LETO XVIII. — Številka 35 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je •enlce, Kranj, Radovljica, Skofja Loka In Tržič. — Izdaja Časopisno pod Jetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorn* urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 7. 5. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dlnai jev List izl, Ja oc oktobre 947 kot tednik. Od 1. januatja 1958 kot poltednik. Od 1. jamiaslo 1960 trikrat tedensko. Od t januarje 1964 kot poltednik. In slcei ot sredah In sobotah ZA GORENJSKO Izvoz manjši kot lani v marcu za milijon novih dinarjev več zalog Indust. podjetja kranjske Občine so v prvih treh mesecih letos izvozila za 1.623.519 dolarjev svojih izdelkov, kar je za 7% manj kot so planirala in kar za 13,7 % manj kot v prvem TEKSTILINDUS KRANJ rodi t kvaliteti tromesečju lani. Največ so izvozili: Tekstilindus (za 450.940 dolarjev), Planika (za 344.670 dolarjev), Iskra — Elektromehanika (za 263.933 dolarjev), Sava (za 220.323 dolarjev), IBI (za 137.322 dolarjev) in Oljarica (za 105.254 dolarjev). Kovinar za letos še nima sklenjenih pogodb; v prvih treh mesecih so izvozili za 4.020 dolarjev svojih izdelkov. TOSO, ki je izvozila do konca marca za 1.760 dolarjev, ima sklenjene pogodbe za 189.000 dolarjev, prve pošiljke strojev pa bodo izvozili v maju. Standard (v prvih treh mesecih je izvozil za 34.729 dolarjev) je v dogovorih z inozemskimi kupci za izvoz umetnega usnja vist. Zanimivo je še to, da so se v marcu povečale zaloge izdelkov industrijskih podjetij za 1 milijon N din; po podatkih oddelka za gospodarstvo skupščine občine Kranj so to predvsem tisti izdelki, ki so predvideni za izvoz. -1 SESTANEK UO GORENJSKE TURISTIČNE ZVEZE Zavod za turistično propagando Poročali smo že o nameravani reorganizaciji Gorenjske turistične zveze. Na zadnjem sestanku UO so imeli nekateri člani pripombe, ker je kazalo, da bo prišlo z ustanovitvijo Zavoda za turistično propagando do ukinitve turistične zveze. Predsednik G T Z Dušam Horjak je pojasnil, da tu ne gre za ukinitev, marveč za reorganizacijo zveze. GTZ bo ustanovila podjetje, ki bo skrbelo za turistično pcopa-gando, v okviru tega podjetja pa bo imela GTZ svoje tajništvo, ki bo še naprej povezovalo in usmerjalo tu- Za RK ni meja S tem geslom, s poudarkom, da za oeganizacije Rdečega križa ne obstajajo države, narodi, verstva in stranke, marveč le človek, začenja v nedeljo, 8. maja teden Rdečega križa. Organizacije Rdečega križa po naših krajih so v zadnjih letih pokazale vse večjo dejavnost in se močno uveljavile. Sem sodijo toliki napori za zbiranje dajalcev krvi in mnoge druge akcije. Naj zadostuje podatek, da je pet gorenjskih občin v akc;ji za poplavljence med 62. občinami Slovenije prispevalo skoraj četrtino, ali konkretneje — od skupne vrednosti okroglo 167 milijonov S dinarjev v denarju in blagu, so samo naše občine zbrale nad 40 milijonov dinarjev vrednosti. Na prvem mestu je Radovljica z okroglo 14 milijoni, Kranj z 9,2, Jesenice 8,8, Tržič 4,5 in škof j a Loka z okroglo 3,7 milijonov dinarjev zbrane in oddane pomoči. še obsežnejša je sedanja akcija za pomoč Indiji, o kateri pa še ni podatkov. Tako so na primer samo v kranjski občini in to brez večjih delovnih organizacij, že zabe- ležili zbrali nad 10 milijonov dinarjev. Ob takih in podobnih uspehih se uveljavlja RK in temu je posvečen tudi ta teden. K. M. ristična skem. društ va na Gorenj- S 1. junijem bo prevzel mesto vršilca dolžnosti direktorja zavoda Jožko Dolni-čar, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev zavoda. Člani UO GTZ so se s predlogi strinjali in so jih soglasno osvojili, saj v reorganizaciji ne vidijo več ukinitve GTZ, marveč le njeno reorganizacijo, s katero se bo lahko uspešno vključila v gospodarska dogajanja in s tem le poživila delo, ki je bilo sedaj večkrat zelo šibko zaradi pomanjkanja denarja. - pc Za bližajočo se kopalno sezono Nabavite kopalne obleke s 30-odstotnim popustom v prodajalni MAJA Kranj, Prešernova 11 »Trgovsko podjetje KRANJ OB DEVETEM MAJU Letos slavimo četrt stoletja od tistih dogodkov, ko so se naši ljudje množično uprli in se skupno z jugoslovanskimi narodi odločili za boj. Prav v okviru tega letošnjega jubileja dobiva še zlasti dan zmage — 9. maj posebno obeležje. Praznovanje dneva zmage nas spominja na prvo, osrednjo izpolnjeno nalogo vstaje — na izbojevano revolucijo, na osvoboditev dežele in človeka. Kljub zgodovinski pomembnosti tega dneva pa letos ni predvidenih večjih prireditev po Gorenjskem. Delno je to posledica mnogih letošnjih prireditev v počastitev vstaje, delno pa verjetno Tržič pred enaindvajsetimi leti — Tako kot povsod je tudi tu radost dosegla vrhunec, ljudje so objemali osvoboditelje in jokali od sreče. V kartoteki Gorenjskega muzeja v Kranju hranijo mnogo originalnih dokumentov iz teh dni. Toda gornja slika iz Tržiča še ni dokumentirana. Znano je le, da Je to prvo javno srečanje partizanov v osvobojenem Tržiču. Kdor kaj več ve o njej, naj sporočit tudi preraščanje nekdanjih oblik centraliziranih proslav. Prav zato pa se nam še bolj vsiljuje sproščena misel o pomenu tega praznika. Ob tem naj bo dovoljen pomislek -- smo mar res zmagali? Ne! Nismo še zmagali popolnoma niti pred enaindvajsetimi leti in niti ne danes. Deveti maj pomeni le prvi, glavni cilj vstaje. Toda naši ljudje se niso dvignili zgolj, da izženo okupatorja, marveč so šli zavestno v boj za dokončno svobodo človeka, za lepše življenje. In kaj smo na tej poti dosegli. Izredno veliko. Nove ceste, bolnišnice, šole, popolnoma nova stanovanjska naselja spre-platena s televizijskimi antenami in tako naprej in tako naprej, vse to dokazuje uspeh našega nenehnega boja proti na-zadnjaštvu, primitivizmu za vse lepše življenje slehernega človeka. Toda ta boj bo neskončen. Kulturni in gospodarski razvoj nenehno poraja nove zahteve. In prav te, vedno nove in nove zahteve človeka so tudi glavni vzvod k vsestranskemu napredku. In v tem smislu praznujmo naš deveti maj. Zavzemajmo se na naših delovnih mestih, v samoupravnih organih, v družbi — povsod, da nadaljujemo naš boj za vse lepše in srečnejše življenje. K. Makuc NOTRANJA POLITIKA 7. MAJ 1^6 * GLAS Varčevati skupni denar osrednja pripomba delegatov stanovalcev na prvi, začasni skupščini ob volitvah članov delavskega sveta Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Kranju V ponedeljek je -bilo v Kranju prvo zasedanje začasne skupščine stanovalcev, katere se je udeležilo 420 delegatov. Razpravljali so o dosedanjem delu Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo ter izvolili v imenu stanovalcev 15 članov v delavski svet ter člane za arbitražo tega podjetja. Skupščina pomeni prvi ko- članov iz Podjetja za stano- rak k širšemu uveljavljanju vanjsko in komunalno go- samouprave v stanovanj- spodarstvo. skem gospodarstvu. To se je pokazalo tudi v razpravi. En^ izmed glavnih ugod-Delegati niso omenjali viši- ncs že vsakomur razumljivo, da morajo stanovalci sami, v kakršnikoli obliki pač, odplačevati vloženi denar za stanovanje, da je treba denar za vzdrževanje in popravila. Toda zelo kritično % so obravnavali posamezne primere, kjer se s tem skupnim denarjem ne gospodari odgovorno. Pri tem so omenjali primere izplačevanja računov za opravljena dela posameznih obrtnikov brez zadostne kontrole, malomarno prevzemanje stanovanj od izvajalcev, kjer • se kasneje pokažejo na- • pake in podobno. Delavskemu svetu podjetja bo zaupano upravljanje s 3513 stanovanji v skupni vrednosti okroglo 15 milijard starih dinarjev. V tem organu pa bo 20 članov iz gospodarskih organizacij, ki so zaupala upravljanje svojih stanovanj temu podjetju, zatem 15 članov v imenu stanovalcev, ki so jih izvolili na tej skupščini ter 15 nosti skupnega gospodarjenja vseh stanovanjskih hiš družbene lastnine v Kranju, kot so ugotavljali na skupščini, je že ta, da je s tem dana širša možnost razporejanja sredstev. Starejše hiše, na primer, z današnjo stanarino ne zmorejo niti popravila streh. Nove hiše~ pa nimajo tolikih potreb danes, a čez 10 ali 20 let bodo dobivale prav tako pomoč od novejših hiš. Prav tako širša organizacija omogoča boljše razporejanje strokovnih in kontrolnih služb. K. M. • © • • IZREDNA KONFERENCA SZDL ŠK. LOKA SZDL v delovnih organizacijah Janez Mrak delegat na VI. kongresu SZDL Jugoslavije — Problemi šolstva in gospodarstva — Grajanje tiska Na izredni konferenci SZDL škofja Loka so razpravljali predvsem o sklepih kongresa SZDL Slovenije. Poudarili so, da so člani SZDL dolžni stalno nekampanjsko politično delovati v svojih delovnih kolektivih za uresničitev sklepov kongresa. Največ so se zadržali na problemih gospodarstva in šolstva. Te dni so dokončno zaključili z deli na mostu čez Savo pod Mežaklio na Jesenicah in na novem podvozu, ki so ga usposobili za promet že za svetovnega hokejskega prvenstva; uredili so pločnike, asfaltirali cestišče itd. Nedvomno je to za Jesenice nova pomembna pridobitev — Foto Perdan PRIHOD BATALJONA PARTIZANSKIH KURIRJEV NA GORENJSKO Danes v Kranju in Tržiču Tržič, 6. maja — Na glavnem trgu v Tržiču, na šoli v Lomu ter pod Storžičem so danes zadnje priprave za slovesni jutrišnji sprejem partizanskih kurirjev iz vse Slovenije. To je deseti tradicionalni zbor te posebne enote, ki je delovala kot prometna oziroma poštna organizacija v času okupacije, ustrezno razvrščena na določene relejne sektorje in karavle. Kot je predvideno bo ta enota ob prihodu iz Ljubljane vkorakala najprej na' trg revolucije v Kranju, jutri, v soboto ob 9. uri, kjer se bo s polaganjem venca pred spomenik, poklonila padlim žrtvam te občine, šole in druge organizacije v Kranju pa se pripravljajo na dostojen sprejem te partizanske enote. V Tržič bodo partizanski kurirji vkorakali ob 11. uri. Tu se jim bodo pridružili tudi nekdanji sotovariši — kurirji iz Koroške. Posebno značilno bo tudi srečanje partizanskih kurirjev iz vseh krajev Slovenije z nosilci Kurirčkove pošte, ki že dlje teče po Gorenjskem in bo prav jutri prispela v Tržič. Enota partizanskih kurirjev bo zatem odšla v Lom, kjer bodo podarili prapor tamkajšnjemu pionirskemu odredu in ga preimenovali v »Pionirski odred G — 34 Lom pod Storžičem«. Zatem je predvidena počastitev prvim žrtvam pod Storžičem, v nedeljo ob 8'. uri pa polaganje venca pred spomenik na Ljubelju. K. M. KURIRĆKOVA POŠTA PO GORENJSKEM Danes po »Banditenstrasse« Begunje, 6. maja — Ku-rirčkova pošta, ki teče po Gorenjskem že od 17. aprila, je danes prispela v Begunje. V mnogih krajih je šolska mladina ob tej priliki uprizorila prisrčne sprejeme. Jutri zjutraj bodo mladi kurirji s kurirsko torbico, v kateri je dnevnik, zemljevid in pisma za natečaj »Obletnica vstaje«, šli po znani partizanski cesti pod Dobrčo, ki so jo Nemci javno priznali za »banditenstrasse«. V Srednji vasi bodo oddali torbico pionirjem tržiške občine. K. M. V škofjeloški občini imajo pretežno predelovalno industrijo, ki je bila z reformo najbolj prizadeta, kljub temu pa je po reformi ostalo v podjetjih več sredstev, ki pa so jih izkoristili predvsem za povišanje osebnih dohodkov (v prvih petih mesecih so bili za 29% višji kot lansko leto). Značilno je, da so v zadnjih dveh letih v občini povečali zmogljivost strojev za 25%, proizvodnja pa je ostala še vedno na ravni 1964. leta. Iz delitve sredstev v gospodarskih organizacijah se vidi, da niso upoštevane potrebe zaposlenih glede družbenega standarda. To se lepo vidi na sredstvih, ki so namenjena za gradnjo stanovanj. V letu 1965 je šlo v ta namen 620 milijonov, letos pa je predvidenih le 300 milijonov S din. Delegati so sprožili pereč problem šolanja. Bomo prišli zopet do tega,' da se bodo lahko šolali le premožnejši? Vedno več talentiranih otrok se ne more šolati. Gospodar- ske organizacije zmanjšujejo štipendije, čeprav je znano, da strokovnjakov primanjkuje. Delegati so menili, da bi morali štipendije dodeljevati nadarjenim otrokom predvsem iz manj premožnih družin. Delegati so izvolili Janeza Mraka za delegata na VI. kongresu SZDL Jugoslavije. Tov. Mrak je računovodja v kmetijskem gospodarstvu Škofja Loka, je predsednik krajevnega odbora SZDL v Škofji Loki in podpredsednik ObO SZDL Škofja Loka. Ker je zaposlen na področju kmetijstva, so mnenja, da bo lahko uspešno sodeloval na kongresu. Ob «koncu je konferenca obsodila poročanje nekaterih časopisov in drugih informacijskih sredstev v zvezi s črno gradnjo na Godešiču. Postavili so zahtevo po širokih, objektivnih informacijah, ker se med ljudmi širijo najrazličnejše neresnične in zlonamerne govorice. P. Čolnar TEKMOVANJE ŠKOFJELOŠKE MLADINE V POČASTITEV OF Nagrajenih devet nalog Zaključeno tekmovanje, ki ga je vodil občinski komite v Škof ji Loki Družbeno politične organizacije in občinska skupščina v škofji Loki so razpisale tekmovanje mladincev v pisanju nalog ob 25. obletnici ustanovitve OF. Akcija, ki jo je vodil občinski komite ZMS, je izredno uspela. Po vseh osnovnih šolah so pisali naloge učenci sedmih in osmih razredov. Poleg njih so pisali nalogo tudi vsi učenci gimnazije in poklicne šole. Vsaka šola je naredila izbor najboljših ter najboljša dela poslala na občinski komite. Tako so dobili 29 najboljših nalog iz občine. Izmed teh nalog so izbrali devet najboljših, katerih avtorje so nagradili s knjižnimi nagradami. Nagrade so prejeli: Albin Igličar (gimnazija), Pavel Rant (poklicna šola), Anton Fras (osn. šola Gorenja vas), Olga Rant (osn. šola Poljane). Vanja Potočnik (osn. šola Škofja Loka), Barbka Ambrožrč (osn. šola Železniki), Minka Va-lentinčič (osn. šola Sorica), Andrej Eržen (osn. šola Trata), Jana Hafner (osn.1 šola Trata). © Neuradno smo izvedeli, O da je bila od vseh nalog • najboljša Igličarjeva. Po- • leg nje bodo poslali v © Ljubljano na republiško • tekmovanje še nalogi • Barbkc Ambrožič in An-O dreja Eržena). -pc Kako bo na Bledo? Na Bledu so ob prvomajskih praznikih odprli razstavo o internacijskih taboriščih. Ta je bila pred tem tri tedne odprta v prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju. Ogledalo jo je več kot 7.000 obiskovalcev, kar je izredno veliko. Kako bo ta razstava privabljala obiskovalce na Bledu, zlasti med tujimi gosti in koko bo odjeknnila v javnosti, sodijo že po prvih dneh. Bilo je izredno veliko obiskovalcev. Razstava bo potem odprta še v Tržiču, v škofji Loki in v Kamniku. — K. M. Marca v BPT Tržič pod planom V marcu trije osnovni obrati tržiške Bombažne predilnice in tkalnice mesečnega plana niso dosegli (predilnica, sukal-nica in konfekcija), dva obrata pa sta planske zadolžitve prekoračila (tkalnica in oplemenitilnica). V predilnici so izdelali 305 tisoč 676 kg bombažne preje ali 20 572 kg manj kot je bilo predvideno. Proizvodni plan je bil dosežen torej le s 93,69°, o. Kot glavni vzrok za zaostajanje proizvodnje navajajo zastoje, med katerimi so na prvem mestu zastoji zaradi odsotnosti delavcev, potem zastoji zaradi popravil in čiščenja ter zastoji zaradi menjav in pomanjkanja pred-preje. V sukalnici je bila realizacija mesečnega plana še nekoliko nižja (93,27 %); izdelali so 46.318 kg bombažnih sukancev ali 3.352 kg manj kot je bilo predvideno. Obrat konfekcija pa je v marcu predelal samo 86.415,4 nr tkanin, s čimer ni dosegel niti polovico proizvodnega plana v kvadratnih metrih (le 49,88 %). Glavni vzrok je v tem, ker so zaradi nerazčiščenih vprašanj v zve- zi z izdelavo rjuh te začeli delati za izvoz šele zadnji teden v mesecu, prej pa so na račun tega delali druge izdelke za domače tržišče, ki pa zahtevajo sorazmerno več vloženega dela za kvadratni meter. V tkalnici so planske zadolžitve v celoti izpolnili; izdelali so 1,499.000 m2 tkanin (za 2,10% nad planom) in 2,514.365 votkov (za 4,11 % nad planom). Kolektiv oplemenitil-nice pa je dodelal v marcu 1,627.458 m2 tkanin, od tega 1,333.074 m2 domačih in 294 tisoč 384 m2 tujih. Planske zadolžitve so s tem prekoračili za 10,98%. . —t Tožba zaradi gozdov Posledice sklepa skupščine občine Radovljica, da ne sprejme odloka o prenosu gospodarjenja v gozdovih v privatni lastnini na gozdno gospodarsko organizacijo — (Gozdno gospodarstvo Bled), so precej neprijetne tako za kmete — lastnike gozdov kot tudi za Gozdno gospodarstvo in občinsko skupščino. Vzroki za težave in celo tožbe so brez dvoma v nasprotujočih USTAVILI SO ADAPTACIJO GRAJSKEGA DVORA V RADOVLJICI ZARADI ENE DRUŽINE Kdo bo odgovrjal za veliko škodo, ki jo bosta utrpela družba in kolektiv podjetja? — V četrtek so odpovedali dogovore s Kompasom za julij in avgust. Za maj in juni pa že prej mevanje za rešitev tega problema. Lubur ima v prosto- V četrtek (5. maja) so prenehali z adaptacijskimi deli v hotelu Grajski dvor v Radovljici. Popoldne so imeli na Bledu sestanek s predstavniki Kompasa, na kate- Julri »Po poteh partizanske Ljubljane« Jutri bodo odšli na deseti pohod »Po poteh parti- f zanske Ljubljane« številni tekmovalci. V teku na 15 km f bodo nastopili tudi kvalitetni tekmovalci iz ostalih f držav. Čeprav ima v pohodu največjo družbeno-poli- f tično vlogo manifestativni pohod za moške, ženske in mešane ekipe, pa moramo vseeno poudariti predvsem tri ekipe iz Gorenjske, ki so se največkrat udeležile pohoda v tekmovalnem delu: organizaciji zveze borcev NOV Jesenice in Domžale in ekipo sindikalne podružnice železarne Jesenice. Zaradi velikega zanimanja so organizatorji sklenili, da bodo sprejemali prijave še neposredno pred startom. ZIMSKO ŠPORTNI CENTER NA KRVAVCU DO 15. DECEMBRA? rem so odpovedali dogovore za meseca julij in avgust, torej za glavno poletno turistično sezono, že prej pa so odpovedali dogovore za maj in junij. Prvotno so predvideli, da bodo adaptacijska dela končana konec maja, pozneje so rok preložili na konec junija, zdaj pa se že sprašujejo, če bodo lahko sprejeli goste v septembru, ko bo na Bledu svetovno prvenstvo v veslanju; za to priložnost imajo namreč ves hotel že razprodan. Vzrok za ustavitev del: iz stavbe ne morejo spraviti stranke — štiričlanske družine Sava Luburja; pri njem in pri vojaških oblasteh so naleteli na popolno nerazu- Aerodrom Ljubljana investira Od izgradnje žičnice na Krvavec je minilo že osem let. Osem dolgih suhih let je ostalo vse po starem. Na pobudo skupščine občine Kranj je prišlo do sestanka, na katerem so se zainteresirana podjetja pomenila o nadaljevanju izgradnje na Krvavcu. Občina Kranj bo finansi-rala cesto Cerklje—Grad, SAP bo potegnil novo sedež-nico od zgornje postaje do doma, Aerodrom Ljubljana pa bo zgradil vlečnico iz Tihe doline do Njivic, brunarico z restavracijo v Tihi dolini s 30 ležišči in 100 sedeži. Vlečnica bo najmočnejša v državi, saj bo v eni uri popeljala na 250 m višinske razlike 1000 potnikov. Pri povprečni zimi bo tako na Njivicah mogoče smučanje od 15. decembra do 1. maja. Ko smo zvedeli za načrte letališča, smo se vprašali zakaj se bodo v tolikšni meri usmerili na Krvavec. Odgovor je logičen in preprost. V zimski sezoni je letališče precej mrtvo. Zaradi tega na letališču ne potrebujejo toliko zaposlenih, ki pa jih morajo plačevati vse leto. Podjetje namerava tako ljudi Čez zimo zaposliti na Krvavcu. Na drugi strani pa zopet podjetje računa na večji promet. Pri nas sta za sedaj le dva visokogorska zimsko-športna centra (Zelenica, Vogel), ki sta od letališča precej oddaljena. Podjetje si ne more dovoliti, da bi zimo prespalo, saj so samo v zadnji imeli okoli 70 milijonov S din izgube. Čeprav to v letni sezoni nadoknadijo, pa jim je jasno, da takšno »-spanje-« ne vodi nikamor. Novih 150 milijonov bo podjetje investiralo v izboljšavo služb na letališču. Pred 1. majem so položili zgornjo asfaltno prevleko pred letališčem, naredili bodo del nove vozne steze z vsemi svetlobnimi napravami, do L junija bodo razširili parkirišče za 100 avtomobilov, razsvetlili dostop s ceste, podaljšali bodo kuhinjske prostore itd. Zanimivo pri vsem tem je, da bo podjetje finansiralo vse gradnje iz lastnih sred- stev. Devize imajo že zagotovljene, pogodbe sklenjene in tako lahko, kljub kratkemu roku, s precejšnjo gotovostjo pričakujemo, da bo do 15. decembra vse narejeno. P. Čolnar rih hotela dvosobno stanovanje brez kopalnice, žc dlje pa mu ponujajo drugo stanovanje v Radovljici, ki je po površini sicer za 11 m2 manjše, prav tako dvosobno, je pa po kvaliteti boljše, ima tudi kopalnico. Savo Lubur pravi, da mu po internih vojaških predpisih pripada za tako veliko družino trosobno stanovanje. Pa posledice? Kolektiv Grajskega dvora, ki se je v času adaptacijskih del že zmanjšal od 30 na 18 ljudi, bo utrpel hudo šokdo. Kdo bo odgovoren zanjo? Gre predvsem za izpad deviznega priliva, katerega so dolžni letos ustvariti v višini 14.000 dolarjev (pod takimi pogoji so dobili kredit za adaptacijo), plačati pa bodo morali 5% penalov od neustvarjenega deviznega priliva. Kakorkoli bodo problem rešili (skupščina občine Radovljica se namerava pritožiti na generalni štab JNA) — Grajski dvor bo letos zaradi nerazumevanja enega človeka utrpel hudo škodo. A. Triler in nelogičnih določilih republiškega zakona o gozdovih, ki pravi, da občine m o r a -j o prenesti gospodarjenj« v privatnih gozdovih na gozdno gospodarsko organizacijo, odločitev — vsekakor lc formalno — pa prepušča občinam. Ali so bila stališča odbornikov do prenosa gospodarjenja v privatnih gozdovih (gre le za gospodarjenje, t;c za lastninsko pravico!) pravilna glede na zahteve dražbe po boljšem gospodarjenj in ali so bila dc'anski od;:'z mnenj večine volivcev, zlasti lastnikov gozdov — to ;so vprašanja, na katera je odgovor že precej jasen. Kmetje sc namreč zdaj pritožujejo, ker ne morejo sekati v svojih gozdovih za domače potrebe in za prodajo, sekretariat za gospodarstvo republiškega izvršnega sveta pa je zagrozil Gozdnemu gospodarstvu B!ed. da bo odgovarjalo za vse materialne posledice, ki bodo nastale zare M sedanjega >\rezvl8dja* v privatnih gozdovih. GC» B'-1 zato po priporočilih IS PRI les že odkazuje za din-- > porabo tako kot sosed n'a občine, ki so odlok že sprejele (2 m3 na kmetij ko eo-spodarstvo brez plačila biološke amortizacije), prav tako pa bodo lahko sekali za prodajo tisti kmefe. ki bodo podpisali izjavo, da leg lahko odkažejo za posek delavci GG, in sicer tistega, ki je po gozdno gospodarskem načrtu predviden letos za posek, razen tega pa ga mi-rajo prodati Gozdnemu gospodarstvu po njihovih veljavnih cenikih. Brez ozira na to. da odlok ni spre'et, pa GG Bled opravlja tudi v zasebnih gozdovih vsa gojitvena in varstvena dela. • In še to: GG Bled je — • prav tako po navodilih se-% kretariata za gospodarstvo 9 IS SRS — tožilo skupšči-9 no občine Radovljica, ker O odloka ni sprejela. A. Triler Trgovsko podjetje Murka v Lescah, v sodelovanju z drugimi proizvodnimi organizacijami, je odprlo na Bledu zanimivo razstavo pohištva, ki zelo nazorno prikazuje praktično uporabo tovrstnih izdelkov in sodobne ter praktične načine opreme stanovanjskih prostorov. Za razstavo ze veliko zanimanja. NOTRANJA POLITIKA 7. MAJ 1966 * GLAS ŠE O DOGODKU NA GODEŠIČU Vzroki so globlje Delavca — žrtvi prestižnega boja — Seja občinske skupščine in družbeno političnih organizacij — Demonstracije za 1. maj — Kam peljejo zadnji dogodki? Od rušenja črnih gradenj na Godešiču je preteklo domala že štirinajst dni. Medtem so se vrstile seje občinske skupščine, občinskega odbora SZDL in občinskega komiteja ZKS. Vse to — in pa predvsem čas, ki je vsaj deloma pomiril duhove — nam dopušča, da vsaj nekoliko globlje premotrimo vzroke, ki so botrovali dogodkom. Pri tem si, seveda, ne prisvajamo pravice dokončne sodbe. C tem bo verjetno povedala svoje mnenje posebna republiška komisiia, ki bo — tako zatrjujejo v Škofji Loki — kar se da nepristransko proučila vse dogodke in o njih poročala. Končno pa bodo o zadevi odločali občani sami. na podlagi dejstev, ne pa laži, podtikanj, namiga-vrnj in polresnic. Zc v začetku moramo napisati, da ima zadeva dva konca. Dogodki na Godešiču so namreč le posledica nečesa globljega. ČUSTVENA PRIZADETOST JE RAZUMLJIVA Čeprav bi nas predvsem zn-nimali vzroki — o posledicah smo poročali že v prejšnji številki — pa moramo vendarle še enkrat podčrtati, da slej ko prej ostane sporno vprašanje, če je bilo res potrebno ukrepati na tak način in prav v tem primeru. Neizpodbitno je namreč, da sta dva preprosta delavca postali žrtvi merjenja sil med posameznimi skupinami. Tovariš Čeferin je na seji občinskega komiteja med drugim dejal: »Prepričan sem, da delavca ne bi gradila, če bi bila sama,. Zato obsojam grupo, ki ju je pri tem podpirala. Omenja se zveza borcev. Toda. kateri plenum je dal predsedstvu pooblastilo, da 1ako ukrepa?« Na zadnji seji skupščine pa je druga siran povedala tudi tole: »Namesto, da bi nas na občini podprli, da bi šli po naši poti. so nam nasprotovali. Ce bi delali tako. kot emo mi rekli, bi bilo vse v redu.« 0 Pri prerekanju o tem kdo # je oblast in kaj je oblast, g) so torej to oblast ne- # kateri očitno in prezir-0 ljivo podcenjevali. Ce je # bilo v tem primeru po-$ trebno ukrepati — potrebit no pa je bilo — potem je # sporno le to, če je bil # res kaznovan resnični kri-® vcc. Odziv javnosti na dogodke je bil povsem upravičen. Vsak je gledal dejstva, ne da bi razmišljal o vzrokih. Vsi pošteni ljudje so bili s postopkom prizrdeti. Razburjenje poštene javnosti pa so nekateri skušalr premišljeno izkoristiti za svoje namene. Začeli so širiti naravnost ponižujoče laži o posameznih družbeno-poli Učnih delavcih, oblatili so sistem, oblast in njene organe, širili najrazličnejše laži in klevete ter pisali celo pamflete. Te dni kroži na primer po Škofji Loki posebna »Balada o črni gradnji na Godešiču«, ki naj bi jo spisal Janez Silni in ki se takole zaključi: »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, ko črna gradnja se bo dovolila!« Mar niso vse te metode — najmileje povedano — čudne? Z njimi se skuša na račun najelementarnejših človeških slabosti, mobilizirati javnost zoper določen red, ki mora biti povsod. Pri tem posamezniki izrabljajo napake v delu družbeno političnih skupnosti in družbeno političnih organizacij, da z njimi svojo napade zoper »oblast« podkrepijo. Dogodke na Godešiču torej ne smemo gledati zgolj kot odziv na ta primer. Na seji občinskega komiteja v Škofji Loki so 'ocenili odziv javnosti kot odpor zoper poskuse nadaljnjega uveljavljanja samovolje na sploh. S tem smo pokazali že na globlje vzroke za dogodke na Godešiču. Vendar bi le radi prvi del razmišljanja o tej zadevi zaključili z mislijo vseh poštenih ljudi: zadevo # z gradnjo bi morali na # občini rešili kar se še da 0 humano, ker graditelja res % nista poglavitna krivca. NERAZČIŠČENA URBANISTIČNA VPRAŠANJA Zadevi na Godešiču je botrovalo več vzrokov. Predvsem bi omenili togost urbanistične politike. Postopki za pridobivanje pravice za zidavo so preveč zamotani in dolgotrajni. Preveč je tudi ir.-tančnega reševanja. Kopica zadev, kot na primer vprašanje komunalnega prispevka oz. prispevka za urejanje mertnih zemljišč, še ni urejenih. To po svoje močno vpliva na gradnjo izven zazidalnih okolišev. Morda so bila tudi preveč neživljenj-sko in iz' središča krojena zazidalna oz. vplivna območja. Skratka, za ceno najboljših strokovnih rešitev, do katerih pa prihajamo zelo počasi, so preveč prizadeti interesi občanov. STARO SE 2ELI (ZA VSAKO CENO) OHRANITI V zadnjem času je prišlo tudi do pomembnih družbenih premikov, ki označujejo lomljenje birokratskega sistema. Pri tem 6e porajajo najrazličnejši. 6pori. Prihaja do tihega in odkritega odpora vsemu novemu. Povsem jasno je, da je prav to v loških pogojih še bolj zaostrilo spore med posameznimi skupinami. Namesto, da bi iskali najboljše možnosti za rešitev nastalih problemov, so spore samo razpihovali in se ob tem izživljali. Pri tem gre za grupo ljudi, ki se skuša že dlje, v najrazličnejših primerih, uveljaviti. Ne gre torej le za spor o črni gradnji na Godešiču marveč za mnoge s;>3re v bližnji preteklosti. Sem sodijo tudi lanski dogodki v »Šeširju«. Ta grupa ljudi je v politiki doživela popolen poraz. Zato se v nobenem primeru ne bori za »prevzem oblasti«, ker jo je čas pač prerasel. Gre ji zgolj za to, da bi izsilila od »oblasti« kakršnokoli pomembnejšo koncesijo, pa naj si bo to dovolitev črne gradnje na Godešiču, odstop predsednika skupščine, razrešitev direktorja »Šešir-ja« ali kaj podobnega, samo zato, da bi bilo vnaprej vsakomur v Loki jasno, da se brez njih in zoper njih nič ne da storiti. V primeru Godešič in mnogih ostalih primerih v Loki preseneča povsem nova metoda, ki doslej ni bila •običajna. Gre za samosvojo razlago oblasti, predvsem pa naše demokracije, češ da se vse da storiti kar koristi določenemu krogu ljudi. To je v bistvu birokratizem. NAJPREJ SKLEP, TOTEM RAZPRAVA Loški primer razkriva torej krizo, v katero je zašla marsikje naša družbena akcija. Ze dejstvo, da so najprej nekaj storili ip šele potem o postopku razpravljali — precej pove. To je za naše razmere dokaj tipično, čeprav ne bi smelo več biti. Najprej predpise sprejemamo, potem pa o njih razpravljamo, namesto da bi jih izvajali. Tudi v primeru Godešič je bilo tako. Do tega prihaja zato, ker so se ljudje odvadili braniti svoja stališča, ali pa jih celo nimajo, ker jih je bilo včasih tvegano imeli. Najbolje se je to videlo na seji občinske skupščine, ko so nekateri odborniki zelo ostro in premalo premišljeno napadali predsednika ' skupščine. Odborniki so sicer v večini obsojali te neodgovorne izjave, vendar so moli: \. £ Gre torej za očiten kon-9 formizem, ki je v Škofji @ © O Loki spričo klikarskih metod še bolj podčrtan. Na občinskem komiteju smo brali nepodpisano pismo enega izmed loških komunistov, ki zelo pametno in trezno presoja dogodke na Godešiču, a prispevek kljub temu ni podpisal. »Nepodpisan je prispevek zato, ker sem jo doslej zaradi svoje premišljene kritike vedno dobil po O nosu ...« piše med dru-• gim. Človek mora torej v takih razmerah precej tvegati, če pove svoje mnenje. Vsakdo, ki deluje zoper interese grupe se izpostavi najrazličnejšim spletkam, namigovanjem, začno ga blatiti in mu celo groziti. Kdo bo v takih pogojih sploh še upal govoriti? Na dlani pa je, da je določene stvari treba braniti, ali pa bodo šle svojo pot. Vsem, ki jim ni do napredka pa je v interesu, da gredp svojo pot! ŠE NEKAJ O DEMONSTRACIJI ✓ Dejstva so tale: v gruči pred stavbo občinske skupščine se je zbralo približno 500 ljudi. Največ med njimi je bilo mladine, precej pa tudi slučajnih »gostov« in radovednežev. Zanimivo je, da v povorki ni bilo dosti ljudi iz Godešiča, morda kakih 20, niti ni bilo nobenega izmed graditeljev, od sorodnikov pa samo dva. Na stavbi občinske skupščine so nekateri najbolj korajžni razbili nekaj šip, vhodna vrata in tablo z napisom. Razen tega, in nekaj pikrih na račun občinske uprave, se ni nič kaj razburljivega zgodilo. Organi ljudske milice so zaščitili občinsko poslopje, sicer pa niso nič ukrepali niti to ni bilo potrebno. Predstavniki družbeno političnih organizacij v Škofji Loki menijo, da so bile demonstracije organizirane in da bi se zadeva lahko mnogo huje zaključila, če bi debila dejansko podporo prebivalstva, tako kot so organizatorji računali. Po vsem tem je sicer težko napraviti zaključek^ toda nekaj je jasno: uveljaviti to, kar se dogaja po dogodkih na Godešiču, bi pomenilo poteptati našo demokratično prakso. =IIIEIMEI!!=IIIE!!l=UIEM=MEin= SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA NA SVOJI SEJI OBEH ZBOROV DNE 6. MAJA 1966 SPREJEMA NA PODLAGI POROČIL IN RAZPRAVE NASLEDNIA STALIŠČA: Ugotavljamo, da je komisija in kasneje svet za urbanizem v razdobju odkar obstoja do danes strokovno in v skladu s predpisi s prizadevnostjo deloval za urejanje—urbanizacije v občini, in da se je postopek v zvezi s sprejemom urbanistične dokumentacije izvršil na demokratičen način. Odborniki občinske skupščine so na 13. skupni seji obeh zborov dne 19. februarja 1964 soglasno potrdili urbanistični program. V zvezi z izvajanjem urbanizacije je skupščina dvakrat razpravljala o problemu črnih gradenj. Na 19. skupni seji občinskega ljudskega odbora dne 14. novembra 1962 in 14. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 17. novembra 1965 je sprejela sklepe, s katerimi je pooblastila upravni' organ, da v mejah sprejetih sklepov skupščine in veljavnih zakonitih predpisov samostojno ukrepa na področju urbanizacije in gradenj. Skupščina sprejema poročilo pristojnega republiškega inšpektorata, ki je po pregledu poslovanja ugotovil, da je upravni organ zakonito deloval in opozarja, da so dane vse pravne možnosti, da se v postopku pred rednimi sodišči ugotovi, če so bile pri tem kršene zakonite pravice občanov. Občinska skupščina meni, da je z razpravb in sklepi na 14. skupni seji dne 17. novembra 1965 dala vse možnosti, s katerimi po veljavni zakonodaji razpolaga za rešitev problema gradenj na Godešiču. Prav tako misli, da je predsednik skupščine kot izvrševalec sklepov storil, kar je bilo mogočo, da bi graditelje odvrnil od vstrajanja za gradnjo na lokacij:, ki jo je bilo po veljavni zakonodaji nemogoče na legalen način doseči. Občinska skupščina ugotavlja, da se je odbornik Franc Križaj na sejah skupščine vedno prizadeval, da bi se omogočile te in druge gradnje na Godešiču na zakonit način. Na postopek, ki so ga vodili upravni organi ni imel možnosti vplivati, niti ni tega poskušal. Ugotavljamo, da je v skupščini in njenih organih zagotovljena demokratičnost razprave in sprejemanja sklepov. Ce posamezniki s svojimi stališči ne morejo pridobiti večine, nimajo pravice z anarhističnimi in nasilnimi metodami izsiljevati zadovoljitev svojih interesov. Občinska skupščina je poskušala in opozarja vse odbornike, naj tudi vnaprej pri svojem delovanju posvetijo največjo pozornost široki izmenjavi mnenj z občani, da bi bili vsi njeni sklepi rezultat trezne in realne ekonomske in politične presoje. Najodločnejše moramo obsoditi grupaštvo, ki v slepi ihti ne vidi širših interesov Loke in obeh dolin. Pred volivci smo odgovorni za gospodarski in družbeni razvoj svojega kraja, ki sc žal ne more vedno ustaviti pred interesi posameznikov. \ Predsednik Tito je na svojem obisku po ZAR prispel s spremstvom v EI Tarkin (Civobaditev). .Pokrajina je puščavska in v njej delajo tudi jugoslovanski delavci podjetja »Geoistraživanja« iz Zagreba. V puščavi, ki so jo »oživili« z namakanjem »rase jb najmodernejša nova naselja. Indonezijska množična organizacija »Fronta pantja šije«, .ki zadržuje vse dovoljene politične organizacije v Indoneziji, je sklenila, da njeni člani ne smejo sodelovati v vrhovnem posvetovalnem svetu, ki g« je imenoval predsednik Sukamo. Zamerijo predvsem to, ker so člani sveta imenovani in ne voljeni.*V zaščito demokracije oziroma ustave je nastopil tudi general Nasutoin, ki je izjavil, da je položaj dosmrtnega predsednika, ki ga ima Sukamo, odmik od ustave, ki dovoljuje predsedniški mandat v dobi petih let. Pariška vlada nadaljuje svojo akcijo za popolno suverenost svojega zračnega ozemlja. Vsem članicam NATO pakta je poslala obvestilo v katerem jih je ob- vcslila, da bodo morale odslej vsak mesec prositi za dovoljenja, da bodo njihova letala lahko preletavala francosko ozemlje. IZ SLOVENSKIH ZAMEJSKIH ČASOPISOV MATAJUR Mestno gledališče v Celovcu sodeluje z gledališči v Sloveniji in Furlaniji. Tako je prišlo do živahne kulturne izmenjave v mejnem trikotu. Celovčani so 23. aprila uprizorili v Ljubljani opero »Vesele žene Windsorskc«. V zameno bodo ljubljanski umetniki uprizorili v celovškem mestnem gledališču 7. maja baletno predstavo »Nelel pa bi, da bi se v našo sekcijo vključilo Se več mladine«. JOŽE VIDIC Razstava slikarja Morena Renza na Jesenicah DOLIK, likovna sekcija Svobode »Tone Cufar« na Jesenicah je priredila v počastitev praznnika dela v mali dvorani delavskega doma slikarsko razstavo italijanskega slikarja Morena Renza. Razstavo so odprli v soboto zvečer v navzočnosti članov jeseniške Svobode in mnogih ljubiteljev slikarske umetnosti z Jesenic in tuđ-* iz Italije. Za razstavo Italijana Morena Renza, ki razstavlja na Jesenicah prvič, je bilo vse prvomajske praznike veliko zanimanje. Razstava pa je tudi lep prispevek k utrjevanju odnosov med jeseniškimi in italijanskimi kulturnimi skupinami. —P, U. VIST-GALANT usnje za galanterijsko industrijo »STANDARD« - KRANJ vse turistične usluge KRANJ Revija glasbenih šol Gorenjske V počastitev 25-letnice vstaje, ustanovitve OF ter dneva zmage bo v sredo, 11. maja ob Yi. uri v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju koncert učencev glasbenih šol Gorenjske. Koncertni spored bodo izvajali učenci glasbenih šol Jesenice, Kranj, Škofja Loka in Tržič. Poleg solistov iz oddelkov za flavto, kitaro, klarinet, klavir, pozavno, solopetje, trobento in violino bodo nastopili še godalni in dva harmonikar-ska orkestra. Učenci, ki bodo na tej reviji pokazali največ znanja in muzikalnosti, bodo zastopali Gorenjsko na republiški reviji glasbenih šol, ki bo 23. maja v Ljubljani. Upamo, da bo pestri spored mlađih glasbenih reproduk-tivcev privabil čimveč ljubiteljev glasbene umetnosti. Vstopnice so v predprodajl v kranjski glasbeni šoli. -ar / Prvomajsko potepanje Ietošnji prazniki so bili zares taki, kakršne si vedno želimo za prvi maj. Navada je že taka in tradicija, da gremo te dni v naravo, med rože in zelenje, na sonce in svež zrak, na izlete v hribe, v gozdove, na polje. »Boš videl, vsega bo preveč letos, če bo tako vreme, če bo vse tako bujno zelenelo!« mi je dan, dva pred prazniki zatrjeval Aleksander; »trava je že taka, da bi jo lahko kosili.« No, nisem ga vzel čisto resno kot ga tudi drugi ne jemljejo, spomnil pa sem se tega njegovega besedičenja med prazniki, ko ni in ni bilo dežja, ko je sonce že kar avgustovsko pripekalo, ko je vse zelenelo, vse je bilo v naravi, ko so bile skoraj prazne mestne ulice, ko so se kmetje že kar malce zaskrbljeno ozirali v nebo. »Takole sonce hitro vzame vlago, hitro posuši zemljo; dež pa je zdajle potreben, mora biti dež v tem času, sicer se vse prehitro posuši. Zemlja je že čisto suha, saj vidiš, kar kadi še po njivah, kjer orjemo ali branamo.« Tako mi je pripovedoval kmet drugi dan praznika. Ni praznoval in ni bil tako vesel lepega vremena kot izletniki, ki so igrali perjanico na koncu njegove njive, ob robu smrekovega gozdička. Vsaka palica ima da konca. tt orenjska je bila od sobo-r te .do torka džungla avtomobilov vseh vrst in različnih registracij. Kdo pa danes sploh še zna iti na izlet peš, četudi na izlet v naravo! Po asfaltu se daleč pride, predaleč — Gorenjska je postala premajhna že za enodnevne izlete, kaj šele za večdnevna potepanja, za kakršna je priložnost ob takihle praznikih, posebno še, ker je nedelja vmes. S ceste vidiš naravo, dovolj je to! Letos pa je postalo moderno iti kam dlje, čez mejo, v inozemstvo. To se »nobel« sliši, moderno je, viz ni več treba, izkoristimo priliko! In smo jo izkoristili. b cesti pri Bledu: dva avtomobila v senci pod hrastom, vsa vrata od prta, da se avto prezrači, zložljiva mizica in stoli zraven v senci, hrana, pijača, badminton, obvezni tranzistor, ki glasno prevpija ptiče in šumenje ozelenelih dreves, odpete srajce, lenarjenje na soncu, ki da barvo (pa tudi sončarico), opazovanje avtomobilov in ljudi v njih, saj je cesta le deset metrov stran, petje ob pijači in vriskanje, razposajen smeh, klepetanje o čemerkoli... To je prvomajska idila, to je sličica, kakršne smo videli med prazniki na vsakem koraku, to je izletniški turizem, Zanemarjeno jezero v Završnici ni privlačno za turiste ~ Fotor Perdan ki ga naš standard že premore. Obvezni rekviziti tega turizma so seveda avto, kampiranje čim bliže ceste (zaradi razgleda), tranzistor (da ja ni dolgčas), priljubljeni rekviziti pa še loparji za badminton, fotografski aparat, ki ohranja te trenutke sreče za družinski spominski album, morda pečica za čevapči-če... okljuka. Obširni gozdovi, temni, zeleni, duh pO smoli, umazan sneg ped gostimi krošnjami, hladnejši veter, prvi spomladanski cvetovi alpske flore, ki napovedujejo spomlad tudi v višjih legah. Pokljuka je bila skoraj prazna za prvi maj, le redki avtomobili so se po praŠVri makadamski cesti potrudili v to bogastvo lepote. Pred prazniki sem v Radovljici slišal, da je turizem na Pokljuki na psu, da ni turistov, da bo treba nekaj narediti, da ne bo kar naprej prazno in dolgčas, že dlje pa občina napoveduje, da ni denarja za pluženje ceste čez Pokljuko in Gorjuše v Bohinj . ,Škoda. Prepričan sem, da so v Jugoslaviji in tudi drugje na svetu tudi taki ljudje, taki turisti, ki si v času letnega dopusta ne želijo samo hrupa, samo cest aH samo morja, ampak tudi miru v gozdovih. Prepričan sem, da so. In prepričan sem tudi — po podatkih, ki so mi na voljo, in po razpravi na seji radovljiške občinske skupščine — da ni na Gorenjskem nikogar, ki bi bil pripravljen ljudem po svetu povedati, da Pokljuka je tak kraj. Povedati rni j iroKO rano turistično propagando, od katere bi imeli samo ko rist. ne v kavarni prijatelju, pO' vedati s široko in organizi- Bled, na gradu. Pristojbina za parkiranje je 100 din. Na ličnem listku, ki ga uslužbenec da za brisalec stekla, piše: »Velja za vsa parkirna mesta na Bledu za ves dan.« Letališče Brnik. Parkiranje prav tako velja 100 din. Na listku nič ne piše, če velja za ves dan; verjetno ne. Zbiljsko jezero. Tabla in puščica pokažeta, da je parkirni prostor na kmečkem dvorišču. Parkiranje prav tako 100 din, vendar brez listka. »Saj je prav tako brez skrbi!« pove gospa, kateri izročim stotaka. Na Starem gradu nad Smlednikom, kjer restavracijska dela kar lepo napredujejo, kjer imajo tudi lepo urejen leseni bife in kjer je bilo v praznikih tudi nekaj ljudi, Za kopanje je še prezgodaj, za sončenje pa ne več — Prvomajski motiv z Bleda — Foto Perdan pristojbine za parkiranje še ne zaračunavajo. Vrestavraciji pri Zbilj-skem jezeru, last turističnega društva Zbilje, naročim pol klobase brez gorčice, čakam. Sedim in kadim, čez čas pride druga natakarica vprašat, kaj želim. In čez kakšnih pet minut še tretja. Pojasnim, da sem že naročil, pol klobase brez gorčice. Potem mi končno le prinesejo pol klobase z gorčico. Povem, da sem naročil brez gorčice. »Potem jo pa pustite, saj jo ni treba pojesti!« mi odgovori natakarica. Vztrajam, da jo želim brez gorčice . .. Kaj mi je natakarica odgovorila zdaj, to pa ne morem povedati, ne bi se tiste besede, ki niso iz slovenske folklorne zakladnice (to še ne bi zameril), najlepše prebrale v časopisu. Pokličem šefa restavracije in mu povem, kako je bilo, ker se natakarica sploh ni hotela pametno zgovarjati. »Oprostite!« mi je rekel. Prosim. (Reklama za Zbilje pa tole ni.) Brdo pri Ljubnem. Priljubljena turistična postojanka, ki že nekaj let nazaj slovi predvsem med določeno kategorijo obiskovalcev. »Niso bili redki, ki so med prazniki nameravali obiskati ta priljubljeni dom!« mi je potožil prijatelj. »Tudi jaz sem bil med njimi, vendar je bil izlet pokvarjen, ko smo po slabi cesti prišli do doma, žejni in prepoteni, pa smo na vratih zagledali majhen listič, na katerem je pisalo: Po odredbi sanitarne inšpekcije do nadaljnjega zaprto. Po neurejeni okolici sodim, da je dom že dlje zaprt. Na lističu datuma — iz previdnosti? — ni. Kaže, da nekaj ni v redu, kajti sicer bi se — upam — že našel kdo, ki bi že ob cesti, ki pelje na Brdo, tako ali drugače opozoril, da je dom zaprt.« v . Smarjetna Med prazniki je bila Smarjetna na zavidljivem evropskem nivoju, biia je Meka kranjske mladine, ki je skakala po taktih ku-štravih električnih kitaristov, gostov iz Liechtensteina. Mladi fantje v oprijetih belih in črnih puloverjih, v temnih očalih, z dolgimi, dolgimi lasmi so krivi, da so plesalci skakali, ploskali, vpili, se drli, noreli, hujšali, se potili. Ne vem,' koliko so shujšali, ne vem, koliko deklic se je na smrt zaljubilo vanje, ne vem, koliko bi razbili, če bi goste pustili igrati dlje; prav tako ne vem, kolikokrat premajhna bi bila spodnja dvorana, če bi nc bilo vstopnine 1000 din ali če bi bila vstopnina nižja. Vem le, da je Smarjetna napravila tokrat dober aranžma, Kranj pa je imel priliko videti Evropo v malem, Evropo kuštravih m!a-deničev z električnimi kitarami, ki spravlja mladino v histerijo. Tako smo preživljali praznike. Vsak po svoje se je zabaval, vsak po svoje počival, nabiral moči za delo. Možnosti je na Gorenjskem res dovolj. Po tem, kaj počno ljudje v prostem času, kako ga koristijp, tudi po tem lahko ugotavljamo naš standard, zlasti pa ga lahko primerjamo s standardom ljudi v drugih državah. Razlik je vse manj — na vse krip-Ije si prizadevamo, da v prostem času počnemo tisto, kar ljudje v bolj razvitih državah, kot tisti, ki prihajajo k nam, ki jih— vidimo, posnemati jih poskušamo, posnemamo jih, čeprav nam včasih to ne* uspeva najbolje, čeprav smo včasih nebogljen ni pri tem, čeprav se pri tem ne spočijemo. Ali pa se, kdo ve!? A. Triler 8 REPORTAŽA 7. MAJ 1966 * GLAS Frizer za vrabce HUMORESKA (Resnična zgodba) PREDIGRA (preludij) Tistega leta, ko je Italija napadla Abesinijo, je Metod hudo zbolel. Sameval je v zatohli sobici, kajti denarja za bolnišnico ni imel. Pa tudi zavarovan ni bil. Zato je bil zelo ganjen, ko mu je nečak narčki pa se nI Ijjčil vse do današnjih dni. Ko je pred leti odhajal v pokoj, je bil tako dobre volje, da je mlademu fantu iz sosednje vasi poklonil kanarčka. Temu fantu pa so v vasi rekli Bonbonček. ker mu je beseda te- Metod s svojima »kanarčkoma«, ki sta se — čudo božje! — kmalu prelevila v navadna vrabca. Pa je res vse mogoče! — Foto Perdan Peter prinesel v sobico lepo darilce: »Striček, prinesel »em kanarčka, da ti bo pel!« Je dejal ter odšel. Takrat na podeželju še ni bilo veliko radioaparatov, zato so bili kanarčki nadvse priljubljeni. Metod je ozdravel, s ka- kla kot med. Ta korak pa je bil za nadaljnji potek naše zgodbe usoden. IGRA (čas dogajanja: 1. 1965-66) Bonbonček je doma iz Žirovnice. »To je fant od fare«, pravijo ljudje, ker je pokazal, da je hitro dojel modrosti lahkega življenja. Rad je zahajal v Lescah v gostilno pri Majdneku. »Bonbonček«, so mu dejale natakarice, »praviš, da si dober lovec. Prlnesi nam zajca, da se ob divjačini pogostimo«. Bonbonček je obljubil, a z obljubljenim zajcem je odlašal iz dneva v dan. Zalo so mu večkrat po lovsko očitali, da je slab strelec. To ga je zjezi-lo. Nekega dne je prinesel k Majdneku dva zajca, da bo obljubi zadoščeno. Vesela družba je zajce že dobro zalivala, ko je Bonbonček vzel iz torbe dve glavi in jih postavil sredi mize. Mnogim se je ob pojavi mačjih glav obrnil želodec. V Mostah pri Žirovnici pa je Bonbonček nekega dne srečal Metoda, ki mu je pred leti poklonil kanarčka. Metod mu je omenil, da bi rad kupil dva kanarčka zaradi križanja, da se ohrani čista kri. »Imam tri, toda teh ne prodam!« pravi »Bonbonček«, »toda jutri grem v Ljubljano in če jih dobim, ti jih prinesem!« V trgovini se »Bonbonček« ni mogel odločiti, ali naj kupi koleston, igora ali emedia preparat. Končno se je odločil za koleston in-to s številkami 307, 308, 314 in 313. Operacija »Vrabec« se je začela. Vrabca je lepo opral s šamponom, potem pa počakal, da sta se posušila. Nato ju Golica vabi na bele poljane Mesec maj je mesec narcis — Jesenice brez gorske straže — Nagrada »Glasa« za »Miss narcis« Kakor smo v Glasu že pisali, turistično društvo Planina pod Golico nad Jesenicami prireja v maju tradicionalni mesec narcis. Z namenom, da se s programom meseca narcis in nekaterimi stališči turističnega društva seznani širša javnost, je občinska skupščina Jesenice sklicala tiskovno konferenco. »Program prireditev v mesecu narcis je le okvir«, Je dejal tovariš Frančeškin, »naša želja je, da čim več delovnih kolektivov organizira v tem mesecu rekreacijske izlete na naše narcisne poljane in da se lepota Golice, grpanovega in črnega vrha približa našim ljudem«. Letos je to peta tradicionalna prireditev. Minilo pa je tudi že 14 let, ko je Zavod za zaščito rastlinstva in cvetja v Ljubljani proglasil in uvrstil tudi narcise med zaščiteno planinsko cvetje. Na vprašanje, ki sem ga zastavil na tiskovni konferenci, ko- liko narcis lahko turist odtrga, sem dobil odgovor: »Najrajši vidimo, da nobene!« Rekli so celo, da niti v gostinskih obratih v Planini pod golico ne bodo dovolili, da bi omizje krasile narcise. V nedeljo pa sem srečal ljudi, ki bo narcise skrili kar za srajco. Med prijatelji planinskega cvetja, posebno narcis, se v jeseniškem kotu krešejo tri stališča. Neakteri so strogo proti vsakemu trganju cvetov, drugi so za normo (dve-tri) narcise na turista, tretji pa samo proti pretiranemu trganju. Vsi pa želijo, da se narcisne poljane ohranijo takšne, kakršne nam je dala narava. Kraji pod Golico so dobro znani samo Gorenjcem, medtem ko je ta kraj, ki bo v bližnji prihodnosti največji in najlepši rekreacijski center jeseniškega delavca, manj znan v ostalih predelih Slovenije. Zato je tudi namen je pobelil z vodikovim preki-som, kmalu nato pa ju je začel z barvilom za barvanje las, kolestonom, barvati. Vrabca sicer nista mirovala, toda potrpljenje je dar »božji«, so rekli nekoč in tega pregovora se je »Bonbonček« tudi držal. DrugI dan je Metodu prodal dva kanarčka. Z 8.000 dinarji jo je takoj mahnil v gostilno »Pod Stolom« in žalil dobro opravljeno kupčijo. Tudi Metod je bil vesel novih kanarčkov. Metod, zakaj pa ne pojeta?« ga je spraševala žena. »Ih, zakaj!« je nervozno odgovarjal Metod, »nista se na ju še privadila.« Minevali so dnevi, a kanarčka nista hotela zapeti. Tudi nekam čudno sta se obnašala. Metodu se je to zdelo nekam nenavadno. On, ki je vedel vse o kanarčkih, jih tokrat ni razumel. Njegovi stari kanarčki harcer, rolovc in čivkar z imeni Bobi, Mi- ško in Lumpi so peli votlo žuboreče, to pa je najlepši spev kanarčkov. Le nova dva sta nekam čudno čivkala! Skrivnost pa je razodela priroda sama. »Kanarčkom« je odpadlo nekaj puha in perja, in izpod lepih barv se je začel »valiti« vrabec. »Grom in strela!« Je zaklel Metod, »saj to sta vendar vrabca!« in besno zagrabil za kletko ter zdivjal v Žirovnico. »Tu imaš tvoje kanarčke!« se je zadri na »Bonbončka«, ki je ob kletki z vrabci stal rdeč kot rak. »Opeharili so me v Ljubljani!« se je opravičeval. Po kratkem prerekanju sta se zedinila, da bosta na svoji vesti (finančno) imela vsak po enega vrabca. • če bo jutri kdo želel pro- • dati raco za fazana, naj • se oglasi pri »Bonbončku« • v Žirovnici. Velikim mo- • žem rojenim pod Kara- • vankami, se je pridružil • še prvi frizer za vrabce na O svetu. Slikar svoje vrste je »Bonbonček« iz Žirovnice; donosen posel, samo koliko časa! organizatorja Meseca narcis, da se z lepotami narcisnih poljan seznani čim širši krog ljudi. Poseben problem je prost dohod na Golico. Za to je skupščina občine Jesenice do sedaj že trikrat zaprosila. Zato morajo vsi, ki se žele 29. maja udeležiti izleta na Golico, priskrbeti posebna dovoljenja pri pristojnih TNZ aid pa preko turistične organizacije. V soboto, 7. maja gostuje v domu pod Golico DPD Svoboda »Tone Cufar« z Jesenic, ki bo v pesmi, plesih in igri prikazal lepote Gorenjske. V nedeljo, 8. maja, pa go- stuje osnovna šola »Tone Ću-far« z Jesenic. V nedeljo, 15. maja, bo izvolitev »miss narcis«. Na organizacijo izvolitve »miss narcis« v preteklem letu je na Jesenicah precej kritike. LetGs upajmo, da bo boljše. Izvoljena miss narcis bo dobila posebno nagrado redakcije GLASA in to brezplačno potovanje v tujino s Kompa-sovim avtobusom (relacija bo določena sporazumno). 0 Mesec maj nas izvablja v # prirodo. Najlepša priroda 9 v tem mesecu pa je na • belih poljanah pod Golico. Jože Vidic Anton SAJOVIC, predsednik krajevne skupnosti iz Struževe- i tično. Zato je občinska skuo-ga, nam je postavil naslednjih pet vprašanj GRADNJA NA NEKATERIH PREDELIH V STRUŽEVEM SE VEDNO NE BO DOVOLJENA VPRAŠANJE; Zaradi predvidene gradnje nove avtomobilske ceste, ki naj bi potekala skozi Slružcvo, doslej ni mogoče graditi na več mestih v Struževem, ki so sieer zazidljiva. Zanima me, kdaj bo gradnja na teh predelih dovoljena"? ODGOVOR: Predsednik Skupščine občino Kranj Martin Košir nam je dal naslednje pojasnilo: Variante za izgradnjo avtomobilske ceste so več ali manj izoblikovane, Obstaja tudi predlog, naj bi sc bodoča avtomobilska cesta gradila na trasi Polica—Struževo— Stražišče—Labore in naprej. Druga ^varianta je za severni de! Kranja. Več zagovornikov je, naj bi obveljala prva varianta dosti pa jih je tudi za drugo. Zaradi lega je občinska skupščina, ko je prvič razpravljala o idejnem predlogu urbanističnega programa, v katerem se trase avtomobilske ceste prikazane, zaradi različnih stališč ki so bila, sprejela sklep, naj se v urbanističnem planu zavarujeta obe varianti bodoče ceste. Kdaj se bo investitor odločil za gradnjo avtomobilske ceste pa je odvisno od republike oz. zveze, ki bosta to tudi financirali. Do leta 1970 prav gotovo ne. Zaradi omenjenega sklepa skupščine je gradnja na vseh področjih, kjer je predvidena trasa nove ceste, prepovedana. PREMALO DENARJA ZA SAVSKI DREVORED VPRAŠANJE: Savski dre- vored je zelo slabo vzdrževan. Tako ni urejeno posipanje, čiščenje, pa tudi klopi niso nameščene. Krajevna skupnost je sicer dobila namensko za te potrebe določena sredstva, ki pa ne bodo zadoščala. Samo za ograjo bi potrebovali milijon dinarjev. Zaradi slabe razsvetljave je hoja po drevoredu ponoči za ljudi, ki se vračajo iz tovarn, zelo neprijetna. Morda bi bilo zaradi varnosti . ljudi ščina ob proračunski razpravi sprejela sklep, da se kra-' jevni skupnosti posebej dodeli za ureditev drevoreda milijon dinarjev, in sicer za ureditev peš poti, zaščitnih ograj in nadomestilo svetlobnih teles, ki so bila v glavnem poškodovana. Mišljenje je bilo tako, da se krajevna skupnost poveže z ustrezno delovno organnizacijo, ki bi omenjena dela do višine milijon dinarjev opravila ali pa, da dela epravi sama na da bodo postavili v bodoče več pozornosti temu kraju. ŽELEZNIŠKI MOST ZA SEDAJ NE BO PREUREJEN VPRAŠANJE: Ker železniška proga Kranj—Tržič služi le še za tovorni promet, želijo prebivalci Struževega, da bi obstoječi železniški most preuredili tako, da bi služil tudi pešcem in kolesarjem, ki hodijo na delo v Tiskani-no in Iskro, saj jim je tako skrajšana vsakodnevna pot. železniški most opuščene tržiške proge čez Savo pri Struževem je še vedno kamen spoti-,k5e »" m?Z,na ?a.St za nesreče- Kot « vsa leta je tam zarjavela tabla »Prehod prep^edan«, ki sluzi železnici za pravno opravičilo pred odgovornostjo, in ljudje prav tako še7vedno hodijo tod peš s kolesi, mopedi Itd., ker dngega prehoda proti TekstlHndusu in Kranju u ni. Nevarnost pa je še toliko večja, ker d) Naklega dostikrat vozijo vlaki brez voznega eda in pešce iznenadijo kar sredi mosta. prav, če bi se kdaj pa kdaj tu sprehodil tudi miličnik. Ali je predvidena kakšna rešitev v tem pogledu? ODGOVOR: Predsed. skupščine občine Kranj Martin Košir: Vzdrževanje savskega drevoreda je res problema* svoj način. Več sredstev iz letošnjega proračuna nismo mogli zagotoviti. Kar zadevav javni red in mir ter varnost ljudi v savskem drevoredu bomo opozorili organe javnega reda, ODGOVOR: Za vzdrževanje železniške proge Kranj—Tržič, ki ima značaj industrijskega tira za razkladanje in nakladanje tovora na postaji Naklo, skrbi podjetje Komunalni servis v Kranju. Predstavnik podjetja nam je po- jasnil, da oni kot upravljavci ne morejo preureditni železniškega mosta, ker tega ne dovoljujejo predpisi, ki veljajo za železniška podjetja.' Čeprav je proga manj obremenjena, verjetno nihče ne more prevzeti odgovornosti za varnost pešcev, ker i ure ' vlakov niso določene. LOKALNI PROMET TUDI V STRUŽEVEM VPRAŠANJE: Da bi bilo Struževo bolje povezano s Kranjem, bi lokalni promet morali razširiti tudi na to področje. Morda bi za sedaj avtobus vozli v Struževo le trikrat dnevno — zjutraj, opoldne in zvečer. ODGOVOR: Predstavnik podjetja Avlopreroet Gorenjska nam je pojasnil, da so v podjetju že razmišljali o razširitvi lokalnega prometa tudi na področje Struževega, vendar zaradi premajhnega števila avtobusov to zdaj ni mogoče. V jeseni, ko bodo dobili nove avtobuse, pa bo lokalna zveza s Struževim prav gotovo urejena. DESNI BREG SAVE NEZAŠČITEN VPRAŠANJE: Struga levega brega Save ob Struževem je urejena, medtem ko desni breg ni zaščiten. Kdaj namerava Vodna skupnost urediti vsaj tisti del struge, ki poteka ob vasi, saj vsakokratne poplave zaradi odnašanja zemlje povzročijo veliko škodo? ODGOVOR: Ker od predstavnikov Vodne skupnosti nismo uspeli dobiti odgovora na to vprašanje, ga bomo objavili v prihodnji rubriki 5 vprašanj — 5 odgovorov. Priredila: Sonja šolar Zadnje žrtve vojne na Gorenjskem Devetega maja 1945. leta so zaplapolale v vetru zastave In nad Evropo je zasijalo sonce svobode. Fašistična Nemčija Je kapitulirala. Od tega dneva je minilo 21. leto. Pred mesec dni smo v Glasu postavili vprašanje, kdo so prve žrtve vojne na Gorenjskem. Ob dnevu osvoboditve postavljamo vprašanje, kdo so zadnje žrtve vojne na Gorenjskem? Na stavbi trgovskega podjetja Murka, na Gorenjski cesti 2 v Radovljici, je vzidana spominska plošča, na kateri piše:, »Po osvoboditvi zapornikov iz begunjskih zaporov 4. maja 1945 sta I. in II. bataljon Ko-krškega odreda pričela osvobajati tudi ostale kraje, med njimi tudi Radovljico. Na tem prostoru je bilo srečanje med prvimi partizani in prebivalci Radovljice na dan 9. V. 1945 ob 21.30. Na dan 10. V. 1945 paso borci I. in II. bataljona Kokrškega odreda vodili borbe z umikajočim sovražnikom za osvoboditev Radovljice ter so ob tej priliki dali svoja življenja tovariši: BELTRAM MILAN roj. 30.6. 1906 na Vogerskem pri Gorici DOLAR IVAM roj. 13.8. 1921 iz Zabreznice UDIR FERDINAND roj. 13. II. 1915 iz Kamne Gorice Slava jim!« Takrat, ko" je bila Radovljica že osvobojena in ko se je že več okupatorskih kolon predalo našim borcem, je 10. maja zjutraj okoli šeste ure prispel vlak in se zaustavil pred železniško postajo. Ljud- je vedo povedati, da so bili to Nemci, Mongoli, ustaši, belogardisti, ki pa niso kazali nobenega znaka, da se mislijo predati. Bilo jih je zelo veliko in dobro so bili oboroženi. Na odprtih vagonih so zijali težki topovi, pripravljeni, da takoj začno bruhati svinčeni ogenj na mesto. Na partizanske borce so takoj odprli ogenj. Borci pa tega v svobodi niso pričakovali. Prvo je na poti proti pokopališču padel Ferdinand Udir, potem Milan Beltram, ki je obležal na Lectarjevem vrtu, dočim se je.skupina borcev umikala po cesti Svobode, ki pelje proti reki Savi in 7an-covem. Ivan Dolar se je pri prvi hiši ustavil in se skril za deske na dvorišču. To je hiša mizarja Franca Zupana. Kaže, da je računal, da jih bodo sovražniki zasledovali samo po cesti. Prišli pa so mu po železniških tirih za hrbet in vrgli bombo na njega. Sledil je močan krik, ki se ga družina Zupanovih še dobro spominja. Dvignil se je in skočil čez škarpo na cesto ter obležal pred hišo na cesti Svobode številka 13. Medtem ko se je to dogajalo okoli železniške postaje, so Mongoli vdrli, v cerkev kjer so bili ljudje pri jutranji maši. Spodili so ljudi iz cerkve in vse kolikor so jih našli zaprli v sobo nasproti Železniške postaje, kjer je danes vinotoč. Te ljudi so imeli pripravlejne za talce v primeru, če jih bodo partizani zopet napadli. čez dve uri je vlak odpeljal naprej. Na Jesenicah ni prišlo do oboroženega spopada, čeprav so se na železniški postaji vsi borci z Jtai&Uc pomešali med to drhal. Na Jesenicah so namreč na stavbo gledališča »Tone Čufar« postavili močne zvočnike, ki so v nemškem jeziku govorili o kapitulaciji nemške vojske. Predati pa se niso hoteli. Ker pa je'bilo borcev na Jesenicah premalo, da bi jih z orožjem prisilili na predajo, so minirali železniško progo pred predorom, da bi tako preprečili odhod te kompozicije na Koroško. Tudi to jih ni ustavilo. Nadaljevali so pot. Zapustili so vlak in peš odšli skozi predor, šele na koroški strani so jih naši borci s pomočjo zaveznikov zajeli. 9 Ker so v naših krajih tra- # jali še boji po kapitulaciji # Nemčije, zato so vojne žr-% tve vsi borci, ki so padli # do 15. maja 1945. leta. Ali 9 so žrtve v Radovlici 10. $ maja zadnje žrtve vojne na O Gorenjskem? JOŽE VIDIC r P&OS/M W7S, STE VE, DORLE& AJE S\AD?E UEDOLŽUOSTiW POTREBtJO f FERE-~SODIŠČE &0 , , r J&OV/ «30VG£IŽU/M?l»ZE-ML7E SO f=>/7X/ f OfJ/ SO HJ13REŠ/LI. PA nukam a m PANORAMA * PANORAMA t PANORAMA • PANORAMA Q PANORAMA * PANORAMA Q PANORAMA ---.-1---j--- BRITANCI PREVZELI EVROPSKI CAS Angleške težave s časom Glavni urar je moral naravnati 14.000 londonskih javnih ur Od začetka tega meseca živijo Angleži spet po evropskem času. To bo vsekakor olajšalo turistični promet med otokom In kontinentom. Sprememba je le tradicionalna in začasna, pozimi so Angleži zvesti svojemu času (po Greenvvichu), čez poletje pa se mu za eno uro izneve- Več denarja za stave kot za kruh Zano je, da porabijo Francozi zelo veliko denarja za stave pri konjskih dirkah. Statistika je pokazala, da so 1965. leta zapravili pri stavah več kot 5 milijard frankov, to je 12 odstotkov več kot leta 1964. Na konjskih dirkah stavi v Franciji vsaka tretja odrasla oseba, najpogosteje v starosti od 18 do 35. leta. Strokovnjaki za statistiko trdijo, da porabijo Francozi letno več denarja za konjske dirke kakor za kruh. rijo. Za britanskega državljana je ta sistem prednost: najbolj lahko izkoristi dnevno svetlobo za vsakodnevna opravila pozimi in poleti. Neki podanik njegovega veličanstva pa je le žrtev tega sistema: glavni urar ministrstva za javna dela Marc Humphrics. Njega namreč čaka naloga, da naravna 14.000 londonskih javnih ur na pravi čas. S sodelavci pri- čne to delo že dva dni pred uradno spremembo časa. To delo je letos opravil v noči od petka na soboto. Noč od sobote na nedeljo pa je bila očitno »noč velikih«: admira-litete, ministrstva za obrambo, sodišča itd. Zgodaj zjutraj so pričeli uravnavati ure še na Dovvning Streetu. Delali so vso nedeljo in ves ponedeljek, a kljub vsej vnemi se je poletni čas v oddaljenih londonskih predmestjih začel zelo pozno, šele proti sredini naslednjega tedna. Narkoza po telefonu čeprav običajno uporabljamo telefon le odrasli] novi postopek ni namenjen nam, temveč otrokom, ki jih mnogokrat vse kar je v zvezi z bolnišnico, zdravniki ln sestrami spravi v neznanski strah. Letalska karta za letni dopust Vse države v svetu si vedno bolj prizadevajb, da bi povečale število tujih turistov. Tako so finski turistični strokovnjaki uvedli avionsko karto za letni dopust, katero bodo lahko tujci kupili te leto prej. Cena karte, s katero lahko last- nik potuje petnajst dni neomejeno na vseh domačihlini-jah finske letalske kompanije, znaša 80 dolarjev. Čeprav je cena relativno nizka, bo verjetno imel največ koristi finski turizem: turisti bodo namreč tako obiskali več mest na Finskem. Neki zdravnik iz avstralskega mesta Sidnev je neštetokrat nazorno preskusil, kako težko je dati malim otrokom narkozo, ne da bi Jih strahovito preplašili. Razmišljal je in našel zares edinstven izhod. Na majhen otroški telefon je priključil cev, ki sicer vodi iz aparata za anastezijo na masko. Naprej poteka vse zelo enostavno. Zdravnik pravi droblančku, naj po telefonu pokliče mamico, otrok v tujem okolju kajpak še kako rad uboga, ko pa dvigne slušalko, vdihne iz nje omamni plin in v dveh minutah že trdno spi, pripravljen za operacijo. Nemara nas čakajo časi, ko bomo dvignili telefonsko slušalko?.. OBISKOVALCI MUZEJA V KAIRU pokradli 23.0(10 dragocenosti V zadnjih šestdesetih letih so obiskovalci velikega egiptovskega muzeja v Kairu pokradli nič manj kot 23.000 dragocenosti. Ko je neki turist konec preteklega leta opozoril upravo muzeja, da manjkajo v vitrini nekateri zlatniki, ki so zabeleženi v katalogu, je uprava muzeja odredila inventuro. To je bila prva inventura po šestdesetih letih. Komisija je ugotovila, da manjka skoraj 23.000 predmetov, ki so registrirani v knjigah, vendar jih ni nikjer Predsednik inventurne komisije profesor Selim Hasan je predložil vladi 14 točk s praktičnimi predlogi, kako bi v prihodnje preprečili tatvine. Prvi ukrep: ministrstvo za kulturo je odpustilo iz službe vseh 140 čuvajev muzeja. Naidebeleiši * • človek na svetu Najdebelejši človek na svetu je nedvomno 61-letni Rafael Apodaka, ki leži z 283 kilogrami na dveh posteljah bolnišnice v Fenixu v ameriški zvezni državi Arizoni. Ko mu je bilo štirideset let, je imel le 126 kilogramov. Zdravniki se na razne načine trudijo, da bi shujšal in da bi uredili delovanje njegovih žlez. Toda Rafael vztrajno zanika, da bi bil bolan in trdi le, da pač rad obilno je. GORENJSKI Ki Spornim Janko Oselj, dcfi**> rike »Gorenjski kraji* dje« iz Vogelj, nam 'f poslal dopis, in sicer' mladanskih ognjih v ■ Takole piše: Opisal bom dva sti* čaja,^ ki sta bila v M včasih razširjena, sta popolnoma opu^i razvojem industrije >-| la. Fantje po vaseh niso bili zaposleni, r-imeli več časa, več * vali. 24. aprila je praznit* rija, za katerega prav* ljudje, da je pravi :* rasti po polju. Včarf dovoljeno pred sv. •■* iti čez njivo, po tem P1* pa ne več. Stari 1JU(V pravili, da je pred t£in treba zakuriti kres M odgnati vse slabe ^r~-naših polj. Ta dan n stane resnični zelen:. saj od tega časa (Jfl začne rasti in «dW polju. i Zvečer pred sv- -5 (23. aprila) s0 večji I MIHA KLINAR: MESTA, CE& I ciiv.tr v iiiuic m ixc>^.' !j plačajo grehe krivlje bil zločin tu. Vem•' »Ze ves teden sem kakor na trniti-Avstro-Ogrski me je udarila kot srn'-5 da bi šla poleti s Slavkom domov. Tudi pričakovali, vseeno pa ne razumem iC: j veških strasti, ki so se razdivjale P** delavci. Nekega delavca, očeta dveh o'.'1'* da je umrl, a ubijalcev nihče ni kaz:'-'-o tem. »Nedolžni vselej kova pridiga in že mislil, da kot socialistka hujskam proti verjameš, da vere ne sovražim, a sovr»Z1'". nili vero v evangelij sovraštva. Ljudje, ki poslušajo pridige penzio^ cozom, Angležem, Rusom in Italijanom pa sploh ne pomislijo, da so taki župn*-,, in Franciji, le da pridigajo evangelij To ni več vera in cerkev prvih kris'i5. s umirali sužnji, da bi počlovečili svet u; zasužnjuje in tepe človeka. Nekoč ve-j spridila v sredstvo novega zasužnjev.,: dile še vse ideje, ki so hotele osvorA-a so ga vnovič zasužnjile, brž ko so p^!"'j sredstvo vladajočih za ohranjevanje tir' njihovega bogastva.« Stefi se spominja besed, ki jih je ond3j »Oblast, ki zasužnjuje človeka, je ^ oblast utrjuje. Zatirani bi 6e ji morali P"j črti. Ko bi na primer vsi vojaki tega * svojim oblastnikom...« JI IN LJUDJE 9 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 9 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 9 GORENJSKI KRAJI lanski ognji v Vogljah rublju-spet »po- obi-(ljah i pa », z ■rila i so Km Pomij, vse Po (gruntarji) dali zraven svoje hiše po 4 butare, mali kmetje (polgruntarji) po 2 butari, delavci (mali kajžarji) pa so bili prosti teh dajatev. Zvečer so fantje prišli z vozom, ki ga je dal kakšen kmečki fant, in šli od hiše do hiše ter pobirali butare. Ko so obhodili vso vas, so nabrali okrog 100 do 150 butar. Ce jih je kdo pozabil postaviti pred hišo ali če jih ni hotel dati, so mu jih vzeli, navadno precej več, kot bi jih dal sam. Marsikateri kmet je to noč stražil butare do jutranjih ur, če ni hotel, da se mu preveč ne izprazni skladovnica. Zaradi takšnega nasilnega odvzema butar so imeli fantje včasih sitnosti 7. orožniki. Približno tri četrtine butar so fantje prodali in izkupiček zapili, z ostalimi butarami pa so zakurili kres na zapadni strani vasi. S tem kresom so po stari navadi odgnali vse zle strahove iz vasi in oznanili, da je Jurij pravi znanilec rasti po polju. Dva meseca pozneje, 24. junija, so na enak način počastili Janeza Krstnika; 23. junija zvečer so fantje prav tako pobirali butare, le pomen tega ognja je bil zdaj drugačen. »V Kres«, pravijo stari ljudje, »se dan obes!« To je res, kajti dnevi se začno zdaj krajšati. Ob tej priliki so stari fantje krstili mlajše fante na vasi, sprejeli so jih v fantovsko družbo. Tega dne so morali mladi fantje plačati fantovščino, ki je bila včasih precej visoka. Kdor se je izmikal plačilu fantovščine, ni smel hoditi ponoči na vas vasovat. če pa jo je plačal, je lahko hodil na vas ponoči, imel je iste pravice kot ostali starejši fantje. Ko je fant izpolnil vse pogoje, ga je eden izmed starejših fantov krstil tako, da mu je polil vino po glavi in zraven govoril, naj bo hraber in naj čuva vse skrivnosti, kar jih bo videl in naredil skupaj z ostalimi, starejšimi fanti. S tem obredom je bil sprejet v fantovsko družbo kot polnopraven fant z vsemi težavami in pravicami. Teh dveh običajev, Jurijevega in Kresnega ognja, danes ni več, zlasti zato, ker je vsa mladina, posebno pa fantje, zaposlena v industriji. Janko Osel j, Voglje Tudi profesor Jože Krakar nam je iz Vogelj poslal do- pis o spomladanskih ognjih. Objavljamo le nekaj odlomkov, ker piše o istih običajih kot Janko Oselj. Na Gregorjevo (12. marca), na pustni dan, na Jurjevo (24. aprila) in na Kres (24. junija) zakurijo domači fantje pri stari lipi pred cerkvijo ogenj (kres). Dan papeža Gregorja Velikega velja še danes v Slove- niji za prvi spomladanski kmetiški dan. V Vogljah so še pred leti — stari ljudje to še pomnijo — spuščali zvečer pred tem dnem ogenj v bajer, ki je bil sredi vasi. V kako pločevinasto posodo so nadevali smolo in druge rado gorljive snovi, to zažgali in porinili gorečo posodo od brega proti sredini bajerja. Rozmanova pečnica v Čadovljah (k članku o opekarstvu v prejšnji številki) |IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA <* MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN Rt vojna napoved j'-snega in preprečila, : vi prebivalci je niso t"' sovražnih in nečlo-( '•'/.znimi italijanskimi' * pretepli tako hudo, piše Stefi bratu tudi "Aia]a je baježupni-I veren in boš morda i mi kot sestri lahko f':zeje, ki so spreme- i župnika proti Fran-/ ne verjamejo ali (t časih tudi v Italiji 'i v a proti Nemcem, za katero' so nekoč , marveč je zlo, ki ' oveška ideja se je t.a> z novim okvirom, ki ga ji je napravil za poročno sliko. Ta slika, ji od dne, ko je našla za njo moževa pisma, tako ali tsko nič ne pomeni. Z žensko, a še manj s Kubnerjevimi se ne bo prepirala. Tako razmišlja in hiti proti Seebacherjevi kmetiji. 4 Bronhilde ni, a njena mati, kmetica Seebaeherjeva, je danes čudno nasajena. Stefi že ves dopoldan čuti na sebi njene neprijazne poglede. Kaj neki jI je? Doslej je bila gospodinja vselej prijazna z njo, danes pa je molčeča in neprijazna. Pogleduje jo, kakor da z njenim delom ni zadovoljna ali pa da dela prepočasi, čeprav hiti, saj je plačana po kosu in ne po času. Vseeno pa jo ti pogledi motijo. Niso prijetni. »Vam moje delo ni všeč, da me tako motrite.« Kmetica molči. »Je z menoj kaj narobe?« ! »Hm, narobe? Bogve?« zagodrnja kmetica. J Stefi zardi, kakor da je nekaj zakrivila. Tako'ji je, kakor da j« Seebacherjevi domačiji kaj zmanjkalo in da kmetica sumniči njo. »Se je kaj zgodilo? Niste zadovoljni z menoj?« »Ne vem, kako bi rekla. Baje nihče ni zadovoljen z vami. Kamor pridete, prinašate nesrečo.« 7. MATA 1956 * GLAS SPORT 20 i V okviru priprav za svetovno prvenstvo je bila 1. maja na Bledu tradicionalna prvomajska tegata, ki je služila za preizkus tekmovalcev in organizatorjev. Prireditev so si ogledali tudi člani izvršnega odbora mednarodne veslaške federacije. »Generalka« je v vsem uspela. V športnem pogledu nas najbolj veseli to, da so selektorji uspeli v sestavi reprezentančnih čolnov. Vsi repre-zentanti so slavili prepričljive zmage. Le v double scoullu še ni prišlo do odločitve. Najboljše je treba izbirati med Argom, Danubiusom in Treš-njevko. Zmagovalci — četverec s krmarjem: kombinirana ekipa 7:00.8, dvojec brez krmarja: Mladost 7:20.0, skif: Krka 7:25.4, dvojec s krmarjemr Partizan 7:34.2, četverec brez krmarja: kombinirana ekipa 6:34.0, double scoull: Argo 6:57.5, osmerec: kombinirana ekipa 6:15.6. DOBRA ORGANIZACIJA IN VELIKA UDELEŽBA pretnoštna vožnja inope športna, zanimiva in atraktivna prireditev na Jezerskem Za delavski praznik 1. maj je bilo na Jezerskem izredno živahno. Nekaj tisoč ljudi je prišlo v ta lepi gorenjski kot z namenom, da prisostvuje tradicionalni prireditvi »SPRET-NOSTNI VOŽNJI MOPEDISTOV«, ki jo je pripravil domači Klub jezerskih mopedistov. Ta znana, tradicionalna prireditev se je, po uvodnih besedah predsednika kluba Franca Borštnarja, pričela nekaj pred 15. uro. Na startu so se zbrali tekmovalci — mopedisti iz Ljubljane, Bleda, Kamnika, Maribora, Železne Kaple (Avstrija) in seveda največ iz kranjske občine. Med številnimi gledalci smo opazili tudi vidnejše goste iz sosednje Avstrije, župana in zastopnika deželne vlade za Koroško gospoda Joscfa Lubasa, predsednika avlo—moto kluba iz Železne Kaple gospoda Josefa Sko-filscha, predstavnike tovarne TOMOS iz Kopra, sosednjih AMD, radia, televizije, Film servisa in druge. Tekmovanje samo je bilo nadvse zanimivo. Gledalci so bili, zaradi zahtevne vožnje tekmovalcev, večkrat veselo razpoloženi, saj šo videli tudi prizore, ki niso vzdržali res- 1 nega razpoloženja. Največ I težav je bilo pri »lovu na klobaso«. Prvi in edini jo je ujel Ivan Markič (na lanskem tekmovanju pa nihče), zanimive pa- so bile tudi vožnje po pregibnem mostu, snemanje venca, prestavljanje kozarca med vožnjo, slalom in veleslalom vožnja ter polževa dirka. Tekmovanje samo je terjalo od vozačev dokajš-njo mero sposobnosti in tehnike. .H Poleg kranjskih atletov, ki so nastopili na klubskih mnogobojih, je na mitingu v Kranju sodelovalo tudi precej pionirjev iz Medvod, Preddvora, Podnarta in drugih krajev. Hoja na 5 km, ki je bila najavljena le kot vmesna točka, je bila deležna največjega zanimanja, saj smo lahko tokrat prvič videli v Kranju »hodače«. REZULTATI: — Pionirke — 60 m: 1. Žitnik (Medvode) 8,7; višina: 1. Vidovič (T) 110; kro- PIONIRJI NA KOLESIH V počastitev delavskega praznika 1. maja, je tudi pionirski pometni krožek, v sodelovanju s komisijo za varnost in vzgojo v cestnem prometu v Cerkljah, organiziral pionirsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo kar 100 učenk in učencev. Najprej so tekmovali z dvo-kolesi na cestno hitrostni vožnji, na 500 metrov doigi progi. Zmagal je Janez Sajo-vic iz 8. razreda s časom 1.00.3, pred Francem Keplcem iz 7. razreda, ki je dosegel čas 1.02.1 in Janezom Slemcem iz 7.b razreda s časom 1.03.1 V drugi ocenjevalni vožnji je prav tako zmagal Janez Sajovlc iz 8. razreda, saj je dobil let 7- (kazenskih točk drugi je bil Peter Hubad iz 7.a razreda z 8 točkami, tretji Janez Jerič iz 6.c razreda z 12 kazenskimi točkami itd. Najboljši so po tekmovanju prejeli nagrade. To tekmovanje bo postalo, GORENJSKA EKIPA V ITALIJI IN ŠVICI PETKRAT ZMAGALA Uspešni gorenjski fudoisti Pretekli teden se Je vrnila i no na lestvici državnega pr- a turneje reprezentanca Gorenjske, ki je tekmovala v Italiji in Švici. Ekipo so sestavljali naslednji tekmovalci Jošt, Fatur (Partizan Šiška), Mlakar, Filiplč (Alplna žiri), in Kučina (Partizan Jesenice). V prvem srečanju je gorenjska ekipa premagala v Italiji Padovo s 3:2. V Švici je zmagala na1 turnirju, na katerem je nastopilo pet ekip. Rezultati srečanj: Diibendorf : Gorenjska 10:20, Ziirich : Gorenjska 0:5, Diibendorf II : Gorenjska 0:50, Ziirich II : Gorenjska 0:34.' švicarski ekipi Diibendorf hi Ziirich zavzemata trenili- venstva drugo oz. šesto mesto. Zanimiv je bil način tekmovanja v Italiji, kjer so trajale borbe 5 minut, neodvisno od doseženih točk in akcij. Te se na koncu seštejejo za vsakega tekmovalca posebej in zmaga tekmovalec z večjim številom točk. Na ta način ima tekmovalec več možnosti, da demonstrira svojo tehniko. Za turnejo so tekmovalci zbrali denar sami z reklamami, deloma pa so jim pomagala tudi matična društva. Organizacijo turneje Je izvede! Partizan Jcreiiice. Kučina kakor so sklenili, tradicionalno. — č. gla: 1. Žitnik (Medvode) 6,39; troboj: 1. Žitnik (Medvode); Pionirji — 60 m: 1. Sire (T) 7,8; višina: 1. Kern (T) 135; krogla: 1. Faganel (Podnart) 9,63; troboj: 1. Faganel (Podnart); Mladinke — 60 m: 1. Moho-rič (T) 8,6; višina: 1. Bernik (T) 135; krogla: 1. Franko (T) 6,98; troboj: 1. Bernik (T); Mladinci — daljina: 1. Mi-lek (T) 634, konje: 1. M. Fi-ster (T) 56,25; 200 m: 1. F. Fi-ster 23,5; disk: 1. Satlcr 36,84; 1500 m: 1. Hafner 4:15.6; Hoja (5 km) — člani: 1. Cvirn 27:02.8, 2. Galjot 30:03.9, 3. Kukovica 33:02.5; Mladinci: 1. Praček 30:03.0; Pionirji: 1. Makuc 32:34.5, 2. M Prezelj 33:02.7. M. Kuralt GORENJSKA NOGOMETNA LIGA Jutri nadaljevanje Po štirinajstdnevnem odmoru se bo jutri nadaljevalo tekmovanje gorenjske nogometne lige. Srečali se bodo naslednji pari — Kranj : Triglav B, Trboje: Železniki, Kropa : Lesce, Preddvor : Svoboda. Pred enajstim kolom lige je lestvica takale: Svoboda 9 9 0 0 37:9 18 Kranj 10 6 I 3 31:26 13 Železniki 9 5 1 3 36:13 11 Lesce 10 5 1 4 27:31 11 Preddv. 10 4 1 5 20:23 9 Trboje 9 1 0 8 12:32 2 Kropa 9 1 0 8 14:43 2 izven konkurence Triglav B 10 2 1 7 30:35 P. D. Športni teden v Križah V Krizah pri Tržiču bo od 24. do 29. maja tradicionalni športni teden, ki ga v sodelovanju z vsemi organizacijami tržiške občine pripravlja TVD Partizan Križe. V nastopih bodo sodelovali športniki Iz raznih krajev Gorenjske, zlasti pa iz Kranja in Tržiča. V program so vklju-čenl tudi folklorni ansambli, letalstvo itd. Glavne prireditve, ki so hkrati namenjene počastitvi pobratenja s francoskim mestom Ste Ma-rie-aux-Mines, ki bodo v nedeljo, 29. maja. »Štuparjev memoria!« Planisko društvo Kamnik je letos že tretjič organiziralo spominski veleslalom v čast tragično preminulih planln- j cev v Kamniških alpah. Rezultati: — Posamezniki: 1 1. Kalan (L) 1:49:4, 2. Šuštar 2:06.5, 3. Kovačič (L) 2:11.5, 4 Klemene (K) 2:15.7, 5. Za-bovnik (K) 2:18.8; Ekipno: 1. PD Kamnik I 6:41.0, 2. Litostroj 6:53.1, 3. PD Kamnik II 7:12.1. srn Prvo mesto je dokaj nepričakovano osvojil študent prava iz Ljubljane VOSKO BOJNIK, ki je zbral kar 330 točK. Njemu slede: Jvan Markic. Naklo 321, Franc Oir.sch M Železne Kaple s 315. Milafl Vavpot, Visoko 312 itd. Po končanem tekmovanju so najboljšim podelili pokal« in diplome. Mnogo nastopajočih je prireditelju obljubilo, da so bo tega zanimivega tekmovanja udeležilo tudi prihodnje leto. Udeležbo pa so obljubili tudi tekmovalci iz sosednje Koroške. Po končanem tekmovanju je zmagovalec za naš list dal naslednjo izjavo: »Za tekmovanje sem izvedel po objavi v radiu. Zamudil sem rok za prijavo, vendar sem sc napotil na Jezer* sko v upanju, da mi bo pri* reditelj le dovolil nastopiti-Jezersko ml je poznano p« lanski cestni gorski hitrostni dirki mopedistov, na kateri sem tudi sodeloval. Današnji uspeh, prvo mesto, me j' presenetil. Rad vozim moped in tudi rad tekmujem, čcpr»v sem star že 21 let in studen' prava. Prihodnje leto pride* spet.«^ Rado Carman Nogometaši kranjskega Triglava so premagali v najvažnejšem srečanju SNL vod«' či Aluminij z-2:0 (1:6). OH« strela za domačine je dosf gel Klcmenčič. Aluminij f Triglav sL sedaj delita i" lestvici prvo in drugo mest0' vendar imajo Kranjčani slab' šo razliko v golih. Košarkarji Jesenic so * Mariboru pripravili isto* imenskemu moštvu v oknfU slovenske lige neprijetno presenečenje. Zmagali so s 64:5' (23:27). Po prikazani igri » prvih dveh kolih lahko smr t ramo Jeseničane za ene [f med najresnejših kandidati za prvo mesto. Končana so tekmovanja 1 3 panogah v okviru sindlkal* nih športnih iger, ki Jih J« organizirala komisija *• šport pri občinskem smif kalnem svetu v Domžalah Rezultati — Kegljanje: * Papirnica Kollčcvo, 2. Vprr va SOb Domžale, J. Papi1* niča Količevo II; Streljanj* 1. Mlinostroj, 2. Papirnic* 3. Trak; ženske: 1. IndU' plati, 2. Papirnica; Namlinl tenis: 1. Papirnica, 1 STlIQ| 3. MA Domžale. Na občinskem prvenstvi* Radovljice v šahu, ki ga )( organiziralo šahovsko dn*' Štvo iz Lesc >^e nastopilo ' ekip: 1. Lesce I 24, 2. Les** III 18,5, 3.-4. JLA in E13? 16,5, 5. LM Radovljica RJ 6. Lesce II 10, 7. Kamna rica 9,5, 8. Elan II 4,5 tOCP BODICE 0 šegavi Kranjčani so te restavracijo Park preimenovali v Brione. Zdaj pa so našli svoje ime tudi za bife KZK nasproti stolpnice. Oprijelo se ga je ime — krematorij. Ko sem hotel priti do izvora tega nadimka so mi povedali, dd sta dva razloga za to ime. Prvi je v dimniku, ki so ga podaljšali tako, da celotna stavba res spominja na kraj takega imena. Drugi vzrok pa je izhod. Vrata označena za IZHOD so stalno zaklenjena in ljudje se zaletavajo vanje preden se prepričajo, da iz krematorija le ne more biti izhoda in si pomagajo ilegalno skozi vhodna vrata na prosto. 0 Ker v Tržiču hudo primanjkuje prostorov za telesno kulturo poskušajo uporabljati v te namene tudi gostinske lokale. Tako so zadnjič v restavraciji Pošta imeli svoj nastop judoisti. Oa ne bi ovirali prometa, Jo »tekmovanje« uprizorili ob dveh zjutraj. 0 V Bohinj so me klicali ta pričo pri izplačilu invalidnine za mojega znanca, ki je bil tako bolan, da ni motel na pošto, na pooblastilo pa mu uslužbenka ni hotela izplačati. Pa smo takoj uredili — ga položili na no-'da in odnesli na pošto. Kaj bi komplicirali, če ni treba! 0 Na Jesenicah sem imel opravka z zarjavelo tablo SGP Gorica, ki je že več let pri novem Zdravstvenem domu, čeprav j • tam gradnja ie zdavnaj končana. Odnesel tent jim tablo na Koroško Belo, kjer sedaj gradijo in so bili tega zelo veseli. Saj vsaka vojska lahko poz.abi S'-'ojo trohojnico na bojišču. To res ni taka reč! POMENEK O MODI Blazerji ■ namesto plaščev Ne samo v toplih pomladnih dneh, tudi v poletju nam bo zelo lepo služil daljši jopič — blazer. Nadomestil nam bo plašč, lažje si ga bomo kupile, ker je cenejši in še moderne bomo. Blazer ima dolge in ozke rokave, žepek na prsih in dva malo nad spodnjim robom. Blazer je rahlo oprijet, če imamo poletne obleke enobarvne, si lahko privoščimo vzorčast blazer. Ali v roža-stem ali v karo vzorcu. Vendar pazimo na celotno barvno harmonijo. Barva krila ali obleke naj se ponovi v vzorcu blazerja. Eleganten blazer je iz svilenega šantunga. Nežen in lep je v roza barvi, eleganten je v beli. Bolj Športen je blazer izdelan iz platna. Kaj pa blazer iz -bp-art vzorca? Prav prikupen bo. Lepo bo pristajal mladi, kot tudi starejši ženski. Le, da bo deklica nosila k črno-belemu blazerju belo krilo in starejša dama črno. ČEVLJI Prav nič več špičakov ne bomo nosile. Končno smo do- RECEPTI ŠPINAČA V LISTU Z JAJCEM Špinačo skuhamo, jo odce-dimo in pustimo kar v listu. Na ponvi ogrejemo nekaj žlic olja, dodamo pest drob-tin in ko te nekoliko zaru-menijo, še nekaj strtega česna. Premešamo in dodamo kuhano špinačo. Nekoliko popražimo, ne mešamo,-pač pa nekoliko privzdignemo. Med praženjem dodamo še nekaj stepenih jajc. Ko ta zakrknejo, je špinača gotova. ŠPINAČA PO POLJSKO špinačo skuhamo, odcedi-mo, prilijemo nekaj žlic juhe, oziroma jo v juhi pogre-jemo, v kupčkih zložimo na krožnik in z drobtinicami, ki smo jih zarumeneli na olju in na maslu, zabelimo. masakra© m, Ko so gozdne živali pt> Zgledu človeka uvedle reformo, jim kmalu ni bilo več vseeno, kdo plača in kdo pije. Tako se je zgodilo, da so pritirale pred živalsko sodišče lisico zvitorepko. Obtožnica jo je bremenila s prisvajanjem splošne gozdne imovine (ptičja jajca), s protizakonitim posegom v urejanje lokacijskih dovoljenj (razdira-nje gnezd), z izrabo vodilnega položaja (kot direktor kurje farme) in z okoriščanjem na račun lahkovernih občanov (to-tnica vrana, ki ji je lisica izvabila kos sira). Gozdno živalstvo je bilo trdno prepričano, da obtoženka ne bo ušla pravični kazni. Človeku, pardon, Hvali niti na kraj pameti ne pride, da bi bila v takih okolišči- Splošna praksa (Piše V. N., doktor potrošnih ved) kakršnakoli nah možna obramba. »Preteklo pomlad ste si prisvojili 1234 ptičjih jajc,« je rekla sodnica modra sova. »Kaj imate povedati v svojo obrambo?« »Nisem si jih prisvojila zase, temveč za lisičji sindikat!« je odvrnila ko-šatorepka. »Po vrhu je to splošna praksa.« »Splošna praksa?« se je delala uharica nevedno. »Da, splošna praksa! Medvedje vdirajo v dupla, da si prisvoje med za svoje organizacije in po podobnih poteh pri- dejo do sredstev tudi jazbeci, skobci, kune ...« »Dovolj, dovolj!« je rekla sodnica. »Kaj pa razdiranje gnezd, huhu? Za to pa nimate opravičila!« »Splošna praksa!« je hladnokrvno dejala lisica in če bi bila človek, bi gotovo zmignila z rameni. »Kar se lokacij tiče, dela vsakdo po svoje. Jeleni poležujejo, kjer se jim zdi, vevericam je dovoljeno gnezditi prav povsod, ker so na visokem položaju, jastrebi...« »Dosti, dosti!* jo je MEŠANA SADNA PIJAČA 1/41 ribezovega soka, 2 banani, sok večjega grape fruita, sladkor, 1 jogurt. Vse sestavine dobro zmešamo in po okusu sladkamo. Nasveti 0 Predmete in obloge iz nerjavečega jekla umijemo z milnico ali z raztopino deter-genta, splaknemo in obrišemo do suhega, ker kapljice sode puste madeže, čistilnih praškov* (VIM, DIK ne uporabljamo, ker lahko razjedo površino, čistimo jih tudi s sredstvi za čiščenje kovin. 0 Za gumijaste talne obloge ne smemo uporabljati terpentina, lanenega olja in parketnega loščila. Ta sredstva razjedajo. čakali, da so tudi žene pri nas že pogumno segle po udobnih, širokopetnih čevljih, škoda, da so trgovine še tako bogato založene s špičaki, ki so v italijanskih in francoskih trgovinah. izginili že pred dvema letoma. Moderni so črno-beli čevlji, pa tudi beli, črni in v raznih pastelnih barvah. TORBICE Še vedno nosimo majhne torbice. Za mlajše žene so prikupne torbice na dolgih jermenčkih. Poleg bele, črne, so moderni še pastelni toni, kot roza, svetlomodra. Slamo, kot material za izdelavo poletnih torbic, je pričelo precej izpodrivati usnje ali umetno usnje. Za kaj se bomo odločile, bo verjetno odločila denarnica. Saj so usnjeni izdelki dosti dražji. KLEPET 0 Dunja Raj ter, naša filmska in televizijska zvezdica, ki marljivo snema v Nemčiji in si služi devize je izjavila: »Že marsikateri moški je dejal, da sem prelepa. Morda me bo res lepota ovirala k popolni sreči.« 0 180.000 nemških deklic do starosti 20 let so testirali, kdo je idealen moški. Zanimivo, da je več kot polovica izjavila, da je to lastni oče, nato je sledil John F. Ken-nedy. 0 Francoise Jlardy je razburila konservativne kroge v Londonu. »Ne drži, da bi bila nedelja v Angliji žalosten dan,« je izjavila, »prav nasprotno, v nedeljah se Angleži smejijo šalam, ki so jih slišali v sobotah.« 0 Iva von Fiirstenberg, ločena princesa, poskuša srečo tudi pri filmu. Verjetno ne zatu, da bi si prislužili denar, pač pa zaradi slave. V njeni bogati garderobi so tudi oblačila, ki stanejo v našem denarju 10.000 N diru Na podlagi 196. čl. Statuta razpisuje kadrovska komisija pri Komunalnem podjetju REMONT, Škofja Loka delovno mesto VRTNARJA mora imeti izpit za VK ali 2 leti delovno prakse. Pogoji: Kandidat K V vrtnarja z najmanj Poskusna doba traja 2 meseca. Samsko stanovanje je na razpolago takoj, družinsko pa do 31. 12. 1966. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prijave sprejema uprava Komunalnega podjetja REMONT škofja Loka 15 dni po objavi. prekinila sova. »Ko ste opravljali dolžnosti di-reklorja kurje farme, je vsako noč na nerazum-'jiv način izginilo tudi po iucat kokoši. S tem ste izrabili zaupanje družbe, ki vam je poverila v upravljanje svojo imovino, i Kaj boste na to rekli?« »Ravnala sem v skladu 9 splošno prakso. S kurami sem pomagala lokalnemu športnemu društvu in kategorično zavračam vsako sumniče-nje, da sem pri tem iskala lastne koristi!« je trdila zvitorepka. »Tovarišica vrana vas toži, da ste ji z obljubami pevske kariere izvabili kos sira, ki ga je oni dan držala v kljunu. Sodišče je primorano, da ta primer obravnava kot podkupovanje s strani vodilnega uslužbenca,« je nadaljevala modra sova. »Saj vam pravim, da sem vseskozi hodila po poteh splošne prakse!« je naveličano vzdihnila lisica. »Temu nikakor ne moremo reči podkupovanje, temveč posebna oblika kooperacije. Danes jaz tebi, jutri ti meni. če bi se vselej držali predpisov, bi v praksi neprenehoma prihajalo do nevšečnih zamud in zapletov, ki bi družbo dostikrat veliko stali. Menim, da takih stvari ne bi kazalo napihovati ...« Proces proti lisici zvitorepki še teče. Gozdno občinstvo se ne more načuditi spretni in učinkoviti obrambi obtotenke. Le kje neki črpa zglede in navdihe? (Se sprašujejo živali.) m P "M ) i P m 1 i 18 IZ NASIPI KRAJEV 7. MAJ 1966 * GLAS laseljc na Blejski Dobravi Škofjeločani v Slrunjjan Za gradnjo novega stanovanjskega naselja na Blejski Dobravi bodo letos zagotovili v Železarni okroglo 156 milijonov starih dinarjev. Prav tako je predvidenih okroglo 100 milijonov starih dinarjev za nakup stanovanj za člane tega kolektiva, 120 milijonov pa za odplačilo anuitet. Skupno bodo namreč letos v tej delovni organizaciji zbrali okroglo 430 milijonov starih dinarjev od najemnin in amortizacije svojih stanovanjskih hiš. Tak je bil predlog na zadnji seji delavskega sveta, o, katerem bodo še razpravljali delavci na zborih po delov- Afrika na Hovki Na Ilovki pri Kranju bodo rasle banane, ananas, pomaranče in drugo južno sadje. Tako se smejejo domačini in se hkrati zgražajo. Gre za to, da je tam trgovsko podjetje Agrarija navozilo velik kup gnilega južnega sadja na neko njivo — po oceni kakih 3 do 4 tovornjake v vrednosti za 6 do 8 milijonov starih dinarjev. Ljudje pa se sprašujejo kdo konec koncev plačuje vse to, ali ni bilo moč to v ustreznem času razprodati, morda po znižani ceni preden pride do take škode. V podjetju pa pravijo, da je to stalna težava v trgovini te vrste. Zlasti letos, ko so dobivali to sadje zelo slabe kvalitete. Razumljivo je tolmačenje podjetja, toda zelo umestna je tudi kritika potrošnikov. K. M. Občni zbor TD Dovje-Mofstrana V nedeljo, 17. aprila, je imelo turistično društvo Dovje—Mojstrana svoj občni zbor. Pregledali so delo in ugotovili, da številnih nalog, ki so si jih zadali lani, niso mogli uresničiti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. 2e nekaj let si društvo prizadeva, da bi izdalo prospekt za njihovo področje. Ker pa izdelava prospekta zahteva precejšnja denarna sredstva, društvo tega ne zmore samo. Kljub temu pa je ustanovilo sklad za zbiranje denarnih prispevkov za izdelavo proispekta. Ob glavni cesti Jesenice— Planica bo turistično društvo s pomočjo krajevne skupnosti povečalo avtobusno postajališče in uredilo bife. Kot lani bodo tudi letos poskrbeli za nasade cvetja v Mojstrani in čiščenje potov. Nagradili bodo lastnike hiš, ki bodo imeli vse leto lepo urejene hiše in vrtove. nih enotah. Hkrati bodo razpravljali tudi o obračunu prvega letošnjega četrtletja. Čeprav se je dohodek v prvih treh mesecih ugodno gibal, je vendar končni uspeh za okroglo 400 milijonov starih dinarjev pod predvidevanji. Skupno, kot predvidevajo, naj bi iz sklada skupne porabe dodelili okroglo 640 milijonov starih dinarjev za potrebe družbenega standarda. Aktivni rejci malih živali Na Jesenicah in v okolici je kar pet društev rejcev malih živali, ki so dokaj aktivna. Društvo na Jesenicah ima 257 članov, ki se pečajo s kurjerejo, rejo kuncev, golobov pismonoš in kozjerejo. Društvo ima tudi lastno valilnico, poslovne prostore in večje skladišče ter nudi članom krmila po nižjih cenah. Najbolj razširjena je kurje-reja, že spričo obratovanja valilnice, ki ima zmogljivost 12.000 jajc na 21 dni, oziroma vsak teden do 4.000 jajc. Z jajci zakladajo valilnico člani društva, 38 članov pa vzdržuje plemensko perjad. Trenutno gojijo in razmnožujejo 4 pasme kokoši. Piščance prodajajo dvakrat tedensko in je zanje veliko povpraševanja. Med rejci je vzniknila pobuda, da bi razširili pogodbeno pitanje piščancev za jeseniški trg, ki je razmeroma slabo založen s perutnino. Jeseniško društvo je navezalo tesne stike tudi z rejci malih živali na Javorniku, Blejski Dobravi, v Kranjski gori in Gorjah. Upravni odbor doma oddiha v Strunjanu je začel sprejemati prijave škofjeloških kolektivov za letošnje letovanje v tem obmor. kraju. Cena je ostala še dokaj nizka, in sicer 2.200 dinarjev za dnevno oskrbo. To seveda le v primeru, če se interesenti vnaprej prijavijo in vplačajo prednaročilo. Hkrati ob tem že zbirajo naročila tudi za letovanje v domovih Počitniške skupnosti Ljubljana-Ši-ška, in sicer za Selce, Vodice pri Šibeniku, na Lošinju, v IVaLmesIuizleliiišlToin vzgoja Pred prazniki je imel mladinski odsek pri planinskem društvu Škofja Loka svoj občni zbor. Odsek je bil zelo aktivan, saj je ob podpori gorskih vodnikov in v sodelovanju s prosvetnimi delavci organiziral vrsto izletov v domače gore, trije pa so se povzpeli tudi na Grossglcck- Ni denarja Turistično društvo Naklo je prosilo Gorenjsko turistično zvezo za denarno pomoč, ki jo po'trebuje za ureditev turističnega biroja. UO GTZ je prošnjo zavrnil, ker je zveza pred reorganizacijo in trenutno za te namene nima denarja. — C TUDI V LAHOVČAH KMALU prostori za kulturno dejavnost .Prosvetno društvo v La-hovčah zadnja leta ni pokazalo posebnega napredka in uspeha, ker za svoje delova-vanje nima primernega prostora. V vasi so že pred leti začeli graditi velik prosvetno-gasil-ski dom. Ker je zmanjkalo sredstev in je prišlo še do drugih težav, so dela za ne- kaj časa ustavili. Letos pa so zbrali toliko sredstev, da nameravajo dograditi nekaj prostorov in dvorano v domu. Če bo šlo vse po sreči, bo dramska sekcija jeseni že nastopila na domačem odru in lahko pričakujemo, da bo delo na prosvetno-kultur-nem področju spet zaživelo. PRED REVIJO ZABAVNIH ORKESTROV NA KOKRICI Godbe na proda] V zadnjih letih je v Kranju in okolici samoniklo nastalo precej novih zabavnih ansamblov v katerih so največ mladi ljudje. Ti nemalokrat prijetno presenetijo na raznih prireditvah in družabnih večerih. Toda javnost jih premalo pozna. Ti ansambli bi bili zlasti zaželeni v raznih lokalih, kar bi prispevalo k zabavnemu življenju, a hkrati tudi razvoju našega turizma. Zato pripravljajo posebno revijo teh godbenih skupin, na Kokrici. Poleg drugih gostov, in seveda publike, bodo na to revijo povabljeni zlasti gostinski in turistični delavci, da bi tako prišli v stik s temi skupinami, ki jih bo kakih 8 ali celo 10, se sezna- nili z njihovo sposobnostjo ter po želji pogodbeno zagotovili za svoje lokale primerne programe za čas sezone. K. M. 2000 nastopajočih V kranjski občini pripravljajo revije mladih pevcev in godbenikov, na katerih bo nastopalo okrog 2.000 izvajalcev. To bodo pionirski pevski zbori iz raznih šol ter instrumentalne skupine. Kot je predvideno bo prva revija že 15. maja v Preddvora, zatem pa bodo še v Dupljah, v Kranju jn v Cerkljah. To bodo pomembne manifestacije ob | letošnjem praznovanju dne- j va mladosti in 25. obletnici vstaje. nor in v italijanske\Dolomite. Odisek ima svoje delo dobro organizirano tudi po šolah. Za letos so sklenili, da bodo izletništvo in vzgojo postavili na prvo mesto. Praznovali bodo 23-letnico vstaje, udeležili se bodo proslave v Vršnem ob 6G-let:nici smrti Simona Gregorčiča, pomagali pri zaključnih delih pri koči na Stolu, udeležili se bodo pohoda na Sutjesko itd. V jesenskih dneh pa bodo v Škofji Loki organizirali mladinske planinske večere, ki bodo verjetno dobro obiskani. Kraljevici ter v Kranjski gori. Mnogo je tudi ljubiteljev taborjenja v Banjorah, ki ga nudi TVD »Partizan« po ugodni ceni 1.500 starih dinarjev na dan. — K. M. lep uspeh organizacije RK v Zalogu Krajevna organizacija RK Zalog je že nekaj let zelo aktivna. Posebno lepe uspehe je desegla lani ln letos, ko so se kar vrstile številne akcije in zbirali prostovoljni prispevki. Od vseh komisij je najbolj delavna krvodajalska, saj ji je uspelo povečati število krvodajalcev na preko slo. Tudi za letos je njihov program obsežen, zlasti ob tednu RK, protituberkuloz-nem tednu, tednu zdravja itd. Tak uspeh pa je organizacija dosegla tudi zalo, ker tesno sodeluje z ostalimi družbeno političnimi organizacijami na terenu. - R. C. Požar v Soteski V sredo (4. maja) so začele goreti obrambne lesene stene nad železniško progo v Soteski in gozd v okolici Soteske ob cesti v Bohinj, nad novim mostom. Požar so zanetile iskre iz vlaka št. 915, ki je ob 9.22 uri peljal iz Gorice na Jesenice, vendar se je ogenj razvnel šele pozneje, opazili so ga nekaj pred dvanajsto uro. Obrambne stene so pogorele v dolžini približno 70 m. Gasilci prostovoljnega gasilskega društva ta Bohinjske Bele so prišli okrog druge ure popoldne. Požar so pogasili, gozd ni utrpel skoraj nobene škode, potrebno pa bo obnoviti obrambne plotove, ki preprečujejo, da kamenje s strmega pobočja ne pada na železniško progo. — at, Foto Perdan MAJA 1966 * GLAS KRONIKA 19 MED PRVOMAJSKIMI PRAZNIKI Hude nesreče na gorenjskih cestah Vzroki: neprevidnost, vožnja brez vozniškega dovoljenja, alkohol TRŽIČ, 5. maja. — V pe-fck, 29. aprila, ob polnoči, * je na cesti JLA v Tržiču to"k> ponesrečil mopedist V:nko Golmajer. Iz neznane-£a vzroka se je zaletel v že-*zobetonsko ograjo in obleki nezavesten. Odpeljali so H v ljubljansko bolnišnico. LOM POD TRŽIČEM, 5. ttaja. — Motorist Raj ko Nabere iz Grahovč pri Tržiču 9 v soboto okoli 20. ure vo-^ brez vozniškega dovoljena po cesti IV. reda od Lom pod Storžičem. Za-ftdl prevelike hitrosti je pribijal v ovinek po levi strani, ftav tedaj pa mu je naspro-I pravilno po desni strani pripeljal mopedist Florjan Primožič. Zaradi trčenja je bil motorist huje poškodovan in so ga odpeljali v zdravstveni dom Tržič. ČRNIVEC, 5, maaj. — Iz Lesc proti Bledu se je v ponedeljek popoldan peljal motorist 50-letni Pavel Berton-celj. Zaradi prevelike hitrosti ni mogel izpeljati desnega ovinka in je zavozil narav-nots. Motorist se je zaletel v smernik na levi strani ceste, od tu pa ga je vrglo nekaj metrov naprej, kjer je obležal. Nezavestnega so odpeljali v jeseniško bolnišnico \'a prvega maja je -alpi-'itični odsek planinskega /nJŠtva iz Kranja organizi-' dvodnevni tečaj za svo-< člane na Grintovcu. Okoli Mi popoldne, ko se je skuha vračala z vrha je udele-Nti tečaja 27-Ietni Anici foniik, delavki v tovarni Tekstilindus v Kranju, zaradi poledenelosti spodrsnilo in je padla po nekem žlebu približno 60 metrov globoko in obležala nezavestna. Reševalci so jo prinesli na Jezersko, od tam pa so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Po ugotovitvah zdravnika ima počeno lobanjsko dno. S. S. POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO, 5. maja — V ponedeljek, 2. maja, je vozil iz 2irov proti Škofji Loki z osebnim avtomobilom KR 56-34 voznik Anton Kalan. V vasi Poljane je vozil skozi ovinek s preveliko hitrostjo. Ko je začel zavirati ga je zaneslo po cesti in se je prevrnil na streho. Voznik je bil vinjen, na vozilu pa je za 3.000 novih dinarjev škode. Kalan je ostal nepoškodovan. ŠENČUR, 5. maja. — Iz Šenčurja proti Vogljam je v sredo, nekaj pred 13. uro peljal voznik osebnega avtomobila »volsvvagen« 38-letni Vinko Kavčič. V desnem ovinku so mu pripeljale nasproti tri kolesarke. Helena Pušavec je vozila po levi strani ceste, šofer je žensko opazil šele na razdaljo 50 m in je takoj začel zavirati. Zapeljal je na desno, vendar je bilo že prepozno. Z zad- njim delom avtomobila je zadel Pušavčevo in jo zbil po cesti. Kolesarka je bila težje poškodovana in so jo odpeljali v bolnišnico. ŠENČUR, 5. maja. — V torek je ^oznica osebnega avtomobila LJ 349-06 Antonija Mubi vozila iz Šenčurja proti Kranju, na blagem ovitku je popravljala vzratno ogledalo in med tem zapeljala na rob ceste. Ker se je prestrašila je hitro zavila v levo, pri tem pa jo je začelo zanašati. Po približno 90 metrih se je z avtomobilom prevrnila na njivo. Njena sopotnica Rozka" Mubi je bila hudo ranjena, na vozilu pa je za 2.500 novih dinarjev škode. S š. Preveč ln nepravilno naloženi tovornjaki po naših cestah že tako delajo veliko škodo in nemalokrat po-» vzročajo tudi nesreče. Glede obremenitve so prav v zadnjem času sprejeli predpise, da bi tako zavarovali ceste pred poškodbami. Malo voznikov pa se drži predpisov o načinu nakladanja, da bi zagotovili varnost blaga in pešcev med prevozom. Nemalokrat letijo iz tovornjaka zaboji sadja, celo steklenice za mleko itd- Vozilo, zlasti manjše — osebno, ki takemu tovornjaku sledi, je v veliki nevarnosti. Pred tednom so na Jelenovem klancu v Kranju padajoče deske iz tovornjaka hudo prestrašile mimoidoče pešce. Pred dnevi pa je tovornjak na Savskem mostu izgubil veliko napolnjenih vreč (na sliki), ki so bile tem več ur v zgražanje pešcev In v oviro prometu. Tudi v težjih primerih bo treba krivec kaznovati, da bi zagotovili varnost prometa na cestah. v soboto okoli 20. ure vo-■ brez vozniškega dovoljena po cesti IV. reda od Ni Lom pod Storžičem. Za-ftdl prevelike hitrosti je pridal v ovinek po levi strani, ftav tedaj pa mu je naspro-I pravilno po desni strani ovinka in je zavozil narav-nots. Motorist se je zaletel v smernik na levi strani ceste, od tu pa ga je vrglo nekaj metrov naprej, kjer je obležal. Nezavestnega so odpeljali v jeseniško bolnišnico Dva požara ob progi Jesenice-Gorica Lokomotiva brez iskrolovcev V sredo, 4. maja, sta izbruhnila ob progi Jesenice-Gorica kar dva požara. Naj-fej je okoli 10.15 ure v bli-N postajališča Soteska za-Wil požar potniški vlak, ki f peljal proti Jesenicam. Isti dan ob 16.45 uri pa so ^ed zadnjim predorom že-J^zniške postaje Bled Jezero I ■'•re. ki so uhajale skozi cjmnik vlaka, spet zanetile {tiho travo ob progi. Najprej je gorela samo trava, potem pa še borov gozd. Požar so /delno pogasili prebivalci sami, nato pa še gasilci z Rečice. Skupno je pogorelo približno 1000 m2 površine. # To pa nista prva požara 9 na tej progi. Vse kaže, 9 da 2TP premalo skrbi za # varnost ob tej progi, saj O sta oba požara nastala # zaradi tega, ker lokomo-$) tivi nista imeli iskrolov-f) cev. Nesreča pod Grintovcem \nica Gornik padla po žlebu 60 metrov globoko Upravni odbor AMD ŠENČUR razpisuje prosto honorarno delovno mesto BLAGAJNIKA-čarke za opravljanje blagajniških poslov Pogoj: vešč opravljanja tovrstnega dela. Prijave sprejemamo do 11. maja 1966. AMD Šenčur Jr Smrtna nesreča pri ribolovu 16-letni Marjan Odar se je zapletel v žico, ki je bila pod napetostjo, in obležal mrtev V torek, 3. maja, se je smrtno ponesrečil 16-letni Marjan Odar, kleparski vajenec iz Srednje vasi. Odar je skupaj s prijateljema 17-letnim Jožetom Prezljem in 18-letnim Francem Sodja lovil ribe v potoku Ribnica med vasema Studor in Stara Fužina. Ribe so lovili skrivaj. Stare žice so priključili na daljnovod, nato pa jih vtaknili v vodo. Ko so prenehali loviti je Odar stekel proti priključku, da bi izključil tok, pri tem pa se je zapletel v eno izmed žic, ki je bila pod napetostjo, in obležal mrtev. Smrt kolesarja , Zapeljal je s ceste, obležal nezavesten in se zadušil • V ponedeljek, nekaj po • polnoči, se je pri osnovni • šoli v Gaberku »mrtno • ponsrečil 66~letni Jurij • Sovine iz vasi Brode pri • Šofji Loki. Sovine se je 6 peljal s kolesom, na kate- • rem ni imel luči, od Loga • proti Gaberku. Pri šoli je # zapeljal s ceste in se preli vrnil po strmem nasipu. • Ustavil se je 15 metrov # globoko na njivi. Pri ne-t) sreči sama šivala zanjo oblek.:.; Tudi prala sem jih. Zdaj, !' •hodim v šolo, imam punci še zmeraj rada. Kadar %i prosta, se Še igram z njo, Irena Križna, 4. razr. osn. šola »Fr. Prešere/ Kranj POT IZ ŠOLE (Potopis) »Mir! Tišina! Saj bo kmalu zvonilo.« »Drrr ... drrr...« V razredu zašumi kot v Panju. Roj razposajenih »trok plane na hodnik. Ko iščem čevlje, mi nekdo stopi na roko. Spotaknem ga, da pade. V zahvalo dobim copato v glavo. Končno mi uspe priti na stopnišče. Preskakujemo po dve stopnici, da bi prej prišli ven. Nenadoma se znajdem na tleh. Joj, moja noga! Odšepam naprej. Skesano pomislim, da bi bila lahko vseeno prej zunaj, seveda, če bi hodila počasi. Zunaj me pozdravi lep pomladni dan. Topli sončni žarki me božajo po licih. V parku prijetno žvrgole ptički. Ze sem pred Tranaturistom, kjer mrgoli potnikov. Lep mo-stiček, tabla na njem piše, da je bil zgrajen leta 1962, me popelje na drugo stran Selščice. Ce se ozrem v desno, ugledam znameniti kamniti most. Po želodcu mi kruli, zato v mlekarni do katere pri- dem v naslednjem hipu, kupim zemljo. Pot me popelje v središče mesta. Tam je nekaj lepih trgovin. Po Izložbah napasein radovednost. V oči mi stopi mrko občinsko poslopje. Številna okna turobno zrejo na cesto. v tem poslopju so bili med vojno zapori iz katerih so partizani z zvijačo rešili jetnike. Počasi stopicam Po klancu navzdol. Mlad, ki se širi v senri mogočnih divjih kostanjev in javorjev, nam je poleti zelo dobrodošel. Danes je tržni dan In snažilka pospravlja stojnice, čet sto je mlekarna, pred katero so naložene steklenice mleka. Iz poslopja za-udarja duh po siru. Ko pridem čez most zasij. šim... gol...f« Seveda, dečki na telovadišču vneto brcajo žogo. 2e sem pred puštalskim gradom. 8© navzgor po klančka. Se en ovinek in doma sem. Kajne, da je takale p*t iz šole res prijetna? Milena Novak osn. šola Škofja Lob Vrstni red za AMI 6 odstopim. Dobavni rok julij 66. Delno tudi na industrijski ček. Ljubljana-Siška, Podjun-ska 14/a 2209 Novo primo 175 in staro 150 zaradi bolezni zelo poceni prodam. Vprašati K. a. Medvode n. bi. 116/1 — 2000 Prodam avto DKW 1000 S. Lavrič, C.Kokrškega odreda 16 Kranj — 2045 Prodam gospodarsko poslopje na prometnem kraju primerno za gradnjo stanovanja oziroma delavnice. Žirovnica 89 — 2083 Prodam dva prašiča po 80 kg težka. Trboje 22, Smlednik _ 2084 Prodam avto »Topolino« C V dobrem stanju. Zorman, Zapoge 23, Vodice — 2085 Prodam bukove drva, ma-Cesnove in smrekove plolr. Poženk 34, Cerklje. — 20S6 Prodam dve salonit cevi visokotlačne premer 30 cm. Fužine 9, Gor. vas nad Šk. Loko — 2087 Prodam suhe smrekove deske 25X50 mm. Praprotna polica 11, Cerklje — 2088 Prodam droban krompir. Sr. Bitnje 20, žabnica — 2089 Prodam kravo s teletom in drobilec za žito. C. na Klanec 9, Kranj — 2090 Prodam 9 mesecev brejo kravo. Zg. Bitnje 67, Žabnica — 2091 Prodam 500 kg semenskega krompirja bintje. Cebulj Franc, Voklo 33, Šenčur — 2092 Poceni prodam kavč, dva fotelja in mizico. Gorjup, Medetova 6, Kranj — 2093 Prodam stružnico in navadno harmoniko. Poženk 32, Cerklje — 2094 Prodam 7 prašičkov 6 tednov starih. Lahovče 52, Cerklje — 2095 Prodam dobro ohranjen otroški kombiniran voziček. Gaser, Železniki 48 — 2096 Prodam ali zamenjam 8 let starega konja. Krč Janez, Kokrški log 10 Kranj Prim-skovo — 2097 Skoraj nov otroški voziček prodam. Poizve se Kranj Go-sposvetska 17 stanovanje 7 — 2098 Prodam bojler 80 literski nov z garancijo po stari ceni. Košir, Križe 62. — 2099 Prodam nov superavtoma-tieni pralni stroj 3/5 kg. Kranj C.JLA 32 — 2100 Prodam star phiiips radio. Kos Nada, St. Žagarja 12, Kranj — 2101 Prodam zazidljivo parcelo z gradbenim materialom. Ogled je možen 8.5.66. od 8—9 ure. Iglic Stane, Demšar-jevo podmestje Šk. Loka — 2102 Prodam petdelno in tridelno omaro, radio UKW (lahko na ček) ^vasl. v oglasnem oddelku , — 2103 Prodam dva skoraj nova Športna rogova kolesa (eden » prestavami) Lahovče 61, Cerklje — 2104 Prodam 600 kg I vrstni semenski krompir igor. Sr. vas 13 Šenčur — 2105 Prodam eno leto starega bika. Drulovka 6, Kranj — 2106 Prodam mrvo. Adergas 10, Cerklje — 2107 Poceni prodam dobro ohranjen kombiniran otroški voziček. Benedikova 19 Kranj — Stražišče — 2103 Prodam tri zazidljive parcele v Kranju. Nasl. v ogl. odd. - 2109 Po ugodni ceni prodam dve postelji z vložki, 1 desna vhodna vrata ter 4 m dolge ravne stopnice, vse skoraj novo. Robida Štefan, Zg. Bitnje 149 - 2110 Prodam dobro ohranjen motor maxi 175 ccm. šolska ul. 2 Kranj — Stražišče — 2111 Prodam motorno kosilnico »Guttbrot« nemško, z žetveno napravo, vse v odličnem stanju. Poljšica 13, Zg. Gorje, Bled - 2112 Prodam hišico z vrtom in njivo, 7 km iz Kranja. Nasl. v ogl. odd. — 2113 Prodam svinjo 160 kg težko. Voglje 106, Šenčur — 2114 Prodam zelo dobro ohranjen fiat 750 I. 64. škofjeloška 2, Kranj , — 2115 Prodam kravo 9 mesecev brejo. Loka 20, Križe — 2116 Prodam grablje, obračalnik (kombinirke) in vprežne grablje. Naslov v oglasnem odd. — 2117 Prodam telico ki bo čez 6 tednov teletila. Stiska vas 17, Cerklje — 2118 Prodam plemenskega vola. Mače 5, Preddvor — 2119 Zelo poceni prodam 30 m betonske ograje. Zupan, Ko-krica 115» Kranj — 2120 Prodam motorno slamorez-nico, Nova vas 8, Preddvor — 2121 Prodam 11 mesecev staro telico. Lom 25, Tržič — 2122 Prodam 200 litrov mošta. Sp. Bela 4, Preddvor — 2123 Prodam skoraj nov pralni stroj »ALBA« in moped T 12 dvosedežni Hotemože .40, Preddvor — 2124 Prodam kravo bohinjko, brejo 9 mesecev, ki bo četrtič teletila. Čemažar — na cesti Kokrica—Naklo — 2125 Prodam kravo dobro mle-karico in okna 110x100 cm Medno 12, Medvode — 2126 Prodam 3 prašičke 8 tednov stare. Strahinj 38, Naklo — 2127 Prodam 2 m3 suhih borovih plohov in 2 m3 desk 25 mm. Naslov v ogl. oddelku — 2128 Prodam dobro ohranjen moped colibri izdelava 0,4 prevoženih 8000 km po ugodni ceni., Breg ob Savi 41, Kranj — 2129 Poceni prodam novo pisalno mizo (mahagoni) Kuralt, Roteče 23 Šk. Loka — 2130 Prodam Topolino C dobro ohranjen. Nasl. v ogl. odd. v — 2131 Prodam motorno kosilnico, j Tupaliče 25, Preddvor — 213? Prodam fiat 600 D Zg. Bc'n ] 11, Preddvor — 2133 ' Prodam 5 malih prašičkov in enega večjega 100 kg težkega. Zalog 11 Cerklje — 2134 Prodam stavbeno parcelo v Vodicah nad Ljubljano. Po-\izve se Rozman, Vodice 130 ali šenk, Potoče 20, Preddvor — 2135 Prodam kravo 9 mesecev brejo in večjo količino kamenja za betoniranje. Papirnica 9, Šk.Loka — 2136 Prodam mlado kravo s teličkom. Oljševek 19, Preddvor — 2137 Predam veje za butare. Kupim obračalnik za seno, Visoko 31 Šenčur — 2138 Prodam 6 tednov stare prašičke. Poženk 3, Cerklje — 2139 Prodam parcelo z lokacijo v čirčah. Naslov v oglasnem oddelku — 2140 Prodam novo spalnico kompletno, lahko na ček. Nasl. v ogl. oddelku — 2141 žairam drva v popoldanskih urah. šušteršič Pavel, Kranj c. St. žagaria 28, (nasproti tekstilne šole) — 2142 Piodam večjo količino rab-1'ene strešne opeke. Godeš'č 30. šk.Lcka — 2143 Prodam motor puch 175 ccm. Zg. Vererno 1, Križe — 2144 Prodam konja starega 6—8 let po izbiri in 6 tednov stare prašičke. Poizve se Jezerska c. 24 Primskovo — Kranj — 2145 Prodam smrekove in borove plohe, slamoreznico in knnia 6 let starega. Klanec 6, Komenda _ 2146 Prodam kravo po teletu, izbiri in moDed. Krmim 300 kg ovsa. Visoko 5 Šenčur — 2147 Prodam obračalnik za seno. Trnove Duplje — 2148 Pmdam nemški plug obračalnik »KINZ« brez ročic, pokončni, skorai nov. Kuoim stmtček za klenanie kos. Ahačič, Velesovo 7, Cerklie — 2149 Prodam fiat 600 Vogrič Janko Kebetova 1, Kranj 2179 Prodam vnrežne grabile in •kont^ 6 let starega. Zapoge 11 Vodice 2180 Predam osebni avln zastava 750 s'prevoženimi 45.000 km z radio tranzistorjem. Plačilo možno tudi s čekom. Vwo-ko 2, Šenčur 2181 Prodam kravo, dobro mlc-karico, ki bo čez en teden teletila ali zamenjam za delovna vola — Sp. Brnik 49, Cerklie 2182 Prodam posteljico z vložkom za otroka do 10 let. Adle-šič, Planina 15, Kranj 2183 Prodam pralni stroj Rex superavtomatik, klavirsko harmoniko (Hohner), klarinet in ^T*