KATOLJŠK CERKVEN LIST. »Danica« izha;* vsak petek na celi pch in velja jo poŠti za ce!t. letr 4 pl kO kr.. za p l ins 2 gl. 20 kr.. m »>trt leta 1 p!. J" kr. V tiskarni Fprejemana začelo leto H gl. 60 k r.. za 1 .. leta 1 gi. 80 kr.. za 1 4 leta HOkr.. ako bi bil petek praznik, izide »Danica« da:. :«>prei Tečaj Lil. V Ljubljani, 10. marcija 1809. List 10. Češčena si Marija. Speval F. S. Finžgar. Jezus! Imen začrtanih je v zgodovini. Imen velikih vojvodov in slavnih, Iz bližnjih časov in iz časov davnih, Velikih mož po umu in vrlini. In kaki slavnih mož so slavni čini? Krvi so tekli curki v bitkah klavnih, In kri po gorah in po dolih ravnih Pisala je ime o njih vrlini. A jedno vojvodsko ime je znano. Pred kterim vsak ostrmi in ?e čudi, Ponižno kloni glavo in skesano! Prelil krvi potoke ti si tudi; A ptuje ne! — Od nas za nas zaklano Src** izkrvavelo je in udi. Jezus Kristus pravi Bog. III. Čudeži. Resničnost Jezusovega pričevanja o samem 6ebi. da je božji poslanec, obljubljeni Odrešenik in pravi Bog, najočitneje in liajsijajneje dokazujejo čudeži, in sicer prvič oni čudeži, katere je Jezus sani delal, drugič oni, s katerimi Ga je poveličeval nebeški O<• c, zlasti pa njegovo vstajenje od mrtvili in njegov vnebohod. A. Splošne opcmnje o čudežih. Čudež je izvenreden dogodek v vidni naravi, kateri ni učinek naravnih sil, ampak delo božje vsemogočnosti. O nevidni h d ogod kj 11, ki se vrše vjl«jvcški duši, n. pr., kadar kdo v zakramentu sv. krsta ali sv. pokore prejme posvečujoči > milost božjo, tukaj ne bomo govorili, dasi jih tudi izvršuje le božja vsemogočnost, ker takih notranjih del božjih ne moremo neposredno opazovati. Da se čudeži morejo goditi, to nmm priznavati vsakdo, ki veruje v Boga, vsemogočnega stvarnika in vladarja nebes in zemlje. Bog deluje v naravi prvič s pomočjo naravnih sil, n. pr.. ako nam ob času suše vsled naše prošnje pošlje potrebnega dežja. Takih učinkov, ki se vrše z naravnimi silami in jx> naravnih zakonih, ne imenujemo čudežev, dasi tudi pri teli deluje božja vsemogočnost in previdnost, katera ves svet ohranjuje in vlada. Bog pa drugič lahko deluje v naravi tudi neposredno s svojo vsemogočnostjo, ne da bi rabil pri tem katero koli naravno silo. Tak učinek v naravi imenujemo čudež. Hazločujemo pa dve vrsti čudežev. Prvi vrsti prištevamo izvenredne dogodke v naravi, kateri se z^ naravnimi silami sploh nikdar ne morejo Jzvršiti, n. pr. obujen je mrtvega človeka. Drugi vrsti pa prištevamo dogodke, kateri bi so sicer mogli izvršiti tudi z naravnimi si lajni, a so se v danem slučaju izvršili neposredno po božji vsemogočnosti, iiJU^_koje Jezus zapoved al viharju na morju, da je utihnil, ali ko je s samo besedo ozdravi jal bolnike. Najboljši dokaz, da se čudeži res morejo goditi, je to. da so se resnično godili ne le ob Kristusovem času. ampak se še vedno god«', kjer in kadar Bog hoče. 0|H)zarjanio le na mnogoštevilne čudeže, ki se g« »de v Lurdu. < 'udeže more delati le Bog sam ali pa človek (ali anjrelj), kateri je moč za to prejel od Boga. KiLur torej z lastno močjo dela čudeče, ta mora Bog biti. Človek pa i ali angrelj), kateri trdi, da je 1 h»žji jH»slanee. in kateri tako trditev s čudeži dokaže, mora biti zares božji poslanec, in vse, kar v tem svojem poslanstvu uči ali oznanjuje, mora biti resnično. Pri |iovedu jejo se sicer čudovita dela tudi o nekaterih ljudeh, ki nikakor niso bili božji poslanci. n. pr. o egipčanskih vražarjih, o nekom A poloniju iz Tijane, o Mohamedu i. dr. A ta dela niso bili pravi čudeži. Nekatera izmed njih se morejo razlagati naravnim potom, druga pa nikdar izvršila niso. Poročila o njih se glede na verodostojnost ne morejo niti od daleč primerjati z evangeljskinii poročili o Jezusovih čudežih. Ko je Mojze« v družbi svojega brata Arona delal čudeže pred Faraonom. egipčanskim kraljem. tedaj je Faraon poklical svoje vražarje, da bi tudi oni delali jednake čudeže. Druga Mojzesova knjiga pripoveduje, kako so ti vražarji res navidezno j>osnemali nekatere čudeže, n. pr. da so svoje palice spremenili v kače. (II. Mojz. 7. 12) Cerkveni učeniki, n. pr. sv. Hijeronim, sv. Gregor iz Xise i. dr. uče, da so vražarji to delali s jx»močjo hudobnega duha. Vsekako more hudobni duh. kateri po svojem padcu ni izgubil naravnih zmožnostij ter ima veliko znanje in moč. z božjim dovoljenjem storiti marsikaj, česar človek ne more umeti, kar se mu torej vidi čudovito. da si ni prav čudež. Taki navidezni čudeži se više z naravnimi silami, a na nenavaden in nam nerazumljiv način. Se dandanes se nahajajo. kakor se pripoveduje, v Egiptu in Indiji kačji zagovarjalci, ki znajo kače tako omamiti s sokom neke rastline, da popolnoma otrpnejo in so palicam podobne, pozneje pa se zopet vzbude. Morda so bile tudi palice onih egipčanskih vra-žarjev take otrpnjene kače, ki so se začele zopet gibati, ko so jih vrgli pred Faraona in njegove služabnike. Pokazala pase je razlika med pravim in navideznim čudežem, zmaga resnice nad slepa rstvom. že v tem, da je ona kača, v katero se je bila izpremenila Aronova palica, požrla kače vražarjcv. t II. Mojz. 7, 10). Pozneje pa so bili vražarji še bolj osramočeni, ker mnogo ču-čudežev. ki sta jih Mojzes in Aron storila, tudi navidezno niso mogli posnemati. Morali so očitno priznati: nTo je prst božji". (II, Mojz. 8, 19.). Apolonij iz Tijane je živel baje v 1. stoletju po Kr., njegove „čudežeu pa, o katerih se )K)prej ničesar ni vedelo, popisal je še-le v 3. stoletju paganski pisatelj Filostrat vsled želje ce- sarja Septimija Severa in njegove soproge, da bi podprl z njimi paganstvo, kakor je bila krščanska vera oprta na Jezusove čudeže. A Fi-lostratova knjiga ni dosegla pričakovanega uspeha in se je kmalu pozabila. Sveti evangeliji pa se čitajo še dandanes in v blizu 1900 letih niso izgubili prav nič svoje veljave. Tudi o Muhamedu so se začeli še-le 200 let po njegovi smrti pripovedovati čudeži nasprotno poročilu Korana, ki trdi, da Muhamed ni imel daru čudežev (sur. 13, 19). Sicer so pa ti izmišljeni čudeži večinoma že po_svoji vsebini tako malo resni in dostojni, da moramo že zaradi tega sklepatito niso" dela božje vsemogočnosti, ampak le izrodki človeške domišljije. Tako n. pr. pripoveduje Filostrat, da je Apolonij iz Tijane nekega berača izpremenil v jrn, da je imel v sodih zaprte vetrove in vihar, da so na njegovo povelje drevesa plesala i. dr. Kar se pripoveduje o Muhamedu, je pa naravnost nemožno, da je namreč mesec prišel z neba in ga je pozdravil kot božjega poslanca, potem mu je šel pri jednem_rokavu noter-- pri drugem pa je prišel zopet ven, naposled pa se je razcepil v dve polovici. Jasno je, da taki nepravi ter izmišljeni čudeži ne morejo omajati naše vere v prave in zgodovinsko dokazane — prav tako, kakor ponarejen denar ne dokazu je, da nikjer ni pristnega denarja, marveč obratno : ko bi pristnega ne bilo. bi se tudi ponarejati ne mogel. B Čudeži, katere je Jezus sam delal 1.) Jezus je delal raznovrstne čudeže, s katerimi je razodeval svojo vsemogočnost in božjo oblast v celi naravi. Vse stvari so Mu bile pokorne, žive in nežive, telesa in duhovi. n) Delal je čudeže v nezavedni naravi: Izpremenil je vodo v vino na ženitnini v Kani Galilejski (Jan. 2); dvakrat je čudovito pomnožil malo kruhov in ribic, tako da je nasitil z njimi več tisoč ljudij (Jan. 6, Mark. 8,): čudežno je blagoslovil ribji lov (Luk. o,) z besedo je pomiril vihar na morju (Mat. S,); hodil je po vodi, ne da bi se potopil (Mat. 14). b) Bolnike je ozdravljal večinoma s samo besedo: slepe (Mat. 9, 20, Mark. 10, Jan. 9,), hrome (Mat. 9, Luk. 5, 24.), gluhe in mutaste (Mat. 9, Mark. 7,), gobove (Mat. 8, Luk. 5, 13). c) Iz obsedencev je izganjal hudobne duhove (Mat. 8, 28 si., 9, 32 si., 15, 22 si., Mark 1, 23 si., 5, 1 si., 7, 25 si.. 9, 16 si.). d) Mrtve je obujal, in sicer je obudil mladeniča v Najmu (Luk. 7,), Jajrovo hčer (Mark. 5/i in Lazarja, ki je bil že četrti dan v grobu. (Jan. 11). 2.) Da je Jezus res izvrševal navedena čudovita dela, to nam izpričujejo: a\ Evangelisti, kateri so bili večinoma sami priče vseh Jezusovih del. Zgodovinska verodostojnost svetih evangelijev visoko presega verodostojnost kakoršnili koli drugih zgodovinskih virov. h) Judovsko ljudstvo, katero je posebno zato v obilnem številu vrelo za Jezusom, ker je videlo njegova čudovita dela. „Veliko jih je verovalo v njegovo Ime", — pripoveduje sv. Janez — .,ker so videli njegove čudeže, ki jih je delal". (Jan. 2, 23). c) Voditelji judovskega naroda, katerim so Jezusovi čudeži delali veliko preglavico. Farizeji in pismouki so se bali, da bi ne izgubili svoje veljave med narodom, ker je vse hitelo za Jezusom. Zato so se večkrat posvetovali: ..Kaj naj storimo, ker ta človek dela veliko čudežev? Ako ga tako pustimo, bodo vsi verovali vanj" (Jan. 11, 47, 48). Ko je Jezus od mrtvih obudil Lazarja, bili so farizeji in veliki duhovniki v veliki zadregi, ker dogodka niso mogli utajiti. Zato so sklenili, da umore ne le Jezusa, ampak tudi Lazarja, ker je mnogo ljudij zavoljo Lazarja verovalo Jezusu. (Jan, 11, 53; 12. io). d) Slednjič nam potrjujejo resničnost Jezusovih čudovitih del razni pisatelji, in sicer ne le krščanski, kateri se vedno sklicujejo na evangeljske čudeže, ampak tudi judovski in paganski, kakor Jožef Flavij, Tacit, Sve-tonij, Plinij i. dr., ki imenujejo Jezusa nenavadnega človeka in čudodelnika. Naj tu slede le znamenite besede judovskega zgodovinarja Jožefa Flavij a, ki ni bil kristijan, pa vendar o Jezusu piše takole: „V onem času je živel Jezus, moder človek, ako ga smemo človeka imenovati; bil je namreč čudodelnik in učitelj takim ljudem, kateri radi poslušajo resnico. Pridružili so se mu mnogi Judje in Heleni. Ta je bil Kristus. Dasi ga je Pilat vsled zatožbe glavarjev našega n a roda o 1 »sodil na križ, v&ndar ga n ijso nehaHJj^biti^oj?i, kateri so ga poprej ljubili; zakaj tretji dan se jim zopet živ prikazal, kakor so božji proroki to in še mnogo drugih čudovitih rečij prorokovali o njem; in še sedaj živi krščanski narod, ki se po njem imenuje'1.1) 3.) Jasno je, da so Jezusova nenavadna dela pravi čudeži. ») Jos. Flavius, Antiquit. XVIII, .'). 3. а) Večina navedenih del se z naravnimi silami nikdar ne more izvršiti, kakor izpremenjenje vode v vino, pomnožitev kruha in rib. obujanje mrtvih, izganjanje hudobnih duhov iz obsedencev. б) Nekateri čudeži, kakor pomirjenje viharja. hoja po morju, ozdravljanje bolnikov, mogli hi se morda s pripravnimi sredstvi izvršiti tudi naravnim potoni: a Jezus pri teli svojih delih ali sploh ni rabil nikakih sredstev, ali pa je rabil taka vidna znamenja, ki so učinek le zaznamovala, nikakor pa ga niso mogla naravnim potoni izvršiti, n. pr., ko se je s prstom dotaknil gluhomutca in s slino njegovega jezika. (Mark. 7, 33). c) Jezus je delal čudeže očitno, tako da jih je vsakdo mogel videti. Ničesa ni skrivnostno zakrival, kakor delajo takozvani naravni čarovniki in gluniaci, ki z raznimi pripravami in s spretnim zakrivanjem rabljenih sredstev varajo srledalee. — Jezusova dela so opazovali tudi " _, t .... . . .... učeni pismouki in farizeji, njegovi najhujši nasprotniki, kateri bi kake goljufije ali skrivnega sredstva gotovo ne bili prezrli. A. četudi neradi, morali so vendar priznati, da Jezusova dela niso naravna, ampak nadnaravna. Ker Mu niso mogli drugega očitati, trdili so. da izvršuje svoja dela s pomočjo hudobnega duha (Mat. 12, 24 sl.i. d) Slednjič Jezus sani trdi. da izvršuje svoja dela „s prstom božjim" Mat. 12. 2*) in razlaga, da ta dela dokazujejo njegovo božje poslanstvo in božjo naravo. ..Dela. katera jaz izvršujem, pričajo zame. da me je Oče poslal" (Jan. 5. 36). Ko je Janez Krstnik v ječi čul O Jezusovih delih, poslal je k Njemu dva učenca, da sta ga vprašala: ,,Si li Ti oni, kateri ima priti, ali naj čakamo drugega?*' Jezus pa jima je odgovoril: Po jdita in poročita Janezu, kar sta slišala in videla: Slepci spregledujejo, hromi hodijo, gobavi se očiščujejo. gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, in siromakom se oznanjuje evangelij" (Mat. 11. 2 si.). Hotel je reči, da je On sam obljubljeni božji poslanec ali Mesija, ter da to izpričujejo čudeži, katere dela. in kateri so bili po prorokih starega zakona napovedani o obljubljenem Odrešeniku. Dalje govori Jezus: .,Ako ne izvršujem del svojega Očeta, mi nikar ne verjemite: ako jih pa izvršujem, in ako meni nečete verjeti, verjemite delom, da spoznate in verujete, da je Oče v meni in jaz v Očetu" t Jan. 10, 37 si.). — Ker torej Jezus Kristus sam svoja dela imenuje nadnaravna in prave čudeže, bila bi vsaka primera teh del z umetnim in naravnim čarovništvom ali glumarstvom in sploh vsaka naravna razlaga nj^sgpvih čudežev bogokletna. Zato je zo]>et iz tega vzroka največje protislovje. ako brezverci in zaslepljeni omahljivci v veri trdijo, da je bil Jezus Kristus najmo-drej>i in naj blažji človek, a ne Bog. Ako so njegova dela pravi čudeži, potem je Jezus Kristus Boir. kakor sam priča o sebi; ako pa niso čudeži, potem l»i Mu morali očitati krivo pričevanje. in l»i Ga tudi blagejra človeka ne smeli imenovati. C. Čudeži, s katerimi je Bog poveličeval Jezusa. < udezein. katere je Jezus sani delal, pridružujejo se čudovite dojrodlje, katere so se vršile na Njem in zaradi Njega, in s katerimi Ga je nclieški ()ee |M>veličeval ol> raznih prilikah, tako da je vse njeirov«> življenje zares čudovito. Mati Mu je bila Devica, kateri je angelj 1 m »žji iz nebes prinesel pozdrav in veselo oznanilo. Njegovo rojstvo sf> angelji oznanjevali be-tleheinskim pastirjem, čudovita zvezda pa sv. treni kraljem. Angeli i se sploli pogostokrat prikazujejo v njegovem življenju, ob trpljenju, vstajenju in vnebohodu. Ko je bil v Jordanu krščen. in ko se je izpreincnil na gori Taboru, pMveliral Ga je nelx*ški Oče z besedami, ki so se cule z neba: „Ta je moj ljubljeni Sin, katerega se radujeni" ('Mat. •'». 17i. Ko je malo pred svojim trpl jen jem prosil nebeškega < )eeta : .lice. poveličuj svoje Ime!" —- tedaj je prišel glas z neba* rPoveličal sem Je. in Je zopet poveličanr* (Jan. 12. 2*). Ko je na križu visel, oteninelo je solnce, in ko je dušo izdihnil. pretrgalo se je zagrinjalo v templju, zemlja se je stresla, skale so pokale, grobi so >•* odpirali, in inim*fo mrličev je vstalo in so se prikazovali v Jeruzalemu Mat. 27. 4."), ol si.). Otemneiije solnca od 12. do ;>. popoldanje ure ni l»il navaden in naraven sojeni mrak, ki more nastati le ol> mlaju, takrat pa je bila polna lun;i. Opazovali pa so to nenavadno solnčno otemnenje ne le v Palestini, ampak tudi po drugih deželah. To izpričujejo krščanski pisatelji, ki m- >klieujejo tudi na juiganske priče. n. pr. Tertii 1 ijnn Apol. e. 21 J. Cerkveni zgodovinar K v z el» i j navaja ]>aganskega kronista F1 ego n a , ki piše. da je v 4. letu 202. olimpijade — (to je leto Kristusove smrti t — nastal nenavaden solneni mrak. Bila je taka tema. da so se zvezde videle na nebu: in potres v Bitiniji je porušil mnogo hiš v Nieeji. Prof. dr. Ivan Svetina. ''Dalje prihodnjič.) 0 sedanjih misijonih v Afriki.*) Kakor druga leta tako je tudi letos poslal apostoljski vikar Roveggio poročilo dunajskemu nadškofu dr Antonu Gruscha z dne 4. januarja t. 1. Pismo slove: Em i n en ca! Prešinjen Čuta največje radosti in upa poročam Vam. prevzvišeni g. sood kardinal na kratko o tem, kar smo v preteklem letu v svojem misijonu storili Bogu na <*ast in dušam v izveličanje. Najprvo zahvaljujem božjo previdnost, da nam je dala p^gura in tolažbo s tem, da je uničena država MahJijeva ter nam omogočeno zopet odpreti naš dragi, pa tako hudi skušani misijon v osrednji Afriki. Nekteri izmej naših misijonarjev bi bili že radi šli v Chartum. Merodajne oblasti so za sedaj za-branile misijonarjem in drugim Evropejcem naselitev z ozirom na sedanje okoliščine glede reda in javnega varstva. Pa bode kmalu drugače Torej z neupogljivim zaupanjem in s sveto nejevoljo Čakamo ure, ko bomo zamogli nadaljevati svoje apostolsko delovanje v osrednji Afriki. Tudi v preteklem letu nismo rok križem držali. V Assuanu (blizo je reka Nil) smo postavili hišo za 20 sirot dečkov; hiša za deklice je silno potrebna, ker je 15 deklic pri nunah v varstvu. V šoli imeli smo 40 dečkov in 50 deklic, akoravno so se protestantje zelo trudili, da bi te otroke zvabili v svoje šole S pomočjo neke gospe iz Sirije smo vstanovili še drugo dekliško šolo v sredi mesta. Veliko ljudi smo, ker imamo svojo lekarno, telesno ozdravili, pa tudi izveličanje mnogim oskrbeli. Leta 1898 smo jih 9G krstili. Se ve da nas lekarna, šole in oskrbljevanje sirot meogo denarja stane, zato potrebujemo zelo izdatne podpore od strani naših dobrotnikov. Angleška tvrdka John Aird. ki je prevzela napeljavo vode v Šelalu pri Assuanu, postavila je veliko bolnišnico za delalce tega velikanskega podjetja. Duhovno oskrbništvo v tem zavodu je bilo izročeno našim misijonarjem, strežbo bolnikov pa so prevzele pobožne matere zamorske dežele. V Geziri imamo kolonijo zoper sužnost. Tam vspešno delujemo za dušni in telesni blagor zamorcev. Tam imamo 70 dečkov in 50 deklic, ki ondi stalno bivajo in ktere misijonarji in redovnice vzgojujejo z velikim trudom in vspehom. V tisti vasi naseljeni zamorci se zelo razločujejo od drugih zamorcev po rednem in delalnem življenju, oni znajo tudi ceniti dušne in telesne dobrote, ktere prejemajo od misijonarjev. Razni bolniki se ondi vsprejemajo in mnogi so dovzetni za resnice sv vere in prejmejo pred svojo smrtjo sveti krst. Smrt teh zamorcev je vedno spodbudna, ter je misijonarjem v veliko tolažbo. Da-siravno hvaležnosti ni skoraj najti pri zamorcih. vendar pa po delih krščanske ljubezni izpoznavajo vzvišenost naše sv. vere. In to izpoznanje je prva stopinja h krščanski veri. Skrb za bolnike in druga telesna dela krščan-skega u3mlljenja~prištevamo bistvenemu delu našega misijonskega delovanja med zamorci. *> Tam so delovali P. Ryllo, naš Knoblehar in škof Da-niel Comboni. Našim misijonskim sestram se odpira tudi zunaj kolonije široko polje delovanja. Zelo so goreče i n trudalj u b ive. Na vse strani hite lajšat nedopovedljivo bedo; radi je sprejmo v hišah bogatinov kakor v kočah revnih Felahov Njihovi požrtovalnosti se je posrečilo pridobiti veliko otroških dušic za Boga. Vrh tega sprejmejo tudi stare in bolne zamorke v svojo hišo in je z vsem preskrbč ter je lepo pri-pravliajo za sv. krst Tudi v naši župi v Helouanu, ki je blizo Kaire, naše misijonsko delo dobro napreduje: 80 dečkov obiskuje naše šole, 50 deklic pa poučujejo in izgojujejo naše redovnice. V Kairi bivajoči misijonarji, ki se bavijo z upravo in proučenjem jezikov, skrbe za izveličanje duš ter skrbe za krščanske zamorce, v tem mestu bivajoče. V preteklem letu so jih 6 krstili, med novokrščenimi je bila tudi neka ženska-židinja, ki se je dala krstiti. Omeniti mi je še vnem^ in zatajevanja, s ktero naše sestre v avstro ogerski bolnici „Rudolf" bol nikom strežejo ter si prizadevajo tudi za dušni blagor bolnikov. Križevimeli smo dosti, pa tudi obilno tolažbe ter se smemo z zadovoljstvom na sadove svojega apostoljskega delovanja odrati Začetniku vsega dobrega bodi čast in hvala! Sedaj, ko bomo začeli misijonsko delovanje v Sudanu, smo v enakem položaju kakor so bili pred 50 leti misijonarji Ryllo, Knob-lehar in drugi. Vihar Madhisteve revolucije je raz djal naš aiisijon. Vse naše misijonske postaje, ki so bile z velikimi žrtvami in trudom vstanovljene so uničene. Tam v Chartumu je stalo veliko misijonsko poslopje, ktero je zasnoval apostolski namestnik Knoblehar. njeg^_jiMle^nijL-šk^^mboni pa dovršil. BflaT je to jako močna stavba, ktera naj bi bila stala stoletja, a sedaj ni drugega kakor kup razvalin. Vse bo treba na novo graditi in napraviti. Z ozirom na to usojam si Vas, prevzvišeni kardinal, in vse častite ude mnogozaslužne „Marijine družbe" za podporo prositi. Le goreči in požrtovalni delalnosti te družoe je prisvajati začetek tega velikega podjetja. Prav ta družba je je do dandanes z obilnimi denarnimi pri spevki vzdrževala. Na tej družbi je tedaj, da nas sedaj, ko smo podpore zelo potrebni, ne zapusti. Vzvišene osnove naših pokojnih prednikov P. Rylla, Knobleharja in Combonija so tudi naše osnove Mili Bog nam dodeli, da mi srečno dovršimo to delo, ktero so oni s tolikim naporom pričeli, in da žanjemo sadeže, ktere so oni v bolečinah in žalosti sejali. V to Bog pomozi! Dovolite Vi, prevzvišeni kardinal, izraz mojega globokega spoštovanja in najtoplejše zahvale, s ktero beležim Vaše Prevzvišenosti najpokorniši sluga Msgr. Anton M. Eoveggio Ep. et vicarius apost. Africae Centralis. Mi pa rečemo, da so misijonarji naši, ki so _v Afrikanskih vročih pokrajinah prenašalT~][ežo dneva — s tf^jimi _mqli£vami~Th prošnjami pred tronom božjim dosegli oživljenje^teh misijonov. Oni ravno tako rtio-MijcTza svoje misijone in zamorce, kakor je molil sv. Jeremija prorok božji po besedah iz Mak. 15, 14: Ta je prijatelj bratov in Izraeloveg* ljudstva; ta je, ki veliko moli za ljudstvo in za vse sveto mesto — Jeremija, prorok božji Saj je tudi videla svet- nica v zamaknjenju sv. Frančiška Ksav, kako je klical in molil pred sedežem božjim za kitajske in japonske misijone /upnik Alojzij Kummer. Katoliški misijoni. Da spoznajo častiti bralci, kako lepo napredujejo katoliški misijoni, katere tudi verni Slovenci tako vneto podpirajo, naj podamo tu nekak pregled, koliko so se portnožili katoličani po misijonskih pokrajinah v našem stoletju. 1. 1800. I. 1898. Turčija: 65 000 kat 1.300.000 kat. Perzija: Nek. sem ter tje raztresenih 10000 „ Kamenita Avstralija: — 1.500 „ Prednja Indija in Cejlon: 500.00J kat. 2,000.000 „ Zadnja Indija: 2—300 00J kat 800.000 „ . Krog 5000 vernikov Ko™r*: brez duhovnika 30000 » T . Šele 1. 1854 Japansko: pričeti misijon 50000 - Avstralija in avstralsko otočje: Ind otočje (Sunda, Moluki in Filipini): 2,o00 000 nad 6.OO0.OOO „ Angleška Amerika: 120.000 2,000.000 „ Zedinjene države ameriške: 70000 10,000.000 „ Otočje pol mili|ona. celina 50 000 1,000.000 Afrika: 3.000.000 Sedaj je na svetu kristijanov, z vsjmi ločinami vred 180 milijonov; Židov je 8 milijonov nnhome-danov 174 mil. in 890 milijonov poganov. Koliko dela imajo torej še naši misi)onarji! Polpirajmo jih tudi mi po svojih močeh! N. Brezbožni nauki na vseučilišču so me pogubili! Pred nekaj leti je bil na Francoskem notar zatožen pred sodbo treh hudodelstev: ponarejanja pisem (aktov), zaradi pregrehe nenravnosti in poskušanega umora. Obravnava trajala je cele tri dni; izp >vedbe prič, in predrzna nesramnost s katero je pritrjeval zatoženec pričam. — vse to je srlnike nagnilo, da so ga obsodili v dosmrtno prisilno delalnico Ko ob sodbo zasliši, zakriči: „Zakaj nisem obsojen na smrt ? Zahtevam od Vas, g. sodnik, to dobroto". V istem trenutku potegne nož izpod suknje in se skuša za-busti Okoli stoječi ga hitro zgrabijo ter zabranijo grozepolni čin. Sedaj pojasnuje nesrečnež z ganljivim glasom predsedniku sodišča: „Učitelji, ki so me vzgo-jevali v mladosti, so krivi moje nesreče, njihovi po-hujšljivi nauki so provzročali moje pregrehe. Kazen za nje sodi meni; a odgovornost pa čaka mojih zapeljivcev". Zvečer, pred odhodom v Toulon (v ječo), pisal je svojemu prijatelju dolgo pismo, iz katerega posnemamo le nekaj vrstic: „. . . . Tebi, katerega sem prej imel prijatelja, hočem razodeti. da, vsemu svetu bi hotel zaklicati: Brezbožni P^nki na ra»n«liMn «ft m* pngnhilit Bil sem — kakor ti je znano — odkritosrčen Človek, ljubil sem v mladosti čednost in živ(d krščansko . .. In kako sem to postal, kar sem sedaj ? — 0 naj bi ta odgovor, ki ti ga naznanim, srca moje potrte matere ne napolnil še z večo žalostjo! Dan vstopa na vseučilišče, na koje so me poslali, mi je bil usodepolen dan, — dan moje pogube! 0 da bi mogel vsem starišem zaklicati z močnim glasom: Stariši! tresite se! Pazite dobro, da ne bodete pošiljali svojih otrok v pogubo! Poprej premiš ljujte! Ne zaupajte goljufivi zunanjosti, kajti pred Bogom bodete od svojih otrok dajali oster odgovor! Slaba brezverska šola je učiteljica pohujšanju in nenravnosti. Sam angelj iz nebes bi se moral pokvariti. Pohujšljivi govori, še pohujšljivejši izgledi od strani součencev; brezbožnost in brezbrižnost profesorjev in nadzornikov, nesramne knjige, dvom in brezverstvo v predavanji in pouku, mrzlota, zanikar-nost, zasramovanje v izpolnovanji verskih dolžnosti — o katero srce bi tu ne omagalo! Vender sem ae jaz dolgo boril, skrivaj britko jokal, vesti nisem dušil. Tudi molil. sem. A_posIednjič sem vender omagal — padel. Veliko, to vem, jih ne pride tako dale? na poti pregrehe, kakor sem jaz zašel. Ko zapuste vseučilišča, so pred svetom pošteni, spoštovani ljudje. Pred svetom, povdarjam; pred Bogom pa so često zlobnejši in meni enaki. Kateri vseučiliščnik, ki strogo izpolnuje nauke svojih profesorjev, ne bi ob ugodni priliki v svoji propalosti tega storil, kar sem jaz storil? Učili so nas: »Krščanstvo ni več za rabo ... Cerkev je slepa, grozovita, krvoločna oblast..duhovni hinavci . .., vera je kriva vse človeške reve. nje verski obredi so smešni;.. . nje nravni uki poniževalni; nje služba božja je malikovanje ..., posredovanje in odreševanje po Jezusu basni, vraže, podobe ... Pamet najsvit-lejša luč, pamet je najvišje dostojanstvo .. . Boga ni druzega kot narava, in človeštvo je Bog ... Pekel je bajka, strašilo za otroke ... bivanje in neumrljivc.it duše času neprimerno vprašanje .. . Nič ni bolj nespametnega kakor molitev". Vse to sem jaz svojim profesorjem na besedo bolj in bolj veroval, pozneje tudi po teh nazorih delal. — In sedaj sem postal žrtva strogim zakonom. Čudno to! Po bogotajnem, brezverskem zakonu obsodili so me — v imenu Božjem (!?) Ali je mogoče, da je stvar dobra, ko se jo uči, in kazniva, ako se izpolnuje? Je li mogoče, da država pouk odobruje in zapoveduje, a izvajanje istega pouka kaznuje?! Vsa moja pregreha biva v tem, da sem nauke, usiljene po profesorjih, od države mastno plačanih — izpolnoval Ko je predsednik sodišča izrekel ime Božje, vprašal sem ga v imenu svojega nekdanjega profe sorja Kauzina: Je-li Bog narava in človeštvo? In sodnik mi ni dal odgovora. Ko je brez vsega čutja kazal na križ, uprašal sem ga, po izreku prof. H. Jokrova: ali mi hoče predstavljati kako basen, vražo ali podobo? Zopet nič odgovora. Ko je besedo o neumrljivosti duše omenil, vprašal sem ga, kakor profesor Jouffroy uči: ali ni to času neprimerno vprašanje? — Ostal je mutast. In ko se je drznil _predsednik meni od večne kazni pravičnega Boga govoriti, vprašal sem ga: ako me misli 8 takimi bajkami kaj ostrašiti in osmešiti? — Zopet nič odgovora... In bil sem obsojen. Kako protislovje! — Nauke, ki jih država hvali in usiluje, tiste nauke pa ravno tista država najostreje kaznuje!? Učenika čast6, — učenca pogubi, pcgube v dosmrtno ječo! — Oj, ako moram že jaz obsojen in kaznovan biti, zakaj ne obsodijo onih kužljivih knjig, iz katerih sem se učil vse zasmehovati, nad vsim dvomiti? Zakaj ne obsodijo slepih ln sprijenih profesorjev, ki so mi zatrjevali: da sem jaz sam tudi en del Boga, da so moje misli tudi deli nezmotljive večne pameti? Da, te in samo te bi moral kaznovati meč pravice .. A zastrupljivci mladine ne le da niso nič kaznovani — še časte jih, plačujejo je, dele se jim redovi, pokojnine In jaz, njih ubogljivi učenec, jaz se bom moral odslej vse življenje pokoriti, sramoto uživati, ker sem živel po njihovih kužljivih naukih. Tako je sedaj. Obsodba čez me je izrečena. A jaz kličem svoje zapeljivce pred sodnji stol večnega Boga, kateri bode razodel njihove goljufije in slehar-nemu povrnil po njegovih delih. Večno prokletstvo bodi umazanim brezverskim pisačem, ki z nečednimi spisi in kužljivim predavanjem kvarijo srca mladini in pogubujejo neumrljive njih duše. Večno prokletstvo bodi vsem krivovernim zavodom, na katerih se pohujšuje in mori nedolžnost!" Strašna obsodba: Brezbožni nauki na vseučilišču so ga pogubili! Radoslao Silvtsfer. V veri tolažba, v neveri pogin. Te le dve mnenji dveh, po sebi ne malih učenjakov. glede vere in nevere, se nam zdite kaj resnični in globoko premišljeni. Lamenais pravi nekje mej drugim: „Vera dviga človeško srce k Bogu in človeka združuje z Bogom. Kadar pa izgine vera iz srca, tedaj se dovrši v človeški duši nekaj strašnega. Lastna teža vleče dušo nizdol. Duša pada in se pogreza brez prenehanja, brez presledka, toda stalno, nižje in nižje Želja po življenju, vživanju jo muči neprestano in v bole lestnem nemiru in z blaznim nasmehom se obeša na vse, kar jo sreča na njenem potu Po materiji hlasta in v njej si išče zadostila, tolažila in utehe. Zamanj jo skuša oživiti, zamanj jo obožuje. Materija in posvetnost ostane to, kar je —: mrtva stvar. Zato sledi človek, nestalen in nemiren, megličastim sencam svoje domišlije. Skuša biti blag, hoče ljubiti ... A kar mu Še preostane od ljubezni, — to je vse prej kot kak blag, vzvišen čut. Nadarjenost in sploh vse višje duševne moči obnemorejo in leže brezdelno v nekakem snft. Vse one tajne moči, ki stvarjajo v naši notranjščini bistvo pravega, krepostnega človeka, odmrjč polagoma. Duša človekova želi hrane, tečne hrane, da si opomore. Toda človek, kaj stori? Umori jo, da bil jo rešil notranje muke, ali vsaj skuša jo umoriti. Potem trpi zato, ker se še ni pogr znil dovolj globoko. Nekaj mu pravi: padaj, padaj vedno globlje, pogrezaj se do živali, bodi brezčuten, brezumen... Toda tega ne more, zakaj do najglobjih globin jemlješ seboj človeško naravo in ta je v bistvu krščanska. Miru ne najde tudi tedaj! Odtrgan od svojega središča — od luči resnice — je. kakor prazna ladija brez vesel in brez krmila. Valovi ga mečejo sem in tja po razburkanem oceanu vsemira In ali mu ni rešitve? O pač! David Strauss pravi nekako takc-le: „Tistemu, ki ga usoda in njena lastna duševna teža tlači in preganja, širi krščanstvo roko na sproti in ga vabi v varno svoje naročje; krščanstvo je luč. ki razsvetljuje noč tukajšnega življenja in nam sveti v neminljivo, nebeško Rimsko. Nagovor Leva XIII. Kakor vsako leto, tako so tudi letos sv. Oče o božiču prejeli čestitanje kardinalskega zbora. Lev XIII. so pregovorili znamenite besede. Izrazili so se, „da jim teža apostolskih skrbi postaja tem večja, čim večje breme jim nalagajo leta". Z bistrim očesom so se ozrli v pretečeno leto: „Leto 189 8 ima toliko tužnih in žalostnih dni, med njimi tako strahovitih, da samo misel nanje človeka groze navdaja./Gotovo je pravo in lepo, da civilizo-vana Evropa" misli, se posvetuje, premotriva, ter se stavi na pot nečuveni in kakor zver divji poželjivosti, ki vse razdira in uničuje. Toda tako dolgo se ne bode popolnoma dosegel zaželeni uspeh, dokler zopet ne oživi v vesti narodov in v organizaciji držav oni sveti strah božji, ki je princip vsej nravstvenosti".? 2% f> Z žalostjo se spominjajo sveti Oče nesrečnih dogodkuv v Italiji. Z jasnostjo, čvrstim in zdravim razumom in srčnostjo zavračajo in obsojajo nezmi-selne in krivične napade na italijanske duhovnike. Na glasu se ie sv. Očetu poznalo, kako hudo jim de, da morajo svoje drage sinove braniti pred takimi napadi. „Duhovski stantt, pravijo, „je po svojem značaju, po svoji službi in po dolžnosti stan. ki je najbolj oddaljen vsaki rovarski družbi. Dokazov dovolj iz zadnjih let, toda to nič ne pomaga. Duhovnik se sedaj vže politično pregreši, ako je poslušen apostolski Stolici, ako se poteguje za svoja prava, dasi ta nikogar ne žalijo". S temi besedami je vrhovni Pastir označil sedanji položaj Cerkve v Italiji. Pohvalili so italijansko duhovščino, češ, da je ona podala že mnogo in istinitih dokazov svoje zvestobe, ker se zaveda svojega svetega zvanja in dolžnosti. Globoko in čvrsto je po Italiji vkoreninjena ljubezen do svete apostolske stolice, ki je vedno čuvala katoliške resnice. In to je bilo izvor sreče in slave in to bo s pomočjo božjo in delalnostjo duhovnikov in posvetnjakov rešilo tudi potomce. Tako govori naslednik sv. Petra, jetnik vatikanski. Ali so njegove razmere kaj bolje, nego so bile sv. Petra? Ali se ne vzdiguje po vseh krajih zdivjano3t proti sv. Cerkvi? — A sovražniki bodo strti; toda sv. Cerkev ostane vedno čista in zmagoslavna: zakaj Petrov duh vlada po papežih. A. M Petrov novdič. Zadnji čas so vedeli cerkvi so vražni listi veliko pripovedovati o neizmernem bo gastvu sv. očeta. Pravili so, da ima papež toliko bo gastvo, da dobi vsako leto 3,000 000 gld. samih obrestij' Z ozirom na to. da mora papež skrbeti za misijone, razširjene po celem svetu, je ta svota, ako bi bila tudi resnična, veliko premajhna, da bi zadostovala vsem potrebam A vsak izmed nas ve, da je papež oropan vsega posvetnega imetja, in je torej navezan jedino in samo na mile darove, ki mu jih pošiljajo verniki. — Radi tega je razposlal knez Karol Lovvenstein okrožnico, v kateri piše: „Govori se, da ima papež 3 milijone gotovih vsakoletnih dohodkov. Toda izvedel sem iz najzanesljivejšega vira, da ne daje papežu njegova glavnica niti jeden milijon gld., rabi pa sv. oče za misijone in druge cerkvene potrebe vsako leto najmanj sedem in pol milijona. Zadnjih pet let je imel sv. oče veliko manj prihodkov in je moral potrošiti precejšen del svoje g avnice za cerkvene potrebe. Prosim torej, da se ti podatki po katoliškem časopisju razširijo mel verniki in da se kolikor mogoče pomnožč darovi za sv. stolico." X Razgled po domovini in dopisi. Mestna višja dekliška šola v Ljubljani, ustanovljena v spomin cesarskega jubileja, dobila je dovoljenje, da se sme imenovati po presvetlem vladarju: „Cesarja Franca Jožefa Prvega mestna višja dekliška šola". Povodom tega odlikovanja se je praznovala v nedeljo 5. t. m mala šolska slavnost. Ob 9. uri so imele gojenke skupno sv mašo s cerkvenim govorom v cerkvi nemškega viteškega reda. Po sv. maši so se podale v šolo, kjer se je zbralo ob 10. uri mnogo gospode Mestni župan Ivan Hribar, deželni šolski nadzornik Josip Šurnan, državni in deželni poslanec ter deželni odbornik Fran Povše, ravnatelj Andrej Senekovič, knez-škof konzistorijalni svetnik Ivan Gnjezda. ravnatelj Ivan Šubic, okrajni šolski nadzornik Fran L^vec in učiteljsko osobje, delujoče na zavodu j) Gg^pod vtnestni župan Ivan Hribar je slovesno objavil najvišji odlok, s katerim je odlikovan mladi zavod, odlikovan pa tudi narod slovenski, ker je s tem z najvišjega prestola priznana opravičenost, naših narodnih teženj. Ako smo poklicani možje — je nadaljeval — da se borimo „z uma svetlim mečem- za obstanek in srečo milega nam naroda, ima izobraženo naše ženstvo še lepšo nalogo, posegati v to borbo s plemenitim srcem, z blagimi čuvstvi. In takega izobraženega ter blago in plemenito čutečega ženstva vzgajati slovenskemu narodu, to je namen zavodu, sedaj s cesarsko milostjo odlikovanemu. Gospod ^ravnatelj dr. Lovro Požar je po zdravil goste, "^i so ob tej veseli priliki pjčastili zavod s svojo navzočnostjo, potem pa je razložil go-jenkam pomen cesarskega odlikovanja. Spominjajoč se pesnikovih besedij: »Hrast se omaje in hrib. zvestoba SI vencu ne gane« povdarjal je, da je s pojmom dobrega Slovenca in dobre Slovenke nerazdružno spojen pojem domoljubja: iskrene ljubezni do ožje in širše domovine ter zveste udanosti do presvetlega vladarja. — S trikratnim .Zivio!" na cesarja in s cesarsko pesmijo, ki so jo zapele gojenke, bila je sklenjena mala pa prisrčna slavnost. Cesarja Franca Jožefa prvega mestna višja dekliška šola se prišteva srednjim šolam. Ustanovila se je zlasti fo rodoljubnem prizadevanju blagorodnega gospoda Josipa Gorupa. viteza Fran-Josipevega reda, kateri z veliko pcžrtvovalnr stjo podpira tudi mnogo gcienk 7 ustanovami. Prvi letnik se je otvoril že leta IMMi Letos je zavod popolen in ima v treh letnikih t>8 pojenk Vzprejemajo sh vanj deklice iz vs» h slovenskih krajev, ako so dobro izvršile ljudsko šol«> in imajo najmanj 14 let Vzgajajo se bolj za lodhui&ko_žiyliej^)H nda zaman. Zi«n*m k«n«em anuvarna dnevnic«* na <"ast sv. Jožetu in ob-1,111.im v 'i časnikih objaviti, ako I.-.m uslišan Prccej diugi dan !«dnevni<«- Bi>em »" u t j I uikakih bolečin v»č. Olih dnij se je ponovi.a i t. «-n >am« .''krat, ai pri-a je mnnda pe sl«>vo. Kajti danes. 4 r ni po opravljani devetdnevni« i, >e čutim fx poln« ma -stiio sprejema rnib-darcv P« bro naložen d**nar l«*le ta. ki pomaga slov»n*ki mladim do versko-narodne • •r ike Jožef, zato mu bodi iz dna srca izrečena javna zahvala. — Vsem pa, ki so v kaki potrebi in si ne vedo pomoči, svetujem: »Ite ad Joseph — pojdite k Jožefu«! Jo*i/i Ptantu iV. kaplan. Zahvala. Napadla me je jako huda bolezen. Poklicani zdravnik je izjavil, da bo skoro gotovo vročina in /apovedal devati neprene-hon a led na glavo in dal stroge ukaze. V ti grozni stiski sem se zatekel prav zaupljivo k Mariji in Jo prosil, naj bi Ona dala zdravilom moč, da bi se odvrnila straSna bob zen. ter sern obljubil, da. ako se to zgodi, bodem se zahvalil s polnim imenom v »Zg. Danico.« Precej prvi pra>ki so mi odvrnili hudo bolezen. Zato izpolnujem danes vesel svojo dolžnost. St oh-, n i i j »■i'inxit'lj. L18 tek. Sv Oč« Lecn XIII. j* iz nevarnosti. Svojemu osebnemu zdravniku, dr Lapponi, in ob tej bolezni privzetemu zdravniku, dr. Mazzoni, je ves zgovoren pri njunem obisku 5. t m nanovo pripovedoval izza svojih dijaških let. Deklamoval in razlagal jima je tndi konec »> speva iz „Paradiso" divnega na«odo-veg.i pesnika Dante — svojega ne le duševnega, ampak tudi krvnega sorodnika. Zdravnika se svežemu papeževemu duha nista mogla dovolj načuditi. Leon XIII vstaja sedaj že za več ur na dan. Te dni je tudi popolno opustil nočno službo pri njem dr. Lapponi. Bolezen pa je bila ta: Več let je nosil papež na levem stegnu neko zateklino; ta se mu je sedaj unela in postala smrtnonevarna. Zato je bilo treba jo izrezati Za jabelko veliko sta izvzela mesa zdravnika. Omotice niso dali sv. Očetu; zato je trpel teh 10 minut strašnih bolečin. A trpel je junaško. Okrašeni okolici je trdil: „Peccijevci (tako se papeževa rodovina piše) ne umrjo tako hitro14. In res — gledal je v duhu svojo osodo Zdravnika menita, da ob srečnem izidu živi Leon XIII lahko sedaj še nekaj let. Slovenci! Hvala Vara,tudi Vaše molitve so pripomogle. da se — če Bog hoče — še vzradostimo ob čvrstem Leonu XIII., ki naj bo Bog ž njim. Premilostnl knezškof dr. Anton Bonaventnra Jeglič krščanski nauk na c. kr. višji gimnaziji t m in je v vsakem posameznem proti koncu ure vspodbujal učence v lepih nagovorih k verskemu naziranju in <*ednostnerau življenju. — Po noči od 2. do 3 marca seje udeležil skupne no<*ne molitve v cerkvi sv Jakoba. —Četrtek 2. marcija je brzojavno častital sv. Očetu L^onu XIII. o_b_ vstopu v 1)0 leto. k 21 letnici papeževanja in izrazil sočutje oh bolezni v svojem imenu, in v imenu duhovnikov in vernikov ljubljanske škofije Kardinal Uampoll-t mu je v papeževem imenu izrazil zahvalo ter povedal, da se je Nj. Sv. zdrtvje ž* skoraj povrnilo. Petek zjutraj je maševal ob polu šestih pri lazaristih. Petek 3 t. m popolu In" ;e obiskal b«»lnike v novih delalskih h šah poleg Dunajske cesfe_Nedeljo 5. t. m. se j« odpeljal k zvrš-'tku misijona v št Jurij pri Smariji. kjer j« k sklepu n.igovoril pobožne udeležence in vcdil sprevod. Ponedeljek 6. t m je bd v Ljubljani arhitekt Josip žl. Vancaš. ki je prinesel seboj osnutek načrt' m za nove škof. zavode. Naprti so zelo ugajali vsem, ki so je videli. Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Klasuikovi nasledniki v Ljubljani.