124
Ocene in poročila o pnhlikacuah in razstavah
ARHIVI XXI 1998
nc pozna uslrc/.ncga termina lioM se /.a i slo sivar uporablja več izrazov, kar vnaša v i i roko /.metlo. Vsekakor je izdelava prehodov /.a toliko doknmeniov, ki hi morali bili dodamo podprl s potrebnimi vseli irskimi komenlarji in paleografskii iij opomhami, obse/na in zahievna naloga, ki verjel no presega mežnosli i amhicuc ie pnhlikaei e.
Dra^u Trpin
Jože i-ontar: Struktura uprave tn sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848, Ljubljana 1998, 265 strani
Knjiga Jožeta Žoniaria, ki io je ;/dal Arhiv Republike Slovenije, je pregled sprememb v organizaciji uprave in sodstva v dohi velike reorganizacije habsburške monarhije od srede 18. stoletja do marčne rcvohicijc To je zgodovina reform oblasii v dobi, ki sc zale imenuje reformni absolutizem. Reforme so sledile vrsti vojn, ki so pokazale zaostajanje monarhije Zaradi daljnosežnih reform jc io eno naj po membnejših obdobij zgodovine nuinarr ijc. To oh-dohje velja tudi za eno izmed najbolj bleščečih v njem zgodovin
Knjiga jc skrajšana in predelana doktorska disertacija. Predelava jc predvsem v vključitvi spoznanj, do kaicrih seje zgodovinska stroka dokopala od tedaj, ko jc liila disertacija dokončana, V / vezi s krajšanj eni naj lakoj zapišem, da obžalujem da ie bil zelo skraj: an del o stanju kranjskih deželnih financ- ki kaže zelo domač odnos vodilnih plasti v deželi do javnih financ in pojasnjuje, zakaj je bil mogoe lako odločen poseg centralnih ohlasti. Zdi sc mi, da ie vedenje o icm na Slovenskem premajhno
Knjigo začne nvodni del, sestavljen iz dveh po glavij. Prvo poglavje je kratek pnka/. sistema oblasti, ki seje začel razvijali v visokem srednjem veku in se v organizacijskih poležali ohrani1 vse do ;rede 18 siolcija. Bistveno potezo fevdalne uredil ve, patrimo-nialno oblasi, pa je tudi ahsohiiizcm ohranil vse do konca shdobja, ki ga knjiga obravnava. V drugem poglavju jc izčrpen pregled Haugwit:'.ovega poroči I r. o Kranjskem gospodarstvu. Ta pregled pomij. 'menilen vpog'ed v zapletenost problema, ki so ..e ga z re formami državnih in deželnih organov loievali, obenem pa nazorno kaže krvavo podko/jc kranjskih vodilnih krogov Poirjnjc tudi žc znano dejstvo, da so sc absolutistični vladarji v svoji vnemi služili državi včasih vtikali v neverjetne podrobnosti.
Sledijo poglavja o reformah javne oblasti v oh dob ji i Marije Terezije. Jasno jc videti, da jc glavnina reform povezana z habsburškimi nenspehi v na.sled-slvemh vojnah. Reforme so se rojevale v neposredni povezavi z vojaško organizacijo. Ta ¡c zahtevala večjo in bolje opremljeno armado. Za to je hilo ireba veliko več ucnarja, kar jc zahievalo obsežne davčne reforme.
Davčne reforme so sialnica, ki sc vleče vse do
konca knjige. Reforme so se začenjale sicer od vrba na ravni centralne oblasti, ko pa si jc monarh nasproti stanovom pridobi) dovolj moči, da mu li nis^ mogli več učinkovito nasprotovati, je ustvarjal osrednjim oblastem podrejene organe oblasti indi na siopnji dežele in še ni/je. Uvajanje organov oblasti razumemo kot nvajanje nradništva, ki jc odv..,no od vladarja. P: j icm pa jc treba poudariti, da io nradništvo íc m hilo šievilno, čeprav so se ravno v tem ohdohjn žc kazale nekalere njegove značilne poteze. Druga znati)nosi dohe jc, da je nradništvo močno povezano z izvajanjem sodne oblasti, ki sc ravne v dobi reform ohhis*' le-le so predmel kiuigc, šele začne ločevali od uprave, fočevanje seje začelo na najvišji stopnji in jc sprva potekalo kot ločevanj" fnnkcii med več nosilcev.
V knjigi pride /. navajanjem imen in pristojnosti različnih oblastnih organov predvsem na deželni ravni lepo do i/raza način izvajanja reform. Ta sc kaže v nenehnem spreminjanju. Spreminjanje je le deloma izraz st ske reformatorji, v glede ciljev in meiod reform in veliko holj kaže njihove spretnost manipuliranja z nasprotniki reform. To so bili predvsem sianovi, ki so izguliljali tudi tako, da so vedno manj odločali tudi o zadevah, ki so bile dollej v njihovi pristojnosti, kot npr. različne odločitve o sianovskih funkcionarjih. Prav tako jc osrednja ohlasi posegala na področja dru g:L avtonomnih skupnosti. Pri mesiib je hilo tako podaljšanj dobe opravljanje sodniške in žnpanske funkcije od enoletnih mandatov, značilnih /a starejšo dobo, na triletni mandai,
Od srede Ifi. stoletja pa je v deželah babshurške monarhije organizirano stekel nov proces, ki pomeni pomemben korak v odpravljanji! srednjeveškega sistema obla si i. Do te dobe je dežele medsebojno pove zovala predvsem oseba deželnega kneza, odslej pa se pojavljajo gnberniji, novi organi, pristojni za več dežel. Gradee jc i nova postal sedež organa, ki je imel številne pristojnosti nekdanje nolranjeavstrijskc vlade Na drugi stran- pa jc kol sedež guhernija pridubil Trsi in mesu sla, vsaj kar se višjega sixlsiva tiče, ta položaj za slovensko ozemlje obdržali vse do konca habsburške monarhije.
Nasledi.ik Marije Terezije, cesar Jožef 11 je izvajanje reform nadaljeval Sc bolj odločno. Cilj jJ hil ustvari centralizirano državo z močnim uradniškim apa:aioni. Ta či naj hi imel prednost pred zgodovinsko ureditvijo, saj lu h¡l rc/.nliat eelo /.manjšanje .levila dežel. Uresničevan so ga začeli pozneje, z združevanjem funkcij za več dežel v i si i osebi, vcnaar se ta težnja po/.nejc ni nadaljevala. Ponicmhncjšc so bile spremembe nr. stopnji, nr"i od dežel. Povečale so sc funkciji in vloga okrožij, ,>c pomembneje je hilo, Da sc zaceli priprave za usianovitcv organov ohlasti na n;* ¡nižji stopnji, kjer jc še delovala patrimonial na obbsi. Da jc lilo Sc veliko osi^nkov si are ureditve, med drugim kažejo tudi i/razi, kot npr Bann und Aeht za višje ali krvno sodstvo. Ti so nasia I i v visokem srednjem veku in so do 18. stoletja žc spre me -iili pomen, oblast, pa indi vseh in o. Tn ohlasti mso noglc do konca, saj za prdržavljcnjc sodne ohlasti ni hi I o denarja Sicer pa so pri zoževanju patri monialnc
arhivi xxi iyys
Ocene in poročila h publikacijah in razstavah
oblasti izbrali zelo premeteno takttko Oblast so delali neprivlačno tako, da je maral npr. palrinionialni gos pod n;( nekaicre najpomembnejše funkcije naslavljati šolane pravnike. Drugi način e bil, da so omejevali možnost, tla bi si z izvajanjem javne oblasti gospodje povečevali dohodke, tako, da je izvajanje oblasti vse bolj postajalo breme. Posamezna gospostva so se zalo prostovoljno odrekala izvajanju javne; oblasti.
V poglavju o reformah ohlasti po s mri i cesarja Jožefa II. avtor ugotovi, tla se je ustav proces pri Se nedokončanih reformah, tla so bile nekatere reforme omiljene, daje bila delno obnovljena stanovska avtonomija, da pa vrnitve na stanje pred terezijanskimi reformami kij tih nekaterim zahtevani ri b. o.
ima izmed manj poudarjenih reform za vlade Jožefa u je bila centralizacij policij':, ki je bila znova vzpostavljena pod cesarjem Francem II Istemu ministrstvu je bila na samem začetku 19. sitiletj' podrejena še ecnznra. Ker sta bdi zadnje desetletji' ]fi. in prvi dve 19. stoletja v /namenu francoske revolucije, je bilo v tem časti več razjirav o reformah kot samih sprememb. Pomembno znamenje nove tlohe pa je bilo. tla jc bilo med uradniki vse več ljudi meščanskega porekla, čeprav so v(xhlne funkcije še obdržali plennci.
Posebno poglavje je posvečeno strukturi oblasti v obdobju, ko je] bil večji tlel slovenskega ozemlja pod francosko oblastjo. Za francosko državo to ni lu obdobje miru. pa tudi najbolj radikalno obdobje revolucije je bilo žc mimo, tako da spremembe niso bile tako velike, kol bi pričakovali. Nastala je povsem nova tlržavnopravna tvorba, toda sestavljena j ¡j bi'a iz delov, ki so v veliki meri obranili staro strukturo. Tako so se celo pri določitvi ozemelj di.UriVtov, ki so bila osnova nekdanja okrožja, ozirali na nekdanjo sestavo zemljiških gospostev. Nove so b>.e predvsem najnižje enote, komuni, ki pa niso bile avtonomne so biii meri, njihovi predstojniki, imenovani. Mere najpomembnejših ncsl v Ilirskih pro''ineah k imenoval celo eesar. Še bolj d(i'j>oročn" posledice pa ji imela odprava palrimontalnega sodstva, ki je preživela obdobje Ilirskih pro' inc.
Zadnje poglavje je pesvečeno predmarčr dob1 Konzervah.izeni dobe seje kazal tudi v počasnem obnavljanji! organizacije oblasti i/ dobe preti rran-eozi. Številne tuedbc o novi oblasti nrethVi so tmele značaj provizorijev. Tako sta bili na sedanjem slovenskem ozemljit dve ureditvi: ena na ozeml u rek danjib Ilirskih provinc in druga na območjih, ki niso prišla poti francosko oblast in kjer so nekatere reforme počakale do marčne revolucije.
Kot ob koncu pove avtor, sla kot tntjna pi dobitev absolutizma ostala centralno voden tlržavn. apar u. v katerem so prevladovali pravniki, in enotna državna zakonodaja. Upravne in sodne ozemeljske enote pa so
se deloma ohranile.
Knjigo popestri več ihtstraeij osebnosti, pravn lisko" in zemljevidov iz obravnavanega obdobja.
Velika av orjeva zasluga je, da se loteva obdobja, ki je bile za oblikovanje modernega si; iem; sodstva in uprave in s leni tudi moderne države odločene in . v nekaterih vidikih vpliva šc na našo dobo. Pri tem ie
a^ior spletno krmaril med pastmi, ki jih ponuja gratbvo. Na prvem mestu je tu problem terminologije, in to v dveh smislih. Pc eni strani je moral za številne orgjne ustvarjat: slovenske izraze p"i čemer e dodatni problem, tln nemški avtorji v poimenovanji! niso tako natančni, kot bi to od njih pričakovali saj po gosto za isti organ uporabljajo različne izraze. Drugi problem pa jc na platnicah navedeno mesto iz Vilfanove Pravne zgodovine o pompozncin načinu iz ražauja.
Nij večja vrednost knjige je sistema učen prikaz strukture oblasti za slovensko ozemlje, kakršen doslej širši javnosti i b dostopen. V tem sm slu je dra goccno dopolnilo Vilfanove Pravne zgodovine Slovencev. Hvalevredna je aviorjcva samokontrola, saj nekaitia nbiavnavana mesta kar kličejo po komentarju, a se je avtor lam znal omejiti na nekaj jedrnatih stavkov.
VItid i ni ii Siiuic
Ivan Nemanič - FilmsKo gradivo Slovenskega arhiva pri Arhivu RepubliKe Slovenije, 2. doplnjena izdaja, ARS 1998, 575 strani
Ponat knjige "Fi.msko gradivo slovenskega film skega arhiva p Arhivu Slovenije" Ivana Ncmaniea, sež.eie iz dveh že zdavnaj razprodanih zvezkov v enega, zaokmi.uji pi-no pcdlago za raziskavo in razlago slovenskih filmov, shranjenih v Arhivu. Ta in ventar, pophan v mienovancm in v šc treh drugih temeljnih del,h slcga avtorja - Filmskih zapisih Božidarja Jakca, Pihnil? Metoda in Milke Badjura, Film skein gradivu 1905/1993 jc hkrati zgled in razgled po slovenskem filmu lir. zgled zato, ker izpod enega peresa lahko premoirimo velik del pomembnih domačih ijlmski'1 del n z enega zorišea z enim pogledom zaobsežemr vso nest rosi slovenskih Ime v in kakovosti posameznih filmskih ustvarjalcev Zjjlcd zato kci so fiieujoča dela postav, la v Loka merila vsemu, kar bo - upamc vsaj - še zapisano v pri liotl nosi i, obsegajoč tudi 1 :,mska tlela na televi> i in pri drugih izdelovalcih filmov, pa seveda lut vsemu, kar se bo obranilo na drugih nosilcih slike in zvoka S podporo sodobnih naprav za zapis, zbiranje, razvr ščanje in shranjevanje podatkov bi to ne smelo več hiu prezahtevno
Vsa štiri tlela so opremljena z izčrpnimi štitoijami iz slovenske filmske zgodovine in s štuuijani o n "nih najpomembnejših dejavnikih z vsei, i pomembn ni veljavnimi viri in navedki izvora uslm i prieevan jn podatkov. Najprej v opombah k "Uvodu"J nato k vsakemu razdelku, k vsakemu filmu posbej, po razlagi kratic, seveda. Pa se skozi vso množico resnih in strogih črk tn besed kdaj pa kdaj zasve i turi doni islek, skorajda hudomušen namig, bleščeča opomba, ki bralca preseneti kot preblisk in Izziv. In V priča, da