/
PoStnina plačan« i gotovini
Leto XIX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za h leta 90 Din, za '/< leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani,
TRGOVSKI LIST
Številka 62.
Časopis	za	trgovino.industrijo.
Uredništvo in upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52.
1*1hsaisz ™k torek-
ISUaiCf trtek in soboto
Llubllana,	sobota
Cena
Naš velesejem
V času, ko napovedujejo že programi kino-gledališč, da se bliža itak ne preveč živahna ljubljanska sezona svojemu koncu, daje nov impulz življenja slovenski prestolnici -— ljubljanski velesejem. Iz vse Slovenije prihajajo ljudje v Ljubljano, promet na ulicah je živahnejši in vse polno novih prireditev rešuje Ljubljano iz njenega enoličnega in že skoraj dolgočasnega življenja. Ze samo iz tega razloga bi moral biti vsak Ljubljančan velesejma vesel in biti hvaležen, da mu je vsako leto ta prireditev poklonjena.
A tudi vsak Slovenec bi moral biti ljubljanskega velesejma vesel in tudi nanj ponosen. Kajti vseskozi slovenski je naš ljubljanski velesejem in ni še bilo med nami podobne stalne prireditve, ki bi toliko storila za gojitev naše slovenske tradicije, za očuvanje našega kulturnega izročila, ko ljubša nski velesejem. Že davno po-. 'bljene svetle liste iz naše zgo-
vine so spravile razne razstave
a našem velesejmu zopet na ciun, na podlagi teh pomembnih dokumentov našega kulturnega življenja v preteklosti pa pokazale varno pot v naše bodoče hotenje in snovanje.
Pa še iz drugega tehtnega razloga smo mi Slovenci lahko na svoj ljubljanski velesejem ponosni. Vse prej ko ugoden je naš gospodarski položaj, poleg tega se z raznimi neprijaznostmi in z neverjetnim omalovaževanjem naših življenjskih potreb naš položaj še umetno otežkoča, da postajajo težave vedno večje in večje. In vendar zmaguje slovenska vztrajnost vse te težkoče in viden simbol zmage te slovenske vztrajnosti — je baš naš ljubljanski velesejem. Kljub vsej dolgoletni krizi, kljub vsemu zapostavljanju gospodarskih interesgov, kljub pustošenju v našem denarništvu zbira vendarle velesejem slovenske gospodarske sile ter daje s tem zbiranjem nov podnet za naš gospodarski razvoj. Kakor krepka skala kljubuje velesejem sredi viharja krize in priča o naši gospodarski delavnosti in naši volji do življenja. Žalostno bi bilo, če ne bi bili veseli tega dokaza naše aktivnostil
Pa tudi malo hvaležni bi smeli brez sramu biti velesejmu! Kako imnogo govorimo o važnosti tujskega prometa za Slovenijo, kako mnogo pričakujemo od tega prometa! Ali se pa tudi zavedamo, da nihče ne dela tako močne propagande za obisk naših krajev k<r naš velesejem. Kamorkoli pridete v Jugoslaviji v večji lokal, povsod vas pozdravlja reklamni lepak Ljubljanskega velesejma! In podobno opozarja lepak Ljubljanskega velesejma tudi v tujini na naše kraije. Mnogi tujci so šele po Ljubljanskem velesejmu zvedeli za nas! Zavedajmo se tega in nič nam ne bo škodovalo, če bomo našemu velesejmu za njegovo propagando naših krajev tudi malo hvaležni.
Vse te zasluge Ljubljanskega velesejma, ki smo jih doslej navedli, pa so prav za prav le njegove postranske zasluge, dočim ije njegov največji pomen na gospodarskem polju. Kje bi bil naš pohištveni obrt, če mu ne bi baš Ljubljanski velesejem odprl ves jugoslovanski trg! Kako polno drugih obrtov se je moglo razviti ile zaradi Ljubljanskega velesej ma! Tu so pokazali tujji izdelki
našim obrtnikom, kje vse je prostor za njih udejstvovanje, tu so dobili pobude za vedno nove in nove izpopolnitve. In poleg tega so tu mogli svoje izdelke pokazati tako velikim množicam interesentov, kakor nikjer drugje. Naš gospodarski napredek bi brez velesejma ne bil dosegljiv!
Kako bi vzdržala Ljubljana svojo pozicijo kot gospodarsko središče Slovenije, če ji ne bi to velesejem potrdil dvakrat na leto! Saj se drugače Ljubljana res ne more pohvaliti, da bi kaj omembe vrednega storila za pritegnitev industrije v svoj okoliš! Saj je bil in ije še danes velesejem skoraj
edini znak gospodarske aktivnosti Ljubljane!
Posebna lastnost nekaterih naših ljudi je, da so zlasti srečni, kadar morejo udariti po kakšni čisto naši ustanovi. Tudi za velesejem velja to in nekateri mislijo, da jim je v posebno čast in priznanje, če čim bolj omalovažujejo naš velesejem ter čim glasneje govorijo o njegovi preživelosti in nepotrebnosti, če bi ti ljudje le malo bolj preudarili svoje besede, bi se jih sami sramovali, tako malenkosten horicont se odkriva vtem zabavljanju. Ali ni čudno, da v Beogradu zavidajo Ljubljani njen velesejem, v Ljubljani pa se
najdejo ljudje, ki nasprotujejo tej naše lepi gospodarski instituciji?
Kakor čez vse nergače, tako gre in bo šel razvoj tudi čez te! Življenje potrebuje pozitivnih ljudi, takšnih, ki delajo, ki ustvarjajo vedno nove vrednote! Prireditelji Ljubljanskega velesejma spadajo med te ljudi in njih zasluga je, da ima Slovenija še vedno svoj velesejem in da je ostala ta njena aktivna postavka še vedno neokrnjena. Zato pa priznanje tem ljudem, zato na velesejem, da bo dokaz naše gospodarske aktivnosti čim bolj prepričujoč.
Zagrebški proti „Gospodarski Slogi
Taina seia voditeiiev zagrebških Židov
st*
Pred kratkim so imeli židovski voditelji v Zagrebu tajno sejo, na kateri so predvsem razpravljali o nekaterih dogodkih v zadnjem času, zlasti pa o posledicah, ki jih more povzročiti akcija »Gospodarske Sloge«. Posamezni voditelji Zidov so poudarjali, da Gospodarska Sloga sicer ni direktno naperjena proti Židom, da pa je računati s tem, da bo v kratkem najbolj udarila židovske trgovce. V kratkem da bo iz nje izšel klic, kupovati lc pri hrvaških trgovcih in bati se je, da bo imel ta klic popoln uspeh, ker se noben kmetovalec ne bo upal nastopiti proti akciji Gospodarske Sloge. Vsak, kdor bi kupoval še nadalje pri židovskih trgovcih, bo v nevarnosti, da ga zadene ves teror, ki da ga Gospodarska Sloga že izvaja.
Pa še druga mnogo težja nevarnost da grozi židovstvu od Gospodarske Sloge. Ker ima ta že okoli 250.000 članov in ker vsi ti plačujejo članarino, bo razpolagala Gospodarska Sloga v kratkem z velikimi kapitali, da bo mogla poseči tudi v industrijo. Tudi za ta primer se mora židovstvo pripraviti.
Neobhodno potrebno je zato, da židovski gospodarski ljudje nekaj žrtvujejo. Te žrtve bodo morda v prvem času zelo težke, bodo se pa več ko izplačale pozneje, ko bo židovstvo vzdržalo svojo pozicijo. Ko se začne akcija proti židovskim trgovinam, morajo te tako znižati cene, da bo preprečena vsaka konkurenca, ker ne bo noben drug trgovec teh nizkih cen vzdržal.
Na seji se je nadalje ugotovilo, da ni pričakovati od sedanje vlade, da bi ščitila Žide proti Gospodarski Slogi. Za Žide zato ni druge rešitve, kakor da žrtvujejo denar tudi v ta namen, da pride do izpremembe režima, ker bi potem vlada, na katero bi imeli oni vpliv, pomagala njim proti Gospodarski Slogi.
Mnogo se je razpravljalo na seji židovskih voditeljev tudi o delavskih stavkah, ki se v zadnjem času zelo množe. Resna nevarnost je, da se bo tudi iz tega gibanja razvilo nevarno protižidovsko gibanje in zato se morajo Židje tudi v tem pogledu pripraviti. Zadnji zagrebški dogodki, ko je bila razbita kavarna »Corso«, jasno dokazujejo, da je v Zagrebu stalno protižidovsko razpoloženje, ki da bi se moglo razviti tudi do pogromov. Zidovski podjetniki morajo
zato tudi v tem pogledu biti pripravljeni na kake žrtve. Nastavijo naj ravnatelje Hrvate, toda le proti stalni plači, da bodo ti vedno čutili odvisnost od svojih gospodarjev. Plača naj bo tudi visoka, toda nevarnost odpovedi naj jim grozi stalno.
Kakor že pred leti, tako pa so tudi sedaj ponovno opozorili, židovski voditelji svoje ljudi, da se v javnosti ne kažejo preveč, zlasti pa ne njih žene z dragimi nakiti. Vsa 6eja je izzvenela v tem, da se morda bližajo za Žide na Hrvat-skem težki časi, da pa jih bo moglo
židovstvo zmagati, če bo takoj in disciplinirano ukrenilo vse, kar mu priporočajo njegovi voditelji.
Tako se glase informacije, ki nam jih je dal neki prijatelj našega lista. Reči moramo, da so te informacije nad vse verjetne, ker je že našička afera odkrila, kako izkorišča židovski kapital našo zemljo. Poleg tega je zlasti v Zagrebu silno vidna kapitalna premoč židovstva, ki ima skoraj čisto v svojih rokah ne le vse trgovstvo in znaten del industrije, temveč ki vedno bolj sega tudi na druga polja. Dočim hrvatski zdravniki in
juristi ne morejo dobiti primernega zaslužka, so židovski naravnost bogato preskrbljeni z vsem. Vse to ima za posledico, da se protižidovsko gibanje širi in da bi moglo to zavzeti res nevaren obseg za židovstvo.
Vprašanje je sedaj, če bodo protiukrepi Zidov mogli to nevarnost odkloniti in če ne bodo vsi ti poskusi, ustaviti z Gospodarsko Slogo za početo gibanje, brezuspešni.
Poglavje za sebe pa tvori židovski sklep, kako vplivati na našo notranjo politiko, da bi se vodila s pomočjo njih denarja njim prijazna politika. To dejansko ni nič drugega, ko odkrito priznanje, kako s korupcijo preprečiti pri nas zdravo narodno gospodarsko politiko. S tem pa so zagrebški Židje daleč prešli meje, ki jim jih dovoljuje samoobramba njihovih interesov in zato morajo biti tudi pripravljeni na vse posledice, ki jih mote povzročiti takšno nedopustno poseganje v naše javno življenje.
Na vsak način pa je polno znakov, ki dokazujejo, da so dolgoletne težke gospodarske razmere ustvarile v narodu novo razpoloženje, ki se zaenkrat kaže v Gospodarski Slogi, pa tudi v številnih stavkah. Židje s tem novim razpoloženjem že računajo, čas bi bil, da bi z njim računali tudi naši gospodarski ljudje, predvsem {>a naši odločujoči krogi. Naj ti preudarijo, če ni morda lok že preveč napet in če niso potrebni že novi recepti za izlečenje sedanjih težkih razmer.
Pred občnim zborom Zveze
Letošnja letna skupščina Zveze trgovskih združenj bo v smislu sklepa predsedstvene seje v nedeljo, dne 14. junija v Brežicah ob 9. dopoldne.
Ker je bil šele pred kratkim veliki kongres jugoslovanskega trgovstva v Beogradu, na katerem so se obravnavala vsa. fažnejša vprašanja, ki se tičejo rtašega gospodarstva in trgovine, zato letos predkonferenca odpade. Ce pa bi imelo katero združenje kakšne posebne predloge, ki se na beograjskem kongresu niso obravnavali, naj jih pošlje Zvezi najkasneje do
7.	junija. Zveza bo potem pripravila potrebno resolucijo občni zbor.
Letošnji občni zbor Zveze bo posebno pomemben zaradi tega, ker se bo v smislu sklepa občnega zbora Združenja trgovcev s sadjem v Mariboru in zadnje predsedstvene seje Zveze v Mariboru ustanovila ob priliki občnega zbora Zveze
osrednja sekcija sadnih trgovcev
pri Zvezi trgovskih združenj.
V ta namen bo v soboto, dne
13.	junija ob pol osmih konferenca sadnih trgovcev, ki naj se je sadni trgovci udeleže v čim večjem številu.
Združenja naj sporoče Zvezi v osmih dneh enega ali dva zastopnika, ki bodo združenja zastopali na ustanovnem občnem zboru sadne sekcije. Zveza bo potem poslala tem zastopnikom vabila h konferenci ter pripravila tudi po trebna organizacijska določila za novo sekcijo.
Na občnem Zboru Zveze se bodo zlasti poudarile naše posebne slovenske zahteve, v kolikor niso bi le že poudarjene od beograjske-
ga kongresa. Kakor vsa leta, tako pa mora biti tudi letos občni zbor Zveze krepka manifestacija solidarnosti in zavednosti slovenskih trgovcev, zato se naj udeleže trgovci občnega zbora Zveze v čim večjem številu.
Prijateljski večer
Ker letos odpade predkonferenca, a je vseeno dobro, da se vsako leto vsaj enkrat zberejo vod-
niki in predstavniki slovenskega trgovstva, priredi Združenje trgovcev v Brežicah v soboto zvečer prijateljski večer za vse delegate združenj in udeležence občnega zbora. Zato naj delegati pridejo po možnosti v Brežice že v soboto, dne 13. junija popoldne, da se bodo mogli udeležiti prijateljskega večera.
Vsa druga potrebna navodila prejmejo združenja od Zveze, kakor hitro bodo javila svoje zastopnike za sadni odsek.
Na delo za uspeh občnega zbora Zveze!
t (osip Kunslel
Z Vrhnike je prišla žalostna vest, da je tam umrl Josip Kun-stel, tudi daleč izven mej Slovenije znani lesni trgovec.
Pokojnik se je rodil dne 7. marca 1859 na Vrhniki ter se je že zgodaj posvetil lesni trgovini. Ze
10.	maja 188(5 je protokoliral svojo firmo in nato se je njegova tvrdka vedno bolj razvijala ter postala sčasoma ena najrečjih slovenskih lesnih izvoznih tvrdk. Da je dosegel pokojni Josip Kunstel tako velike uspehe v svoji trgovini, je zasluga njegovega velikega strokovnega znanja ter poznavanja ljudi in krajev. Več ko tri četrtine svojega življenja je prebil na potovanjih ter prepotoval vso Italijo od severa in juga. Bil je tudi med vsemi italijanskimi lesnimi trgovci dobro poznan, a ne samo poznan, temveč tudi spoštovan, ker so ga vsi poznali kot poštenjaka, ki vedno svojo besedo tudi drži. Pokojni Kunstel je bil eden tistih naših zaslužnih mož, ki so ohranili naščmu lesu Italijanski trg, našemu lesnemu trgovcu pa njegovo dobro ime v tujini. Rajnki Josip Kunstel je bil nad vse de-
kovek, kot človek pa zelo da ga moremo staviti vsem* ki bi se hoteli ,esni stroki.
Na svojih potovanjih si je nakopal želodčno bolezen, za katero je že dolgo bolehal in ji končno tudi podlegel po težkih in dolgih bolečinah. Do zadnjega časa se je še živo zanimal za lesno trgovino in z nezmanjšanim zanimanjem sledil vsem naporom, da se pomaga naši lesni trgovini, ki—je prišla zaradi sankcij v tako obupno brezizhoden položaj, z njo pa tudi vse slovensko gospodarstvo, ki je z lesnim gospodarstvom tako organsko zvezano.
Pri: njegovi obširni trgovini mu je bil v krepko oporo njegov edini sin Vinko, ki je že sedaj s svojim delom dokazal, da bo • vodil veliko podjetje svojega očeta v njegovem duhu dalje.
Pogreb pokojnega Josipa Kun-stla bo v nedeljo, dne 81. maja ob 15. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče pri Sv. Pavlu na Vrhniki.
Bodi ohranjen velikemu slovenskemu lesnemu trgovcu in strokovnjaku časten spomin! Žalujočim pa naše iskreno sožalje)
\
Zbor notraniskih trgovcev
Logaški okraI od sankeii naiboli prizadet
Združenje trgovcev za srez Logatec je imelo svojo letošnjo skupščino dne 10. maja t. 1. v Logatcu. Na skupščini se je zbralo lepo število trgovcev ne le iz Logatca in neposredne okolice, ampak tudi iz oddaljenejših krajev. Posebno dobro je bilo zastopano članstvo iz Žirov in Loža.
Skupščino je vodil predsednik narodni poslanec Stanko Lenarčič, Ifi je uvodoma pozdravil zastopnika sreskega načelstva podnačel-nika Deuh, ki je kot obrtni referent 'pokazal vedno polno razumevanje za interese trgovcev, nadalje je pozdravil zastopnika zbornice Žagarja, predsednika osred-•nje sekcije lesnih trgovcev Škrbca in tajnika Zveze trgovskih združenj ing. Šušteršiča. Po teh pozdravih je prešel na dnevni red.
Najprej je odredil, da se prečita zapisnik zadnje skupščine, ki se je po prečitanju vzel na znanje in odobriL
Pri tej točki dnevnega reda se je oglasil k besedi sreeki podna-čelnik g. Deu. V svojih izvajanjih jc podal s stališča obrtnega referata nekaj' navodil, pozival k složnemu delu in se od združenja poslovil, ker po triletnem službovanju odide te dni na drugo službeno mesto.
Za njim je zbornični zastopnik Žagar poročal o gospodarskem položaju in o akcijah, katere je Zbornica podvzela v interesu trgovine na zborničnem področju. V svojem poročilu je posebno naglašal akcije za pomoč našemu lesnemu gospodarstvu in prizadevanja zbornice za olajšanje davčnih in taks. nih bremen. Obe poročili je vzela skupščina z odobravanjem na znanje.
Sledilo je poročilo predsednika narodnega poslanca Lenarčiča. Njegovo zanimivo poročilo radi aktualnosti v nastopnem dobesed no priobčujemo;
Poročilo	pred
Lenarčiča
Ko smo pred letom dni zborovali, smo vendarle upali, da se bo položaj vsaj nekoliko zboljšal. Tako se nam je tudi zagotavljalo. Žal pa so se tudi te obljube izkazale kot prazne in položaj je danes slabši kakor je bil. Velikih javnih del v naših krajih ni in še ona, ki so se začela, bodo morali ponekod, kakor se me je informiralo, ustaviti, ker podjetniki ne dobe izplačila za storjeno delo. Sploh je naše slovensko gospodarstvo stalno zapostavljeno. Državi dajemo na davkih 12 do 13% vseh davkov, a od tega dobivamo nazaj komaj polovico, da se Slovenija vedno bolj pogreza v uboštvo.
Velika so sicer naravna bogastva, ki jih ima naša država. Toda vse te zaklade izkorišča le tujec, ki vrhu vsega še naše delavstvo do skrajnosti izkorišča. Naša domača industrija se z davki obremenjuje, dočim 6e proti tuji ne postopa tako strogo. Tako je francoska družba, ki izkorišča borski rudnik, izkazala samo v enem letu 85 milijonov Din čistega dobička, a država je dobila od nje ma davkih komaj, 2,700.000 Din.
Naš okraj je odvisen od lesne Konjunkture. Zaradi sankcij pa je 'lesna trgovina na tleh in zato trpi »vsa trgovina. Promet je padel v (nekaterih strokah tudi za 80%. lOd vseh naših klirinških terjatev rv Italiji ima dobiti logaški okraj 6%, od v6elr slovenskih terjatev proti Italiji pa eno petino. Naše ieeno trgovstvo jev storilo vse potrebne in sploh možne korake, da ,se pomaga npši lesni trgovini in našemu lesneiyu gospodgfctvu. Natančno je tudi razlomilo ves položaj, ki je nastal zaradi sankcij, . odločujočim gospodom v Beogradu., Toda do^glo ni nič drugega . ko,lepe obljube.
• Niti davčno breme se ni znižalo < In prilagodilo sedanjemu težkemu stanju. Plačujemo še vedno iste
davke kakor v dobi največje konjunkture. Promet se je na splošno znižal za 40 do 60%, dočim se je samo nekaterim znižalo davčno breme za 20%. A ne za več! Vemo, da država potrebuje denar,
U
VSAKOGAR!
Od 30. ma)a do 8. Junija potovanje v Ljubljano na
OtVI. UUBUANSKI VELESEJEM
l
Polovična voznina na železnici, Iparobrodlh, avijonib. Železniška Izkaznica se dobi na odhodnih postajah po Din T—. Razstava in-Idustrljc in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). „Sodobnu gospodinja1' — Modna revija. Pohištvo. Avtomobili. Male' živali.
Razstavni prostor zavzema 40.000 m*.
toda samo slovenski davkoplače valeč ne more zbrati vseh davkov. Pri novih banovinskih trošarinah je Slovenija zopet prikrajšana id Slovenija, ki plačuje najvišje banovinske doklade, bo morala sedaj plačevati višje trošarine še za druge banovine.
Manjka nam načrtno gospodarstvo, trpimo, ker naše denarstvo ne obratuje in ker je pritisnjeno k tlom, in naše gospodarstvo zastaja, ker se vedno dela'jo napačni eksperimenti
Prav gotovo je bila ena največjih napak kmečka zaščita. Niti kmetu ni pomagala, temveč mu celo škodovala, ker mu je vzela kredit. Naravnost Irtcv te zaščite pa je podeželsko trgovstvo. Vsi apeli, da se reši že enkrat to vprašanje, so bili zaman in Jugoslavija je menda edina država, ki še ni rešila vprašanja denarnih zavodov.
Pri svojem težkem delu je imelo združenje močno oporo v Zbornici za T0I in v Zvezi trgovskih združenj. Obema bodi izrečena naša zahvala 1
V današnjih časih si naš« gospodarstvo, samo ne more pomagati in zato jc dolžnost vlade, da mu priskoči na pomoč. Treba je dvigniti kupno moč prebivalstva, urediti naš denarni trg, skleniti nove trgovinske pogodbe, z večjimi javnimi deli onemogočiti brezposelnost. Kljub vsem težkim izkušnjam pa mi trgovci ne smemo izgubiti vere v boljšo bodočnost'in zato moramo poglobili svojo stanovsko zavest ter zvesto podpirati V6e* ki se bore za naše pravice in za napredek našega stanu. Svoje poročilo je zaključil predsednik Lenarčič z besedami:
»Že lansko leto sem smatral za svojo dolžnost izreči zahvalo na šenm predsedniku Zbornice za TOI, g. Jelačinu za nesebičen in energičen nastop za blagor naših stanovskih interesov in interesov vsega našega gospodarstva. Enako zahvalo izrekam danes z željo, da bi g. predsednik kakdr do sedaj, tudi v bodoče ostal v bojni vrsti do popolne zmage in žago tavljam mu gotovo v imenu nas vseh, da bo imel v nas polno oporo
Bodimo kakor smo bili do sedaj v našemu delu vztrajni in složni, pa bo gotovo prišel čas, ko se bo naše delo za prospeh in pro-cvit našega gospodarstva tudi upoštevalo.«
Za tem poročilom se je oglasil k besedi
predsednik lesne sekcije Škrbec.
V svojih izvajanjih je podal lep pregled borbe slovenskega lesnega gospodarstva za obstanek. Analiziral je v lapidarnih stavkih nastanek krize v lesnem gospodarstvu, razložil vse akcije, ki jih je osrednja sekcija podvzela ob vsaki priliki, ko je šlo za interes slovenskega lesa. S trpkimi besedami je navajal kvarne posledice sankcij za našo državo. Za škodo, ki so jo povzročile sankcije, nismo dobili pravega nadomestila, zato pa bije slovensko gospodarstvo obupen boj za obstanek. Izgleda za zboljšanje še ni in ga najbrže še dolgo ne bo. Stremiti pač moramo, da se sankcije čim preje ukinejo in si znova skušamo osvojili italijanski trg za naš les, kolikor bo to še mogoče. V teh težkih časih bi morali odločilni faktorji nuditi našemu gospodarstvu vso pomoč in zaščito, da docela ne omaga. Misliti bi bilo treba na znižanje ohrestne mere, na ureditev našega izvoza in na druge zaščitne ukrepe, da se reši naše gospodarstvo.
Izvajanjem predsednika Škrbca so zborovalci z zanimanjem sledili in jih viharno odobravali.
Gospodarske organizacije ne poznajo strankarstva
Po njegovem govoru je predsednik Lenarčič podal nekaj reminiscenc iz poslovanja združenja v zadnjih 17 letih, odkar združenje obstoji. Vso dobo obstoja združe nja je bila njegova tendenca kot predsednika, da iz združenja izloči vsako politiko. Posloval je kot predsednik vso dolgo dobo 17 let po tem edino pravilnem načelu. Poznal ni v združenju nobenega strankarstva in politike. Zato tudi odločno obsoja, da se pojavljajo poizkusi zanesti tudi v strogo strokovno združenje strankarstvo, zato prosi navzoče, da imajo pri današnjih volitvah v vidu samo gospodarski interes, ki se strankarsko ne da opredeliti. — Njegova izvajanja so pri enem delu zborovalcev naletela na živahne ugovore, pri drugem pa na odobravanje.
Po tem vmesnem opozorilu je podala
gdč. Marica Kotnikova tajniško poročilo.
Združenje je prejelo in odposlalo 916 vlog ter številne okrožnice. Združenje je imelo koncem 1. 1935 265 članov, od teh 126 trgovin z mešanim blagom. V letu 1935 se je na novo’ prijavilo 28, odjavilo pa 39 članov, število članstva je torej padlo'za 9 članov. V času obstoja je združenje štelo največ članov koncem 1. 1927, namreč 399. V osmih letih je torej število padlo za 134. Člani združenja so zaposlevali koncem leta 1935 pomočnikov 64, pomočnic 64, učencev 21 in učenk 13. Učenci in učenke obiskujejo tri skupne obrt-no-trgovske nadaljevalne šole. Združenje je vložilo številne pritožbe in ovadbe radi šušmarstva, interveniralo za znižanje ležarin-skih stroškov, za ureditev voznih redov, za otvoritev še ene veliko-prodaje soli, za ureditev odpiralnega in zapiralnega časa itd Po tajniškem poročilu je pozdravil skupščino zastopnik Zveze trgovskih združenj g. ing. Šušteršič in poročal o prizadevanjih Zveze za olajšanje položaja. V svojih izvajanjih se je dotaknil vseh aktualnih vprašanj in posebno naglašal delovanje Centralnega predstavništva.
Sledilo je poročilo g. de Glerijc o računskem zaključku za 1. 1935. Združenje je imelo v 1. 1935 Din
66.025-14 prejemkov in ravno toliko izdatkov. Nadzorni odbor je blagajniško in tudi ostalo poslovanje združenja vestno pregledal in našel vse v vzornem redu. Radi tega predlaga upravi zahvalo in razrešnico. (Soglasno sprejeto.)
Nato je v imenu uprave podal predsednik Lenarčič poročilo o proračunu za I. 1-936. Proračun izkazuje .Din 19.520— izdatkov in ravno toliko dohodkov. Uprava je proračun skrčila na skrajni minimum, ker je upoštevala skrajno slab položaj trgovine, zato prosi skupščino, da ga odobri brez iz-' premembe. (Soglasno sprejeto.)
Sledilo so volitve G. de Glerija je predložil kandidatno listo dosedanje uprave in predlagal poimensko glasovanje. Hkratu je g. Kranjc iz Cerknice predložil protilisto. Ko so se zborovalci soglasno izrekli za poimensko glasovanje in se zedinili za način volitve, se je volitev izvedla. Pri volilvi je dobila lista z nosilcem dosedanjim predsednikom Lenarčičem 36 glasov, nasprotna lista pa 24, dočim so se 4 člani volitve vzdržali..	,
Izvoljeni so torej:
Člani uprave: Stanko Lenarčič^ Nova vas; Ivan Škrlj, Dol. Logatec; Ivan Žumer, Cerknica; Milan Kravanja, Cerknica; Maks Domi-celj, Rakek; Ludovik Ožbolt, Stari trg; Alojzij Mlakar, Iga vas; Janko Šumarad, Kozaršče; Ludovik. Uoltin, Dol. Logatec; Ivan Godina Gor. IvOgatec; Janko Erznožnik, Žiri; Edo Pungartnik, Planina.
Namestniki: Ivan. Usenik, Vel. Vrh; Anton de Gleria, Dol. Logatec; Alojzij Matičič, Begunje; Ivan Levstek, Rakek; Ivan Bartol, Lož; Marija Truden, Stari trg; Alojzij Baraga, Pudob; Boleslav Cvetko, Rovte; Josip Rus, Gor. Logatec; Filip Potočnik, Žiri; Otmar Kolenc, Planina; Karol Kovač, Stari trg.
V nadzorstvo: Anton Petkovšek, Blekova vas; Alojzij Tome«, Stari trg in Anton Demšar, Rakek.
Za delegate za občni zbor Zveze: Karol Kovač, Stari trg; Ivan Žumer, Cerknica; Ivan Škrlj, Dol. Logatec; kot njih namestniki pa: Ladko Premrou, Martinjak; Gregor Tršar, Brod; Alojzij Gabrcnja, Rakek.
Častno razsodišče: Hubert Vouk Dol. Logatec; Franjo Tavčar, Rakek; Anton Kržišnik, Žiri
Po izvršenih volitvah je skupščina razpravljala o stanovskem glasilu. Razpravo je uvedel pred-
,	■, T______XIX l.J 5«	Polisu,
govskega lista«. Ta predlog je podprl ing. Šušteršič in posebno toplo
se je zavzel za obvezno naročilo Škrbec, predsednik osrednje lesne sekcije. Ker so se nekateri člani izrekli proti obvezni naročbi, so se navzoči končno zedinili na kompromisno rešitev v tem smislu, da se* prepusti končna odločitev upravi.
Končno je zbor sprejel naslcd-n je
resoludle
sednik Lenarčič, ki je v daljših izvajanjih pojasnil stališče uprave, ki predlaga, da združenje naroči »a 120 članov sobotno izdajo »Tr
1. Zahtevamo, da se uredba o krošnjar jen ju z dne 27. junija 1928 najrigorozneje izvaja od pristojnih oblastnih orgauov ter se vsaka kršitev predpisov najstrožje kaznuje. V logaškem srezu je krošnjar-jenje po zakonu prepovedano, vendar se krošnjari še vedno nemoteno,
2. Zahtevamo čimprejšnjo uvedbo obligatornega zavarovanja trgovstva v smislu § 384 zakona o obrtih.
3. Zahtevamo ukinitev tovarniških in industrijskih trgovinskih obratovalnic, oziroma obdačitev istih enako kakor samostojne trgovine.
4. Zahtevamo, da se ukinejo vse ugodnosti gospodarskih zadružnih ustanov,-ki se bavijo s trgovino.
5. Zahtevamo, da se ukrenejo vsi potrebni koraki za ukinitev sankcij. Vlada naj priskrbi za izvoz lesa tudi našim trgovcem iste pogoje, ki jih imajo državna podjetja, ki nemoteno izvažajo kljub vsem sankeijam les v Italijo.
6. Zahtevamo, da Narodna banka začne takoj z izplačevanjem protizakonito zadržane razlike 40 par pri klirinških lirah.
7. Zahtevamo, da se prisilno izterjevanje davkov v srezu Logatec odloži do ukinitve sankcij.
8. Zahtevamo, da vlada poskrbi za javna dela večjega obsega in zahtevamo ukinitev vseh podpor brezposelnim, ki demoralizirajo, zato pa naj vsak delavec dobi delo 'In se naj za to dek> pošteno plača.
9. Zahtevamo, da vlada izdela definitiven zakonski osnutek zaščite, ukinejo naj se vsi ukrepi, ki ovirajo svoboden gospodarski razvoj.
Pri slučajnostih se je razpravljalo o lanskoletnem sklepu glede izdajanja koledarjev ih dajanja novoletnih daril in sklenilo, da za izpremembo tega sklepa ni povoda. Nato se je še vršil razgovor o davčnih vprašanjih, posebno o poslovanju davčnega odbora, nakar je predsednik Lenarčič lepo uspelo zborovanje zaključil in se vsem navzočim zahvalil za sodelovanje.
Skupščina združenja trgovcev	v
Število članstva padlo od 217 na 92
'	•	i . v.	*/{{,{	, -'« v
V ponedeljek, dne 25. t. m. je isti uspešno zastppa interese trgov-bil občni zbor Združenja trgovcev | sjv-a »Trgovski list«. Zato pripo-
. r/vSn 3a se naroČe na
v Ormožu. Občni zbor je .bil dobro obiskan in njegov potek v vsakeip pogledu zadovoljiv.
Predsednik Ludvik Kuharič je otvoril skupščino in pozdravil zastopnika Zbornice TOI Milka Senčarja in zveznega tajnika Iga Kaiserja.
Predsednik je podal izčrpno poročilo o gospodarskem položaju. Naša trgovina prenaša še vedno vse one težkoče, ki že trajajo celo vrsto let. Naše združenje je občutilo tudi krizo v pogledu kmečke zaščite, zapore kreditov in nedelovanja denarnih zavodov. Radi tega je bil tudi občuten padec našega članstva. Od 217 članov v letu 1933. je padlo število članov v letu 1935. na 92 članov. Razpravljal je nato o težkih posledicah medsebojne konkurence, katera prevladuje med trgovstvom, — o nizkih cenah poljedelskih proizvodov in o davčni preobremenitvi. Naše združenje se bori proti krošnjarski nadlogi proti nabavljalnim zadrugam, ki so se razpasle v našem srezu. V tem boju za pravice trgovstva zla-
roča, da se naroče na tedensko iz-cljrjo »Trgovskega lista« vsi člani, ki plačajo doklado 150 Din in 100 dinarjev. Zahvalil se je nato za delovanje Zbornice TOI in Zveze trgovskih združenj.
Nato je poročal R. Kreutz o statističnih podatkih združenja in o delu združenja za odpravo vseh onih težkoč, ki so škodovale trgovini.
Blagajnik združenja je poročal o računskem zaključku za 1. 1935. in izkazal: na dohodkih dinarjev 12.284'—, na izdatkih Din 11.288'50. Imovina združenja je znašala dinarjev 6160'—.
Računski preglednik Lovro Pe-tovar je poročal o blagajniškem poslovanju in predlagal upravi razrešnico.
Nato so bile volitve nove uprave združenja. Za predsednika združenja je bil z velikim odobravanjem ponovno izvoljen Ludvik Kuharič, za podpredsednika pa Lovro Petovar. V upravo združe-nja pa gg.: Tomaž Kosec, Stanko Rizman, Avgust Gottvvein, Ivan
Meke, Franc Mlinarič, R. Kačun, Boris Veselič, Franc Žnidarič; namestniki: Ludvik Vukan, Alojzij Lah, Ivan Podplatnik in Ivan Gavez. Izvoljeni so bili tudi člani nadzornega odbora in izpraše-valne komisije za vajence. Za delegata za zvezno skupščino je bil izvoljen predsednik L. Kuharič, za namestnika pa Lovro Pctovar.
Proračun združenja predvideva Din 12.430 Din izdatkov in dinarjev 12.500'— dohodkov. Proračun je bil sprejet. Doklada združenja se je določila na 150 Din za pro-tokolirane tvrdke in 100 Din za trgovine z mešanim blagom in deželnimi pridelki, 75 Din za trgovce z živino in sadjem, 25 Din za jaj-čarje in trgovce z gobami.
Zastopnik Zbornice, zbornični svetnik Milko Senčar je pozdravil skupščino v imenu Zbornice TOI in predsednika Ivana Jelačina ter poročal o akcijah Zbornice. Zbornica je izvedla mnogo akcij, vendar pa so bile nekatere radi nerazumevanja naših zahtev na odločujočih mestih dokaj negativne. Zbornica deluje tudi za interese vsega našega gospodarstva, pa tudi posebno za trgovino. Zavzemal se je tudi za naročbo tedenske izdaje »Trgovskega listac in navajal pomen tega stanovskega glasila za naše trgovce. Sklenilo se je, da naroči zdrušenje 40 izvedav tedenske isdaje »Trgovskega lista«.
O kongresu vsega jugoslovanskega trgovstva v Beogradu je podal poročilo Lovro Petovar.
Zvezni tajnik Igo Kaiser je nato podal poročilo o delovanju Zveze in orisal položaj z ozirom na kmečko zaščito, ki je jako oškodovala tudi našega trgovca; naša trgovina trpi zlasti tudi na zamrz-lih denarnih vlogah v denarnih zavodih in z izgubo vsakega poslovnega kredita. Glede obrtne zakonodaje je omenil § 19/4, pri katerem je zavzela Zveza stališče, da morejo obrtniki dobiti trgovino le po petletnem obrtovanju in le za sorodno stroko. Poročal je nato o krošnjurstvu in o akciji Zveze v tem pogledu, o nelegalnem potni-štvu, o nabavljalnem zadružništvu. Krepko je pobijal nesmotreno politiko, katera danes nima za potrebe našega gospodarstva nika-kega razumevanja. Zato je danes naše gospodarstvo v skrajno neugodnem položaju, da je tik pred polomom. Naj se že enkrat začne izvajali sinotrena gospodarska politika, katera naj da naši trgovini novo možnost razvoja in napredka. Treba bi bilo končno, da se na osnovi ustave upostavi gospodarski svet, ki ga pa smejo tvoriti le zastopniki vseh gospodarskih krogov. Pozval je, da naj vse naše jugoslovansko trgovstvo in naše trgovstvo stopi v ofenzivo in naj solidarno in vztrajno deluje, da še naša gospodarska politika usmeri v pravcu zahtev vsega našega jugoslovanskega trgovstva, združene ga v Centralne-1 predstavništvu Zvez trgovskih združenj.
Predsednik se je nato zahvalil za dobro udeležbo in Milku Senčarju in tajniku Kaiserju za njih sodelovanje na zboru.
Težko gospodarsko stanje
Gorenjske
Obini	zbor Združenja
Ena naših najbogatejših pokrajin je bila od nekdaj Gorenjska, danes pa prihajajo celo iz bogatega kranjskega okraja samo poročila o težkem razočaranju in vedno težjem gospodarskem stanju. 2e samo par besed iz poročila uprave kranjskega združenja o splošnem gospodarskem stanju nam to prepričujoče potrjuje: »Lepi upi, ki smo jih imeli za
1.	1935., se niso uresničili. Gospodarske razmere se niso zboljšale. Naši denarni zavodi propadajo se naprej. Pričakovanje, da se bo pomagalo našemu gospodarstvu z javnimi deli, nas je razočaralo. Vse obljube so ostale na papirju. Privilegije konzumov nameravajo še razširiti. Število krošnjarjev je vsak dan večje. Kmet je z zaščito izgubil vsak kredit. Železniške prevozne tarife se zvišujejo, mono-polizacija se širi. Sankcije so dale smrtni udarec lesni trgovini.«
In tako podobno se nadaljuje poročilo. Same nevesele slike na vse strani!
Pod temi težkimi znaki gospodarske stiske je zborovalo v četrtek gorenjsko trgovstvo in v čast njegovi zavednosti bodi poudarjeno, da kljub temu ni izgubilo volje in ljubezni do dela. Kakor vedno, tako je tudi sedaj gorenjsko trgovstvo v prvih vrstah onih, ki nikdar ne odnehajo in ki se bore do zadnjega in zato smo tudi
prepričani, da si bo gorenjsko trgovstvo tudi priborilo zmago, sebi v čast, vsemu slovenskemu gospodarstvu pa v korist!
Občni zbor je otvoril predsednik Sire, ki je po konstataciji sklepčnosti občnega zbora pozdravil vse zborovalce, zlasti pa predsednika Zbornice Ivana Jelačina, ki je stal združenju vedno zvesto ob strani. Prav tako pa pozdravlja tajnika dr. Plessa, ki je naš mentor in ki nam je vedno radevolje na razpolago. Naša zahvala pa tudi kon-zulentu žagarju, ki nam je prav tako vedno z največjo pripravljenostjo pomagal. Predsednik Sire je pozdravil nadalje urednika »Trgovskega lista«, ki vedno odločno brani vse naše interese, predsednika občine Pirea, tajnika Zveze trgovskih združenj Kaiserja, poslanca dr. Šemrova in predsednika lesnih trgovcev Franca Škrbca. Iskreno pa pozdravlja tudi dolgoletnega podpredsednika združenja, našega zvestega Bcrjaka, ki je praznoval te dni svojo šestdesetletnico, h kateri mu čestita tudi v imenu vsega današnjega zbora.
Predsednik Sire je nato počastil spomin vseh umrlih tovarišev v preteklem letu. Njegov pietetni govor so poslušali vsi zborovalci stoje in počastili njih spomin.
Poroiilo	pre
Sirca
Za Žejo v poletni vročini, pri in po kosilu za »boljžanje prebavo,
za mešanje z vinom in sadnimi soki
vedno je
Rogaška slatina
idealna, ker zraven prijetnega okusa krepi tudi prebavne organe!
Vašim odjemalcem boste najbolj koristili, ako jim nudite vedno v prvi vrsti
Rogaško slatino!
Trgovinski register
Izbrisala se je nastopna tvrdka: Ivan Skunca, veletrgovina dalmatinskih vin, Celje — zaradi opustitve trgovine.
Nato je podal predsednik Sire v kratkih, a jedrnatih besedah svoje gospodarsko poročilo.
Nade, ki smo jih gojili lani, da se bo gospodarsko stanje zboljšalo, se niso uresničile, temveč smo nasprotno doživeli nova razočara, nja. Toda mi gospodarji smo že po poklicu optimisti, kljub temu svojemu optimizmu pa moramo konstatirati, da gremo v vedno slabše čase.
Poleg zaščite, smo lani doživeli še sankcije, ki so najprej pritisnile vso lesno trgovino, nato pa tudi vso drugo. Zlasti v škofjeloškem okraju in Kokrški dolini so posledice sankcij obupne. Upajmo, da se bodo vsaj sedaj, ko je abesinske vojne konec, diplomati izpametovali in prenehali s sankcijami, ki so se itak izkazale kot brezuspešne, in da se bo po odpravi sankcij začel procvit našega gospodarstva.
0 kmečki zaščiti se je govorilo že tako mnogo in njena škodljivost že tako dokazala, da ni treba še posebej govoriti o tej zaščiti, ki je vzela kmetu ves kredit.
Jeseni je zlasti vse gospodarsko življenje v mestih znižanje uradniških plač zelo zadelo. Naš stan je vedno zastopal to stališče, da mora biti uradnik tako dobro pla čan, da ne potrebuje nobenega postranskega zaslužka, temveč da se more ves brez skrbi za svoje ma-
terialno stanje posvetiti svoji službi. Zato smo tudi sprejeli resolucijo, ki se izreka proti znižanju uradniških plač.
Zopet so bile povišane trošarino in povišan je bil tudi prometni davek. Najtežje pa je to, da bomo v Sloveniji plačevali višje trošarine, denar teh višjih trošarin pa bo šel v druge banovine.
Kako silno so se poslabšale gospodarske razmere, pač najbolj jasno dokazuje to, da se je število našega članstva znižalo lani za 122. Niti toliko ne zaslužijo danes mnogi trgovci, da bi mogli zbrati denar za davke!
Kakor druga leta, smo imeli tudi letos težke boje zaradi davčnih predpisov -in davčne prakse. Zlasti pa se je izkazalo, kako napačno je, da zastopniki davčnih zavezancev nimajo več v davčnem od-boru večine. S tem večjim priznanjem moramo zato izreči svojo zahvalo našim zastopnikom v davčnem odboru, ki so krepko branili interese trgovcev. Posebno zahvalo pa še našemu zastopniku v reklamacijskem odboru, g. Gorjancu, ki je storil vse, kar je bilo sploh mogoče, da so se vsaj največje krivice omilile. Z apelom na odločno delo za procvit stanovskih organizacij je zaključil predsednik Sire svoj z odobravanjem sprejeti govor.
O vzrokih težkega
gospodarskega
je govoril nato predsednik Zbornice Ivan Jelačin.
Zahvaljuje se za pozdrave ter tudi sam pozdravlja današnje zborovanje. Posebej pa pozdravlja predsednika Sirca in podpredsednika Berjaka, ki sta oba že celo vrsto let zbornična svetnika ter zvesto delujeta za napredek našega gospodarstva.
Letos sem obiskal, je nadaljeval predsednik Jelačin, menda že 18 občnih zborov združenj. Storil sem to, da pridem z ljudmi v zvezo in da na terenu spoznam, kakšno je dejansko stanje našega
gospodarstva. Moram reči, da je bila na vseh občnih zborih slika gospodarskega stanja nerazveseljiva. Povsod se kažejo težke posledice krize, ki so ponekod že tako težke, da ljudje kar obupujejo.
Še zlasti so se poslabšale razmere zaradi sankcij. Okoli 2000 žag in manjših lesnih obratov stoji in posledica tega je, da niti en trgovec ne doseže več tistega prometa, ko preje. Predsednik omenja, da je bil v začetku maja z našim lepim parnikom »Kraljico Marijo« v Grčiji, Turčiji, Siriji itd. V krogu
sopotnikov, ki so bili iz vseh delov sveta, se je tudi mnogo govorilo o sedanjem evropskem in svetovnem položaju, o boju med Anglijo in Italijo ter o posledicah tega boja, ki morejo nastati. Navajal je razne silno zanimive podrobnosti, ki pa vse kažejo temno sliko bližnje bodočnosti. Te temne zunanje-politične perspektive tehtajo tem težje, ker tudi v naši notranji politiki ni nobenih razveseljivih znakov.
In pod tem vidikom moramo presojati tudi sankcije, ki so zadele predvsem Slovenijo in Bosno, manj ali pa tudi nič nekatere druge pokrajine, kar je menda tudi vzrok, da se kaže za slovenske zahteve po odškodnini za sankcije tako malo razumevanja. Pripomniti pa je treba, da je Bosna manj prizadeta, ker so tamošnja velika državna podjetja še našla možnosti, da kljub sankcijam prodajo še nekaj lesa v Italijo.
A položaj bi mogel biti čisto drugačen, če bi znali mi tako odločno braniti svoje stališče tudi proti zaveznikom, kakor so to storili Poljaki. Toda pri nas je že tako, da vse pokorno podpišemo, kar nam zaukažejo drugi. A če bi se ravnali po zgledu Poljakov, bi mogla preživljati naša lesna stroka visoko konjunkturo, mesto da je zaradi izvajanja sankcij popolnoma mrtva.
Drug primer, kako trpi naše slovensko gospodarstvo zaradi ne-umevanja naših potreb na odločilnih mestih, je
denarna kriza,
ki jo preživljamo že celih pet let Takrat, ko je Narodna banka v 1. 1931. čez noč odpovedala za 800 milijonov kreditov, se je začela ta kriza in edina država smo, v kateri traja ta kriza kar neprenehoma naprej. Povsod drugod, v Nemčiji, Avstriji, Češkoslovaški itd., so takoj priskočili denarnim zavodom na pomoč in jih rešili, pa čeprav so imeli nekateri milijonske in stomilijonske deficite, pri nas pa se ni nič storilo v k0. rist naših slovenskih denarnih zavodov. Nič se ni storilo, ker se ni hotelo storiti, ker vlada sistem, ki hoče, da se ves denar centralizira v državnih denarnih zavodih v Beogradu.
In zato ne poslujejo naši denarni zavodi, ki smo jih prinesli v Jugoslavijo kot cvetoče in krepko delujoče. Ta naša dota je danes zapravljena.
Ko pa proti temu protestiramo, se nam očita, da smo zabavljači, da smo vedno nezadovoljni. Resnica pa je le ta, da nočemo nič drugega ko mir, da moremo delati za svoje blagostanje in da hočemo red v državi, ker je drugače vsako delo brezuspešno.
Govore nam tudi, da ni treba, da na javnih zborih nastopamo s svojimi zahtevami, ker da imamo svoje gospodarske organizacije, ki so poklicane, da se izjavljajo o vseh vprašanjih. Res je, da so ti naši zastopi posvetovalni organi, ki bi se morali zaslišati za vsako gospodarsko vprašanje, toda prav tako res je, da se
mnenja naših organizacj ne upoštevajo.
In to je vzrok, da se gode tudi najbolj neverjetne stvari. Da navedem par primerov, o katerih je bilo govora na občnih zborih združenj.
Nakrat je bila železniška tarifa za prevoz lesa iz Prevalj zvišana tako zelo, da je prevoz iz Prevalj za 1200 Din dražji ko iz 13 km od njih oddaljenega Dravograda. Posledica tega je, da mora lesni trgovec iz Prevalj, ki je par korakov od železniške postaje v Pre-
valjah, s konji prevoziti svoj les v Dravograd, da sploh še more konkurirati. Ves prevaljski okraj je v obupnem gospodarskem položaju in njegovo edino premoženje jo bilo lansko jesen dobro seno, ki so ga zelo dobro in drago prodajali v Švico in Nemčijo, da so trgovci pri desettonskem vagonu zaslužili tudi do 7000 Din. Nakrat je bil izvoz sena prepovedan in vse intervencije Zbornice so bile zaman. Seno je trohnelo in šele sedaj, ko je že tu nova krma, je bil izvoz zopet dovoljen. Sedaj, ko je prepozno!
Mesto Ptuj še danes ni moglo dobiti vodovoda in v vseh teh letih ni bilo mogoče dobiti ubogih pet milijonov Din, da bi se ta vodovod zgradil. In tako je na vseh poljih. Človek gleda, kako se delajo napake, kako se uničujejo dobrine, a vsi njegovi protesti so zaman.
Apel na politične voditelje
V takšnih razmerah seveda mora propadati gospodarstvo in mora propadati predvsem trgovina. Vaš predsednik je sporočil, da jo samo lani padlo število vašega članstva za 122. Še mnogo bolj žalostne številke pa navaja statistika Zbornice, ki pravi, da Je v zadnjih štirih letih propadlo nad 7000 trgovin in obrtov.
In ni skoraj drugače mogoče, ker ni več pogojev za uspešno poslovanje. Nekoč mi je dejal neki izkušeni trgovec: Uspeh je zagotovljen, če trgovec vsak dan vloži v blagajno le en dinar več, kakor pa iz nje vzame in v 30 letih bo gospod. Moj oče je prišel z 200 kronami v Ljubljano in posrečilo se mu je in ustanovil je lepo trgovino. In tako smo vsi napredovali in pomagali ustvarjati blagostanje. Danes pa to ni več mogoče, ker so domači prepiri nam zameglili pogled. Zaradi domačih prepirov smo pozabili, da gre za denar In za nič drugega. Če že ni drugače, pa imejmo še naprej te svoje domače prepire in pojdimo se še nadalje »liberalce« ih »klerikalce« ter se ob vsaki izpremembi maščujmo nad onimi, ki so bili preje v taboru vladajoče stranke. Toda ti prepiri morajo ostati pri nas doma, ne smemo pa jih zanašati v Beograd. Tam pa moramo na-stopati složno za svoje slovensko zahteve, da bomo dosegli to, kar potrebujemo, da bomo dobili lepa asfaltirane ceste, ki nam bodo dovajale bogat dotok tujcev, da bo vsa dežela napredovala in da bo konec onega usodnega izenačenja, ki hoče vreči vso deželo na nižjo stopnjo. Tako moramo delati in prišli bomo do lepših razmeri
Z viharnim aplavzom so zborovalci ponovno prekinili izvajanja predsednika Jelačina, koncem njegovega govora pa so mu priredili dolge in navdušene ovacije.
Sledilo je poročilo uprave Združenja. Ker je bilo to poročilo že razdeljeno med člane, se ni pre-čitalo. Brez debate je občni zbor poročilo odobril. (Poročilo daje zelo pregledno in zanimivo sliko o delovanju združenja ter o gospodarskih razmerah kranjskega okraja ter bomo prihodnjič objavili iz poročila daljši posnetek. Op. uredništva.) Tajnik Kožman je nato prečita! računski zaključek za leto 1935., ki izkazuje skupno s saldom iz leta 1934 bilančno vsoto 450.906 Din. Premoženje podpornega sklada se je povečalo na 24.292 Din. Vse premoženjo združenja pa znaša 314 tisoč 865 Din. Ko je še prečital tajnik Kožman poročilo nadzornega odbora, ki konstatira, da je bilo tako vse poslovanje uprave ko tudi blagajne v redu in ki predlaga zato upravi in blagajniku razrešnico, je občni zbor ta predlog sprejel in odobril tudi računski zaključek za 1. 1935. Prav tako soglasno je bil tudi sprejet proračun za leto 1936, ki izkazuje skupno 95.000 Din dohodkov in 99.000 Din izdatkov, torej 4000 Din primanjkljaja, ki pa bo krit ter je občni zbor sprejel v to potrebne sklepe.
Za »Trgovski list«.
Predsednik Sire je nato obrazložil pomen in potrebo lastnega stanovskega glasila. Nasa trgovina, ki preživlja posebno sedaj najtežje čase, nujno potrebuje stanovsko glasilo, ki krepko podpira njene težnje in ki je popolnoma v službi našega gospodarstva. Vsi naši dnevni časopisi pa se bavijo večinoma le s političnimi in drugimi vprašanji, manj pa z gospodarskimi. Trgovstvo zato svojega lastnega stanovskega glasila ne more pogrešati in zato je treba . delati na to, da bo »Trgovski list« . čim bolj razširjen in s tem čim uspešneje branil interese trgovcev- in vsega gospodarstva. Priporoča, da naroči združenje za 250 do 300 svojih članov tedensko izdajo »Trgovskega lista«.
Tudi predsednik Zbornice Ivan Jelačin je toplo podprl predlog predsednika Sirca in podal vso zgodovino »Trgovskega lista«, ki je začel izhajati v Trstu, nato pa -bil prenesen v Ljubljano. Poročal je tudi, kako je bila letos organizacija »Trgovskega lista« pre-_ urejena. Po njegovem govoru je , občni zbor sprejel nekoliko modi-. lieiran predlog predsednika Sirca. ... Sledile so
volitve.«	{
’ Na predlog podpredsednika Ber-jaka. ije bil z velikim odobrava-. njem in vzklikom ponovno izvoljen za predsednika Franjo Sire. Z vzklikom pa so bili nadalje izvoljeni: za podpredsednika Franc . Berjnk, za vodjo poverjeništva v Škofji Loki Anton Savnik, za vodjo poverjeništva v Tržiču pa Franc Globočnik. V upravo šobili izvoljeni gg.: Franc Ahačič, mesto umrlega Josipa Deisingerja gosp. Žcbre, Janko Gašperlin, Franc Gorjanc, Stanko Heinrihar, Rudolf Hlebš, Ferdinand Kokalj, Ivan Savnik, za namestnike pa Karel Dolenc, Franc Jelovčan, Adolf Kern, Jernej Spilar in Ivan Rozman. V nadzorni odbor so-bili izvoljeni: Ivan Adamič, dr. Fred. Crobath, Albin Jazbec, Ivan Kern, kot namestnika pa Franc Zaplotnik iu Janko Potočnik.
V častni odbor so bili izvoljeni: Janko Bogataj, Ivan Kngelsberger, Anton Križnar, Konrad Becker in Ciril Pirc.
Za delegate za zvezni občni zbor pa so bili izvoljeni: Ignac Andra-šič, Franc Rerjak, Rudolf Hlebš, Franc Globočnik, Franc Gorjanc, Ferdinand Kokalj, Ivan Savnik, Franjo Sire in Stanko Heinrihar.
Predsednik osrednjega odseka lesnih trgovcev g. Fran Škrbec je nato v obširnem govoru orisal gospodarske težkoče lesnega gospodarstva, zlasti v Dravski banovini; razpravljal je o padcu cen, o osiromašen ju širokih plasti naroda, o nerazumevanju teženj našega lesnega gospodarstva na odločujočih mestih; o plasmanu lesa na domačem trgu, zlasti s pospeševanjem javnih del v gradbah in v vseh drugih objektih, kjer se more uporabiti les. Lesno gospodarstvo v Dravski banovini je najbolj močno prizadeto od sankcij, zaradi katerih propada, z njim pa tildi vse naše slovensko gospodarstvo.
Poudaril je, da sta nam potrebna kruh in zaslužek. A peli ral je na vse, da morajo biti vse trpeče in v krizi nahajajoče se množice solidarne, da vztrajno in borbeno delajo za razvoj našega gospodar-
stva. Ko se je poleglo veliko odobravanje, ki je sledilo temperamentnim besedam predsednika Škrbca, je predsednik Sire zaključil občni zbor, ki je znova potrdil zavednost kranjskega trgovstva.
Uredba o sorodnih obrtih
Poleg uredbe o izpremembah in dopolnitvah spiska obrtnih podjetij, ki smo jo objavili v prejšnji številki »Trgovskega lista«, je izdal minister za trgovino in industrijo še uredbo o sorodnih obrtih. Po tej uredbi se morajo smatrati za sorodne tile v posameznih točkah odst. 1. ČL 23. obrtnega zakona navedeni obrti:
1. Lončarji iz t. 1 in pečarji ter keramiki iz t. 2.
2. Steklarji (steklorezci) izvzemši delo oknarjev po vaseh iz t. 3 in brusači stekla, graverji stekla, izdelovalci ogledal iz t. 4.
3. Slikanje porcelana in fajanse ter mozaična dela iz t. 5, pleskarji iz t. 73 in sobni slikarji, obrtni slikarji industrijskih izdelkov iz t. 73a.
4. a. Kovači iz t. 6 in podkovski kovači iz t. 7.
4. b. Kovači, kovači orodja iz t. 6, nožarji in brusači, sekalci pil iz t. 9 in ključavničarji iz t. 10.
5. a. Puškarji in drugi proizvajalci strelnega orožja z t. 8 in izdelovalci municije iz t. 79.
5. b. Puškarji in ostali proizvajalci strelnega orožja iz t. 8, kljur čavničalji iz t. 10, strojni ključavničarji iz t, 11 in mehaničarji iz t. 21.
6. Ključavničarji, stavbni ključavničarji, pohištveni ključavničarji in izdelovalci tehtnic iz t. 10, strojni ključavničarji iz t. 11, inštalaterji Vodnih in plinskih napeljav iz t. 80 in inštalaterji parnega, vodnega ali zračnega kurjenja iz t. 81.
7. Strojni ključavničarji iz t. 11, strugarji kovin iz t. 16, modelerji, izdelovalci kovinskih kalupov iz t. 19, mehaniki in avtomehaniki iz t. 21 in precizni mehaniki iz t. 22a,
8. a. Kleparji iz t. 17, pasarji, ci-r zelerji, brusači kovin, zavijalci kovin in proizvajalci kov. galanterije iz t. 16.
8. b'. Kleparji iz t. 13, inštalaterji vodnih, kanalizacijskih in plinskih napeljav iz t. 80 ter inštalaterji za parne, vodne alt zračne' kurilne naprave iz t. 81."	v’
8.	Kotlarji, izdelovalci cinaste posode iz t. 14,' livarji kovin in zvonolivarji iz t. 15 ter zavijalči kovin in proizvajalci kovinske ga-ianterije; iz -t. 16.
10. Jtovalci zlata, zlatarji, izdelovalci nakita in predmetov iz kina-šrebra iz t. 17 in urarji iz t. 25.
11. a. Mehaniki in avtomehaniki iz t. 21, precizni mehaniki iz t. 22a' in proizvajalci medicinskih in ki-. rurških instrumentov, aparatov in | orodja iz t. 23.	|
11. b. Mehaniki, avtomehaniki iz t. 21, mehaniki precizne mehanike iz t. 22a in elektromehaniki iz t. 22.
12. Mehaniki iz t. 21, mehaniki precizne mehanike iz t. 22 a in urarji iz t. 25.
13. Optiki iz t. 24 in urarji iz t. 25.
14. Kosarji in pletarji predmetov iz vrbja iz t. 27 in sitarji iz t. 27a.
15. Kolarji iz t. 28 in izdelovalci j čolnov in manjših plovnih objektov lz lesa, ladijski tesarji iz t. 28a.
16. a. Izdelovalci čolnov itd. iz t. 28a in sodarji iz t. 29.
16. b. Izdelovalci čolnov itd. iz t. 28a in mizarji iz t. 30.
17. Sodarji iz t. 29 in parketarji iz t. 30a.
18. Mizarji iz t. 30, parketarji iz t. 30a in strugarji lesa, rezbarji za les, strugarji modelov, izdelovalci pip, proizvajalci kalupov za obutev iz t. 31.
19. Rezbarji (kiparji) za kamen, les, sadro itd. iz t. 33, proizvajalci predmetov iz cementa in umetnega kamenja iz t. 70 in štukaterji, gibsarji iz t. 74.
20. Usnjarji iz t. 34 in opankarji iz t. 52.
21. a. Jermenarji iz t. 35 in sedlarji iz t. 35 in izdelovalci tovornih sedel iz t. 35a.
21. b. Jermenarji iz t. 35 in izdelovalci torb, kovčegov in kožne galanterije iz t. 36.
21. c. Sedlarji iz t. 35 in tapetni-ki vozov iz t. 42a.
22. Pozamenterji, izdelovalci vrvic in trakov itd. iz t. 40, predilci in tkalci iz t. 46 in izdelovalci pletenega blaga iz prediv iz t. 46a.
23. Ličilci vozov iz t. 42, pleskarji iz t. 73, ličilci iz t. 73a.
24. Tapetniki vozov iz t. 42a in tapetniki in dekoraterji iz t. 43.
25. Izdelovalci odej iz t. 44 in tapetniki iz t. 43.
26. Fozlatarji pohištva in izdelovalci okvirjev iz t. 45, strugarji lesa, rezbarji lesa in izdelovalci pip iz t. 31.
27. a. Krojači moških oblek iz t. 47 in krojači narodnih oblek iz t. 49.	~
27. b. Krojači moških oblek iz t. 47 in krojači ženskih in otroških oblek iz t. 48.	;
28. Krojači ženskih in otroških oblek iz t. 48, krojači perila iz t. 48a iii izdelovalci steznikov in pasov iž t. 52a.	• "
29. čevljarji in izdelovalci obutve iz t. 50, izdelovalci copat iz t. 51 in opankarji iz t. 52.
30. Proizvajalci steznikov in pasov iz t. 53a in bandažisti iz t. 53b.
31. Klobučarji itd. iz t. 55 in mo-disti iz t. 57.	....
32. Krznarji iz t. 56 in kožuharji iz t. 58a.
33. Modisti iz t. 57 in izdelovalci umetnega cvetja itd. iz t. 57a.
34. Brivci in frizerji iz-1. 58 in kozmetiki za nego lic In telesa iz t. 59.	:■	. > .
35. Kozmetiki za nego lic in telesa iz t. 59 in proizvajalci kozmetike in dišavskin sredstev iz t. 68.
36. Peki kruha, peki kolačev iz t. 62, izdelovalci keksov in Slaščičarji iz t; 68.''	■
37. Slaščičarji, izdelovalci keksov, sladoleda, kanditov in bonbonov iz t. 63 in orientalski slaščičarji iz t. 64.
38. Mesarji iz t. 65, klobasarji
iz t. 66, črevarji in predelovalci čreves iz t. 67.
39. Milarji iz t. 59 in proizvajalci kozmetike in dišavnih sredstev iz t. 76.
40. Tiskarji, litografi iz t. 75, vlivale! črk in ksilografi iz t. 76.
41. Fotografi portretov in predelov iz t. 77 in fotografi, ki delajo za znanstvene, zdravstvene in novinarske svrhe in za filmska podjetja iz t. 78.
42. Inštalaterji vodnih, kanalizacijskih in plinskih napeljav iz t. 80 in inštalaterji parnih, vodnih ali zračnih kurjav iz t. 81.
Zidarji iz t. 84 morejo preiti na obrte iz t. 70, 71, 72 in 74 čl. 23. odst. 1. obrtnega zakona, a klesal-ji iz t. 86 na obrte iz t. 33 in iz t. 70 čl. 23. odst. 1. obrtnega zakona.
Na obrt proizvajalcev izdelkov iz pletene žice iz t. 12 morejo preiti obrti iz.t. 10, 11, 13, 14, 15, 16, 21, 22 in 22a, 23 odst. 1. čl. 23. o. z.
Prehod iz enega obrta na drugi se more izvršiti samo pri obrtih, ki so našteti pod isto številko odst. 1. čl. 1.,. če se predhodno položi mojstrski izpit iz obrta, na katerega se
SLOVENIA-TRANSPORT
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih arah.
Tarifni biro
v vseh carinskih in železniških zadevah — Tarifi — Proračuni — Kontrola carinskih deklaracij, tovornih listov itd. — Reklamacije — Inkaso — Vse tovrstne informacije brezplačno.
želi preiti. Za polaganje mojstrskega izpita iz obrta, na katerega se želi preiti, ni potrebno dokazati učne dobe niti zaposlitve v odn. obrtu, temveč je dovolj mojstrsko izpričevalo ali pooblastilo odn. dovoljenje iz enega sorodnih obrtov, naštetih pod isto točko čl. l. te uredbe.
PovpraSevanie po našem lesu v tujini
VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske robe
*
*
Ljubljana
Zaloga sveže pra-kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna In solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki
Naslednje tuje tvrdke se zanimajo za naš les in žele stopiti v zvezo z našimi lesnimi tvrdkami:
■I •	I	: -	...	...
John Feiiistein, Berlin \V 50, Augsburger Strassc 61.
- Za račun neke prvovrstne nemške tvrdke želi ponudbe za na-* slednje blago: la rezano bukovino, parjeno, ne-skrajšano 370 kub. metrov 52 ali 80 mm, 150 kub. metrov 40 ali 80 mm. Parjene bukove kantine, ta blago, 'suho, pripravljeno za predelavo *1 *
200.000 kosov 80X52 X390 mm.
100.000 kosov 45X40X520 mm. Poniitfbe je poslati s' cenami
Iranko' Bodenbacb brez nemške ča rine, toda z 2' in pol odstotno provizijo od cene na meji.
Plačilo v klii irigu z 2 %nim kasa skontom v roku 14 dni po prir spevku vsake - pošiljke.
Leon Castro, Solun, Inimeubte Baiit(ue de Salonique.
Išče zastopstvo neke jugoslovanske tvrdke, ki bi hotela po njej izvažali gradbeni les v Grčijo, in sicer:
deske I./I1I od 9 do 25 cm širine, 25 mm debeline in 4 m dolžine, četvrlače 5X7 cm, 4 m dolžine. Tvrdka se glede sebe sklicuje na Banque de Salonique in Banque Union S. A., obe v Solunu.
Bruno W. Jentsch, Leipzig N .22, Cbtbner Strassč 4.
Agenturska tvrdka, išče zvezo z zanesljivo jugoslovansko izvoz-niško tvrdko, ki bi mogla dobavljati les v Nemčijo, in sicer v prvi vrsti jelko, smreko, bor v 'raznih sprtimentiih, nadalje la hrastove hlode, orehove in jasenove hlode, event. tudi za furnirje.
Handelsabteiluiig des Kgl. Jug. GcncralkoiiBulates, Kopcnbagen, Vesterbrodgade 5 B.
Za račun neke švedske firme išče:
hrastove parketne deščice debelosti 20 in 25 nun,
dolge bukove deščice za parketna tla, debeline 25 mm, dolžine 120 cm.
Georg Saal, Berlin W 30, Gcis-bcrgstrasse.il.
Želi po možnosti nabaviti v Jugoslaviji vetje količine lesa za' celulozo od gorske smreke v dolžinah I do 1*20 m, v premeru, 10 do 30 cm. Plačilo, v klirinških čekih. Cene treba navesti franko nakladalna postaja, ki jo je treba v ponudbi navesti zaradi izraČU' nanja prevoznih stroškov.
Kdor se zanima za eno teh ponudb, naj sam direktno piše na navedene tvrdke ali pa naj se obrne na Osrednjo lesno sekcijo pri Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani. — Za boniteto tvrdk ne prevzema list nobeno odgovornosti.	t
Že v 24
barva, ptealra Ib kemlčao iiail oblek«, klebnke itd. Skrebl le ivetlolika srajce, e vratnik« )n maalete. Pere. rali, OMBga le lika domete perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-8. Beleebnrfeva el. 0. Telefon It M-72.
Konkurzi - piraviave
Uveden« je poravnalno postopanje Vrečka Ivana, trg. z mešanim blagom in pos. v Ljubljani. Sodnik Avsec, upravnik dr. Grossman, odv. v Ljubljani. Narok dne
26.	junija ob 9. uri v sobi št. 140; rok za oglasitev do 20. junija.
Poravnalni narok v stvari Kocbeka Viktorja, zas. v Ljubljani, je določen na dan 16. junija ob devetih pri sodišču v Kranju.
Potrjena je poravnava Priea Antonije, trgovke v Rogaški Slatini, s 50% kvoto za obsežene terjatve v 15 mesečnih obrokih ob poroštvu majorja Priča Branka ter Janežičev Jos. in Jožka, pos. v Bizeljskem.
Končano je poravnalno postopanje krojača Josipa Lainščka v Murski Soboti.
PRVAŽEBUARSKA
IN
ŽELEZOOBRTNA
ZADRUGA
na velesejmu paviljon O
KAMNA GORICA
WIEN
ROTTERDAM
ZER1UH
trp
a 4
€! KROPA
KROPA
PODNART
LJUBLJANA PELJE. MARIBOR ZAGREB, BEOGRAD
Danes	otvoritev
( Češkoslovaški zunanji minister 'dr. Krof ta je podal v zunanjem političnem odboru poslanske zbornice in senata velik ekspoze o mednarodnem položaju. Najprej je razpravljal o odnošajih češkoslovaške do posameznih držav ter izrekel željo, da bi se pogajanja z Nemčijo vodila na podlagi pogajanj o jamstvih za nedotakljivost zapadnih mej. Nato je govoril o srednjeevropskem problemu ter prešel na stališče Male antante. Tu so bila njegova izvajanja še zlasti pomembna. Dejal je, da hoče Mala antanta sodelovati pri delu za ohranitev avstrijske neodvisnosti. Odločno pa je M. A. proti revizionizmu ter obnovi habsburške monarhije. Nikdar tudi M. A. ne bo pristala na izpremembe mednarodnih pogodb, ki bi se izvršile brez pristanka M. A. Svoj ekspoze je zaključil minister Krofta z ugotovitvijo, da se češkoslovaški, oprti na svoje zaveznike, na silo svojega orožja ter svoje konsolidirano gospodarstvo, ni ničesar bati V bodočnosti.
Goring pride v kratkem v Beograd, kjer bo imel važne politične razgovore' z našimi državniki. Nato bo odpotoval za nekaj dni na oddih v naše Primorje.
Mussolini je imel z diplomatskim urednikom »I>aiIyTelegrapha« daljši, razgovor, v katerem je znova poudaril svojo pripravljenost, da doseže poravnavo z Anglijo. Med drugim je namreč dejal Mussolini: Dokler se izvajajo sankcije, se Italija sploh ne more pogajati o sklenitvi Sredozemskega pakta, Posebne vojske črncev v Afriki ne bo Italija postavila, ker more mobilizirati 8 milijonov Italijanov. Ze sedaj dela italijanska vlada na to, da se bodo spravili v sklad italijanski, francoski in angleški interesi v vzhodni Afriki. Angleške interese ob Tanskem jezeru bo Italija strogo spoštovala. Iz Libije je pripravljena Italija odpoklicati svoje čete, kakor hitro bi se umaknile tudi angleške ladje v severni Afriki. Zveza narodov more obstajati še naprej, toda treba jo je reformirati. če bi bile ukinjene sankcije, pptem bi takoj nastalo olaj-šanje in fašistična Italija bi zopet lahko sodelovala z drugimi državami. Fašistična Italija da je proti yoji)i,, ker b.t bila vojna v Evropi .PtStvjiiaj*s,trpfa.za vse narode. IZ vse Izjave 'Mussolinija se Vidi, da so sankcije trenutno glavni problem, ki zanima Italijo. V tem pa je tudi dokaz, da sankcije vendar niso tako brez učinka, kakor bi hotelo dopovedati italijansko časopisje.	"	'	■
Dr. Schacht je prišel v Sofijo, da . bi se dogovoril z bolgarskimi vladnimi in gospodarskimi krogi glede sklenitve nove klirinške pogodbe, ki bi še riaprej omogočala Nemčiji, da bi nabavljala bolgarsko blago. Nemčija dolguje Bolgarski za razne dobave okoli 600 milijonov levov. Vse "te nabave pa bi hotela plačati s svojimi blagovnimi dobavami, s čimer pa Bolgari niso zadovoljni. Kakor vse kaže, bo med Nemčijo in ° d°s«Zen sporazum na tej podlagi, da bo plačala Nemčija 400 milijonov svojega dolga z nemškim blagom, 200 milijonov pa z blagom nenemškega izvora, ki ga potrebuje bolgarska industrija.
Na" seji voditeljev hajmverovcev, ki je trajala pozno v noč, ni prišlo do soglasja glede bodočega stališča hajmverovcev do nove avstrijske vlade. Nekateri so predlagali kompromisno rešitev, kateri : pa, se večina ni hotela priključiti. Pač pa je bil koncem seje sprejet sklep, da se izreče zaupnica knezu Starhembergu ter da se prenese sedež organizacije z Dunaja v Linz.
Prva rekrntacija v Avstriji bo v kiatkem razglašena. Pod orožje bo 19?5all° 15‘000 mladeničev letnika
Argentina je sklenila, da ne prizna aneksije Etiopije po Italiji Tudi ce bi ostala Argentina s svojim sklepom popolnoma osamljena bo na njem vztrajala.
Vlada Južnoafriške unije je protestirala pri angleški vladi proti agitaciji, ki se opaža v Angliji, da bi se bivše nemške kolonije vrnile Nemčiji.
V Palestini se je položaj nekoliko pomiril, da so že mogli na nekaterih krajih odstraniti bodeče ■ žice. Vendar pa traja še nadalje , obsedno stanje. Arabci izjavljajo, da bodo stavko nadaljevali.
Podpredsednik britanske vlade , MacDonald je demantiral vse vesti, da misli odstopiti in se umakniti iz političnega življenja.
Japonska namerava proglasiti za kitajskega cesarja sedanjega man-džurskega cesarja in bivšega ki-. tajskega cesarja Pujija. Okoli Pekinga in Tientsina koncentrira Japonska vedno večje čete, da bo mogla do konca izvesti svoje kitajske načrte, čangkajšek baje namerava Japonce ob Rumeni reki ustaviti
Kot smo še pred leti pričakovali z vedno novo nado, da bo gotovo enkrat konec te gospodarske krize, ki tlači normalno proizvodnjo življenje konzumentov in kulturno izživljanje naroda, tako smo sedaj skoro že otopeli v tej nadi. Zdi se nam, kot da tega stanja gospodarske depresije nikoli konca ne bo, da bo kriza ostala za vedno naprej naša zvesta spremljevalka. Vendar ne klonemo! Uverjeni smo, da bomo z vztrajnim delom tudi to pošast, ki so ji nadeli ime — kriza, premagali. Potem bomo zopet svobodno lahko zadihali.
Temu mišljenju odraz je tudi letošnja prireditev Ljubljanskega velesejma. Naša domača proizvodnja, industrijska in obrtniška, se je prilagodila novim zahtevam sodobnega časa. S silno voljo in iznajdljivostjo, ki sta našemu narodu lastna, se je lotila dela kljub težkim okoliščinam. Uspelo ji je, da je zvišala kakovost svojih izdelkov, a jim obenem znižala ceno, da spravi tako v sklad potrebo in kupno moč konzumentov. Zato predstavlja
letošnji velesejem vseobČi napredek.
Nudil bo obiskovalcem celoten pregled naše proizvodnje, novih izsledkov našega tvornega duha.
Velesejma so se udeležile tudi
mnoge inozemske tvrdke,
zlasti tistih panog produkcije, ki se pri nas še niso udomačile. Posebno številno bo letos zastopana grška proizvodnja. Med inozemskimi raz-stavljalci pa bomo našli tudi: Američane, Angleže, Avstrijce, Bolgare, Cehoslovake, Francoze, Madjare, Nemce in Švede. Ker bodo velesejem poleg tisočev domačih obiskovalcev iz vseh koncev naše države, kot vsako leto doslej, obiskali gotovo tudi številni inozemci, bo velesejem v dneh od 30. maja do 8. junija t. 1. pravo mednarodno trži-ŠC£	f'	r	1
Sejmišče,
ki meri 40.000 kv. m, je letos do Mdnjega-.kotička zasedeno. Mnogo producentov, ki so želeli razstaviti, je uprava žal morala odkloniti, ker ni bilo več prostora. Večino sejmG šča zavzema razstava industrije in obrta, poleg te pa imamo tudi nekaj zanimivih posebnih razstav. 1
Ljubljanski velesejem si nikakor ni stavil za edino nalogo, da posreduje med proizvajalci gospodarskih dobrin (industrijo in obrtom), trgovino in konzumenti, da ustvari tako čim živahnejšo cirkulacijo robe in posredno s tem čim boljše pogoje za življenje najširših mas naroda, ampak je prevzel nase tudi visoko nacionalno dolžnost, da svetuje, bodri, ustvarja pogoje in pomaga ljudstvu do blagostanja.
V posebnih paviljonih je razstavljena obilica najraznovrstnej-ših poljedelskih strojev, ki jih kmetovalci uporabljajo pri svojem delu na polju, travnikih in v gozdu, različno orodje, brane, plugi, vozovi, okovje in še mnogo drugih stvari, ki jih je industrija v poslednjih časih po nasvetih agronomov izdelala, da tako omogoči uresničenje širokopotezne zamisli industrializacije naših vasi. S stroji bo mogoče zvišati pridelavo surovin, izvleči iz zemlje vse, kar nam more dati, pridelke kakovostno izpopolniti.
Posetnikom, ki bi si želeli nabaviti stroje, bodo razstavljalci nazorno pokazali, kako jih je uporabljati, se opravi z njimi kar največ dela z najmanjšim trudom in v najkrajšem času.
Poleg strojne industrije bodo razstavljale na velesejmu še kovinska, tekstilna, papirna, kemična, živilska, steklarska, tobačna, usnjarska in čevljarska, radio- in elektroindustrija ter obrt. Posetni-ki bodo imeli lepo priliko, da ugo-tove, kakšne izdelke lahko nabavijo pri domačih tvrdkah, da jih primerjajo po kakovosti in ceni med seboj ter se nato odločijo, kje bodo naročali svoje potrebščine.
Razen izdelkov gori omenjenih industrij bodo na sejmišču razstavljeni raznovrstni kozmetični, mehanični, porcelanasti, gumijasti, krzneni, farmacevtični, kirurgični, sodarski, pečarski in žebljarski izdelki, stavbni material, otroški vozički, kolesa, motorna kolesa, pisalni, pletilni in šivalni stroji, hladilne naprave, kuhinjska posoda, blžuterijsk! predmeti, športne potrebščine, radioaparati, glasbila ter razne praktične novosti in patenti. Kratko rečeno: Velesejem bo v velikem to, kar so magazini a la »Belle jardiniere« v velemestih.
Razstavo »Sodobna gospodinja«
prireja Zveza gospodinj. Tu bo razstavljeno različno blago, keramični, steklarski in porcelanski izdelki, kuhinjska posoda in razne praktične priprave za gospodinjstvo. Vse to izdelano v naših domačih podjetjih z našimi delovnimi močmi. Dvakrat dnevno, ob 16. uri in 19.30, se bodo vršile na razstavi modne revije, združene z zabavnimi točkami. Revijo bodo tolmačila primerna predavanja prof. Scsta.
Pohištvena razstava
bo združila skoro vse pomembnejše mizarske mojstre iz vse dravske banovine v konkurenčnem stremljenju, da najširši javnosti prikažejo svoje najnovejše in najboljše izdelke. Razstava pohištva bo obsegala nad 1000 kv. m.
Ob priliki vsedržavnega kongresa gostinskega obrta,
ki bo od 3. do 5. junija v Ljubljani, bo prirejena na Ljubljanskem velesejmu gostinska razstava, ki naj predoči širši javnosti, kako bi bilo treba urediti naša gostišča, da bi v njih mogli kar najudobneje in najbolj zadovoljivo sprejeti in pogostiti tuje goste, odgovorne činl-telje pa opozori na, njihove dolžnosti, ki jih imajo v tem otsiru na-pram gostinstvu.
Avtomobilska razstava
na letošnjem Ljubljanskem velesejmu bo posebno privlačna za po-setnike, ker bo letos izredno bogata.
V težkih okoliščinah se najbolj pokaže iznajdljivost ljudi. Ni čuda, da so se baš v poslednjem času lotili reje malih živali, kuncev, perutnine, ptic itd. mnogi, ki ne čutijo le naklonjenosti do teh živali, ampak so sprevideli, da jim reja teh živalic lahko prinaša znatne dohodke. Vzemimo za primer rejo angorskih kuncev, čijih, kožuhovina daje najfinejšo volno: kdor je vešč in ima dovolj prostora za hlevčke, lahko skromno živi že samo iz izkupička te volne.
Ker so se za avtomobilsko razstavo
na Ljubljanskem velesejmu, od 30. maja do 8. junija, naknadno priglasili številni novi razstavljalci, objavljamo ponovno seznam glavnih avtomobilskih znamk, ki bodo razstavljene. Posetniki in interesenti bodo tako imeli popolnejši pregled velike izbire, ki jim jo hudi velesejmska razstava avtomobilov.
Od najelegantnejših širokih limuzin, luksuzni!) odprtih voz, malih poslovnih avtomobilov, udobnih izletniških do tovornih vozil, raznovrstne jakosti, oblijte in cene, vse bo mogel videli obiskovalec velesejma. Tako vozove tvrdk: Adler, Amilcar, Aiištro-Daimler, Bedford, Blitz, BMW, BuickT.-Cadi!ia<;, Chevrolet, Chry-sler, DKW, Ford, GMC, Graham-Paige, Hanomag, Harvester, Horch. Hudson, International, Krupp (Diesel, Junkers-Diesel), La Sallc, Mathis, Mercedes-Benz, Morris, Olsmobile, Opel, Plymouth, Pon-liac, Praha, Puch, Renault, Sacks, Saurer, Steyr, Škoda, Terraplane, Vniixhall, Wanderer itd.
Marsikdo, ki bo prišel na raz-
stavo, morda niti ne z namenom, da si kupi avtomobil, bo sredi obilice razstavljenih modelov našel sebi primernega in si ga naročil. Velika izbira — ilober kup!
Variete v Ljubljani!
V dneh od 30. maja do 8. junija bo senzacija za Ljubljano — veliki varielč na velesejmu. Obiskovalci velesejma si ga bodo mogli zastonj ogledati. Predstave bodo dnevno ob pol 6. uri in ob pol 9. uri zvečer. Program bo izbran. V velemestih, kjer so doslej nastopali člani tega varieteja, so privlačili množice občinstva, kar je zanje najboljše priznanje. Svoje umetnije v dresuri živali, v plesu, žongliranju, vratolomnih akrobacijah, bodo prikazovali slavni artisti: Fama, Tavlor, Soundy’s, Mar-gilles, Weimann, Barrison. Kritika jih soglasno proglaša za dovršene mojstre v svoji stroki. Gotovo bodo tudi naši publiki pripravili mnogo nepozabnega užitka, občudovanja in — smeha. Velika privlačnost bodo tudi veseli muzikantje, ki bodo z jazz-inslrumeu-ti predvajali najnovejše velemestne šlagerje. Vsi, ki ste potrebni in željni zabave, gotovo ne boste zamudili redke prilike, ki Vam jo nudi variete na Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija.
Ugodnosti za obiskovalce velesejma
Za obisk velesejma v Ljubljani je železniška uprava dovolila 50% popust; za dopotovanje od 25. maja do 8. junija, za povratek od
30.	maja do 16. junija. Na odhodni postaji je treba kupiti rumeno železniško izkaznico za 2 Din ter celo vozno karto, ki velja za brezplačen povratek, potem ko so vam pri blagajni na velesejmu potrdili obisk.
Parobrodska društva so odobrija posetnikom velesejma . 50 % izpust, odnosho popust, šestoječ v tein, da se s karto nižjega razreda lahko pelje v višjem.
Na avijonih Aeroputa 50% popust za časa trajanja velesejma: od 30. maja do 8. junija.
Otvoritvi XVI. Ljubljanskega velesejma,
ki bo 30. maja ob 10. pri, bo prisostvovalo mnogo odličnih osebnosti. Med drugimi ho ban dr. Mark« Natlačen zastopal ministra notranjih zadev dr. Korošca in ministra za trgovino in industrijo dr. Vrbaniča. Polkovnik Mihajlo Batič bo zastopal ministra vojske in mornarice armijskega generala Mariča. Gospod dr. Majer, načelnik banske uprave, bo zastopal ministra za socialno politiko ih narodno zdravje Cvetkoviča. Kraljevina Grčija 1k> zastopana po svojem poslaniku na našem dvoru ministra Kakcllaropulosu. Republika Češkoslovaška po poslaniku ministru dr. Girsi. Solunski velesejem, ki je na letošnjem spomladanskem velesejmu organiziral grško državno razstavo, Im> zastopal grški minister n. r. gospod Caleuras.
kakovost
odločuje/
Po/malenkostni porabi viclfte takoj, koliko več Vam zaleže in koliko Vam zato prihrani dobro
Knei
sladna
Bi
Dcnrstn
Licitacije
Banska uprava razpisuje L javno pismeno licitacijo parketarskih del pri III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani dne 12. junija ob 11. v sobi st. 33 s proračunskim zneskom Din 203.310"84, dalje steklarska dela za Din 184.210-96, ključavničarska za Din 187.981-50 in tapetniška za Din 61.392-52.
I. javna pismena ponudbena licitacija za. dovršitev pravoslavne cerkve v Ljubljani bo dne 10. junija ob 11. uri v prostorih Javnih skladišč v Ljubljani, Tyr.ševa 33, in sicer za zidarska, kamnoseška in ključavničarska dela.
II. licitacija v skrajšanem roku za dobavo obvezilnega materiala pri Okrožnem uradu v Ljubljani bo dne 15. junija ob 9. uri v sobi št. 212 na Miklošičevi cesti.
Računski zaključek Mestne hranilnice v Mariboru
V lanskem letu je vložilo 2423 strank Din 13,972.810'5l, dvignilo pa je svoje vloge 21.482 strank v skupnem iznosu Din 25,744:713-36. Hipotečnih posojil je izplačala lani Din 2,556.574; stanje hipotečnih posojil koncem 1935 je bilo dinarjev 49,765.697, občinskih posojil pa Din 29,544.218. V preteklem poslovnem letu je prejela hranilnica Din 71,196.117'25 gotovine, izplačala pa Din 71,312.770T0. Celotni odpis obresti vojnih posojil in drugih vrednostnih papirjev je znašal, od leta 1919 do 1935 dinarjev 12,242.614.91. Skupni denarni promet je znašal lani dinarjev 1.43,250.408'07. Račun izgube iri dobička izkazuje Dih 7,361.583'38. Bilanca za preteklo poslovno leto pa izkazuje: aktiva Din 113 milijonov 508.278'54 in prav toliko tudi pasiv.
Hranilnica Drav. banovine
izkazuje za leto 1935 zmanjšanje hranilnih vlog od 87,3 na 84,2 milijona dinarjev, dočim so se vloge na tekoči račun dvignile od 57 na 73,2 milj. Din. Skupno so se torej vloge povečale od 145,5 na 158,4 milijona dinarjev. Vsa nova sredstva je porabila hranilnica za povečanje svoje likvidnosti, ki se je znatno povečala. Tako se je povečala gotovina od 5,6 na 13,14 milijona dinarjev, naložbe v denarnih zavodih pa od 21 na 22,2 milijona dinarjev. Občinska in korporacijska posojila so se zmanjšala od 24,6 na 22,2 dolžniki od 65,8 na 60,8 milijona dinarjev. Dvignila pa so se hipotekarna posojila, in sicer od 10,8 na 11,2, vrednostni papirji pa zaradi zboljšanja tečajev od 12,1 na 13,7 milijona dinarjev. Cisti dobiček hranilnice se je povečal od 1,14 na 2,74 milijona dinarjev, od česar se bo uporabilo 0,7 milijona dinarjev za okrepitev rezervnega fonda, 2 milijona pa za ustvaritev posebnega fonda za kritje tečajnih izgub. Rezervni fondi Banovinske hranilnice dravske banovine so znašali koncem leta 1935. 9,2 milijona dinarjev.
»Službeni list«
banske uprave Dravske banovine z dne. 30. maja objavlja.* pravilnik za podpregledniSki, pregledniški in strokovni uradniški izpit pri finančni kontroli; — navodila ža pobiranje banovinske trošarine na uvožene britvice; — odločbo o ,i.z-premembi čl. 78. zak. o prožm-štvu; — do|M>lnilev uredbe o izdelavi in uporabi golili in izoliranih električnih vodnikov in izo-lirnih cevi; — izprem. v uredbi za finančno kontrolo; — izprem. pogojev za dela iz betona in armiranega betona; — izdajo poštnih znamk v proslavo znanstvenika Nikole Tesle; — lelefonske takse; — objave občinskih davščin; — dalje razne razglase oblaslev in sodišč ter razne objave.
Malinovec
sadne soke in marmelade proizvaja v najboljši kakovosti in dobavlja po ugodnih cenah tvrdka
*•
Vitamin
•*
družba z o. z.
Ljubljana, Masarykova cesta št. 46. Zahtevajte cenik. — Telefon 32-93.
Doma in po svetu
Predsednik dr. Beneš odpotuje na sejo šefov držav Male antante dne 4. junija v spremstvu zunanjega ministra dr. Krof te, kancelarja ša-mala ter vodilnih uradnikov svoje predsedniške pisarne. Za sestanek vladarjev M. A. vlada že sedaj v diplomatskih krogih največje zanimanje.
SOletaieo Nikole Tesle, našega svetovno slavnega znanstvenika, je proslavila te dni Jugoslavija in z njo vred ves kulturni svet. Na proslavo v Beograd so prišli znanstveniki in zastopniki univerz iz vseh delov sveta in vsi so priznavali velikanske zasluge Nikole Tesle na polju elektrike. Niti radija, niti modeme razsvetljave, niti cele vrste drugih pridobitev ne bi imeli brez Tesle. Marconi, ki ga tako zelo slave Italijani, uživa le Tesline iznajdbe in zato Marconijeve patente v Kanadi niso priznali. Tesla sam je na proslavo poslal brzojavko, v kateri napoveduje nove iznajdbe. V drugi brzojavki pa poziva Jugoslovane, da so enotni pod vodstvom orliča iz dinastije Kara-djordjevičev. Da bi nam bil ohranjen Tesla še mnogo, mnogo let!
O posvetovanjih poljskega zunanjega ministra Becka z našim zunanjim ministrom je bil izdan ko-minike, ki pravi med drugim, da sta v glavnem razpravljala o perečih mednarodnih vprašanjih ter o možnostih poljsko-jugoslovanskega sodelovanja pri urejevanju teh vprašanj. Ugotovila sta popolno soglasje zunanjih politik obeh držav, ki se bosta zato medsebojno podpirali. Obe državi sta za vsako konstruktivno mednarodno politiko, ki temelji na načelih pravičnosti in mednarodne solidarnosti ter spoštovanja dostojanstva in zakonitih interesov obeh držav. Sedanji osebni stik obeh zunanjih ministrov je nov dokaz za prisrčno razmerje, ki vlada od nekdaj med obema slovanskima državama. Minister Beck pa je izjavil časnikarjem, da je bil sedanji njegov obisk v Beogradu resničen korak naprej za utrditev miru v Evropi. Ob desetih zvečer je minister Beck zapustil Beograd in se odpeljal nazaj v Varšavo.
Sredi junija bo otvorjena redna zračna proga Dunaj—Gradec— Ljubljana—Sušak. Proga bo imela redno zvezo z Berlinom in bo mogoče priti iz Ljubljane v Berlin v nekaj več ko štirih urah.
Stavka 10.000 stavbinskih delavcev v Beogradu bo končana, ker so podjetniki znatno zvišali delavcem plače, za lOurno delo od 20 na 45 Din.
Na Cetinju je dovršeno novo poslopje podružnice Drž. hipotekarne banke.
V Gružu so začeli graditi pristanišče za avionski promet.
V zadevi Vzajemne pomoči je bila izrečena razsodba. Rudolf Šinkovec je bil obsojen na 1 leto in dva meseca. Avgust Ogrizek na 3 mesece in 10 dni, Jakob Zadnikar pa na 2 meseca zapora. Vsi trije tudi na manjše denarne kazni. Drž. tožilec se je proti prenizki kazni pritožil, proti previsoki pa zagovorniki obtožencev.
»Astra«, d. d. v Beogradu za izdelovanje kemičnih proizvodov, je povečala delniško glavnico od 6 na 10 milijonov Din. Družba je dosegla lani zelo lepe uspehe ter je imela pri bilančni vsoti 35'8 mili' jona Din 871.000 Din čistega dobička.
Sovjetska vlada demantira, da
bi bila za ukinitev sankcij proti Italiji, temveč bi bila prej za njih poostritev.
Švicarske oblasti so prepovedale italijansko brošuro »švicarska Italija««. Kakor poroča »N. Ziir. Zei-tung« trdi brošura, da ima Italija pravico, da opozarja prebivalce Malte, Korzike, Nizze, italijanske Švice in Dalmacije, da so Italijani. Italijanska iredenta je torej dobila velik apetit!
Prebivalstvo v Trepči in okolici podpira stavkajoče delavce, da bi mogli nadaljevati stavko.
Za novega angleškega kolonialnega ministra je bil imenovan mesto Thomasa minister za gradnje Olmsby-Gore.
261etni sin nemškega vojnega ministra Blomberga se je poročil
s 701etno ameriško milijonarko, da ga sedaj imenujejo ameriški listi »Ameriški Zubkov«.
Nemške državne železnice so lani prevozile poldrugo milijardo potnikov.
Grške levičarske stranke nameravajo po francoskem vzgledu ustanoviti skupno fronto.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO »TRGOVSKEGA LIST A"
Devizno tržišče
Tendenca stalna; promet Din 2,779^17*12.
Devizna kupčija tekočega borznega tedna pokazuje celo malenkosten dvig napram prejšnjemu tednu, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom Din 2,741.000.
Dnevni devizni promet se je gibal takole:
Din
25. V. 396.470-47 Dunaj
26. V. 616.365*83 London—Dunaj
27. V. 530.708*87 Din. deviza
28. V. 494.777*34 Dunaj—London
29. V. 740.894*61 Pariz
Izmed poedinih deviz je nekoliko nazadoval promet v nemških markah in avstrijskih šilingih, do-čim so bili perfektuirani tokrat nekoliko večji zaključki v dinarski devizi (potom avstrijskega privatnega kliringa), v Londonu in Parizu, kot nam predočuje spodnja razpredelnica.
Devizni promet (vse v tisočih dinarjev)
Pred-
Devize zad. Min.
ted. ted.
Amsterdam	79	63
Berlin	563	239	priv.	kHring
Curih	93	127
Din. deviza 162	302	avstr. priv. ki.
Dunaj	884	688	priv.	kliring
London	572	744	inkl.	priv. ki.
Madrid	29	36	priv.	kliring
New York	155	134
Praga	—	7
Pariz	234	439
Narodna banka je tudi to pot dajala na vsakem borznem sestanku po £ 200, razen običajnih zaključkov v Amsterdamu, Curihu in Parizu v obsegu dosedanjega dnevnega deviznega kontingenta.
Skupni devizni promet v mesecu maju t. 1. je dosegel vsoto Din 22,718.000— in je torej za dva milijona dinarjev večji nego meseca aprila 1936 in za 6 milijonov dinarjev večji nego v maju 1935.
Notice angleškega privatnega kliringa so bile nespremenjene, ker se je angleški funt trgoval na dosedanji bazi Din 249-20 do Din 250-80.
V privatnem kliringu sta no-tirala:
avstrijski šiling
25. maja 1936 Din 9*14—9*24
26. maja 1936 Din 9*14—9*24
27. maja 1936 Din 9*15—9-25
28. maja 1936 Din 9*14—9-24
29. maja 1936 Din 9*12—9*22
nemška marka
25. maja 1936 Din 13*27-13*47
26. maja 1936 Din 13*27-13*47
27. maja 1936 Din 13*30—13-50
28. maja 1936 Din 13.38—13*58
29. maja 1936 Din 13-40—13*60
S primo Narodne banke Devize	Povpr.	Pon.
Din Din Amsterdam	25. V.	2978*15	2992*75
29. V. 2977*43 2992*03 Berlin	25. V. 1756 08 1769*95
29. V. 1756 08 1769*95 Bruselj	25. V.	744*18	749*24
29. V. 744*54	749*60
Curih	25. V.	1424-22	1431*29
29. V. 1424 22 1431*29 London	25. V.	218*98	2*21*04
29. V. 219*63	221*68
Newyork	25. V.	4574*28	4410*59
29. V. 4374*28 4410*59 Pariz	25. V.	290*21	291*65
29. V. 290*23	291*66
Praga	25. V.	182*54	183*65
29. V. 182-20	183*30
Tekom tega tedna je popustil Amsterdam (— 0*72 poena), Praga (— 0-34 poena); Curih je beležil nespremenjeno, dočim se je okrepil tečaj Bruslja (4- 0*36 poena), Londona (-f- 0*65) ter Pariza (-j- 0*02). Berlin in NewYork sta včeraj notirala na bazi ponedeljkovih tečaj
Žitno tržišče
Tendenca nespremenjeno mlačna.
V tem borznem tednu je bil zaključen le en vagon pšenice, en vagon koruze in en vagon moke.
Cene so ostale nespremenjene pri prekmurski koruzi in činkvan-tinu, dalje pri ovsu ter ajdi, dočim se je suha bačka koruza podražila za Din 5-— pri 100 kg. Pravtako je poskočila cena pšeničnim debelim otrobom za Din 5*— pri 100 kg, medtem ko se je pšenica pocenila za Din 5—, moka vseh vrst pa za Din 15*— pri 100 kg. Včeraj so bile dosežene te cene:
Din
Štev. 5702/11.
Nabava.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 17. junija 1936 pismeno neposredno pogodbo za nabavo raznega tesnilnega materiala. Ostali podatki pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 27. maja 1936.
»
CEHOSTAKLO
((
B. LISEK
TOVARNIŠKA ZALOGA STEKLA
LJUBLJANA
KOMENSKEGA 20
TELEFON 31-40
KOZARCI ZA VKUHAVANJE
ZNAMKE: ULTREFORM, PARAX, HERMETIC, FRUFA IN TUDI VSE DRUGO STEKLO
žito;
Koruza:
zdrava, suha, rešetana, letine 1935, s kvalitetno garancijo, Iranko vagon bačka in ban. postaja . . -zdrava, suha, rešetana, foo. vagon prekmurska postaja, plačljivo proti duplikatu . . činkvantin sremski, zdrav, suh, rešetan, fco. vagon naklad, postaja .....
Pšenica: bačka, 78 kg, 2odstot-
ka, prompt. dobava 128 — banat., 78 kg, 2odstot-
ka, prompt. dobava 128 — Oves: suh, zdrav, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu .
Ajda:
zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana •
Mlevski izdelki: Moka:
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . • pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu • • pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . •
Otrobi: pšenični, debeli, v egal.
50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, Iranko vagon bačka postaja . . *
Din
. 105'— 107-
110*— 112*-
118-- 120-
130*-
130-
130*— 132*50 140*— 142*50
210— 215*—
210*— 215*-
190*- 195*-
170*— 175*—
105*- 110*-
Efektno tržišče
Tendenca za državne papirje čvrsta.
Na četrtkovem borznem sestanku je bilo po dolgem času opaziti nekaj več kupčijske živahnosti kakor doslej. Vzrok temu je bil
obisk gen. inšpektorja Državne hipotekarne banke g. dr. Goma-ziča, ki se je osebno interesiral za državne vrednostne papirje na tukajšnji borzi. Bilo je tudi par večjih zaključkov, in sicer v 7% investicijskem posojilu po tečaju Din 83*25 (zaključeno Din 100.000 nominale) ter v 7% Blaira po tečaju Din 73*25 (zaključeno $ 6000 nominale v vrednosti ca. 193.000 dinarjev). Promet bi bil lahko še znatno večji, če bi Državna hipotekarna banka kupovala tudi male komade, ker je bilo v takih komadih še več blaga tudi v drugih državnih efektih. Dne 28. t. m. eo beležili -državni papirji:
v povpr. v ponudbi Din	Din
7%	invest pos.	83*25	83-25
8%	Blair	83*-	84-
7%	Blair	73*25	73*50
7%	Seligman	84*50	—
4%	agrarne obv.	48*—	49*—
6%	begluške obv.	67*75	—
7%	stabiliz. pos.	82*—	—
6%	obv. dalm. agr.	65*—	—
2 Yt%o vojna škoda 360*—	—
Privatni papirji niso beležili. Na ponedeljkovem in petkovem borznem sestanku tekočega borznega tedna pa so bili doseženi tile tečaji:
Din
7%	inv. pos.	25.	V.	82'—	85*—
29.	V.	82-75	—
25.	V.	82*—	84*—
29.	V.	83-25	84*50
7%	Blair	25.	V.	72*—	74*—
29. V. 73*50 74*— 7%	Seligman	25.	V.	83*—	84*—
29.	V.	84*25	—
4%	agr. obv.	25.	V.	48*—	49'—
29.	V.	48*50	—
6% begi.	obv.	25.	V.	67*—	70*—
29.	V.	66*75	-
2K% voj. škoda 25. V. 358*— 360*— 29. V, — 362*— 7% stabil. pos. 25. V. ‘	—
29.	V.	81*75	—
Lesno tržišče Tendenca še zelo mlačna
Statistične	grafične	tabele na
letošnjem velesejmu v Ljubljani bodo nazorno pokazale naš izvoz lesa lani in letos. Padec je naravnost katastrofalen. In statistika je golo dejstvo, ne samo fraze. Vse trditve, da na naše lesno tržišče niso vplivale sankcije, so g tem najuspešneje ovržene. Tudi trditev, da naše nekatere pokrajine vkljub sankcijam niso bile prizadete, prvič ni resnična, drugič pa ni to nobeno opravičilo za našo zavoženo trgovinsko politiko. Sklicujemo se na pozdravne govore o priliki občnega zbora beograjske borze, kjer je bilo rečeno, da se je doslej delalo na političnem polju in da sedaj pride v- poštev še gospodarsko polje. Po sedmih suhih letih so nam zdaj obeta sedem
— dobrih let. Bomo videli, čeprav smo zelo skeptični glede vseh podobnih napovedi ter prerokovanj
— zbog dosedanjih prežalostnih izkušenj.
Trgovinska pogodba s Španijo ni tako rožnata, kakor se nam jo hoče pričarati potom časopisja. Zopet navajamo med drugim samo eno dejstvo: kontingent mehkega lesa za izvoz v Španijo znaša po časopisnih vesteh 60.000 m*. Na prvi pogled jo ta številka za strokovnjaka taka, da je ni vredno niti omenjati, kajti to predstavlja le količino, ki jo državno podjetje »Šipad« lahko producira tekom nekaj tednov. Skrajni čas bi bil, da se nam da možnost svobodne trgovine, ker je vsak dan bolj jasno, da tako v trgovini, kakor tudi v tujskem prometu ne gre le g šablonskim delom In naredbami, ki se ne izvajajo vsepovsod tako kot
so bile faktično zamišljene. Jasen, naravnost eklatanten dokaz temu je dejstvo, da so izletniki iz Nemčije silno ogorčeni, ker se kurz zamenjava po tečaju Din 12*50 — mesto po Din 14-—, kakor je bilo pogodbeno določeno. Kdo vse je tem razmeram kriv, seve ne moremo na tem mestu pojasniti.
Zunanja trgovina
V Beogradu so se začela v sredo pogajanja med našimi in grškimi delegati za sklenitev nove trgovinske pogodbe.
V Carigradu se je začela v sredo balkanska pomorska konferenca, na kateri so zastopane Turčija, Jugoslavija, Romunija in Grčija. Glavna točka dnevnega reda je sodelovanje balkanskih paroplovnih družb in pa izenačenje potniških in blagovnih tarif.
V Bitolj je prišla skupina albanskih trgovcev, ki je tam nakupila 40 vagonov koruze po ceni od 130 do 135 Din. Koruza se na tovornih avtomobilih že prevaža v Albanijo. Zaradi pomanjkanja hrane je dovolila albanska vlada trgovcem, da uvažajo koruzo v neomejenem obsegu, in sicer brez ozira na sankcije.
Tvomlčarji klobukov v Italiji so
intervenirali pri italijanski vladi, da ta zapove obvezno nošnjo klobukov tudi poleti.
Cena domači yolni bo narastla
Gospodarska sloga je sklenila, da opozori vse živinorejce, da je zaradi živahnega povpraševanja po volni pričakovati, da se bodo cene dvignile. Zato naj vsakdo odlaša s prodajo volne čim delj more. Zlasti pa naj ne nosijo ljudje večjih količin volne na trg. Vsak okraj naj pošlje vzorce svoje volne Gospodarski slogi, da bo mogla ta potem volno ponuditi domačim in tujim trgovcem. Za enkrat so določene naslednje minimalne cene za volno: Za kg neoprane volne 15, oprane 25, za jarčjo 20 in za koštrunovo volno 16 Din za kg. Pod to ceno ne sme nihče prodajati volne. Ustanovila se bo osrednja zadruga za volno v Livnu, ki bo kupovala volno od onih kmetov, ki zaradi denarne stiske morajo prodati volno, ki pa ne morejo doseči od Gospodarske sloge določenih minimalnih cen. Zadruga bo kmetom odkupila vso volno po teh minimalnih cenah.
Občni zbori
Narodna prosveta v Ljubljani, reg. z. z o. z. bo imela dne 8. junija ob 16. uri občni zbor v sejni dvorani hotela Metropol—Miklič.
Hranilnica v Križevcih d. d. ima redni občni zbor dne 18. junija ob devetih v prostorih Prekmurske banke v Murski Soboti.
Odlog plačil
Hranilnici in posojilnici v Podčetrtku, r. z. z n. z., je dovoljen odlog plačil za 6 let od 18. oktobra 1935 dalje za dolgove izpred 20. maja 1935 in obrestna mera za stare vloge odrejena na 2% od istega dne dalje.
Tržna poročila
Mariborski trg
Na sejem dne 26. maja je bilo prignanih 12 konj, 12 bikov, 160 volov, 359 krav in 19 telet, skupaj 562 glav živine.
Povprečne cene so bile: debeli voli 1 kg žive teže od Din 3*50 do Din 4—, poldebeli voli 3*25 do 3*60, plemenski voli 2*50 do 3*50, biki za klanje 2*25 do 3—, klavne krave debele 2*50 do 3*50 plemenske krave 2*50 do 3*—, krave za klobasarje 1*50 do 2*—, molzne krave 2*80do3*50, breje krave 3* — do 3*50, mlada živina 3*— do 4—, teleta 3*— do 4*—. Prodanih je bilo 295 glav.
Mesne cene; volovsko meso I. vrste 1 kg Din 8—10, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav, telic 4—6, telečje meso I. vrste 8—10, II. vrste 5—6, svinjsko meso sveže 8 do 12.
Zahtevajte povsod zdravstveni liker
Izdelek veležganjarne in rastlinske destilacije
B. TOBER
tovarniška zaloga češkega stekla: Akc. spol. Prvni češka skldrna, Kyjov C. S. H.
LJUBLJANA Sv. Petra c. 85. — Telefon 34-58
Širite »Trgovski list«!
Nudi Vam: prvovrstno češko steklo, t. J. medic, steklenice, steklenice za vkuhavanje sadja, stavbno steklo, flacone za parfum in kolonjsko vodo Zahtevajte ponudbe!
Vsakovrstne ure
zlatnina, srebrnina in optični predmeti po nizkih cenah pri
Oglašujte v »Trgovskem listu" 1
Priporoča se Vam
\Jetiko, vata&o. nogavic
in različnega drugega blaga prodajamo po
ZORA
T.i.ian av-o7 Speeijalna delavnica tehtnic, uteži tn drugih meril
Sfa LJUBLJANA Grodnovo nabrežje
LJUBLJANA
TyrSeva ceata 22
Ljubljana, Miklošičeva c. 30
Prepričajte se
je umrl naš predobri, nepozabni
V globoki žalosti naznanjam© tužno vest, da soprog, oče, sjari oče in brat,‘gospod
.....—  J' veleiru^ec zn pcscsfnife
v 78. letu svoje starosti, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 31. maja 1936, ob 15. uri
iz hiše žalosti na farno pokopališče pri Sv. Pavlu na Vrhniki.
Vrhnika, 28. maja 1936.	jEczlllfcci
Kranjska industrijska
družba - Jesenice
Pošta: Jesenice - Fužine, Dravska banovina Brzojavni naslov: Industrija Jesenicefužine Telefon: Jesenice na Gorenjskem št. 614 in 635
izdelulc železo i n je_kj_oj
polizdelke (caglje, platine, plamene); valjano železo, okroglo, polokroglo, kvadratno, ploščato; kotno železo; tračnice do 22 kg na tekoči meter; vroče valjano in hladno valjano trakasto železo; debelo in tanko pločevino, črno in pocinkano; železno žico, valjano, izvlečeno, svetlo, žarjeno, pocinkano, pobakreno, pokositreno; cevi za plinovode in vodovode do 3”, črne in pocinkane; vlečene cevi za pohištvo; vzmeti za pohištvo iz po-bakrene jeklene žice; žičnike vseh vrst. — Novi patentirani izdelek: Jeklo „Isteg" za arsliranje betonskih konstrukcij.
Jugoslovanska zavarovalna banka v Eju.hlia.ni
Gosposka ulica 12, iclcion štev. 2176, 2276.
« ' *
odružnice: Secgrad, Magreb, Sarajevo, Csijch, JVcvi Sad in Split
MERCINA E DRUG
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 3
JUGOČESKA
jugoslovensko-češka teksti na industrija d. d.
Špedicija TURK Ljubljana
prev
OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Telefon interurban 24-59. Vilharjeva 33 (naspr. nove carinarnice).
z e m a
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili.
Telefon interurban 21-57. Masary-kova cesta 9 (nasproti tov. kol.).
Kranj
Proizvaja:
barvano in tiskano blago iz bombaževine in umetne svile
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
Glavno zastopstvo in samo* prodaja za Slovenilo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir —
BRATJE PIATNIK, RADEČE
BRATJE TUNA
Ljubljana-Moste, Pod Jelami 9
Vrečke iz specialna predelovalnica celofana (transparentnih papirjev) vseh vrst	"
papirja Telet.: 3962/V	Telegr.:	Tumajean
Obdržite v spominu,
da je najbogatejša izbira svile, modnih gumbov, trakov, čipk, okraskov, nogavic, rokavic, kravat, ovratnikov, robčkov in sploh vseh potrebščin za izpopolnitev damske in moške toalete edino le pri tvrdki
T. EGEtt, Ljubljana
SV. PETRA CESTA ŠTEV. 2
Novost za dame! Vljudno sporočam, da izvršujem trajno
ondulacijo na najnovejšem aparatu, katerega električna napetost znaša samo 24 voltov in je b tem podana največja varnost tudi najbolj občutljivim damam. Garantiram trajnost zavsakelase
Frizerski salon rakar
Ljubljana, Prešernova 7, pom* gumo poste - vozni m
tavracija Klemenčič
(prej Ferlinc) Ljubljana, Krekov trg it. 11
se priporoča vsem oenj. trgovcem in trg. sotrudnikom za cenj. obisk, ker je vsem znano, da je tam res solidna postrežba v ceni, dobri jedači ln točenja res samo pristnih vin vseh vrst. Vedno so na razpolago gostom različna gorka jedila. Lep senčnat vrt in kegljišče.
Za cenjeni obisk se priporoča	A. Klssisniil
.KUVERTA'
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Tyrinva casta it AT
TVORNIOA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Zahtevajte samo izdelke te domače tovarne!
UMETNA KNJIGOVEZNICA
STANE O
LJUBLJANA, NOVI TRG (vhod Breg št. 1)
se priporola za cenjena narolila
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d. njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.