DOMOVINA...
S SILO NEZNANO SI SEGLA Ml DO DUŠE GLOBIN:
DOZDAJ NISEM VEDEL, KAKO SEM TVOJ SIN, KAKO TE LJUBIM GLOBOKO...
DOMOVINA, DAJ Ml ROKO, NE BEŽI,
OSTANI PRI MENI, TESNO,
TESNO ME OKLENI.
IN PEL TI BOM PESEM VISOKO-PEL MATERI ČEŠČENI, KOT NI TI ŠE NIHČE
^^ELa
OTON ŽUPANČIČ
4 yjpT^^	£££ Letnik XI. 1966
GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE
S. L O V. E N G E M V M E L 3 O U R N U
Letošnji občni zbor SDM je za nami in novi odbor se podaja na delo. Poln navdušenja, morda, toda v polni zavesti, da m11 delo ne bo lahko. Polje dela je obširno, toda delavcev je malo in sredstev še manj. In vprav Vi, Slovenci v Melbournu, ki bi morali biti ponosni, da imate v Vašem mestu najstarejše slovensko organi zacijo v Avstraliji, stojite ob strani.
Odborniki društva delajo prostovoljno in delajo težko.Nimajo za njihovo celo nobenega piacila in edina nagrada jim je zavest, da delajo za slovensko skupnost, ki so ji tako mnogi izmed Vas odrekajo, in zato, ker verujejo, da neglede na državljansko pripadnost še vedno pripadajo slovenskemu narodnemu drevesu, družini ljudi, ki so se rodili iz slovenske matere in jim je slovenska beseda bila prva, ki se so je naučili, narodu, ki je skozi osemsto let suženjstva to besedo hranil in čuval kot svetinjo, se zanjo boril in krvavel, stradal in trpel v joči, vse samo zato,da jo je lahko predal generaciji, ki je v toliko pričakovani svobodi', videla svojega naroda rast in porast.
Slovensko društvo ne prireja zabav za osebno korist svojih odbornikov; prireja jih zato, ker. je mnenja, da se moramo nekajkrat na leto najti skupaj v slovenski družbi, ob slovenski mu-ziki. Vsak dolar pičlega dobička, ki ga zabave prineso, gre v koristen namen, nekaj za kritje stroškov kulturnih prireditev,za nabavo kulis in oblek za slovensko gledališče, ki je naš ponos, za socijalno pomoč bolnim in nezmožnim ali morda tudi za venec tistemu, ki je prerano omagal in se ga niti njegovi prijatelji, s katerimi se je tolikrat veselil ob čaši vina, ne spomnejo več, da bi ga spremili na njegovi zadnji poti.
Ves ostali dohodek društva pa gre za odplačilo Slovenskega doma. Saj je reven in danes ni mnogo večji kot malo večja hiša, .ada prišel bo morda dan, ko bomo uresničili naše načrte in ostvarili dom, kjer bomo mogli nuditi zatočišče starim in onemoglim, ki bodo na življenski poti opešali. In prav tisti, ki znajo danes petdeset angleških besed in so si kupili avto ter mislijo,da so"bog bogova", tisti, ki plačajo en dolar vstopnine na zabavo in neolikano robantijo, če jim odbornik, ki se žrtvuje in dela prostovoljno, ne postreže takoj, bodo morda prvi, ki bodo potrebovali pomoči od društva, ki mu niso hoteli biti niti člani.
Društvo potrebuje člane. Članarina je majhna, 3 dolarje letno za samce in h- dolarje za družine, toda društvu je dobrodošel doprinos. Društvo potrebuje tudi pomoči pri delu; ce bi vsakdo pomogel samo nekaj uric na leto, ne bi imeli težav in ponosni bi lahko bili na rezultate.
Zdramite sel Vpišite se v društvo, ki Vas potrebuje, v Vaše društvo, ki ga Vi sami potrebujete in je v korist Vam samim,
Z malo več pomoči s strani vseh pa bo društvo tudi lahko popravilo in odpravilo napako, ki jo je že nekaj let sem stalno delalo, ko je delilo Slovence v Melbournu v člane in nečlane.Slovenci smo vsi, tisti, ki imamo člansko izkaznico in tisti, ki jo nimamo; biti član društva je naša dolžnost, ni pa privilegij in SDM je lahko samo eno; društvo Slovencev za Slovence.
- 1 -	S.B.
LET IM A S K U P g Č I N A S. D. M.
soboto, dne 3. septembra t,l. se je ob 7.30 uri zvečer vršila v dvorani sv. Brigide v Nth. Fitzroyu 12. letna skupščina Slovenskega društva v Melbournu.
Kljub temu, da je pravica in dolžnost vsakega člana SDM, da se udeleži letne skupščine in izrazi svojo odobritev ali kritiko dela starega odbora, je bila udeležba majhna.
Izvoljen je bil nov odbor, ki bo vodil SDM v tekoči poslovni dobi. V odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje?
Predsednik:	SLAVIČ Tone.
Podpredsednik:	ŠPACAPAN Simon
Tajnik:	PIBERNIK Stanko
Blagaj nik:	PROSENAK Stanko
Kulturni referent:	MIHELJ Ivan
Socijalni referent:	HARTMAN Maks
Načelnik članstva:	ADAMIČ Martin
Načelnik prireditev:	ČELOFIGA Bogomir
Gospodar:	AŠENBERGER Lojze
Referent za "Vestnik"	ŽERDONER Slavko
Nadzorni odbor:	PERŠIČ Marjan GOMIZELJ Vergilij JAKOB Stanko
Odbor bo po potrebi med letom kooptiral še dodatne člane v skladu z društvenimi pravili.
Novemu odboru želimo ob pričetku poslovne dobe mnogo uspeha. Čaka ga obilo trdega dela in, prepričani smo, tudi uspeha.
Na naslednjih straneh boste našli poročila odbornikov, ki so bila pripravljena za letno skupščino. Prečitajte, da boste vedeli, kako je društvo delovalo in kakšni so bili uspehi v preteklem letu.
FfìlHEDITEV "DESETEGA BRATA" V MELBOURilü
Stara baba Iskrca Jedla sok iz piskrca Migala s suho brado hčer zmerjala je tako...
Letna skupščina, volitve novega odboraj pomanjkanje delovnih sil, vse to je doprineslo k temu, da se je "Vestnik" zakasnil. Toda govoriti o dogodku slovenskega gledališča -v Melbournu ni nikdar prepozno5 vtis, ki ga je napravilo bo trajen in uspeha niti čas ne rnoi*e zabrisati.
Prijatelj rae je naprosil, naj napišem -nekaj vtisov o igri "Deseti brat"oTežko mu odklonim,se težje kaj napišem. .Dolga lata tujine so oglodala tisto, kar sem včasih ljubil,spoa toval in čuval - slovensko besedo, lavzlio temu bom skušal nekaj napisati. Potihem pa si le delam očitke, ko iččem - in lovim prave izraze.'Nekdaj, tako včasih premišljujem, je bilo vse tako lahko, beseda je tekla, bo'žala, bičala, pomilovala. Toda takrat se nisem imel hiše, ne avta, ne udobnega življenja. Dovolj časa sem takrat imel. Bes je, mnogokaj sem dosegel, toda mnogo sem tudi izgubil. Podgana - tujina - gloda naprej. Quo vadiš" bi dejal stric Dolef v "Desetem bratu".
Prijetno me je iznenadilo vabilo na uprizoritev 'Desetega brata,", ki ga je priredila igralska skupina. .Slovenskega dručtva .v Melbournu v soboto, dne 23. julija i960.
Jurčičev Deseti brat mi je posebno drag. "Vege me na spomine, mladost in domovino. Leta 1948, nekaj mesecev pred odhodom čez mejo sem doma igral vlogo dr. Venclja v Desetem bratu. Uprizorili smo ci nrvič v Mostah pri Ljubij .ani in kasneje gostovali po štajerskem,Dolenjskem in Notranjskem. Povsod smo bili dobrodošli. -Slovensko ljudstvo je bilo v tistih letih sito mitingov, političnih in propagandnih prireditev, kakor mi danes televizije in Deseti brat na odrskih deskah je takrat ljudem dajal uteho in upanje, da smo Slovenci se vodno narod in ne sovjetska kolonija in,izmaličena brezrazredna družba. V tistih težkih časih je Jurčičeva drama blestela na odru kot dragulj med ropotijo.
-\Z dvomom v srcu sem odhajal v St.Brigid's Hall. Zdelo se mi je skoraj nedosegljivo,da bi igra Desetega brata v tujini uspela. Saj je .še doma, v Sloveniji, režiser imel preglavice ustvariti pristno ozračje, kakrčno je bilo v sredini prejčnega stoletjajkako bo uspelo prirediteljem pričarati to v sivo vsakdanjost avstralskega predmestja.
Dvorana je bila nabito polna, tako, da so zamudniki polnili sedeže na galeriji. Sodim, da so je zbralo okrog 450 ljudi in ni čudno, da je bilo pri delitvi sedežev malo zmešnjave. Visok obisk je lep dokaz, da je nače ljudstvo v Melbournu naveličano plesov in zabav in da itče nečesa zrelejšega - kulturnegaXPrijetno so mi zvenela v uho razgibana in pestra slovenska narečja in lepo je bilo videti znance in prijatelje, ko so si segali v
roke.Da se v dvorani ni smelo kaditi je peščica rojakov kar nalašč pozabila? res, zagovednežev nikjer ne manjka»
Zastor se je dvignil, govorica je utihnila; le tu in tam je zave-kal kak dojenček - igra se jb pričela.
Skoraj verjeti nisem mogel, da so prireditelji uspeli izdelati tako lepe in domače kuliso. Umetniška roka g.«Franceta Benka je v vsakem dejanju znala pričarati slovenske motive, pestro in živo, kar je znatno pripomoglo k lepemu uspehu. Tehnična izdelava scenerije tudi zasluži pohvalo in priznanje.Igralci navadno dobijo zadoščenje in priznanje za trud, Jcadar jih gledalci pohvalijo s ploskanjem, dočim so nevidni sotrudniki, režiser, ustvarjalci kulis, šepetalka itd. navadno pozabljeni. Zato se mi zdi prav, da jih v imenu publike omenim in pohvalim.
Tudi igralce je moj namen malo preresetati.Na splošnem-je igra potekla dobro in igralci so se - brez izjeme - dobro odrezali .Vsi so se potrudili, tako, da jih res ne morem resno kritizirati. Pohvalil bi posebno Martinka g. Burgerja, ki je" bil brez dvoma najboljši igralec na odru. Njegova beseda se je slišala-po celi dvorani, gladko mu je tekla, odločno in pogumno je obvladal težko vlogo. Tudi Krjavelj g. Horvat se je dobro odrezal. Bil je originalen, vendar bi bil lahko malo bolj gibčen, počasnejši in glasnejši v/govoru. Gospod Urbas je dobro predstavljal Dolefa in g.Pro-senak graščaka Benjamina.Oba sta govorila glasno in možato ter dobro predstavljala podeželsko gospodo.
Glavna napaka ostalih igralcev je bila, da so govorili pretiho, prehitro ali v steno. Uspeh vsake igre zavisi od tega, v koliko so gledalci v stanju razumeti poedine igralce. Glasna in razločna govorica je zlato pravilo drame. Škoda, da so poslušalci vprav radi tega zgrešili marsikatero Jurčičevo duhovitost.
Naj omenim še kozo. Čestitam g. 'Valenčiču, da je med avstralskimi kozami izbral tako pametno žival. Imel sem vtis, da je bila to inteligentna koza,rojena igralka.Tako ji je bilo všeč na odru,da ga je nerada zapustila. Kßkajkrat je celo pomežiknila publiki in nam tako zagotovila, da ve, zakaj gre. In ko sem po igri zašel za kulise in videl nered, ki so ga ubogi odborniki SDM pometali in pospravljali,ni bilo mod odpadki niti enega kozjega bobka.Upam le, da se ji je odbor oddolžil? za nageljčke in rože verjetno ni imela dosti smisla, toda najdehelejšo zelnato glavo si je res zaslužila.
Nekaj malenkosti je malo motilo. Obrščakova gostilna bi morala točiti cviček (malinovec)5 na pivu Dolenjci nikdar niso delali škode. Kostumi so bili srednjeveški?-Jurčič je v Desetem bratu opisal življenje na podeželju sredi prejsnega stoletja in dr. Vencelj pravgotovo ni hodil na lov v črni suknji in cilindru. Otroci so Krjavlja preveč motili,kadar je govoril in njihove vragolije so bile pretirane.
Ob koncu bi še pripomnil, da je led prebit. Upam, da bomo imeli v bodočnosti še mnogo prosvetnih prireditev, tako, da bo nekaj več narodne-
ga in-duševnega razvedrila. Usoda nas je oropala pestrih slovenskih .planin, gozdov, gora in zelenih polj. Ke smemo dopustiti, da hi nam iztrgala iz srca še zavest, da smo Slovenci, potomci naših očetov, dedov in prade-dov, ki so pisali našo zgodovino in čuvali iz roda v rod našo kulturo, šege in navade.
Slovenskemu društvu'in igralski družini želim veliko uspeha v bodoče, režiserju g. Valenčiču pa izrekam prisrčno zahvalo.Globoko conim Vaše nesebično delo in žrtve, katere polagate nemo, brez zahvale, na skromni oltar slovenske skupnosti v novi zemlji.Lepo bi bilo, če bi se Vaia vsi rojaki pridružili - v slogi je moč in uspeh. S slogo in sodelovanjem bi postala naša narodna grupica mogočna, močna in ugledna ne samo v naših očeh, temveč tudi v očeh naše nove domovine.
Iztok
DENARNI OERA.ČUII KULTURNE PRIREDITVE 'DESETI BRAT" Line 23. julija 1966.
Ko so gledali nabito polno dvorano tisti večer, so bili mnogi veseli ivcdoli so,koliko truda je bilo vloženega v pripravo "Desetega brata" in o moralnem uspehu ni bilo nobenega dvome,. Toda dober obisk navadno pomeni tudi finanoon uspeh in ta je bil društvu.potreben, saj ima toliko obveznosti s plačevanjem Doma itd.
Toda videz je varal. Oglejte si številke končnega obračuna, pa boste videli, da je društvo-v resnici utrpelo izgubo.
STROŠKI s Dvorana	p	4O.OO
lzposojevalnina za obleke	"	77.00
Šminke	"	6.73
lzposojevalnina za mize	"	2.50
Stroški pri vajah	"	24.33
Vabila in poštnina	"	24*00
Cvetje za igralce	12.00
Večerja za igralce	"	33.80
Pivo in ostala pijača	"	17.23
Sladkor, mleko in kava	"	2.30
Platno za kulise	"	, 34.17
Materjal za kulise (masonite, les itd.), "	135*30
Barva	11.00
Reostat in električni priporočki	"	88.63
Žarnice	2.08
Žica	1.20
Driske za žarnice	"	, 3 »15
Svetilka veterna	'I	1.20
Predpasniki	"	6.25
SKUPNI STROŠKI s	ft 522.92
DOHODKI;
SALDO <
Vs topnina
Dohodek pri prodaji leave
Dohodki ; Izdatki;
SKUPNO DOHODKOV s
p 482.3O
" 522.92
Č 474.00
8.30 p 482.30
Izguba s	p 40.62
Neverjetno,kajne? Vendar ne povsem tragično, čeprav je zgornja bilanca negativna, smo se s kulturno prireditvijo "Desetega brata" precej obogatili. Stroški so bili visoki, kajti kupiti smo morali vse pripomočke, ki pa nam bodo, upamo, slutili tudi pri prihodnjih uprizoritvah na odru. Kulise nara ostanejo za bodočnost, prav tako tudi električni reostat in drugi predmeti. Ce Vas je, ko ste čitali moje blagajniško poročilo SDM, ki je bilo pripravljeno za letno .skupščine in ki ga današnji»številki "Vest-nika" tudi prilagamo, zbodla v oči beseda "nič", kjer bi moral biti pokazan dobiček "Desetega brata", je to, kot vidite,, odgovarjalo resnicif morda je bila beseda slabo izbrana, zakar se opravičujem £ toda dejstev tudi primernejša beseda ne bi mogla izpremeniti. Ce odbijemo od izdatkov ceno reostata, ki predstavlja neko vrednost in jo prenesemo na društveni inventar, bi prireditev pokazala dobiček 0 48.01. Kulise pa, ki so nas toliko stale in so za gledališko skupino tako dragocene, za društvo-samo ne predstavljajo nobene fizične vrednosti,ker so nevnovčljive in so čista izguba. Toda finančen dobiček ni vse. Kulturni uspeh, je tisti, ki velja, in ta je bil za vse nas neprecenljiv.
Blagajnik S.Prosenak
SLOVENCI V MELBOURNU ]
Prihodnje plesne prireditve Slovenskega društva-v Melbournu bodo s
15.	oktobra 1966 PLESNA ZABAVA	v SUNSHINE (Mariana Hall)
3.	decembra "	MIKLAVŽEVANJE	v	SUNSHINE (Mariana Hall)
26.	decembra "	ŠTEFANOVANJE	v WANDIN EAST
31.	decembra "	SILVESTROVANJE	v PASCOE VALE
Odbor pripravlja tudi filmske večere, na katerih bomo predvajali slovenske zvočne filme. Predvidoma bo prvi tak večer v mesecu novembru. Za vse te prireditve Vam bomo poslali še posobna vabila. Obvestite tudi Vaše prijatelje in pripeljite jih v naš krog. Sa pijačo in jedačo bo vedno poskrbljeno» in igrala bò^naša' domača slovenska muzika.
VLJUDNO VABLJENI!
Odbor.
IZ PATROVE TORBE
*	Letošnja društvena skupščina je za nami. Vesel sem, da se nisno razšli brez novega odbora. Iz leta v leto gre tako, kar pomnim? težko je spraviti ljudi na zborovanje, mnogo lažje na veselico... A vsako leto je - vsaj s strani nekaterih - toliko dobre volje, da se ta naša uboga ladjica ne potopi. Nekaj novih moči, nekaj novih idej, pa gre dalje, četudi od časa do časa obticimo v brezvetrju. - Eno je brez dvoma lahko opaziti med nami; vedno manj je znakov, da izseljenci čutijo potrebo po skupnosti. Škoda, da je tako. Večina se je zabubila vase in v svoje vsakdanje skrbi - potrebne in nepotrebne, koristne in škodljive. Sami ne vedo, kaj pogrešajo, prepričan sem, da marsikdaj čutijo praznino v.svojem srcu. . .
Se eno sem opazil na letošnji skupsčinis niti ene ženske osebe ni bilo navzoče. V našem modernem času, ko žene zasedajo celo sedeže po parlamentih, se to kaj čudno sliši. Če bo to brala Novakova Albina, predsednica Slovenske ženske zveze v Ameriki s tisoči aktivnih članic, bo do avstralskih Slovencev izgubila vse spoštovanje. Me res zanima, kaj bi bil njen komentar k temu našemu dejstvu.«.
Vsekakor naj za konec tega razmišljenja čestitam članom novega odbora k sprejemu svojih dolžnosti. Želim jim obilico uspehov za našo izseljensko družino z zeljo, da bi društvena ladjica vso poslovno dobo ne obtičala v brezvetrju. Bog daj i
*	V zadnjem času je društvo položilo 'venec na dva sveža grobova. Dne 1. avgusta smo pokopali Leopolda GRAHA, 33-letnega prekmurskega fanta, dne 29. avgustavpa Alojza KUHARJA, 27-letnega fanta iz kamniške okolice. Naše sožalje vsem njihovim najbližjim v domovini ter Lojzevemu bratu Jakobu, ki živi v Victoriji (Mt. Buffalo).
Zlasti pogrebi fantov so pri nas kaj žalostni. Merilo so, kako malo pomeni danes med mladimi beseda "prija-r telj". Vsakdo ima dosti prijateljev, doklerje zdrav in z dolarji v žepu ter rad v veseli družbi. Ko leži v bolnišnici, se zanj ne zmenijo mnogi, pogreba pa se udeleži komaj se kateri. Pozabljenega spremlja do groba zastopnik Slovenskega društva, s seboj morem zdaj vzeti tudi nekaj slovenskih sester, in pa še kateri resničnih prijateljev pride, ki ga je fant v življenju za prijetelja komaj priznal.
*	Otroci Slomškove šole nam pripravljajo presenečenje. Sestre jih učijo igro "Pavelčkova piščalka" in ce
bo šlo le vse srečno, bodo z njo nastopili v Clifton Hillu (dvoranica ob cerkvi) po slovenski maši na tretjo nedeljo v oktobru. Ste že zdaj vljudno vabljeni;.Zlasti za otroške gledalce bo pravljična pestrost palčkov in vil lepo doživetje.
Odboru Slovenskega društva se že vnaprej zahvaljujem za sleherno sodelovanje, v kolikor.bi sestre morda potrebovale za predstavo društvene kulise in zavese.
*	Težko čakam dneva, ko bomo v lastni dvorani. Kako lažje bo za vaje in pripravo odra. A kdaj bo to? Od nas zavisi, kako pridno pomagamo graditi. Pri zgradbi je prav zdaj odprtih toliko del, da se mi res zdi škoda slehernega lepega weekend-a, ki gre neizrabljen mimo nas. Tudi med darovalci manjka še marsikatero ime slovenske družine v Melbournu. Celo nekaj splošno znanih imen pogrešam. Morda čakajo, da bodo končno nas presenetili z adutom. No, Bog daj, da bi bilo takoi
*	še nekaj tednov, pa bo tu prva nedelja v novembru in naš skupni obisk slovenskih grobov na keilorskem pokopališču. Naj že zdaj to omenim, če bi prihodnji Vestnik slučajno, izšel prepozno za vabilo. Letos se bomo zbrali samo pred granitnim križem - bronastega kipa ni več. Bil je ukraden in storilec sedi v zaporu. Vzelo bo še nekaj časa^in treba bo še nokaj darežljivih rok, da nam livarna po mavče-vem originalu vlije novega.
P. Bazilij, O.F.M
MEMENTO MORI
Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata; al dneva ne pove nobena prat'ka.
Pred smrtjo ne obvarje koža gladka, od nje.nas ne odkup'jo kupi zlata, ne odpodi od nas življenja tata veselja hrup, ne pevcev pesem sladka.
Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, in od veselja do veselja leta, da smrtna žetev vsak dan bolj dozori. -
Znabiti, da kdor zdaj vesel prepeva, v mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva molče trobental bo? "memento mori" I
France Prešeren
SLOVENSKE ŽALE V MELBOURNU
Skozi Esse.nd.on, mimo letališča v Keilor vodi pot, ki nam je Slovencem prav dobro poznana. Le prečesto se vleče po njej vrsta avtomobilov,ki ob belem dnevu s prižganimi lučmi spremljajo rojaka na njegovo poslednje bivališče.Tam so slovenske Zale v Melbournu. Mesto, kjer se mnogi za večno poslove od svojca ali prijatelja, mesto, kjer je marsikateri naš rojak legel k večnemu počitku osamljen, kjer razen našega slovenskega duhovnika ni bilo" nikogar, da bi pokojnemu s tiho molitvijo ali vsaj z mislijo zaželel večni mir in pokoj.
Slovenske Žale v Melbournu. Že blizu štirideset naših rojakov je za vedno zagrnila zemlja na tem mestu„Grobovi so v istem delu pokopališča, kateri lepo oskrbovani od svojcev, drugi pa bi morda bili pozabljeni in preraščeni z visoko travo, ako njih oskrbovanju ne bi posvečal svojo skrb pater Bazilij.
Enkrat na leto, na prvo nedeljo v novembru imajo naše slovenske Žale svoj praznik. Na to nedeljo se Slovenci zberemo na tem mestu, da se skupaj spomnimo svojih rajnih, teh pokojnih tu in onih doma.Ta nedelja je enaka našim Vsem svetim v domovi ni.
Tudi letos se bomo podali na pokopališče.V nedeljo, 6. novembra, takoj po slovenski službi božji, ki bo ob 11.30 uri v hrvaški cerkvi v ~Clifton Hillu, bomo šli na pokopališče v Keilor. Za tiste, ki nimajo svojih avtomobilov, bomo oskrbeli prevoz. Prinesite cvetja in sveč, da okrasimo slovenske gomile^ naj ne bo groba, ki bi ne bil"'okrašen in na katerem ne bi gorela sveča. Žalne molitve bo opravil pater Bazilij in cerkveni pevski zbor bo pol slovenske nagrobnice.
Pridite in počastite mrtve i Kri veže tudi preko groba in naših rajnih rojakov, posebno tistih, ki tu nimajo.svojcev, ne smemo pozabiti.
OPOZORILO
Mnogi naši rojaki, zlasti samski fantje, še niso pognali korenin. Selijo se pogosto, nekateri po večkrat na^leto. Saj je težko. Premenjali so delo, pa iščejo stanovanje bliže tovarne ali pa jim morda na starem mestu hrana ni bila všeč. Toda največkrat na starem naslovu ne povedo, kam se selijo in pošta nam vrača "Vestnik" s pripombo s "Left, new address not known".v
Prosimo Vas, sporočite nam spremembo naslova, če se selite. Navadna dopisnica naslovljena S.D.M. ., ^71a Park st.. North Carlton, NA bo dovolj. Ali. pa se poslužite formular ja, ki ga prilagamo v današnji številki. Olajšali nam boste delo, sebi pa zagotovili, da boste dobivali obvestila v redu tudi v bodoče.
Odbor S.D.M.
TAJNIŠTVO . S. D. M. P O -R 0_ Č A
ooo Radi priprav za 12. letno skupščino je delo odbora malo zastalo. Tudi 'JVestnik" se je radi tega zakasnil. Treba je bilo pripraviti poročila, ki smo jih vsem članom, ki so poravnali članarino za tekoče leto in si stem v skladu s pravili zagotovili pravico glasovanja^ poslali po pošti že pred občnim zborom. Za ostale prijatelje našega društva pa prilagamo letna poročila današnji številki "Vestnika". Posebnega-poročila o delu kulturnega odseka na občnem zboru nismo podajala, ker je bil prej sni kulturni referent mišljenja, da so Slovenci v Melbournu dovolj na tekočem, kaj je kulturni odsek v prošlem letu napravil; dve odrski predstavi: "Glavni dobitek" in "Deseti brat sta zadostni dokaz o odsekovi delavnosti.
ooo Gledališki odsek SDM je z "Desetim bratom" gostoval krajem julija tudi v Geelongu. Slovensko društvo iz Geelonga je nosilo vse stroške gostovanja in je moralo poseči v svojo blagajno, da pokrije izdatke, ker obisk ni bil najboljši. Društvu gre za ta podvig najlepše priznanje; tistim, ki so ostali doma, je lahko žal, ker so zamudili edinstveno priliko videti Jurčičevo dramo na avstralskem odru.
ooo Bivši član odbora SDM g. Janez Škraba je bil bolan v bolnici. Odbor mu želi čimprejšnega okrevanja.
ooo V bližnji bodočnosti bomo v Melbournu začeli s predvajanjem slovenskih zvočnih filmov, predvidoma v mesecu novembru. Obvestili vas bomo pravočasno, kje in kdaj bo prva predstava.
ooo Odbor poziva vse, ki se zanimajo za delo na gledališkem odru, naj telefonirajo v Slovenski Dom (Telefon Št. 381679), ker bomo kmalu spet začeli z delom v gledališkem odseku.
000 Člani, ki so julija odšli na obisk v Jugoslavijo so se vrnili vedrih lic in zadovoljni, saj so spet videli našo preljubo Slovenijo in svoje domače. Potovanje je prav lepo poteklo in je bilo organizirano v vsesplošno zadovoljstvo. Zasluga za ta uspeh gre organizatorju in našemu sedanjemu predsedniku g.Slaviču. Prihodnje leto bo SDM zopet organiziralo za svoje člane potovanje v Slovenijo po znižanih cenah. Vsak potnik mora biti član Slovenskega društva najmanj-6-mesecev pred odhodom. Takšna so pravila potovalne agencije. Podvizajte se in vpišite se v članstvo takoj.
000 Članom SDM, ki nameravajo kupiti električne predmete ^štedilnike in drugo kuhinjsko opremo, kopalne kadi itd.,lahko društvo oskrbi znaten popust pri eni največjih melbournških tvrdk. Če ste elan društva in želite pri vaših tiabavkah prihraniti denar, obrnite se na tajništvo SDM»
000 Ne pozabite:- naš naslov je?
SLOVENIAN ASSOCIATION 371 a Park Street, North Carlton, N.lf.
POROČILO PREDSEDNIKA
Sedanjemu odboru SDM je preteklo leto njegove upravno dobe in prišel je Čas, da na letni skupščini podamo poročila o delu, ki smo ga v tea poslovnem obdobju opravili in se pogovorimo o uspehih in neuspehih ter zarišemo pot za bodočnost.
Pred dobrim letom seffi prevzel mesto predsednika, ne. . ker sem si to želelf temveč zato, ker so me drugi odborniki zato zaprosili. Vsakdo, ki je vstopil v odbor se je zavedal, da si slave ne bo nabral, da si bo pa nakopal obilico nehva-ležega dela je bilo vsakomur jasno.
Takoj ob pričetku leta smo zašli v težave? prisiljeni smo bili ukiniti tiskanje Slovenskega vestnika, kar si no m**, rem šteti v ponos; slovenska tiskana beseda-koristna in potrebna. Spominjam se časov pred zadnjo vojnog kako smo v Slovenskem Primorju radi in željno čitali slovenske Časopise, ki so na skrivaj prihajali iž Jugoslavije. Morda zato, ker zmo bili zatirani in so nam kratili pravico do slovenske govorice. Tukaj pa Žifipio v svobodi in morda ne čutimo veČ te potrebe; kajti sele ko človek nekaj izgubi, zna ceniti, kar je imel in mu ni veČ dano. 0 vzrokih in razlogih ža ustavitev tiskanja Vestnika, kakršen je bil, smo že obširno poročali in ne bom danes ponavljal nobenih Obtožb. To je bil glavni neuspeh letošnjega odbora, toda krivi nismo bili mi v odboru, temveč vsak Slovenec, ki je list prejemal in mislil, da ima do nJega pravico, dolžnosti pa nobene.
Slovensko društvo je bilo v zasnovi zelo lepo zamišljeno in je zelo koristna ustanova. Ne verjamem, da bi se mogel najti nekdo, ki se s tem mojim mišljenjem ne bi strinjal.Toda Še vedno se najdejo ljudje, ki gledajo na društvo kot na črno ovco in ob vsaki priliki iščejo načina, kako kritizirati odbor, da bi pa pristopili zraven z dobro voljo in odkritim srcem ter poprijeli za delo in pokazali, kaj sami zmorejo, zato ni&ajo ne volje, ne namena, in najbrže tudi ne najosnovnejše zmožnosti,
Z več delavnimi močmi bi društvo lahko razširilo svoje kulturno in socijalno delo, in ga morda raztegnilo tudi Še na druga polja, kjer se kaže potreba. Prepričan sem, da se da z dobro voljo in v skupnosti mnogokaj dobrega in koristnega narediti.
Med letom smo imeli več plesnih prireditev, ki so na» potrebne in pomagajo s svojimi dohodki pri odplačevanju Slovenskega doma. Poseben uspeh smo imeli s plesom, ki smo ga priredili skupno s pevskim zborom "Triglavom".
Razveseljiv je bil tudi uspeh obeh kulturnih prireditev, iger "Glavni dobitek" in "Deseti bratH, Z zadnjo smo gostovali tudi v Geelongu. Pri. kulturnih prireditvah je potrebno veliko število sodelavcev in upam, da nam jih tudi v bodoče.ne bo manjkalo, tako da bo društvo vsako leto v stanju postaviti na oder vsaj tri ali štiri odrske komade, če ne morda več.
n i p tudi skiroinsko, potovanj e v du-V kolikor mi je znano, e tucj. .	po.USpelo._
imeli, poseono p j.	q . avnega odborai,
štvu «Triglav in vsem,	delali.	Sf.,.ilno' in
lato tako .reselaeno m	«mmšcine. polnostevil.no in
, ■ V ^an3u,v.davse; boste	-
aktivno udeležili,, vas lepj p
a	'	"	Simon Špacapan l.r.
. , . „ V T T; O T A J N I S^T V A " S.-D. M. ^ pO SLOVKO DC30 19&5 /	;
SDM- je snet prebrodilo leto svojega obstoja ^Vf^ se
»««s«« n»
nO cieio	-	:L - <	Rffi0 se
nOStl- Ko sem pregledoval zapise ^»"ej^VÄa ja je
odborniki sostali na 26 retain e»	ab * potrdi v
trajala najmanj 3 nre. Jlo i	^ 3 dne» 1» » odbor-
naštel in prijeli sedeste .aliavo. To^fì 5	^ rojakom da
^ hinnaopt-mi! kxubi^ia	- v,.	-nnrnoc m rtRIU-
STÄ ^SÄgfeiSÄ. n® t0 vsem 10250
Odborom. Ce se reza	,--------------nm~nil, je
in uspeh veoja. |tevll5nlm podatkom. Ko ; sem ze «.nrl,^ seje.
upravni «	f f ffll
izvršile med. lote. M'^fS fel^lÄii^Ä
razlogov^gospoda^Mlinar^	^	^^	vkljuca0	z	iaznxmx	p
al, odposlalo pa jih je 5?. .	odar v domu. In sieer ,ie
1 ' v toku leta so je z.-.u.b.y-. t& iJsnherger.	.	j.a
mesto gospoda Hlonarja prevzela-Qd	3 „menam prvo, dne
«SRÄftÖ» "n	na v=1±kon00"1
Strovanje v St.AlDansu
ponedeljek I966, katero smo priredili skupno s pevskim zborom "Triglav" in katere dobiček je šel izključno v odplačilo doma. Poleg zabav smo imeli tri izlete s plesom, ki so se tudi dobro obnesli. Kakor vsako leto, smo tudi letos priredili Miklavževanje za malčke in sicer v dvorani hrvaške cerkve.
Naš najvesji uspeh v preteklem letu pa so brezdvomno odlično uspele predstave našega dramskega odseka, ki nam je pod režijo g. Valenčiča prikazal v februarju igro "Glavni dobitek" in v juliju pa v Melbournu in nato še v Geelongu dramo "Deseti brat".
Kmalu v pričetku poslovne dobe smo na žalost morali ukiniti tiskanje "Slovenskega Vestnika" v tiskarni. S tiskanjem lista pod danimi pogoji ni bilo mogoče več nadaljevati, zato smo le z največjim obotavljanjem storili korak nazaj in začeli s ponovnim razpošiljanjem Vestnika tiskanega na razmnoževalni stroj, kot je bilo to v prvih letih obstoja SDM.
Ob prihodu slovenskih redovnic smo se udeležili njih sprejema ter s skromnim darilcem hoteli vsaj simbolično pokazati, kako cenimo njih prihod v našo sredo.
Na pobudo in potem v glavnem z delom in trudom g.T.Sla-viča je društvo stopilo na novo polje udejstvovanja. Organizirali smo skupni izlet v Slovenijo in s tem svojim članom, ki so se ga udeležili, pripomogli do znižane vožnje ter jim prihranili lepo vsoto potnih stroškov.Izletniki so odpotovali 9.junija, vrnili pa so se koncem avgusta.
SDM je tudi letos bilo član organizacije The Good Neighbour Council in naši zastopniki so se udeležili redne letne skupščine te zveze.
Tajništvo je ob vsem gornjem udejstvovanju izvršilo svoj delež in ob tej priliki se zahvaljujum vsem, ki so mi v teku leta kakorkoli priskočili na pomoč pri izvrševanju moje tajniške dolžnosti.
Marjan Peršič l.r.
BLAGAJNIŠKO POROČILO
Blagajniško poslovanje letošnjega leta je bilo dosti lažje kot pa v preteklem letu. Poslovanje smo začeli s pozitivno bilanco, toda iz poročila, ki sledi boste videli, da plesne zabave niso prinesle običajnega čistega dobička, ali bolje rečeno, niso bile tako uspešne kot v preteklosti. Deloma gre to na račun zmanjšane vtopnine, ki smo jo, kot veste zmanjšali z ene funte na en dlar. Da ne bom preveč na dolgo in široko pisaril, bom kar pokazal kako smo gospodarili v številka*. bodo pokazale, da je ob tem obenem zboru finančno stanje mnogo boljše, kot je bilo v zadnjih nekaj letih. Toda naša bogatija je samo navidezna.Denar, ki ga imamo v tem trenutku v rokah bo v prihodnjih tednih splahnel, kajti plačati bo treba prihodnji obrok za odplačilo našega Slovenskega doma. In začeti bo treba spet znova.
SPREJETO « Saldo blagajne ob zaključku	196k/1965 0 97 86
" banke " »	n i» loi'kp
gajennina Slovenskega dona	976"00
Članarina	ann
Dohodki knjižnice	k po
Bančne obresti	10*21
Dohodki zabav in izletov	17°°*^«
Dohodki "Vestnika"	~Ì65.°lÒ
SKUPNO 0 3516.37
IZDANO:
Stroški in odplačilo obrokov za Si.Dom 0 I861.68
Prispevek za "Vestnik"	P ok p? Stroški uprave
Socialni fond	op£*i"?
Blago na zalogi	k uotovina v blagajni
" banki	n^ i±
Potrošno blago	'28*56
po
SKUPNO	0 3516.37
n ne z ne vriv^H^8^0' ^ in koliko dobička so prinesle -nežne prireditve, bom navedel podroben seznam dobičkov:
Zabava;Clayton ' ' 3/7/65 ' Dobiček 0 101.58
J-ahran 2k/7/65 »	vK fi?
" Nt''L Melbourne 14/8./65 »t	ki
Sunshine : 11/9/65 "	20.42
Pikni^arram " 24/10/65 »	50 88'
Zabavam Clayton 13/11/65 »	56.'10
X. „ k-'lli~--^ine 4/12/65 "	89.96
otef::.novan;iQ h	229 08
Silvestrovanje; St.Albans 31/12/65	204.'20
.„., , Pas eoe Vale " »	pp* 06
Piknik;Wandin East »t	S 0?
"Glavni dobitek" 12/2/66 »	m' q\
Zabava: Nth.Melbourne 11/4/6 »	324 90
Sunshine 23/4/66 "	80'4?
" Sunshine 4/6/66	40 'Zi
" Nth.Melbourne 13/8/66 »	fin "Deseti Brat" u
SKUPNO 0 1788.58
Marsikoga bo zanimalo, kako so bili porazdeljeni izdatki za Slovenski Dom in jih bora zato naštel podrobno:
Odplačevanje obrokov	0 I6OO.OO
Zavese za sprednjo sobo	9.20
Barva za stanovanjske sobe	26.00
Telefonska najemnina	13.75
Davek na hišo in zemljišče	88.00
Zavarovalnina	23.72
Vodarina ali davek M.M.B.W.	73.00
Popravilo kosilnega stroja	22.90
Delno piacilo za elektriko	5.11
SKUPNO jg 1861.68
Kar zadeva plačevanje Slovenskega Doma bi želel omeniti, da dolgujemo do končnega izplačila še vsoto #67 34.28 , kjer pa niso vključene obresti, ki jih moramo h gornji vsoti prišteti. Te bodo zavisele od tega, kako in kdaj bomo Dom izplačali.
Dolžniki;ob zaključku knjig so:
Thorold & Borer Catering	0 20.00
Prahran Town Hall	6O.OO
SKUPNO SS 80.00
Upnikov društvo nima nobenih.Slovenski Dom je za SDM samo moralna obveza, ki pa finančno društva ne veže.
Melbourne, 26.avgusta 1966.
Blagajnik: Stanko Prosenak l.r.
Z/PISi?IK 11. REDITE L ■ -TNÜ] SKUPS C DIE S DV.
■ lelbourne, St. Brigit Ha]_]_# dno s 17.juli ja,I965
1.)	Otvoritev in pozdravni govor z minutnim molkom v spomin vsom umrlim članom v preteklem letu. Govori predsednik SPa g, Vinko aolan.
2.)	poročilo nadzornega odbora - g«, Jano z Skraba.
Ostala poročila za poslovno dobo I964/65 so bila pisemsko razposlana članom SDII,ter ce niso ponovno citala na skupseini.
3.)	Poročilo urednika "Slovenskega Vestnika" - g0 joze Kapusin.
4.)	Diskusija o poročilu gospoda Skrabe, v kateri navaja g. Kapusin denarne dohodke "Slovenskega Vestnika". G, Hartman predlaga tričlansko komisijo, ki naj bi v novi poslovni dobi overila vse dohodke "Slovenskoga Vestnika", za katere g, Skraba v poročilu poroča, da no dela brezplačno,tor ima placane agente. Po diskusiji so ugotovi,da urednik ni bil plačan in glasovanje skupseino soglasno odklanja tričlansko komisijo.Predlaga pa pregled knjig novemu nadzornemu odboru.
5.)	Volitve novega upravnega in nadzornega odbora SDK za novo dobo I965/66. Predlaga so večje udejstvovanje žensk pri odboru ali pri poznejšem ženskem odseku, £i naj bi pozivelo življenje SD"'.
Volitve so bile broz ovir, ker jo bila pripravljenost za delo pri novem odboru proce j velika. Candidati oziroma odborniki naj si poedine funkcije porazdelo samle Odborniska lista jo priložena.
6.	) pr dlog g, Simona Spacapana, naj se bivši Slovenski klub 'olbourne tudi v
Slovenščini preimenuje v Slovensko društvo Melbourne. Predlog je bil soglasno sprejet. Opomba.? Slovensko društvo je bilo uradno preimenovano samo v angleščini leta I963 radi angleškega pojmovanja društvo ali klub.
7.	) Urednik "Slovenskoga Vestnika." g. Kapusin pred skupseino naproša novi odbor za večjo podporo ''Slovenskemu Vestniku". Trdi, da sedanja društvena podpora ne
sadcoca velikim stroškom "Slovenskega Vestnika" ter je v primeri z prejšnjim razmnozevsnim klubskim glasilom fin nona podpora se vedno manjša. Predsednik Vinko i-o lan odgovor ja, da no more veliko ali nie obi jubiti.lJpa. da bo novi odbor tudi tomu vprašanju kaj bolj ugodno odgovoril. Skupščina jo bila, nato končana,» Udeleženo jo bilo 26 članov SD'!. Poročilo nadzornega odbora, in poročilo urednika "Slov,Vestnika" se prilaga k zapisniku.
Zapisnikar; "Tirko Cuderman Priložena, lista, novogr. odbora za, leto 1965/66s
G, P imen Spacapan, predsedniki Ivan 'orvat,podpredsednik;' arijam persie, tajnik Is Janez Burger, ta jnikllj Stanko Prosonalt, blagajnikjTono TTrbas, nacclnik clanstvajJozg Zuzok,načelnik prireditev;Stane ' dinar,gospodar ; Vinko J To 1 an kultur ni roferent jlToks Hartman, socialni referent ; Lo jze /Eoiiberger.knjižničar 5 Joze Kapusin, urednik "Slovenskega Vostnika". Fadsorni odbor : GgTono Slavic,;, "irko Cunderman, Prane Pongracic.
Če hočete postati član Slovenskega društva v Melbournu, izpolnite spodnjo prijavnico in pošljite jo na naslov:
SLOVENIAN ASSOCIATION 371a Park Street, North Carlton, NA.
PRIJAVNICA v članstvo SLOVENSKEGA DRUŠTVA v Melbournu
oooaoaooooaooooaooaoooooooooeooo
ime in priimek ................
kraj rojstva.............................. datum rojstva
narodnost .........................državljanstvo .........
stalni naslov............................................
POKLIC ................................. STAN
člani družine . „.........;____
(Ine in priimek članov družine)
zanimam SIL zii. #0#00#40 Ä O O B • O O00000000®# o o o o • • o o o OOOOOOO OOOOOOOOOOOOO
(šport, petje, literaturo, dramatiko,glasbo itd.)
PODPIS:
Odreži in pošlji kot potrebnoj
SPREMEMBA NAS L...0 V A
Podpisani s .............................................................(Ime in priimek)
obveščan,da j e moj novi naslov: ..................................
Moj stari naslov je bil:
OOOOBBflOOOOoBgoaoaoaaoAOOO
Podpis :
L*