LISTER. izgnasici« (Povest iz prvih časov krščanstva), (Dalie.) Spoznavalci v rimskih jecali so imeli vsaj duhovnika v svoji sredini, ki jim je delil svete zakrainente in jih utrjeval v spoznanju v Kristusa; takega tolažila so potrebovali jetniki tem bolj, cim dalje so bili izkušani v šoli trpljenja, in zdaj so nenadoma izgubili svojega očeta in pastirja, ki jim je bil z besedo in dejanjem ucitelj. Naslednjo noc so pokopali oba mučenika; k pogrebu so se zbrali ne samo kristjani, temveč tudi pogani, ne zmenee se za hude kazni, ki so čakale tiste, ki so zapustili svoja bivališča in so jih zalotili stražniki. Pač radi bi bili pokopali kristjani oba mu&enika med prepevanjem psalmov iii svetih himnov pri žarni luči bakel in svetilk, kakor so smeli v katakombah! Toda vsled strahu pred pazniki se je izvršil pogreb na tihem; le lojeva svetilka je razsvetljevala toliko, da so lahko pokopali mucenika in še to luč so prikrivali z rokami. Ko so položili o;a mučenika v luoulus in zaprli grob s kamenitimi ploščami, so poklek.aili vsi, da bi Sx izprosili priprošnjo obeh mucenikov; prihodnjega dne pa je izdolbel Faustin s kamenom nerodne črke v uagrobni kamen z dnevnico 30. oktobra. Sedmo p^g^avjp. I z d a n i. Cas je, da se zopet ogledamo po matroni Marciji Dasumiji a'li bolje po krščanski Soliji, ž njeniini trerai licerkami Pistis, Elpis in Agape. K6 je zapustil vitez Sempronij, razkačen nad sramotilnim razocaranjem, kojega mu je pripravil prokurator Marcelij, palačo Dasumijev, se ni nikakor v prvi vrsti bavil z vpraSanjem, kako bi se rešil tako strogega upnika. Videl je hcerko v nevestinem obla¦cilu in 6e je primerjal to dejstvo z oproščencevim ravnanjem, tedaj je prišel bolj in bolj, čim dalje je razmišlial o tej stvari, do prepriftanja, da ga je ta clovek prav nesram.no zasmehoval. Prokurator je moral venilar takoj od začetka razumeti, kaj je pravzaprav nameraval s svojim obiskom; toda namesto da bi mu prijazno razložil, da je snubitev prepozna, ker je dekiica že zaročena, je ta nesramni 61ovek porabil to priliko za to, da ga je na prav neusmiljen način opomnil na njegov dolg. Toda kdo je bil tisti srecni clovek, ki mu je odnesel tako plemenit in bogat plen ? Dasumci so bili tako velespoštovana in bogata plemenitaška rodbina, da je bila zaročitev najstarejše hcerke edino možna s kakim enakorodnim ženinom, in v tem bi bil moral on, Sempronij, vendar kaj slifiati. Vitez je vprašal svojega sina Marka, in oba sta ugibala sem in tje, ne da bi prišla izvoljencu na sled. Duhovnik Marcelij je, ko ga je Semprornj zapu¦stil, dolgo in resno premišljeval Šez vse mogoče posledice, ki bi lahko narasle vsled novice, kojo je izvedel vitez; prva posledica se je tukaj pokazala v številnih obiskih radovednih znancev, ki so prišli castitat k zaročitvi. Na nasvet duliovnika je torej sklenila Solija, da se hoče raznim govoricam in pripovedovanju izogniti s tem, da se je podala prej kakor navadnc na svoje posestvo ob obali pri Ostiji. Da bi ne dražil Sempronija, pustil je Marcel doloeeui rok preteci, ne da bi šel pred pretorja. Na svoje poizvedovanje je izvedel, da tudi vitez ni prišel. S sporazumljenjein svoje gospodinje je skleail čakati z nadaljnim postopanjem. proti dolžniku do poletja, ko zapusti vse plemstvO mesto in da bi se obenem tudi pozabila naonišljena zaročitev ličerke 'Marcije Dasumije. Toda akoravno so v resnici ljudje kmalu pozabili na celo prigodbo, ker so mnogi sploh mislili, da je bila to samo nesramna šala Sempronija, vendar ni vitez nikakor miroval; liotel in moral je izvedeti golo resnico. Že radi njegovega dolga ga je peklo vprašanje, kdo bode dedič prernoženja umrlega D.asumija, — Da je bila zaročitev samo verska posvetitev, nikakor ni mogel sumiti; kajti od dne do dae huje naraščajoče krvavo preganjanje je izključilo vsako najmanjšo misel, da bi se bila Marcija pridražila po smrti svojega soproga sekti kristjanov. Drugače so se v Rimu liišne skrivnosti in tajnosti z dobro napitnino vratarju prav lahko izvedele. Toda tisti sirski vratar v palaci Dasumijev je bil tako neobčutljiv za vsak denar, ki mu ga je vitez ponujal, da je Sempronij takoj uvidel, da s tem sredstvom ne doseže ničesar. Toda, ali bi mogoče lahko našel kako drugo sredstvo, ki bi razvezalo sužnju jezik? Da, Sempronij ga je našel; — in sicer v lepi mladi oproščenki, nekšni rojakinji Sira. Sir je bil rojen od kršcanskili starišev, in ko ga je vzela Soiija v svojo službo, je v vsakem oziru opravičil priporofiilno izpričevalo, ki mu ga je dal škof njegovega rojstnega mesta. Saj je mogla krščanska matrona samo popolnoma zanesljivemu značaju izrofiili v teh okoliščinah in razraerah tako težavno in odgovorno službo vratarja v svoji palači. Noeemo iskati, s kakšnim dobrikanjem in s kakšno zvijaeo si je znala lepa oproščenka polagoma pridobiti srce Sira, ki se je vdal v prvi vrsti v skromnem upanju, da bode mogoee svojo rojakinjo izpreobrnil h krščanski veri. Vendar je bil pri tem skrajno previden; še-le ko je mislil, da pozna njen znacaj popolnoma dobro, je enkrat ob priložnosti napeljal pogovor na vero. Kako je potem na tihem hvalil Boga, da je deklica, ki je sredi teh skušnjav — tako je mislil — ohranila neomadeževano, eisto srce, tako voljno poslušala njegove besede in tudi tako hitro vse razumela! Cira bolj je opazoval, da njegova izvoljenka od dne do dne napreduje v spoznanju resnice, tem dražja in ljubša mu je bila; tista ura, v koji mu je obljubila, da hoče postati kristjanka, je bila najsrecnejša njegovega življenja; poln blaženega veselja je objel svojo ljubo. _. Da bi jo v njenem sklepu še bolje potrdil, navedel ji je za vzgled svojo gospodinjo, ki se je dala v preteeeni jeseni s svojhni tremi hčerkami krstiti in deklica je znala tako nedolžno in v skronmi ukaželjnosti staviti eno vprašanje za drugim o družinskih razmerah, da ji je Sir vse razodel, ne da bi bil slutil kaj hudega. Ko mu je tako izvabila skrivnost, se ni prikazala nikoli vefi in vse Sirovo poizvedovanje po njej je bilo brezuspešno. Sir bi bil skoraj obupal. Spoznai je, da ga je deklica grdo ukanila in takoj je uvidel veliko nevarnost, v kojo je spravil sedaj v tem nevarnem 6asu zasledovanja svojo gospodinjo. Ko bi bila v Rimu, gotovo, oa bi se vrgel skesanega srca pred njene noge in bi priznal svojo krivdo. Povedati pa bi bii moral vsaj duhovniku Marcelu; toda ker se je sramoval in ob enera tudi bal, je molčal. Kako zmagoslavno pa se je veselil Se-mpronij, kojemu je lepa oprošcenka vse raizodela! Marcija Dasumija s svojimi hčerkami kristjankal No, sedaj naj pa le pride prokurator! In res, prišel je že takoj v pri!:odnjili dneli. Ko je v sredini meseca oktobra pri sodnijski obravnavi, h koji je dal .Marcel v lmenu svoje gospodinje viteza poklicati, pretor tožiteljici dovolil, da smev slucaju, da ne plača toženec v določenem roku celo svoto, vse njegovo premoženje zarubiti, je predložil Sempronij škodoželjno se smehljajočega obraza sodniku polo papirja, v koji je bila Marcija Dasumija obtožena kot privrženka prepovedane sekte kristjanov in obenem naveden njen vratar kot priča. Ko je sodaik ves začuden prečital obtožbo in se nekoliko z obema prisednikoma posvetoval, zapovedal je notarju, naj jo glasno prečita. Kajti akoravno ni spadala ta obtožba več pred pretorja, ki je odloceval samo v mešeanskih tožbali, temvee pred mestnega prefekta, vendar je bila vpletena v tožbo med Marcelom in Dasumijo tako, da je pretor moral pričo na vsak nacin zaslišati. Marcel je prebledel, ko je slišal prve stavke obtožbe; vendar ga je pogled proti nebu zopet pomiril. Ko je vratar prečital obtožbo, ga je vprašal pretor: ,,Ali so tvoja gospodinja Marcija Dasumija in njene hčerke kristjanke?" ,,Jaz sem oskrbnik njenega premoženja", odgovoril je Marcel; ,,ako me vprašaš o tem, ti lahko odgovorim." ,,D,aj poklioati vratarja!" je zavpil Sempronij, ,,in ce suženj ne bo hotel priznati, ga naj pa natezalnica prisili, da bode govoril," Sodnik je takoj zaukazal, iti po Sira. — Med tem pa jo premišljeval, na kak način naj bi postopal proti »Marciji Dasumiji. Neusmiljena trdosrcnost trinogova in brezštevilne umoritve, ne samo kristjanov, ampak tudi drugih, in celo iz višjih krogov, so v ljudstvu dan na dan bolj netile sovraštvo in jezo proti cesarju; obsodba tako imenitne gospe in njenih treh hfierk pa bi vzbudila pozornost pri vseh prebivalcih, posebno pa bi še hudo užalila vse rimsko plemstvo. Pretor je torej sklenil, da hoče postopati v tem slucaju skrajno obzirno, kolikor je sploh dovoljeno. Vprašal je torej Maroela: ,,Kje je sedaj tvoja gospodinja?" ,,Poletni čas preživi na svojem posestvu pri 0stiji." ,,Ta, proti tako imenitni gospej naperjena obtožba", je nadaljeval pretor, ,,se nam vidi, tudi če bi vratar prioal proti njej, taico neverjetna, da hocem za našo razpravo določiti nov dan. še-le po njeni vrnitvi, v slufiaju, da se vrne gospa v kratkem casu." ,,Vrnitev je dolocena na zadnje dni tega meseca ali pa na prvi teden novembra." Sir ni nikako dvomil, za kaj se gre, ko so prišli sodnijski sluge in mu ukazali, naj gre ž njimi pred pretorja; med potjo pa je imel Casa dovolj, da je vse "dobro premislil in se na vse — tudi na najhujše — pripravil. Ko je Sir prišel pred sodnika in zagledal Sempronija, se je spomnil, da ga je zalotil enkrat s svojo rojakinjo v pogovoru, in nehote mu je prišlo na misel, da je bila tista ženska plačano orodje tega moža, ki ga je tako napravil za izdajaloa svoje gospodinje. Pretor je vprašal Sira, ali je Marcija Dasumija kristjanka. (Dalje pritiodnjič.)