Hm hrvett Slovenian baity in the United State,
wvery dtj wc<pt Sumkyi and legal Hobdays. 75,000 Readers.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcevy Ameriki«
POZOR, NAROČNIKI...
Naročnikom naznanjamo, da Tfi ne pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Z» dostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta je naročnina pl«^«	Uprava.
TELEFON: OBelsea 8—1242
Entered as Second Class Matter Baptembar 21, 1903, at the Port OHloe it Hew York, IT. T* lBdiT Act of OongrtM Of March 3, 187».
TELEFON: OHels« S—IMS
No. 251. —Stev. 251
NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 26, 1937 —TOREK, 26. OKTOBRA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV,
ROOSEVELT HOČE POSREDOVATI MED CIO. IN A.F.L
Srbi demonstrirajo za demokracijo
NA ZGODOVINSKI SESTANEK STA OBE STRANKI POSLALI SVOJE NAJBOLJŠE ZASTOPNIKE
Ce bo predsednik Roosevelt opazil, da pogajanja IROOSEVELTOVA
med zastopniki C. I. O. in A. F. L. uspešno napredujejo, bo aktivno posegel vmes. — Med Lewisom in Greenom se vrši tiha borba za prvenstvo. — Green pravi: — Vrata so odprta.. Prvi korak naj store tisti, ki so nas zapustili. -
WASHINGTON, D. C., 25. okt. — Zastopniki Ameriške delavske federacije in zastopniki Lewi-sovega odbora za industrijalno organizacijo so se danes sestali, da sestavijo pogoje za premirje v civilni vojni ameriškega delavstva.
Ameriško delavsko federacijo zastopajo trije, ' Lewisov odbor pa deset delegatov. Obe delegaciji imata točna navodila svojih voditeljev.
Delavska tajnica Frances Perkins in Warren Madden, predsednik National Labor Relations Boarda, katerima sta obe delavski organizaciji o-čitali pristranost, upata, da bo na konferenci dosežen sporazum.
Predsednik Roosevelt se zaenkrat še noče vmešavati, kakorhitro bo pa videl, da se stvar obeta ugodno končati, bo aktivno posegel vpies.
Delegatje so možje na svojih mestih. George M. Harrison, načelnik stalnega mirovnega odbora Delavske federacije in predsednik unije železniških klerkov, je znan kot izboren pogajalec.
Nedavno ga je predsednik pohvalil, ker je tako uzorno uravnal sporno zadevo glede železničar-skih pokojnin.
Philip Murray, desna roka Johna L. Lewisa, nričeluje C. I. O. skupini. On je spreten uradnik in izboren govornik. Poleg Harrisona zastopata Federacijo tudi podpredsednik Mathew Woll in G. M. Bugniazet, predsednik unije električarjev.
Na obrazih izražajo delegati upanje, v njegovih srcih je pa črn pesimizem. Četudi je bilo spočetka rečeno, da se bodo udeležili sestanka brez vsakih predsodkov, je vendar jasno, da ima vsaka stranka svoje smernice natančno začrtane, od katerih se ne bo odstranila niti za las. Dasi ni bilo nikjer objavljeno, se ve, da William Green zahteva: Ce pride do združitve, se mora združitev završiti edi-nole pod pokroviteljstvom Ameriške delavske federacije. S tem pa seveda Lewis nikakor ni zadovoljen.
Neki Greenov zaupnik je rekel:
— Vrata Delavske federacije so odprta. Odprta so že dve leti. Prvi korak morajo storiti tisti, ki . so nas zapustili.
Lewis se je sinoči tajno sestal s Philipom Mur-rayem. O čemu sta razpravljala, ni znano.
WASHINGTON, D. C., 5. okwbra.—Zastopniki Ameriške delavske federacije in Lewisovega odbora so danes rešili skoro vse formalne zadeve ter se pripravljajo na trenutek, ko bodo predložili svoje mirovne načrte.
Trinajst zastopnikov — trije od AFL in deset od CIO, je imelo danes dve seji v hotelu Willard. Sporazumeli so se glede dnevnega reda, in Geo. Harrison je rekel: — Jutri se bomo lotili najvažnejše zadeve v tem sporu. Oblekli bomo overalls in videli, kar se da storiti.
Kakor znano, so zrno Federacije strokovne unije, dočim temelji Lewisov odbor vso svojo moč na induitrijalne organizacije.
Borba med konkurenčnima organizacijama traja že nad leto dni.
POSLANICA ZA DAN PREMIRJA
Za pr eprečbo vojne se bo treba poslužiti vsakega porabnega sredstva. — Devetnajsta obletnica.
WASH IX(iTON~ D. C.; 2."). okt. — Predsednik Roosevelt je izdal za Dan premirja, ki ga ho obhajala Amerika dne 11. novembra, proklaraaeijo, v kateri pravi, da -e bodo Združene države poslužile vsakega praktičnega i n uporabnega sredstva za preprečen je vojne. Svet je postal brezpraven, zaničuje in omalovažuje ten.J.jn-i pravice človečanstva, in civilizacija je v nevarnosti.
— Položaj v Evropi in polo-!žaj na Daljnem iztoku, — pravi predsednik, — nas sili zasledovati politiko miru in oh navijati močno omajano zaupanje med narodi.
11. novembra bo že devetnajsta obletnica dne, ko je biio na zapadni fronti sklenjeno premirje ter je bila končana najbolj krvava in največja vojna v zgodovini človeštva.
Popoldne se je predsednik posetoval o mednarodnem položaju z državnim tajnikom C. Hullom, ki se je vrnil « svojega obiska v Kanadi.
NEMČIJA IN ITALIJA ZA FRANCA
Nemčija h o podpirala Italijo, dokler špansko vprašanje ni rešeno. — Von Ribbentrop se je vrnil iz Rima.
FRANCO SE PRIPRAVLJA NA KONČNI UDAREC
' Gen. Franco pošilja vojaštvo na aragonsko fronto. — Asturfcki ujetniki popravljajo ceste in mostove.
"EDINOLE DIKTATURA LAHKO RESI AMERIKO"
|k
CLEVELAND, 0., 25. okt.-Pred tukajšnjim City Clubom je govoril Raymond Leslie Bu-ell iz New Yorka, predsednik Foreign Policy Association, ter rekel, da se more Amerika le s. pomočjo močne diktature izogniti splošni evropski vojni. Vojna na Kitajskem se bo preko Rusije razširila na Evropo. — Ameriški narod, — je reel predavatelj, — je zelo razburljiv ter ljubi pravico in res nieo.Živo zanimanje Amerikan cev za vojno na Španskem je dovolj jasen dokaz, da Araeri-kanee ne more ostati nevtralen. Nevtralnost mišljenja je v tej deželi mogoče le pod pogojem, da uvedena cenzura nad J časopisjem, in da je omejeno širjenje informacij. To se pal lahko doseže samo z močno dik taturo.
RIM, Italija. 25. okt. — Joachim von Ribbentrop je odpotoval iz Rima, da poroča kanclerju Hitlerju o uspehu svojega sestanka z Mussolinijein in vnanjein ministrom grofom Galeaizzo Cianom.
Von Ribbentrop in Mussolini sta se dogovorila, da v španskem vprašanju ne popustita ničesar več. Von Ribbentrop je tudi zagotovil Mussolini ju, da •bo Nemčija podpirala Italijo vr trdnem sklepu, da je generalu Francu zagotovljena zmaga.
Rim in Berlin ne bosta nasprotovala, da so tuji prostovoljci odpoklicani iz Španske, toda samo toliko, da premoč generala Franca ni izpreme-njena.
Grof Ciano je von Kibben-tropu zagotovil, da Mussolini nilkakor ne mara, da bi vsled španske državljanske vojne nastala splošna evropska vojna, von Ribbentrop pa je grofu Ci anu obljubil, da bo v tem Nemčija Italijo podpirala, dokler špansko vprašanje ni rešeno.
O Ribbentropovem obisku v Rimu ni bilo ničesar uradnega poročano. Italijansko časopisje je samo kratko omenilo, tla je prišel von Ribbentrop na privatni obisk v Italij. l)a pa je ibil njegov obisk velikega političnega pomena, je razvidno iz tega, da je naglo odpotoval iz Rima in ni šel s svojo hčerjo na otok Capri, kakor je prvotno nameraval.
SRBSKA OPOZICIJA ODLOČNO NASPROTUJE STOJADINOVICU
BEOGRAD, Jugoslavija, 25. oktobra.—Fran coski rezervni častniki, ki so bili gostje zveze srbskih rezervnih častnikov v Beogradu, so bili priča velike demonstracije srbske opozicije proti Stoja-dinovičevi vladi.
BORBA PROTI SIM
American Social Hygiene Association, ki ji načeluje dr. Rav Lyman Wilbur, bo uvedla obširno kampanjo za zatrtje sifilisa in drugih spolnih bolezni. Kampanja se bo vršila pod vodstvom generala Johna J. Pershinga.
IIENDAYE, Francija, 25. oktobra. — V provinco Sara-gosso prihajajo vlaki .s fašisti čnimi vojaki, da prično ofenzivo na aragonski fronti. Namen te ofenzive je odrezati Barcelono od Valencije.
Vladna artilerija je bomlbar-dirala železnico med Saragos-so in Teruelom, da prepreči do-važanje sovražnega vojaštva.
Fašistični letalci so potopili tri republikanske ladje pri Tarragoni ob Sredozemskem morju. Ko so vladni letalci skušali pregnati fašistične aeroplane. sta bila dva vladna ae-roplana izstreljena.
General Franco si je ogledal osvojena mesta Arrandas, Can-|gas de Onis in Villavicioso bli-,zu Gijona ter je ukazal astur-skim ujetnikom, da popravljajo ceste in mostove, ki so biii porušeni tekom bojev.
Ko je v četrtek padel Gijon, je odložilo orožje 60,000 Astur-cev, drugi pa prihajajo iz hribov. kamor so se umaknili pre-dno je padel Gijon.
Okoli Gijona je fašistom padel v roke bogat plen: 12 zasledovalnih aeroplanov, 24 ruskih najnovejših tankov, mnog.) protizračnih topov, pušk, strojnic ter m uniči jc in obleke, kar zadostuje za 40,000 fašističnih vojakov.
Velika tovarna za orožje v Trubiji. ki so jo Asturci pred svojim umikom razstrelili, 'bo v kratkem popravljena in bo izdelovala topove za fašiste.
ŽALOSTNA (KODA STARCA
Dr. Casimira Magditsa, ki je včeraj umrl v New Yorku. bodo pokopali na Potters Field (newyotiskem občinskem pokopališču). Dosegel »je starost 10(1 let ter je stoječasno slovel kot izboren zdravnik. Pred šestdesetimi leti .se je preselil iz 'Madžarske v Ameriiko. Zdravniške prakse ni izvrševal že dvaj-ste let. Polagoma so mu pošla vsa sredstva in je bil zadnja leta na reliefu.
JEKLARSKI MAGNAT V AVTM NESREČI
CLEVELAND, O., 25. okt. — P. L. Fisher, controller United States Steel Corporation in bivši sodnik J. A. Cline iz Cle-velanda, .sta se precej poškodovala, 'ko je njun avto zadel v brzojavni drog. •
FILM 0 SPANLII PREPOVEDAN
LONDON, Anglija, 24. okt. —Angleški odbor filmskih cen zorjev je prepovedal v Angliji kazanje filma "Španska zemlja. "Vzroka za svojo prepoved odbor ni navedel,
ROMUNSKI PRESTOLONASLEDNIK -STAR 16 LET
BUKAREŠTA, Romunska, 25. oktobra. — Prestolonaslednik Mihael je obhajal danes svoj 16. rojstni dan. Ob tej priliki je bil imenovan za poročnika v romunski armadi.
IME "AMERIKA" JE BAJE NEMŠKEGA IZVORA
BERLIN, Nemčija, 25. okt. — Nazijski jezikoslovci skušajo dokazati, da je beseda — "Amerika", nemškega izvora, lahaja namreč iz staronemške besede "Amalger", iz katere se je razvilo ime "Amerigo". Kot znano, je dobila Amerika ime po potovalen Amerigu Vespucciju.
naroČite se na "glas
naroda" najstarejši slovenski DNEVTOl V amerie3
' I T ? 1 ■ T" r^r	_
SEDAJ JE PA JAPONSKA V OFENZIVI
Japonci so dosegli nekaj uspehov. — Japonski letalec je streljal n a Amerikance.
ŠANGHAJ, Kitajska, 25. oktobra. — Dolgo napovedana velika japonska ofenziva se je pričela v nedeljo zjutraj in ji. dosegla svoj uspeh v tem, da je bila kitajska črta na več mestih prebita. Prvi cilj sedanje ofenzive je zavzetje Tačanga.
Nek kitaj-ki častnik je rekel, da se nahajajo Japonci samo še 1300 jardov od Tačanga, da pa bodo Kitajei branili mesto do zadnjega. Ako Japonci zavzamejo Tačang, se Kitajei ne bodo umaknili dalje, kot v pred mestje. kjer so že pripravljene močne utrdbe.
Japonski letalci so bombardirali kitajske čete, ki so se u-mikale pri Nansiangu in Kia-tingu.	0
Japonei so pri nekem ubitem kitajskem častniku našli načrt za splošni napad v petek. Prc-dno pa se je imel pričeti kitajski napad, -so Japonci vdarili na Kitajce in so jim prizadeli velike izgube.
Za svojo veliko ofenzivo s > se Japonci pripravljali več tednov ter so >na fronto poslali mnogo vojaštva in vojnega mater jala.
Kitajci dobivajo močna oja-čenja pri Hungjao in Putungu, katero kraja bombardirajo japonske bojne ladje.
Japonci so zopet bombardirali letališče pri Nanlkingu. U-ničenih je bilo več kitajskih aeroplanov.
PE1P1NG, Kitajska, 25. okt. — Japonska armada je pričela novo ofenzivo v provinci Santung, kjer hočejo Joponci uničiti vlado governerja generala Hanfučua. Japonci so napredovali ob Tiencin-Pukov železnici ter so oddaljeni od Ci-nana, glavnega mesta Šantun-ga, samo še 30 milj.
ŠANGHAJ, Kitajska, -25. dktobra. — Ko je nek japonski letalec v nedeljo popoldne bombardiral mejo ob mednarodni naselbini v Sangliaju, je bii libit en angleški vojak in v nevarnosti je bilo 14 tujcev, med njimi 9 Amerikancev.
Amerikanci, možje in žene, so jahali po cest^ ko je pričel
Kot znano, se je skrbska o-pozicija združila s Hrvati ter pričela veliko kampanjo za obnovo demokratske ustave.
Ko so francoski obiskovalci prišli v park, kjer je bilo že zbranih do 4000 ljudi okoli spomenika, ki spominja na francosko jH)inoč Jugoslaviji v svetovni vojni, so pričeli dijaKi demonstrirati proti Stojadino-vičevi vladi ter so pozdravlja lli srbsko-hrvatsko demokratsko (pogodbo.
Pogosto je bilo slišati klice: "Ziveia demokracija!"
Policija pa je demonstrant*' takoj razgnala in jih tudi nekaj aretirala. Pozneje so skušali dijaki vprizoriti drugo demonstracijo na ulici, toda policija jih je pregnala.
DIJAŠKI NEMIRI V KAIRI
KAIRA, Egipt, 25. okt. — Ko so dijaki vprizorili demonstracije proti vladi ministrskega predsednika Mustafi Nalias paši, je bilo ranjenih 6 oseb.
Dijaki Giza vseučilišča s«? pričeli "sedečo" stavko, ker policija preprečila njihove demonstracije proti Nahas paši.
400 policistov z jeklenimi čeladami je skušalo iz vseučilišča pregnati dijake, ki so skozi okno metali kamenje in opeko in ranili 6 oseb.
Dijaki so pričeli z demonstracijami. ko se je Nalias paša spri z mladim kraljem Fa-raukom in se je poslužil diktatorskih metod proti ministru Mahmoud Nokraši paši, katerega dijaki podpirajo.
Do spora med kraljem in Nahas pašo je prišlo, ker je kral j imenoval za svojega svetovalca Aly Malier pašo, ki je na sprotnik Nahasove stranke.
AMERIČd LEGLIONARJI PRI PAPEŽI)
GRAD GANDOLFO, Italija, 25. okt. — V splošni avdijenci je sprejel danes papež Pij sto poveljnikov Ameriške legije, ki so prišli sem v spremstvu (svojih žena.
japonski letalec metati bombe. Naglo so poskakali s konj in te skrili v grmovje ob cesti. Nekaj konj je bilo ubitih.
Za to »bombardiranje se je japonski admiral Kioši Hasega-va opravičil pri angleškou konzulu Herbertu Plrillipsu, češ, da je letalec mislil, da bombardira Kitajce, _ ____|
" o l a 8t naroda"
New York, Tuesday, October 26, 1937
the largest slovene daily in uj3x
"Glas Naroda
<▲ OerpwstS«)
J9
fLOVINIC PUBLISHING COUP ANI
fSBOk Sakser, President	» J. La pent, Bee.
at tfca
Besedilo sporazuma
r^GLAfTAROTA^?
GLAS NilODi (Velm «1 tka Fee*)
tnrr Daj Mxoept Sunday* aad Hottdaye
7iAGEEfi, 9 okt. — Dan« je posdbna izdaja "Hrvatskega Vliwvtnilca * * objavila bes.-dilo
Mm M (Mr. M. X. ie(Poraau"Iul mod beograjsko edruženo apoaicijo in dr. Mačkom, ki se iglasi:
"Hrvatska kn>etafta stranica in samostojna demokratska
la |Za New Yoffc M cele lat*	fLOO
.....................H.M Zt pol lete.................M.B0
■a pol leta ....................fLOOjZe inozemstvo«eeioleto ...... $7.00
la fetft tote ••••*••>•••■••••••
VLNlZo pol tote ....................$8.80
Advortlwaaonf oo
uoptei brati podplat ta ooebnood at ne priobtajejo. Dnu aaj tt NacovoM MflUttt po Mom* Offer. Pd spremembi kraja uaročnlkov, protteo, da at todl prejflaje MvalUHe naananl, da hitreje najdemo naslovnika.
Mwerlpdti Yearly
Btrarika, združeni v kmctsko- do ■s.pr joma nove ustave. V demokrateki koaliciji, narodna osnovnem zakonu bodo spreje-
na dan stopanja na državno u-ipravo pravico: 1. da proglata začasno osnovni za koti Jugoslavije, s katerim se istočasno
1 dne 3: st?tfln*: ž Naročnina ža s t a
Ta 19.31. Ta o&novini zakon bi j
vseboval bitvena načela države, * ki so iavensporna in bi veljala
-Olaa Naroda" Uhaja neti dan
aadaf j la praanlkov
-OLA8 NARODA". ti« W. 1Mb Street. Nev !«i
Telephone: CHelaea 3—1242
N. X.	|
t"i mii I
VOJNA - ZADNJE SREDSTVO
Bolj in bolj se utrjuje prepričanje, da Japonski ni karalo drugega kot napasti Kitajsko, ikajti to je bil njen edin iz-hift) iz obupnega gospodarskega položaja.
Par mesecev pred izbruhom vojne je socijalno nezadovoljstvo na Japonskem prikipelo do viška. V sled vedno nara-š.'>ijočLh življenjskih stroškov je zaihtevalo uradništvo povišanje plač. Med industrijalnimi delavci je začelo vreti, in bi In te je bati takih štrajkov kot so se pojavili leta 1927 ob ča->u velike gospodarske in socijalne krize.
Japonska politika napram Kitajski nima samo politic-nega, pač pa tudi zelo važen gospodarski eilj.
Z zavzetjem prostranih kitajskih ozemelj hoče dobiti .Japonska prostor za svoje odvisno prebivalstvo, istočasno si pa v osvojenem ozemlju tudi zajamčiti svoja tržišča.
Nankinška vlada je vztrajno propagirala bojat japon->kega blaga ter s tem zadajala usodne udarce tovarnarjem o-točjega cesarstva. Res je, da Kitajci že prej niso prav dosti kupovali od Japoncev, bojkotn tako izrazito in tako dobro organizirano japo-i-flcega blaga, akoravno bi mu ga Ikdo zastonj ponujal.
Četudi bi vojna proti Kitajski uspešna — končne sodbe ne more zaenkrat še nihče izreči — bo dobiček v primeri s sedanjimi izgubami strašno majhen.
Kakor rečeno, edini izhod, ki je preostajal Japonski, je bila vojna.
Vojna namreč marsikaj zatemni, kar je v mirnem času precej vidno. Industrija postane del vojnega stroja, in in-dustrijalni delavec je podrejen vojnemu ministrstvu, katero nima posebnega umevanja za pritožbe.
Zdi i.«e, da bo imela Japonska od osvojenega kitajskega ozemlja približno toliko dobička kot ga ima Italija od Abesi-nije. V inozemstvu bodo fogubili Jaiponci dosti odjemalcev, ker tovarne obratujejo večjidel za armado in ker je bilo dost: delavcev polklicanih v vojaško službo.
Prebivalstvo v osvojenem ozemlju bo nudilo osvojeval-cem svak mogoč odpor.
Italijani so mislili, da bodo dobili z Abesinijo obljubljeno deželo, pa jim je ta vojni plen edinole v breme.
Istotako bo s kitajsko zemljo, po kateri steza Japonce svoje grabežljive kremplje.
raldS&alna stramka, demokrat ska stranka in zmljorndniska stranka so dosegle naslednji sporazum:
1.	Zastopajoč načeli) df moto™ ci je smatramo narodno suverenost kot izhodišče vsake državne organizacije in narod izvor visaike javne oblasti.
2.	Ustava z dne 28. junija 1921 je bila sprejeta brez Hrvatov.
Fstava z dne 3. septembra 1931 nvnta moralne vrednosti, ker je v nasprotju z osnovnimi demokratskimi načeli, štejeta pa ni hila samo brez Hrvatov in protii Hrvatom, temveč tudi lir« z Srbov in proti Srl>om. Vlada, ki temelji na enostransko sprejeti ustavi, in ki se naslanja na nekak tako imenovani parlament, nima nobene avtoritete niti med Hrvati, niti med Stfbi.
3.	Soglasni smo v tem. da je
te naslednje dol>očbe: a) da je Jugoslavija naslednja, ustavna in parlamentarna monarhija; b) da v Jugoslaviji vlada kralj Peter II. h dinastije Karadjor-djevičev; c) da do kraljeve polnoletnosti izvidu je kruJjevo ob. last namestiiištvo; d) da so državljanske in politične svobodi ne zavarovane in da je zajamčen (parlamentarni sistem vladavine in da bo ustavotror-Ti-d skupščina sprrjela ustavo s taksno večino, v kateri bo večina sib-kill, večina hrvatskih in večina slovewkiih narodnih poslancev iz ustavotvorne skupščino. Vlada mora dati jamstvo ,da bodo volitve v ustavo-
ANATOHI — MESTO MET VIH NA KAVKAZU.
Iz Mofefkve poročajo: Na meji
Iz Slovenije.
PRODAL, UKRADEL IN ZOPET PRODAL
Zanimivo tatinsko zgodbo so razkrinkali, orožniki v Maren-bergu. Trgovcu s kožami Juriju Vrenčurju je prodal neki Rudolf 60 ovčjih in kozjih kož. Ko pa so se kože pred Vren-ourjeviin gkladroče-ni sumile, jih je nekdo ukradel. Oee nekaj dni pa je priausel Rudolf Vrai. eurju na prodaj zoj»et 60 kož, ki jih je Vrenčur kupil. Preiskava je dognala, da je Rudolf
Peter
• • • •
• • • •
Zgaga
INTAOTKRIST ORl'DEX
H<A«uretije ift litije, kjer; ukrm|,,| y r,>,„-.„ rjo prav ist(. h« strata reki Argun m Ars„- k<>. ,katore mu j„ j
m'JZn!lStnmr™ Ual, potmi 1M mu jih .K- še ,-n-
isetlet.|i je prebivalstvo tega me-1
sta pomrlo za neznano bolezni- NOVO POKOPALIŠČE Podatke o izunfrranju me-
jo,
sita Anaitorija je dal swjetske-
V KRANJU
aim tisku 82-tetni kmet Gigil ^ ^fanje pokopali^ v Oinvarauli iz vasi Šatili, ^>^.11^10 ovjra ita^oj me-•tri kilometre mklailjena od A-natorija.
Ni Ikegia duliega leta ji' v Ana-
tfxriju izbruliaiila nalezljiva bolezen. Bohiiki so že čez nekaj
tvorno skupščino izvršene svo- (\u[ u,miTaii v strašnih mukali.
Iwwlno, tako da bo prišla do izraza narodna volja. Vlada bo organizirala naro<lno ustavo-tvomo skupščino j>o načelih paii!rTneirtarizm».i. fi. Xaveidene stranke v duhu
m obhodno potrelmo, da se uve-i tega soglasja ustvarjajo blok de nov ustavni red, ki bi bil zriradi skupne borbe za ustva* zasnovan na načelih n n rodne rit ev \n izvedbo političnega in vladavine, ustvaril pa naj bi se državnega programa, ki ga vse-kot sku]>no delo Srbov, Hrva- huje ta sipe razum, tov in Slovencev.
4. Kaše stran-ke. zavedajoče
.0 gibanje zadnjih let je bilo Pa	^ ^zastopajo tudi srbski in I
__• • „ .. . . ,	hrvatski narod, zastoi>j io stali-i
janizirano, da bi Kitajec ne vzel	. . , . . . .. !
„ . . . . .	see, da je nastal skrajni trenu-,
umafnani
mmmmmmmmmmmrnmmm						
						
						
Denarne posiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
▼ JUGOSLAV!*)
ta $ 1M__Din. IN
9 5.M___Din. m
• 1M___Din. Mt
$11 jU______Din. Ml
fZLM________Din, UN
Din. MM
V ITALIJO
Za $6.35 .......... Ur 190
9 12.» _______________ Ur M9
$ 29.50 .......... Lir 500
t 17.00______________Ur 10M
|112JO .................... Ur 20M
9107 J9----Ur MM
EBR SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za ItphHU vetjih zneskov kot zgoaaJ navedeno, bodisi v dinarjih aH lirah dovoljujemo la boljša pogoje.
Izplačila v ameriških dolarjih
Za HplaiUo 9 5.— morate podati_______________.9 5.75
910.— - " ________________910JS
$1»— M " _____________________-JH^-
' " .......................42L-
9M— " - .......................I4L25
Ui— " " _____________LM
Prejemnik doM i itarem kraja Izplačilo t dolarjih.
1	• , - ^ ~ » '	v J I. ■ '	I
KDJNA NAKAZILA OTO8CJKMO PO OABUI LBTTEB ZA
mstojBiNo 91^-
5LOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gla* Naroda"
t;lk, da se enkrat zi\ vselej preneha z vsemi nedeniekrat-kimi sistemi in režiuni, in da se 01110-•goei Hrvatom, Srbom in Slovencem. da sporazumno organizirajo svojo državno Mkupnost t"3 «plošno znrlovolj-tvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
5. Bdi no pravilno pot k cilju jf, da prilde na državno upravo narodna vlada, sestavljena iz (preldstavinkov vseh političnih strank, Iki so v rcsniei vko-reninjene v narodu. Takšna vflada bi imela skupai s krono
Za greh-Beograd H. okt. 1937.
Dr. Vladko Maček Adam Pribrčevič Aea Stanojt vič Ljub. M. Davidoviv Jov. M. Jovanovič
NAZNANILO
Rojakom po Pennsylvamji (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okn.ju) naznanjamo, da jih bo dbiskol naš novi potovalni zastopn:> FRAMv AIILTN Rojake prosimo naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine.
Uprava Glas Nhroda
Prebivalstvo je poistavilo krog mesta straže, ki niso nikogar pu&tile ne v mesto ne iz mesta. Meščani so bili brez vsakršne pomoči in sklenili so, da bolnike izolirajo. Na drugi obali Argnna so sezidali sedem koč iz kamna. Vsak 'bolnik je moral takoj iz me&a v te koče. Kdor bi ušel iz koče, bi bil takoj usmrčeai. Zdaj pa zdaj so bolniikom prinašali hrane in jim jo dajali skozi edino odprtino v stavbi, ki je bi:la za okno in vrata. Toda ljudje, ki so prinašali hrano, so 9ami zboleli, za ho niso hoteli meščani več preživljati bolnikov.
Bolniki so ležali v kočah na kamnitih klopeh ob steni. Mučile so jih strašne bolečine. Efpidtmije ni hotelo biti konec. Koče so bile že prenapolnjene. Xovi boln?ki so pometali mrliče na tla, da so imeli prostora na klopeh. C'ez nekaj mesecev je
sta lil je sedaj že nekako v sredini mesta, zato se v Kranju že dalje časa vršijo pogajanja glede novega »pokopališča v Kranju. Po dolgih pogajanjih ki so se vršila na mestnem magistratu. -<o se končno zedinili za zemljišče, ki je blizu mesta Kranj in vsa i Cirčič. Iluj in Klaoica, le-Stniževo bo imele nekoliko daljšo pot. Zemljišče za novo pokopališče meri okrog 21,000 kvadratnih metrov in bo •približno še enkrat večje ko ■staro.
me sto A mit or i izumrlo. Reš>il se je en sami mladenič, ki je bil tjakaj prišel iz daljne Dušetije na obisk. A tudi 011 ni hotel živeti v izumrlem mestu. Krenil je čez reko Argun in si je positavil kočo orali- kjer je zdaj vas Satili. Odtlej .je mesto Anatore začelo razpadati.
Ta zgodba se v vseh podrobnostih ujema z resničnostjo. Še dandanašnji stojijo kamnite koče prfd mestom. Povsod j M) tleh in klopeh, je polno člo-vt išfeilb ekostnjakov.
GEORGE C APOSTLE, Inc.
UNDERTAKERS
Ustanovnik
EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW YORKUin POPOLNI H*!	IN
OKOLICI POGREB	vlSjE
PREONO GRE6TE KAM DRUGAM, OBRNITE se NA NAŠ POGREBNI ZAVOD, KI VAM BO NAJ. BOLJŠE POSTREGEL PO NAJNIŽJIH CENAH Oaebno vui bo obiskal naš zaatopnik, ki vam bo povedal cene In dal vaa druga pojasnila. NEW YORK, N. Y. [I BROOKLYN, N. Y. I
455 W. 43 St. 219 Atlantic Ave. I PEnn 6—2586 II MAin 4—7611
OGROMEN TANK
VABILO NA VESELICO
SKUPNO VESEUC0i^=
PRI REDE TUKAJŠNJI
VDOVCI in VDOVE Z CLAN1 SLOVEN SKEGA DOMA, Inc., na 36 Danube Street, Little Falls, N. Y. V SOBOTO ZVEČER, 30. OKTOBRA
Vabi se vse tukajšnje Slovence, kot tudi iz drugih naselbin, da nas ob-išieto ta večer. — Zabave in okreptila ne bo primanjkovalo.
IGRAL BO TI KAJSNJl ORKESTER RAZNOVRSTNE KOMADE. I>.a
SE BO VSAK LAHKO ZAVRTEL, AKO ill" BO PRIJALO VSTOPNINA ZA VSE ODRASLE JE S.VMO 25 CENTOV, Otroei prosti.
ZA OBILNO UDELEŽBO SE PRIPOROČAJO VDOVE IN VDOVCI TEK SLOVENSKI DOM. — NA SVIDENJE ."tO. OKTOBRA.
Frank Maslo.
i ga vidite na sliki, Jelita ^30 ton ter je bil izdelan za neko rafinerijo olja v IVlmingu, Indiana. Ker je bil prevelik, da bi ga naložil na vlak ali na ladjo, ga je neki tan-ker vlekel po Erie kanalu ter Erie, Huron in Michigan je-
Važno za potovanje.
Kdor Je namenjen potovati r Btari KmJ ali dobiti koga od tam, Je potretom, fe > potten v vseh stvareh. Vd«l letne skuteja Vam zamoreoM dali najboljša pojaanlU in tndi v«e potrebno prwkrbeU. da Ja potevaajo tidobna in kitk. v*u> m » dim obrnite na nas xa via pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodisi proftnje sa povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vae, kar je za potovanje potrebno v najhitrejše« lasu, Jp kar Je (lavna, sa najmanjše stroikk.
Nedriavljanl naj ne odlaiajo do zadnjega trenutka, ker P*edne se daW U WaskinKtena povratne dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi aajauj en mesee.
Pilite tanj takoj za braplafeta navodila in zacetavljame Vaa, da boste pečeni in udobne petovaU.	. ^. ,
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 Weat 18th Street New York, N. Y. .
Ta je iz predvojnih časov in so j(* godila v Trst n v rojanski kosami pri osmi kompaniji 07. regimenta, -kateremu je takrat nareloval grof Stuer^lik.
Pri o-mi kompaniji je služil cesarju in liauptinanu Habielitu ("rnovršee Tone Gruden, ubogljiv fant. toda prebrisan, da mu tea ni bilo para.
Koj prve rini rek rut nega vež-banja se je začelo njegovo obnašanje njegovim tovarišem, šaržem in oficirjem čudno dozdevati. Kjerkoli je opazil — na dvorišču kasarne, na cesti, na hodniku, v sobi — kak ko* papirja, je svečano pobra', strmel vanj, za zmečkal in vrgel stran rekoč: — To ni!
—	Kaj iščeš, kaj si izgubil?
—	so ga spraševali, on se je pa nevednega delal.
Baje .K' imel nekaj šol in lepo pisavo — celo nemški je nekoliko klatil — in so ga hoteli v pisarni porabiti. Dokler je samo pl-al, je bilo dobro, toda k listinam in zapiskom ga niso smeli pustiti. Xeozirajc. kako važen dokument je bil, ga je pogledal, zmečkal in vrgel stran rekoč:
—	Nak, to ni.
Nekoč so ga poslali po "be-fel" v regiment^ko pisarno.-Ordonanci drugih kompanij so "b«'fel" skrbno spravili v svo je usnjene torbe, 011 ga je pa vpričo oberstovega adjutanta zmečkal in vrgel stran: — Xak, to |«i že ni.
f)»l takrat ga niso več pustili v pi>arno in mu niso dajali nobenih listin v roke. Tudi zapirali ga niso več.
Sicer je bil pa Tone Gruden kakor ustvarjen za vojaško slu-Izbo. 4'Stari možje" (taki, ki so I že tretje leto služili) ga niso i prekosili v marširanju in v j spretni rabi orožja. Na bazoviškem strelišču je streljal kot malokdo.
Sam major se mu je čudil in 11111 v prisotnosti celega bata-iljona daroval bankovec za deset kron. Tone strumno saluti-ra, vzame bankovec, ga pogleda, zamrmra: — Nak, to pa ni!
—	ga zmečka in vrže. stran. Majorju je kar .?apo zaprlo,
pa so mu oficirji pojasnili, kako je z nesrečnikom: da ne smo nobenega papirja videti.
r— K marodevizitu, — je odločil major,—in v garnizjon»-spit al naj ga pošljejo.
N as led njega popoldne je bil Tone Gruden v garnizijskem špitalu. Glavo in obisti sta mu pretipala dr. Mueller in dr. Vreselv, pa nista mogla nič nenormalnega dognati.
Toda, ko je bil nekoč sam v bolniški sobi — bolniki so se šli na vrt solnčit, — je stopal od postelje-do postelje, gledal rekorde ter drugega za drugini zmečkal in vrgel na tla, mrmrajoč : — Nak, to že ni. <
Zdravniki .-o bili pred veliko uganko. Sam ne vem, kakšno i-rae so dali njegovi duševni bolezni. No, je bilo že tako ime, dajebil zrel za supearbitracijo.
Zdravniška komisija ga je zavrgla kot nespodobnega za vojaško službo. Pri kompaniji so ga oblekli v civilno obleko, in njegov prijatelj kaprol Podobnik ga je peljal na južno postajo, mu kupil karto do Logatca ter mu izročil odpustni-co. -
. Tone Gruden je pogledal od-. pustnico, v kateri je stalo črno na belem, ,da je za vselej odpuščen iz vojaške službe, se zmagoslavno nasmehnil in rekel Podobniku:
—	Vidiš, prijatelj, to . pa je. In je spravil odpustnico. skrbno v iep ter ^e ves vesel odpeljal. . ;
■ a
- - ..'S... -'.».V

t
"glas naroda'*
New York, Tuesday, October 26, 1937 :
tee largest slovene daily in tj.sjl. ^................
KMILE SOUVESTRE:
2ELJE
Aniton Lirtaux, kočar in na- imela nova cjtreha nobenega po-jcnmik go-sfxxla Favroia v Joai- mena več zanj. Skoraj bi rajši chmwu, je stal pred svojo ko- pustil vse skJu|>a.j pri miru. Za-čo iai s dkrbjo opazoval slani- to ;ga je obšla črna žalost, zo-nato streho.	: piino mu je bilo, da je prunanj-
'Wlaii že prerašča slamo" je kovanje denarja neprestana o-zamrniral. "Skoro bo zele-j vira vseli njegovih načrtov, na, stenei>a bodo kmalu vlažne, Imel je koanaj toliko, da je pla-k:.;kor v kle ti. Bogatini pa mi-joal najemnino gospodu Favrolu »4ijo, da je za reveža vse do- kfi je zajpazil njegov zaskrbljeni
bro."
4 4 Kaj pa imate t*fM»t z bogatimi, moj dragi f' je vprašal neti gla« za njegovim hrbtoin.
Kočar se je naglo obrnil in zagledal bogatega posestnika gor-qxxla Favmla, ki je slučajno slišal njegove jadiik(V\'asije. Po-»Iravil ga je z nekoliko zbranim obraizom.
"O, kar tako," se je najemnik izognil odgovorv
44O, s«u.j vem, vedno nuslite nanje," se je zasmejal £o»po<l Faurol. " Visl-no ste isti. ubogi Anton, hi ne vidite, da se v \Tsalk«m rožnem gnnu Skriva trnje, in da so v vsakem življenju skrbi.' ' Lireaux je zmajal z glavo: 44Kdor je tako lw>gat, da dela, kar se rim zl.jubi, l>ahko tako {Tovori."
"Ramo zato, ker n*- delam tejja, <kar ste prav rekli, imam <o, kar imam. Toda tnJha je y.nati postavljati meji* svojim željam."
4*N'o, revnim pa res ni treba i«'if.'ti ži»lj, *aj ostanejo volno Kanro pri njih. T«xlu če bi imel na	hišici *ir»*ho. ki bi ne
obraz in vipralšal po vzroku, lireaux mu je konično zaupal svojo novo dkrb.
4 4Saj sem vedel, Lireaux, da vas je težko razveseliti v vaši neprestani nezadovoljnosti, fina izpolnjena želja vam že rodi druttfo. Kljulb ti mu hočem, <la bo.4e vsaj enkrat srečni, zato bamo tudi zildovje zvišaLi."
Lireaux ni še nikoli prišel tako vesel domov.
Nekaj <lnii za tem je gospod Favrol res »poslal podjetnika, tla si ogleda delo. V jKJgovom ga je kočar vprašal, kaj namerava s starimi ostro*.jeni.
44Nič," je odgovoril p<nIjetnik, 44,)e že precej staro in trhlo, da bi moglo nositi novo streho. (V se vam zdi, ga J ah k o uporabne pri eskednju, saj bi ne bilo napačno, če bi ga malo povečali," je tudi mi zapeljeval \x>do<na svoj mlin.
44Pojdiva pogledat," se je Lireaux takoj oklenil nove misli.
< Mšla sta k sktilnju in ugibala, kjer bi bilo lx»lj pametno, da iti razširijo. Podjetnik-nm
e«• I• i izračunal, koliko bi >ta-
pro|4u:vala vode. mislim, da n<\ |<». bi rajši zvišal hleve. «ke-bi -m« 1 nihče im<-ti nič irotiidenj pj napravil nov. To l»i temu."	i bilo nekaj, s čemer bi se lah-
"Kaj 'bi radi imeli streho, k«ponašal nasproti sosedom in
krilo z opeko!'*
"Ce bi bil manj hci^>i%i, bi
vsOkdo bi lahko žeoddaleč spo. znal njegovo domačijo. N«* da
jo /a- /. lavna j napravil, t<>da sajjbi pomislil na izdatke, se j<> ta-Ihmii lahko m' Z'sluril in tudi ko j mlločil za načrt, vendar jr«>-
v.ito na polju <lohro k*/*'.'1
44Toda Lireaux. ali l»oste potem zadovoljen!"
" Hvaležen bi bil ljubemu "Bogu, če bi jo le imel."
4 4 No, torej, če vam bo v korist in če (boste potem zadovoljivi, Lireaux, boste imeli Mr«ho iz opeke. (M) prvem le-fiem vremenu vam poklicni delavce."
Lireaux presenečen zaradi tako nepričakovane ponudbe, se j*' veselo zalivali gospodu Favrolu. "Saj je kljub vsemu dober ta naš bogatin," je pravil poznej svoji <iružim:
Nelkaj dni je |M>ra;t>d samo lia to, da je premišljeval kakšna bo njegova hišica pod novo, rdečo streho, lahko bo imel tudi podstrešje. Toda kočar je kmalu opazil, da bi moral zato nekoliko dvigniti zidov je, na katerem počiva ostrešje. To je |K*f>olnoma izpremenilo njegove misli. Brv/ z\iišaaija zidov ni
poda Favrolu se sam ni upal j prositi.
"iZopt mi bo očital, da nimam nikoli dovolj. fV bi imel ne bi niikoli nikogar prosil, .le že talko, da mora revežem zadostovati sanno želja.'
44Ne vznemirajte se," ga je tolažil podjetnik, ga l>om že ann pregovoril."
Lireaux ga je še naprosil, naj stori to čimprej in naj mu takoj prinese odgovor.
Ko je ostal sam, je že računal dobiček, ki unu ga bo vrgla ta novotarija. Imel bo več prostora za seno liin steljo. zato bo lahko vzdrževal več živine in gnojna jama, ki jo tudi na-roorava napraviti, se bo prej napolnilla. Zares, si je mislil, ta popravila, ki prej niti vedel nisem zanje,(so neobhodno potrebna. Če se jih ne lotim soil1 j j, kidaj se jih pa boan. Sa j gospod Favrol se gotovo ne bo 'dreti upiral.
Minilo je mlnogo dni, toda gradbenika ne delavcev ni 'bilo od nikoder. Njegova nestrpnost se je spreminjala v strah. Zato se je .sam odrpravil k pod-jitnilku, pa ga ni nafeel doona. Vračal se je še bolj nemiren. Sklepal je, da ga je gospod Fd-vroll zavrnil. Najbrž bo moral vse opustiti in se zadovoljiti samo z novo streho. Ali pa naj si izposodi pri Ikalkem drugem kmetu, da mu bo potem maral plačati celo leto in še več. Bil je jezen.
Doma pa je že podjetnik z delavci jxxstaivljal oder.
44 Delo je zagotovljeno, oče Lireaux," mu je zalklical podjetnik .
"Kakšno delo?" je vprašal kočar, ki se ni upal sam pomisliti.
"Katero neki, streha, hlev in skedenj!"
"Gospod Favrol je dovolil?"
"Da, prihodnji mesec začnemo!"
4'Pojiliva no na kozarček, da mi poveste, kako je bilo," je vos: lo povabil podjetnika, ki mu ni bilo treba dvakrat reči.
"»Posestnik v Joucheresu je bil takoj zadovoljen, moral sem mu samo pojasniti vse podrobnosti prezidave in izračunati, koliko bo zneslo."
44Saj more včasih tudi mene imeti sroča rada," se je nasmehnil Lireaux, in čelo se mu je zojM-t zvedrilo.
'Ko je zopet ogledoval svoj hlev. je »poznal, da bo (»ostal stari vhod v popravljeni stavbi nemogoč, moral bi ga speljati skozi vrt. Zato bi moral razdreti drl plotu in zasuti neko jamo: odločil se je, da to izvrši sam, lie <la bi povedal gospodu Favrolu. T<wla pri tem bi izgubil del vrta. Brez zelenjave pa vendar ne more biti. Kaj napraviti.' Bog ve, če bi mu go-s|h»I Favrol odrekel, če bi ga prosil za odškodnino, ženil jo, ki leži itak brez vsake koristi na drugi strani poti. Zato se je znova rxlprarv.il k njemu pod pretvezo, da se mu zalivali.
"Dober dan, Lireaux, najbrž steisedaj zadovoljni," ga je popravil posestnik.
4 4 Rk veži nimajo pravice, da bi se^prilfcoževali, če le imajo dovolj kruha," je nekoliko boječe odgovoril Lireaux.
4 4iZdi se mi, da vam zopet ne. kaj ne da miiru. Kaj vam ni-sem ustregel v vsem, kaT ste mte prosili?"
"Hvaležen sem vrnil za vse?" je kočar čudovito hladno odvrnil. 4 4 Ampak da moramo živeti od zemlje, veste, in če kmet 'izgubil del z< ml je, je ravno ta-
(Nadalje vanje na 4. strani.)
RAZNE VESTI
DVA ZAKONA- IN PREVEČ DENARJA.
Iz Londona pijejo: Bivši 64-ldtni egiiptoveiki ministrski pred sodnik Tevfik Nosim ipaiša se je zaljuibil v 17-letaio Dunajčanifco Marijo Hhabner. Svatlba naj bi bila že preid teldnom ,vendar se je stvar spremenila, ker se Marijin oče ni mogel sporazumeti s pašo glede na denarne zadeve. Ženin se je radi tega razburil, da. je obolel in je poslali po svojo sestro; Tej ise je posrečilo spor poravnati in mlada Dnnaj-čanka iai egiptovski državnik se 'bosta vendarle poročila. Paša bo spremenil 150 tisoč funtov v posten sklad, ki ga bo užival do smrti a po njegovi smrti ga podeduje Marija in če bo kaj o-trok, pa pritiiče otrokom. V znak sporazuma je poslal na Dunaj svojp dragulje.
Denar ima pa tudi v neiki drugi aferi veliko beseda. lxm-den se pravkar ukvarja z zani mivo tožbo, ki jo je fihniska igralfka Judi ta Allen vložila 70-r>er Delfino Dodge (fodde. Ju-dita Al hm je zena irtskega boksarja Jack Dovlea in zahteva od gospe G(?d<ft, ki je vdo\Ta in dedinja milijona rja, 90 milijo-' nov dolarjev, odškodnine rakli t vaneševanja v njen zakon z bok-| sarjvm. Baje md je za rojstna dan poslala več ko pol milijona' dolatrje\'. Tako bogata pa ona' ni. zato jo toži, ker ji odtujujel moža z denarjem.
Ljubezen
12-
MAST IZ POMIJ.
Na državnem 'zborovanju o gos}M>darskih vprašanjih v Ha-novru ■so prerešetavali stanje o pr. ^kn1bi Nemičije z m»aistjo: R;wna pota bo treba izslediti, so dejali zastopniki gospodar aki'h panog, da |K*jK)lnoma ihI-yrravijo uvoz inozemskih maščob. Predvsem je treba v večji meri proizvajati živalske in rastlinske niaš»*ol>e. Dalje naj se izrabijo maščobni viri. ki so biM doslej premalo izrabi^ -ni. Posebno so tu na vrsti: ribja olja, olje iz sadnih pešk in kowčic. olje iz jw^k grozdja, kavino olje itd. Mast h kosti in pomij je treba izkoristiti. NemlSki lov na kite bo mogel dajati velike množine maščob, ker so vjprav zrlaj oiljadrala številna 'brodovja na kite na lov. Zdaj proučevajo \praša-nje o pridobivanju olja i7. sla-nikov, vendar tozadevno proučevanje še ni končano. Dalje se »ne sme več ujiorabljatf hranilnih maščob za tehnične namerne. Tako bo trel*a. .na pri-mei', delaiti milo iz drugačnih snovi. Dobro so se obnesli poskusi. z maščObno kislino iz parafira. Tudi pleskarske barve in sploh barvila bo treba proizvajati iz umetno narejenih fšnovi, da ibodo talko prihranili tozaldevma olja za (preživljanje.
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
Govoril ji je in ona ga je začudeno poslu-šalu. O pomenu njegovih besed ni razmišljala, poslušala je samo njegov glas, ki se ji je zdel čudovito mehak in »sladak. Tako sta šla kakor v sanjali skozi več dvoran in se ustavila slednjič v buffetu, kjer. so stregli cesarski služabniki v svečanih livrejah. Komtesa je vzela grozd in čašo šampanjca. Grof je stal pred njo in požiral z očmi ujene rdeče ustne in krasne bele zobe. Bil je ves zamaknjen, še nikoli se mu ni zdela nobena ženska tako privlačna. Silno hrepenenje ga je prevzelo, življenje bi bil dal za to, da bi mogel objeti princeso in ugrabiti jo če bi ne šlo drugače, umirajočo pod njegovim, poljubi. Tesnoba mu je stisnila grlo, zadrhtel jc po vsem telesu in prebledel tako, da ga je princesa vsa presenečena vprašala:
—	Kaj vam pa je? Pa vendar niste bolni' Tu je strašno soparno.
Čutil je dovolj moči v sebi, da se je obvladal :n odgovoril smeje:
—	Nič hudega ni... Malo razburjen sem, toda to ni poslediea vročine... Sice^ ie pa že minilo.
Oba sta bila v talko čudnem duševnem razpoloženju. da ni moglo uiti pozornosti drugega nič, kar se je le malo tikalo enega izmed njiju 7 kratkem in jasnem grofovem odgovoru je odkrila princesa poseben pomen, nekaj poseb no toplega in prisrčnega. Obmolknila je naenkrat, kakor da se je ustrašila pogleda v Ar-mandovo dušo. On je pa uganil vzrok njene zadrege in v svoji prirojeni taktnosti ji je po nudil roko ter jo vprašal navidez povsem brezbrižno:
—	Princesa, kam naj vas odvedeni?
—	Nočem -e vrniti na ples malo utrujena -em in rada bi se odpeljala domov.
Odšla sta v -i.loiieek v eakaluieo ob glavnem stopnišču, kjer je Armand zaslišal klice:
—	Sluge milostive knegtnje Schwarzbnrg!
In že sta prihitela dva napudrana služabni
ka v livrejah s plesnim plaščem obrobljenim z modro lisico in belimi čipkami. Princesa ga je ogrnila, se Obrnila k A rman ii u in mu prijazni poki mala z glavo.
Grof se je globoko poklonil, potem je pa zbral
ves svoj pogum in vprašal:
— Milo-tiva ali mi bo dovoljeno posetiti vas?
»— Moji prijatelji me najdejo vedno doma ob petih popoldne.
(Še zadnjič se je nasmehnila, potem pa odšla počasi po stopnicah.
Ves srečen, kakor da mu je obljubila svojo ijubezeu, se je grof vrnil v salon.
Grof <le Fontenay je bil predobro vzgojen In predobro je poznal družabne običaje, da bi se bil s posetoni princese požuril. Vedel je, da je vsak človek tem bolj izaželjen, čim pozneje pride. Minilo je teaen dni, predno je odšel v hotel v Herrengasse. Pač se je pa trudil, da je princeso že prej videl od daleč in da ga je tudi ona videla. Zvedel je, da pojde v četrtek v Opero. Podaniška ložu je bila prosta, bila mu je 11a razpolago. Dela! je družbo markizu de Ville-novsv, ki se je zelo začudil, videč nenadno zanimanje svojega poslaniškega atašeja za glasbo. Stari diplomat je bil vzgojen v lahkih arijah stare italijanske in francoske šole. Moderna glasba ga je navdajala z grozo. Tistega večeia so bas peli Mozartovo opero "Don Juan" in v prijetno laihkoto sladkih melodij zazibani — markiz se je udejal nežni sanjavosti.
To je bil baš trnutek, ki si ga je bil izbral Armand. da bi zvedel kaj o dražestni ženi, na katero je neprestano mislil. V svoje začudenje je zvedel, da je stara trideset let. Zdela se mu je izredno mladostna. Prisodil bi ji ne bil več kot dvaindvajset »lo triindvajset pomladi, v resnici je bila pa starejša <^1 njega. Dal si je tudi poja-niti zakon.-ko zvezo med lepo hčerko barona Berzepebtisa in princem Schwarzburskini. ki bi lahko bil njen oče. Baron Berzepebus je l.il š,. mlad odložil vojaško >uknjo. Zapletel se je hii v nesrečne -pekulaei jc in moral -e je u-makniti iz vojske. \Ta -w»jih |M»sestvili 11a Ko-loskein je bil sir.čajno odkril \ splošnem brez-pomeiobua ležišča cinka visoke vrednosti. Im-[vestiral je vse ?voje zasebno premoženje v iz-koriščanjr« rude in tudi znaten del premoženja svoje žene je šel v to podjetje. Po dolgem prizadevanju in napornih poskusih bi bila stvar že dozorela, da ni vojna leta 1866 prekrižala vseh računov.	i f)alje prišsčajii.,
f y^^ -i* .
i
Bohinjsko jezero
GLAS NARODA*
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo ufnetni-ških slik. Naročite jo se vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
• * . *
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
n.
216 WEST 18th STREET, NEW YORK
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati " Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel t>iti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "OB Vardarju"; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI iN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! I 1
IZ BAGDADA V 8TAMBCL
4 IcdjJge, i slikami. 627 strmnt Vsebina:
Smrt Mobamed Enina; Karavana smrti; Ha besu t Ooropa; Draiba En Naer
\ Ccm ----------------LM
KRIŽEM PO JUTRO VKM
4 knjffe, IN strani, • slikami
Vsebina:
Jesero smrti; MoJ roman ob Nlln; Kako nem v llekko romal; Pri ftamarib; Med Jezldl
Cena ____:.----------1.M
PO DIVAM SIJRDISTANC 4 knjige. 894 strani, a slikami
Vsebina:
▲madlja- Be* Is Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cena _____...------------1JI
PO DE2KU SK1PETAME¥ 4 knjiga. • slikami. S77 stnml
Vsebina:
: - Brata Aladilja; Koča v soteski; Mirldlt; Ob. Vardarjn	Cena ___________1J«
SATAN IN IfiKARiOT
18 kufit, a sUkaml. 1744 stnml Vseblaa:
ImeUend; Turna letar; Na Medu; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh dellb vreta;
Izdajalec; Na lova; Spet n? divjem mpadn; BeSeoi milijoni; Dediči
Cena___
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Vsebina:
Kovač Slmen; Zarota t zaprekami: V go!^ njakn t M0bamedanskl svetnik
--------------LM
WINETOV
12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina.
Prvikrat na divjem upadu; Za Življenje; NSo-či, lepa Indljanka; Proklestvo slab; Za detektiva; Med Komandi ln Apeči; Na nevarnih potih; Wlnnetovov romaš; Saaa Ear; Pri KomabCib; Wlnnetova smrt; Wln-netova oporoka
c&m___BJI
Ž O T I
4 knjige, s slikami. 697 strani
Vsebina:
Boj t medvedom; Jama draguljev; Con*
Cno —; Bib, In njegova poslednja pot
-------14«
Naročite jih lahka pri:
216 We«t 16 th Street
-i V .	...... J

m£
gffljh* :b>- - ■■ -
0 ' - — ,
- - c .	, a,... ,J>	- .

• •• .. ' - ^ .■ i.

ql2b j72r0v2a
New York, Tuesday, October 26, 1937
the largest slovene daily w uj32.
Ljubezen za ljubezen
JAPONSKO-KIT AJSKA VOJNA
ROMAN IZ ZlVLiEKJA
O E
O U "6LAS NARODA" PRIREDIL: tfl. --1 8 i ■ O
Slovo ji ni bilo od nikogar težko, bajti Lizika je bila tedaj zapet v zavodu. Drupče ji ira Altwiese ni bil ni'kldo bliau pri srcu. Strica bi bila prav rada Ijribila, ko bi ji dovolil, toda iz strahu pred prepirom s svojo ženo se je je vedno izogibal in se navidezno ni zmeo.il za njo.
Tresooa se in trepetajoča v razširjenosti pride do Hansa Morena, ki je slonel na sVojem motornem kolesu in ji ljubez-Jiivo in ^ki4bno gleda naproti. Mlada zakonca si do sedaj nista izmenjala niti enega poljuba in tudi sediaj se pozdravita celino s t eni, tla si sežeta v roke. In kot Haraa, j" razburjeni tudi Moran.
Oba sedeta na motorno kolo in se kar najhitrejše odpeljeta*, tla jih nilkdo ne bi mo^el več dobiti. In tudi Hansov, dru-
tako svež obraz, je bled in napeta odločnost mu žari iz oči. Talko prideta na glaivno cesto. Tedaj pa jiuna pridna n»pioti avtomobil. Ali je bila razburjenost, (ta je postal -Moran negotov, ali pa je oifcpovtdal motor — naenkrat se z y<so silo zaleti v avtomobil. Hano je v velikem loku vrglo Č.-Z cesto na mehko traito, kar je bila njena rešitev, Hans pa je prišel i>od vatonuibil in je bil na mestu mrtev. Tudi šofer avtomobila je lalvko poškodovan, oni pa, ki so sedeli v avtomobilu, so se samo prestrašili. Avtomobil je bil poškodovan, da ni mogel voziti dalje. K sreči je pripeljal mimo mlekarski voz z Altwiesena. Prazne posode za mleko so zložili in tri ponesrečene ljudi položili rna voz -- mrtvega Hansa Morana, ranjenega šoferja in j>apoloama nezavestno Hano. Va* ni bila daleč. Voznik mlekarskega voza v občimski hiši odloži (mrtvega Morana in šof< rja, še vedno naizavestno Hano, kot bi bilo samo ob s<fl>i razumljivo, pa odipelja na Alhviese.
Tam so lian in beg že odkrili, kajti tako velika pomoč v takem gosp^linjstvu ni mogla izginiti, ne cia bi kdo tega opazil.
Gospa Helena Ra-Mumssen. jezna, ker so jo nadlegovali z gospodi nekimi vprašanji, je Hano isikala v njeni sobi in je tam našla njeno pisano. Pismo ji je povedalo vse in ž njim pridrvi v pbwrno svoji-ga .m0r/ja. Vrže pismo na pisalno mizo t«*r si v svojem ogorčenju da duška nad n; hvaležno Hano, ki se je ipustli la v Ijuftxrzesi s svetohlinskrni Monanom. Zona pravi, da je po|H)lnoma prav, <la je Moran kaj takega napravil s Hano, kajti vedno je bila proti temu, da ga je mož sprejel v službo. In Hana ji je storila v nebovpiječo krivico, ker je kar pobegnila od hiše.
Ki*rl RasmuHsen prebere pismo. Nekaj v t« m pismu gane njegovo srce, kajti Hana j«> iskreno prosila za odpuSča-nje, toda ni se upala zaupno obrniti se nsv sitrica. Zahvali pa >e mu za dom, katerega ii je talko dolgo devoid in pravi, da ga je rešila velikega bremena, ker gre od hiše. Pravi, da mu ne bo več treba ]*islušati očitkov svoje ž« ne. ker jo je pripeljal v hišo. v
Ko njegova žena v svoji jezi nikakor ne more ^končati, ker je vedela, da ne bo nikdar več dobila tako dobre in ubogljive gosi|)odiiij«>, ji pravi mož z grobim glasom:
"Kaj pa vendar hočeš; lx*li zadovoljna, da si rešena."
Toda naglo je pri gospej Heleni zaničevana, nadležna Hana vstala v vrednosti. Kdo bo sedaj prevzel vse njeno delo, kdo jo I k) mogel nadomestiti. Prav nki si ne more pomagati, ker je Hana vodila celo gospodinjstvo. Nehvaležna H>ana ni niti na to anislila, v kako zadrego je spra\1ila svoje "dobrotnike.'' ln z<jp«it se razlije cela ploha njene jeze čez moža, ki zopet in zojm* prebira Hianino pismo in komaj sliši besede svoje žene. Mogoče je to uro vendarle spoznal, kako inuče-ništvo je morala Hana prenašati. Tu<li RaMmussen ni dvomil o t*«m, da se je Hana iz ljubezni poročila in jo je Moran Hotel rešiti vseh nadlog. Toda, ker je bil bolj pravičen, kot mjegova žena, si pravi, da Hane, &e je že prišlo tako daleč, ne nadene niti najmanjša kri'tfda. Prav nič čudnega ni bilo, da je hrepenela \h> človeku, ki jo je ljUbil, kfajti liikdo se ni '♦rigal za njeno i»otranje življenje.
Sredi vsega toga razburjenja pride mlekarski voz s še v«dno nezavestno Hano, ki se je zopet vrnila v hišo, iz katere je pred krakim i>obegiiila.
G<*spa Raisaimssenm-a, ko je izvedela, kaj se je zgodilo, bi ji bila najrajše zaprla vrata, toda Kari Rasmossen ukaže, da jo nesejo v njeno soIm>. Ko pa gufepa Helena izve, da je Ha n> Moran mrt«v, se ne upira več.
i__i:i,,a,1oi» roji
Mogoče j;
Tako iwmiljeni hlapci idn"esejo» Hano v njeno soibo in jo,^ ** položijo v I>osteljo. Kmalu pride tudi zdravnik, ki je preji Znano & ,ia dobičeliele na dognal Moranovo smrt in je šoferju zavezal rane. Hano kma-1 pokopali,B®ai dosti medu. Ta-lu spravi k zavesti. Ko se zave, z velikimi, nevednimi očani ko P0150®®^ z *>unaja, da so na gl<*la okoli sebe.
/jilnavnik je na njej našel nekaj ]ir<**k in dognal, da so *»<* ji pretresli živci. Skoro dva tedna mora Hana ostati v p**stelji, so ji morali streži in ni imogla delati. V hiši je šlo vse n a ml Hi in vsakdo je dovolj opazil, da je bila Hana duša celega gospodinjstva, gospa Helena pa je neprestano tarnala, da mora poleg vsega dela še strpč.i Hani.
(iofipa Helena se seveda kaže, kot bi hotela Hano, ki je
pOOO W»M»00000900000000»

flSlte oam ti cece rosnih U ' ituv, reservacijo kahln ln pojasnila sa potovanje.
NL0\r.M<J I'lbLlSHlNO COMPANY (Travel bureau) 216 VI. 181* t*., New iork

Oddelek japonske armade koraka na fronto pri Mačang okra ju. Ker
mostove, morajo Japonci bresti vodo.
<o Kitajci razstrelili
n. Tako je bilo, na	v
časo|xiisih poročilo:
Čebele so napadle cerkev, da so v neki angleški cerkvi čebele preprečile črno mašo. Kar se pa zdi nenavadnemu pa tudi šolanemu človeku čudno, si pa ana vtsak čebelar dobro pojasniti. To je bila brez dvoma taka črna -maša, ko je bila krsta z .mrličem v cerkvi, n'a krsti polno vencev, a cerkev nemara na pdkopališču.
V jesenskem času ne morejo čebele ničesar več najti na trav-nik/ih in v gozdih, pač pa dobijo pašo na vrtovih in pokopališčih, kjer cveto astre in bego-nije, balzami ne, gladiole, anemone, georgine. itd. Vse te košarice in tu-tn a t ice |>a so čebelam izredno priljubi.jene, kakor tudi cvetje bršliaua. Pri astrah in gladiolali je naravnost nevarno vrvenje čebel. Vsakemu vrtnarju je to zn'uno in tudi prodajaSke cvetic na trgu s;j>o-mlakli in jeseni i komaj ubranijo ntTtnansknga navala čebel.
Pri omenjeni črni maši, ki je ni bilo moči dokončati v cerkvi zaradi čebel, je bilo prav kaj sličnega. Bržkone se je maiožl-oa čebel zarila v cvetje vencev, kjer so našle v jesenskih rožah med ali prah. O kakem roju tu ni govora, ker rojijo čebele v maju in juniju, malokdaj v juliju, kasneje sploh ne. Le
A . tt . -„ včasih je slišati o kakem sestra-Ako Hana nima vec i . • - • , . , ..
moža, bo vesela, da bo na Altwiese imela svoj dom in bo boH'!1ail0I,,.P0J,1;fkl	1 v
Titovo ostala pri hiši, kot prej.	12 T>anw-	i' bl1 or*1'
t
Čebele so vdrle v cerkev
Pozorni čitatelj, ki je nava- lwau" pač nikomur ne store nič jen, (la sliši o čebelah le dobre žaletga, razen če jih kdo podi z *%vari, se je letos že brez dvoma ruto ali udriha po njih. Te-čndil, ko je bral o njih tako ne- daj se <k4bela nazdraži in njeno navadne m prav nič dobre stva- si'kaaije ne obeta nič dobrega.
Zatorej treba čebele povsod m zmeraj izustiti v miru in mirno ravnati z njimi.
ZELJE
i?*ualjevanj(i s 3. .\trv\-
ko, kot bi mu vzeli dt-l kruha."
''Kdo j>a vam ira hoče vzeti?"
"Poslušajte," se je le nekoliko zbal Anton Lireaux. — ^MkmI v hlev bo zahteval del vrta, seveda ne smem se pritoževati. Toda, č<' mi moj gosjxwl dovoli opoivJ»I jati r.ni mali ko-šček zemlje onkraj poti kot vrt, boni dovolj od^ikodovan "
*4 Pamet no," j<- o<l\Tnil gospod Favrol, gledajoč korarju v o<a, "zdi se mi, »la obsega oni mali košček zemlj ■ celo jutro."
ločilnega dne pa počiva vse drugo delo. Vsaikdo napeto ča ka., atli se bo nevarni urez posrečil, ali ne.
l)e?Jko je treba namreč vzporedno s plosfkvijo slike preža-gati. Tci>e pravi, da ne sme žaga niti za spoznanje milimetra mimo žagati, ker bi se s tem polkvarila slika. Ko se ta urez slednjič |x*sreči, se vsi od<lah-nejo. Potem se delo nadaljuje prav tako kakor pri slikah, ki so na eni strani pobarvane. Nato zlepijo obe ploskvi slike in — bolnico odpustijo iz klinike. Dvostransko poslikane podobe se imenujejo "dvojčki." Če dolu delovnica "dvojčke" v pravilo, jih ni prav nič vesela.
Ji«enske bolezni pa ne dobijo samo lesene podobe, marveč tudi podobe, ki imajo platneno jwxllago. (V platno ni bilo tr-čecs ]>oletje izsuši. Nenadoma pežno, ali ni bilo temeljno pri-nastopi vlaga in moča in les za- pravljc no za sprejem barv, po-
Popravljanje slik
Rest a vrat orj i, obuovitelji .u-metniškili slik in kipov se v jesenskem času ne morejo pritožiti, da nimajo dela. Najhujše »bolijo lesene umetnine. Les se
čnc "delati," kakor pravijo strokovnjaki. Les se začne radi vlage razteza*i, podoba "se vrže," to se pravi, da pokaže razpoke, in reže. V hodih primerih se pojavi tudi nekakšna kožna bolezen, ki se izraža z majhnimi mehumki na barvnih plasteh.
<V škoda ni prevelika, tedaj se dajo te poškodbe kmalu popraviti. Tam, kjer so na slikah z leseno podlago razpoke, jo dobro otrgajo in vso desko nalepijo na drugo, ki je dobro izsušena. Mehurčke na barvi obdelujejo v vbrizganjem skozi vročo iglo. Segret likalnik dokonča delo, ki pritisne barvno kožico, ki "se je bila vrgla," »pet
"Ne vem, gospod," je odvr-jtesno na podlago, nil Lireaux z nedolžnim obra-j So pa tudi lesene podobe, ki zom, "še nikoli ga nisem meril. | so na obeh straneh poslikane, Toda zame bi bilo veliko, med i kar je najti zlasti med oltarski-
oaildotnejn pokopališču samo v .M i ju nalbrale čebelo 10 kg me-<hl, dmgod pa 8o ianeli čebelarji v tem mesecu izgube od 2 do li kilogramov. Tudi pri pogrebih je čebele večkrat videti. O ne-k«m severočeškem župniku, ki je bil velik prijatelj čebel, vedo
V hišo fQ,*t priKtU velikos r amoto^ "j nig n at i' iz"h i^e "pa "verT ZZ^' tZ^ <lar je nestrpno čakala, da bi Haoa ^ v4Ta in ^ de-C^T ^ T ^ lala ter ji ^ela breme gospodinji. Pri ti TfcV' LTkako ^itt^ kljuvala ^ ^knvna ,krb. Popkoma je bila prepriča o1	je «^t^iTve^'
tem, da je Hana imela z okrbnikom dolgo ljubezensko raz-j Sni^tadk il toel kot ie
manjkalo, da bi bilo na AHunese še treba preživ jati otroka 'f,,	a	•
ss^safcaa,- —£ A'« =s s
Kukorhitro je bilo mogoče s Hano govor*i jo je tinJT^KlZ * l	vr"
-teta ostro spraševala. T^oj .prk^e /^Mtetok ^ ^^	^ CVe"
jo vpraša, kaj bo prišel otrok na svet Hana, ki je bila zelo slaba in obapana, odpre oči in ddbelo pogleda teto.
"Kaj pa misliš, teta, kateri otrok naj ibi prišeJ na svet!" jo vprdk
in dbura evoje misli. Teta pa vzroji: '	N
"Nikar se ne delaj tako nedolžne! Tvojega otrdka mis-
tem, ko vam ne pomeni skoraj nič."
",Trenut;k," je rekel gospcnl Favrol. "Treba je malo poračunati. moj dragi. Kar ste me postopoma jirosili, doseže skoraj dva tiso," štiri sto frankov. (V pa prištejem ge vrednost zemlje, ki jo hoč^e imeti, l>o zmslo nikoli tri tisoč pet sto frankov. Toliko stanejo vaše ponižno želje v enem samem mefcecu. To je točno polovico več kot imam jaz sam. Pa še naibrž ne boate srerni. Poslušajte me, moj ljubi Lireaux, bogastvo ni za enega, ki nima
mi slikami. Ce je treba popraviti take slike, tedaj je to popravilo že kar operacija. Že nekaj dni prej je v obnovitveni delavnici vse razburjeno. Od-
neje v svojih željah in potre-) will. TakU ljudje so kot sod
tem se pač pripeti, da so začne barvna plast "lulSčiti," — in to se dogaja v vlažnih dneh. Ce kaka "platnena podoba," na ta način "hudo zboli," jo je treba prenesti na drugo platneno pod i ago. To delo je najtežavnejše in je pač največji čudež,krar jih zmore obnovitvena delavnica.
Pri tem opreznem delu je treba najprej zavarovati sliko samo in sicer tako, da se spusti na barve malo maščobe. Potem je treba položiti na sliko polo papirja, ki se s posebnim lepilom trdno pritisne na sliko. Nato obrnejo podobo, previdno odločijo platno stran in slednjič nalepijo sliko na novo platno. Na poseben način odstranijo tisti papir, ki je kot negativ sprejel sliko vase. Maščobo, ki je morala varovati, spravijo stran s posebnimi kemikalijami — in operacija je končana.
Seveda se težavno delo v ob-novitvrnih delavnicah posreči le takrat, če obnovi tel j i niso samo izurjeni rokodelci, ampa!k so tudi izvrstni umetniki.
KRETANJE
PAKNIKOV
SHIPPING NEWS
2G. oktobra:
Bremen v Bremen
27. oktobra:
Aquitania v Cherbourg
-8. oktobra: lie de France v Havre
30. oktobia: Con te dl Savoia v Genoa
2.	novembra: Europa v Bremen
3.	novembra:
Queen Mary v Cherbourg
6. novembra: Lafayette v Havre Roma v Genoa
10.	novembra: Normandie v Ilavre Aquitania v Cherbourg Saturnia v Trst
12.	novembra: Bremen v Bremen
13.	novembra: Kcx v Genoa
17. novembra: Queen Mary v Cherbourg
JO. novembra:
Champlain v Havre Cuute di Saviua v Genoa
■_*4. novembra:
Normandie v Havre Bjrengaria v Cherbourg
2iJ. novembra: Europa v Bremen
27. novembra: Vulcauia v Trst
1. decembra: Queen Mary v Cherbourg
4.	decembra: Lafayette v Ilavre Rex v Genoa
8. decembra: Normandie v Ilavre Aquitnuiu v Cherbourg
11.	decembra; Koma v Genoa
13. decembra: Queen Mary y Cherbourg Europa v Bremen Conte d i Savoia v Genoa 22. decembra:
Aquitania v Cherbourg —5. decembra:
Aquitania v Cherbourg —». decembra:
Saturnia v Trst 26. decembra: Normandie v Havre
Z
EMLJEVIDI
nu
bah. Taki* ljudj brez dna. vse, kar vržeš vanj nikoli nič no hasno.
"Sreča, za katero dirjate tako brezmiselno, so no ujame nsa ta način, moj dragi. Sreča ni ne v lw>gastvu. ne v oblasti in v nobeni drugi stvari na zemlji! Sreča je v človeku samem!
OČE 38 OTROK.
64-hstnemu August u Tliiele-ju iz Rethema pri Waferodeju se je te dni narod i lo 38. dete. Možakar je zdaj v tretjič ožo-njen, njegovi otroci imajo tri matere. Od 38 otrok jih živi 34.
ta in botan vedeti, 'kdaj ga praea&uje«.
tja, so posedle tudi te venoe in so jih spremljale do groba. In talko so čebele nehote spremile svojega gospodarja na njegovi poslednji poti.
Tako in nič drugače je bilo ■tudi pri prefldnjeni črni maši v Angliji, posebno še, če je bilo pokopališče koj pri cerkvi. A ie folbefe, ki "gredo za pogre-
KDOR GA VNAPREJ NAROČI MU POŠLJEMO VELIK
ZEMLJEVID ZDRUŽENIH DRŽAV
kateremu je dodanih pet zgodovinskih zemljevidov Amerike.
Na drugI strani zemljevida bo
lmeua vseh ameriških mest Id
kuliko prebivalcev imajo. Nadalje:
Koliko prebivalcev je imela vsaka ameriška država pri predzadnjem In pri zadnjem ljudskem Štetju; glavno mesto vsake države in število prebivalstva. Zračna razdalja med večjimi mesti.
Zgodovinski podatki posameznih drŽav.
Razdalja med ameriškimi mesti
ln mesti v Južni Ameriki, itd.
VELIKOST 17 x 24 palcev Kdor naroči Koledar tedaj, bo MU U zanimiv zemljevid brezplačno.
s V PREDPRODAJI —
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1938
IZIDE NOVEMBRA MESECA
160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA . . . POVESTI, . . ZEMLJEPISJE ... ZGODOVINA... NARAVOSLOVJE. .. S SLIKAMI
LETOS BO POSEBNO ZANIMIV
Cena Koledarja je 50 centov.
naročite pri-.
KNJIGARNI
"Glas Naroda55
216 West 18th Street
New York
mm

STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE
Na močnem papirju • platnenimi pregibi ............7.00
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI
Ju goslavi j a_
Dramska Banovina......
CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV
_30
■ .30 .... .40
VELIKI
.40
.IS
NOVA EVROPA
JO
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mlsdppi, Washing ton, Wyoming .............25
Illinois, Pennsylvania, Mina* ■eta, Michigan, Wits—in. West Virginia, Ohio, Now York, Virginia.............40
Narodi« jo prBaiHI id v gotovini. Mm Order all ■ko f 1 all 2 poiljete idwlw, rajto pi
pottne Ce noi
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W. 18 Strttt Hew Tori, V. T.