. 1955 - 3. 2. 2016
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Prav posebna zahvala zaposlenim v celotnem Vzdrževanju Gorenja, Klubu upokojencev Gorenje, Občini Šoštanj, KS in Turističnemu
društvu Topolšica, častni straži Planinskega društva Velenje - sekcija Topolšica, pevcem KUD Ravne, govorniku g. Tomažu Langusu in gospodu župniku za opravljen obred. Hvala za sveče, vso pomoč in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, oma in prababica
TEREZIJA PRAZNIK
30. 9. 1930 - 1. 2. 2016
Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, gospodu župniku, pevcem in govorniku ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Poslovila se je naša najdražja mama in oma
HERMINA SUHADOLNIK
Gorenje 7, Šmartno ob Paki 18. 2. 1925 - 21. 1. 2016
Ob nepričakovani in boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste našo ljubo mamo in omo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje in sveče ter za izrečeno sožalje.
Žalujoči sin Oskar z Magdo in vnukinja Kristina
V SLOVO
BARBARI VREČKO-LEŽAIČ
dr. med., spec. šolske med. upokojeni sodelavki
Delavci Zdravstvenega doma Velenje
Naš čas, 11. 2. 2016, barve: CM K, stran 24
Počitnice bodo spet pestre
Za počitnice polne doživetij bo poskrbljeno v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki
Tina Felicijan
Še malo, pa se bodo tudi pri nas začele zimske počitnice. Šolarji jih bodo ponovno preživeli športno ali ustvarjalno v zimskem športnem taboru Zmaga Kuštri-na, na velenjskem drsališču ali smučišču Golte. Na druženje in ustvarjanje jih vabita Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in Mladinski center Šmartno ob Paki, dogajalo pa se bo tudi v Šoštanju.
Športanje
Športna zveza Velenje s ŠRZ Rdeča dvorana vabi na strelišče strelskega društva Mrož, kjer bodo vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure pripravili streljanje z zračno puško za otroke vseh starosti. Na velenjskem bazenu bodo od 10. do 11.30 ob prisotnosti vaditelja plavali učenci od 1. do 4. razreda, od 12. do 13. ure pa učenci od 5. do 9. razreda.
Otroke bodo vsak dan sprejeli na velenjskem drsališču. Od ponedeljka do četrtka bo odprto od 9. do 13. ure ter od 15. do 19. ure. Ob petkih bo drsališče odprto za prosto drsanje od 9. do 13. ure ter od 15. do 19. ure. Ob sobotah pa od 9. do 13. ure ter od 14. do 22. ure, ob 19. uri pa se bo začel disko na drsalkah. Ob nedeljah bo drsališče odprto od 9. do 13. ure ter od 14. do 18. ure. Nemoteno bodo potekali tudi tečaji in nadaljevalni tečaji drsanja ter šola hokeja.
Vsak dan počitnic bo v Rdeči dvorani od 8. do 9.30 potekala tudi zimska šola rokometa za otroke od 5. do 9. razreda. Šola nogometa za otroke od 1. do 4. razreda bo potekala od 11.30 do 13.30, vabijo pa tudi na samostojno igranje namiznega tenisa, badmintona, skvoša in tenisa za otroke od 5. do 9. razreda. To je mogoče vsak dan počitnic od 11.30 do 14. ure.
Ponovno bo potekal tudi športni tabor Zmaga Kuštrina, ko bodo otroci v družbi animatorjev od 9. do 15. ure. Vsakodnevno bodo igrali badminton, namizni
Smučarski avtobus, ki vsem ljubiteljem smučanja omogoča ugoden prevoz do smučišča in nazaj, ter ugodne smučarske karte, bo zaradi slabega vremena na Golte ponovno vozil od 20. do 28. februarja.
tenis, skvoš, tenis ter razne skupinske igre z žogo in drugimi športnimi rekviziti. Vsak dan pa bodo podrobneje spoznali eno športno aktivnost - nogomet, košarko, plavanje, gimnastiko in plezanje. Vsak dan bodo udeleženci tabora druženje zaključili tudi na drsališču.
Med zimskimi počitnicami bo na Golteh potekal petdnevni smučarski tečaj.
Za športne počitnice v Šoštanju bo poskrbela Športna zveza Šoštanj. Otroci bodo spoznavali osnove borilnih veščin, ples, aerobiko, pilates, tenis, plavanje, nogomet in tudi krepili kondicijo. Aktivnosti bodo potekale od 8. do 14. ure v mali telovadnici osnovne šole, v telovadnici Partizan, na teniškem igrišču v Topolšici in na bazenu Topolšica.
Ustvarjanje
Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje vabi med šolskimi počitnicami tudi v vilo Rožle. Od 10. do 17. ure se bodo otroci 'zamotili' na počitniških ustvar-
Dijaško počitnikovanje
Pestre počitnice bodo imeli tudi dijaki, ki jih bodo lahko preživljali v eMCe placu. Jutri, v petek, se bo ob 21. uri začel koncert srbske skupine Straight Mickey And The Boyz ter benda Nikki Louder. V soboto ob isti uri si bodo ogledali slovenski skejterski video Spaced out in odprli novo razstavo v Galeriji eMCe plac, ki jo bo postavil navdušen skejter in umetnik Ali Jusovic. V nedeljo se bo že ob 14.30 začel peti tarok turnir sezone, dijaška sekcija Šaleškega študentskega kluba pa je za večer pripravila filmski večer, posvečen nedavno preminulemu britanskemu igralcu Alanu Rickma-nu. V ponedeljek ob 22. uri se bodo dijaki zbrali na DijaŠŠKi arkadi, ko se bodo pomerili v video igricah. V torek ob 20. uri se bodo mastili na Breakfast for Dinner. V sredo ob isti uri bodo začeli Džem Sešn z lonci, zajemalkami, žagami, kravjimi zvonci in drugimi zvenečimi predmeti. Dijaški počitniški program bodo zaključili z 90'z HipHop večerom, ko bo nastopal DJ Fo-
jalnih delavnicah in z igranjem družabnih iger. Od 22. do 25. februarja bo od 10. do 11.30 potekal brezplačni tečaj kuhanja za otroke od 11. leta starosti dalje. Ves počitniški teden pa bodo otroci od
10.	leta dalje uživali v gledališču za poredne mulčke, ki bo na sporedu od 9. do
11.	ure.
Ustvarjali bodo tudi v Šmarnem ob Paki, kjer jih mladinski center vabi na ustvaijal-ne delavnice, na katerih bodo iz recikla-žnih materialov izdelovali zanimive uporabne in okrasne predmete. Potekale bodo od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro, v ponedeljek, sredo in petek ob istem času pa bodo potekale delavnice izdelovanja nakita.
Počitniški program za otroke bo pripravil tudi Mladinski center Velenje v Središču mladih in otrok. V ponedeljek bodo od 10. do 18 ure igrali družabne igre, v naslednjih dneh ob isti uri pa bodo nas sporedu še ustvarjalne delavnice izdelovanja mask in valentinovih motivov, kuharske delavnice s peko flancatov, razigravanje z igralno konzolo X-Box, za zaključek pa ponovno družabne igre.
sho. Počitnice se bodo v eMCe placu nadaljevale v petek, ko bo ob 22. uri na sporedu večer elektronike s The Half Brothers in Overloada, vikend pa bo namenjen počitku po zabavi polnih počitnicah.
Klinika za jazzerje
Od 24. do 28. februarja bo v velenjski glasbeni šoli potekala tudi Kreativna jazz klinika. Mladi glasbeniki se bodo lahko srečali z vrhunskimi ustvarjalci in se od njih učili. Z njimi bo bobnar Greg Hutchinson, ki je vplival na skoraj vse džezo-vske bobnarje zadnjih 20 let, zmagovalka mednarodnega tekmovanja Monk Competition 2014, saksofonistka Melissa Aldana, multi talentirana pianistka Kaja Draksler, španski trobentač Ray Colom, ki združuje džez s hip hopom in flamenkom, britanski kitarist Femi Temowo je med drugim igral z znamenito Amy Winehouse, sodelovali pa bodo tudi trije Velenjčani: umetniški vodja Kreativne jazz klinike in programski vodja Max klub jazz festivala, saksofonist Jure Pukl, basist Robert Jukič, Miha Koren pa bo vodil nočne jam sessione v Max Klubu.	a
Virus zika posebej nevaren nosečnicam
Prenaša se z vbodom komarja - Slovenski znanstveniki potrdili sume o povezavi med okužbo matere s prirojenimi okvarami ploda
Milena Krstič - Planine
Virus zika je trenutno zelo pereč problem, ki se hitro širi po svetu. Prenašajo ga komarji Aedes aegypti. Virus, ki je bil naravno navzoč v Afriki, se je maja lani pojavil v Braziliji in se začel širiti po celi Južni in Srednji Ameriki. Samo v nekaj mesecih se je pojavil v kar 21 državah ameriške celine.
y
V Evropi okužbe z njim še niso dokazali. Izjema so potniki, ki so se okužili na potovanju in zboleli po vrnitvi domov.
Bolezenski znaki se pojavijo v treh do sedmih dneh po vbodu okuženega komarja z izpuščaji na koži. Bolnik ima vročino in se slabo počuti, spremljata ga glavobol, bolečine po mišicah in sklepih, boli ga za očmi, očesne veznice so pordele. Potek bolezni je v večini primerov lahek, težave običajno izzvenijo v nekaj dneh. Druga-
možna, potujejo tudi Slovenci. Potnikom, ki bi po vrnitvi s potovanja kazali simptome, značilne za okužbo, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo posvet z zdravnikom, ki jih bo, če bo to smiselno, napotil k infektologu.
Nosečnicam, ki jim je virus zika posebej nevaren, pa svetujejo, da potovanja na okužena območja odložijo. Nosečni-
y
Z virusom zika je okužena 25-letna Slovenka
y
Okužbo z virusom prenašajo komarji vrste Aedes, med katerimi so tudi tigrasti komarji, ki so razširjeni v Sloveniji.
če pa je pri nosečnicah. Sumi o povezavi med okužbo z virusom zika v nosečnosti in prirojenimi okvarami ploda so se množili, dokler ni veliko odkritje uspelo slovenskim znanstvenicam in znanstvenikom, raziskovalcem Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter ljubljanskega kliničnega centra. Z raziskavo so prvi na svetu dokazali, da virus okužene matere povzroča bolezenske spremembe v možganih ploda (mikfoencefalijo). Raziskavo je vodila dr. Tatjana Avšič Županc.
Po državah, kjer je okužba z virsom zika
cam, ki so potovale na območja, kjer se prenaša virus zika, pa svetujejo, naj o potovanju obvestijo svojega ginekologa, da bo ob rednem pregledu opravil še morebitne dodatne preiskave in pozorno spremljal nosečnost.
Nasploh pa ljudem, ki potujejo na okužena območja, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, da se zaščitijo z repelenti, na potovanju naj bodo oblečeni v srajce z dolgimi rokavi in dolge hlače. Ponoči naj se zaščitijo z mrežami proti komarjem in insekticidi.	a
Virus zika naj bi se iz telesa izločil po treh tednih. Koliko časa je prisoten v spermi, strokovnjaki ne vedo. Zaskrbljujoč je podatek, da se mnogi z virusom okužijo, vendar ne razvijejo simptomov bolezni, zato niti ne vedo, da so prenašalci.
Okusno, prijetno in brezplačno
Dom za varstvo odraslih Velenje že drugo leto pripravlja obroke tudi za občanke in občane, ki so upravičeni do obedovanja v javni kuhinji - Letos več denarja
Tina Felieijan
Mestna občina Velenje na področju zagotavljanja socialnih storitev oskrbe že od leta 2006 izvaja program javna kuhinja. Tako želi zagotoviti brezplačni topli obrok tistim družinam in posameznikom s stalnim prebivališčem v občini, ki nimajo minimalnih sredstev za preživetje, zajtrk, kosilo in večerjo pa vsak dan pripravijo tudi za uporabnike zavetišča za brezdomne osebe center Hiša, pojasnjuje višja svetovalka III za zdravstvo in socia-lo na MOV Ines Gričar Ločnikar. »Med upravičenci so osebe z nizkimi dohodki (prejemniki denarne socialne pomoči, upokojenci z nizkimi pokojninami), tisti, ki imajo tudi druge ovire (zdravstve-
ne težave, invalidnost, dolgotrajna bolezen, zasvojenost, uporabniki s težavami v duševnem zdravju), in socialno ogrožene družine z nizkimi prihodki. Priporoči jih center za socialno delo. Prevladujejo samske osebe, občasno pa je v stiski tudi kakšna družina,« je pojasnila, uporabniki pa lah-
ko potrdilo podaljšajo vsakih šest mesecev. Lani, ko je bilo do brezplačnega obroka upravičenih 52 občank in občanov ter 12 brezdomnih oseb, je občina za program namenila dobrih 93 tisoč evrov. Letos, ko javno kuhinjo obiskuje 55 občank in občanov ter 10 brezdomnih oseb, pa skoraj 137 tisoč.
Zadovoljni so vsi
Od januarja lani storitev javne kuhinje izvaja Dom za varstvo odraslih Velenje, ki bo tople obroke za upravičence pripravljal vsaj še prihodnje leto. Tako je ista hrana, ki jo pripravljajo za stanovalce doma, na voljo v njihovih prostorih, pojedo pa jo lahko bodisi
v jedilnici bodisi jo odnesejo domov. »Delo pri nas poteka pošteno in dobro, kar je pokazala tudi anketa med uporabniki, ki so zelo zadovoljni. To nas spodbuja, da v tej smeri delamo dalje,« je dejala direktorica doma Violeta Potočnik Krajnc. »Seveda je naša kuhinja bolj obremenjena kot prej, a je po drugi strani delo zaposlenih, ki imajo tako več stika z uporabniki in zunanjim okoljem, bolj dinamično,« je še dodala.
Za kakovostne in okusne obroke poskrbijo kuharice in kuharji pod vodstvom Mateja Trbežnika, vodje prehrane, ki zagotavlja, da je hrana polnovredna - ima določeno vrsto in količino ogljikovih hidratov in beljakovin. Jedilnik je pester. Uporabnikom ni všeč le hrana, »všeč jim je tudi ambient. Pri nas se počutijo domače, sprejete. Vsem, ki imajo kake želje, poskušamo, če le lahko, ugoditi,« pravi. Kar uporabniki še posebno cenijo, pa so dodatne porcije. »Če hrana ostane, jo rade volje razdelimo tistim, ki jo tudi radi pojedo.«
»Javna kuhinja je enostavno enkratna,« pravi gospa, ki že tri leta
hodi po kosilo. »Zaradi nizke pokojnine mi ta obrok zelo pomaga. Kuha je zelo okusna in prav nič ne pogrešam,« je povedala z dobro voljo in prišepnila, da se mož najbolj razveseli pasulja, ki da je res odličen. V jedilnici pa kosilo poje gospa, ki v javni kuhinji obeduje eno leto, v tem času pa nikoli ni bila razočarana. S pokojnino - 330 evri - se po tem, ko poravna položnice, ne more še prehraniti. »Osebje je zelo prijazno, hrana je okusna, kakovostna, obrok je bogat in nikoli ne rečejo ne, če poprosiš za repete,« jih hvali ljubiteljica kom-potov in čežan, ki vedno dobi še kako skodelico za povrh. Zelo je vesela in ponosna, pravi, da ima kje jesti, »da je občina tako lepo poskrbela, da nismo lačni, da v domu tako prijazno ravnajo z nami.« Pripomb nima, želi pa si le, »da bi se še naprej tako dobro razumeli.« Sodeč po razpoloženju v jedilnici in pomenkovanju med kuharicami in obiskovalci javne kuhinje se tudi bodo, saj so med njimi pravzaprav nastale tudi prijateljske vezi.