5 ft etrilka.
f»fl>«a.m«««t* itevUlR*	w*
Maribor, dne S9. fwaarj*
53. letnik.;
List ljudstvu v pouk in zabrvo.
its.
Ate»
«ruitvi*___________________________
naročnino, Inserate in reklamacije.
I* titacnrte te plačuje od enostopae peUtvrste n ®«frr«1 v'n., aH fear je {«to, 1 kvadratni centimeter Bratom it»» vas. Z* ve&ntM ogtaat
ttase fc«ed* iO vin, — lore rati k sprejemajo do torta opoldne, — Ncznpsie rskkiucij« m poitnfate prottr.
drage izvenavstrfjike delate I tt, -Udje .Katoliškega tfokown Korowa cesta ite*. 5,
V «ddcDn »Mal«
Nemški isgfedifMiribom,
Mariborsko mnoštvo se ne more navaditi na alogo navadnega in poslušnega državljana. Pre dolgo let so s pomočjo avstrijskega ponemčeval nega vladnega sestava izvrševali kruto polit čno nadvlado, ki je ca krivičen, podel in nesramen način teptala vssko narodno in politično pravico Slovencev v meslu in okolici. Prevzem oblasti v Mariboru po Narodni vladi SHS je tej krivični nad vladi storil konec ter je Slovence napravil za enakopravne državljane Nemcem. To pa nekdanjim nemfikim gospe darjern, ki so Nemce smatrali za nadljudi, Slovence pa komaj za polljudi, ni bilo po volji. M mlali so in kisli, kakor vsi krivičniki, in kohali svojo jezo. Iu kaj 83 skuhali v svoji jezi? Sklep, pokazati nemški značaj Maribora in mesto zopet dobiti v svojo oblast.
Ta svoj sk ep so izvršili ob prilki, ko je bivala amer šfca komisija pod vodstvom ameriškega podpolkovnika Meilsa v Mariboru. Nekdanji nemški mariborski očaoci in drogi nemškutarski vo ditelji so se zbrali ter so tole za dobro spoznali: nabirajmo podpise za Nemško Avstrijo in stopi no pred gospoda Meilsa ter mu pokažimo nabrane rudeče liste, rekoč: Glejte, gospod iz Amerike, vsi ti so Nemci in vsi ti Želijo ped Nemško Avstrijo. To bi kajpada bila velika laž, ker je bilo med podpisi polno nemškutarskih in prigoljnfanib slo enskih glasov. Š8 bolj pa so nemški glavači nalagali svoje ljudstvo, ker so mu pravili, da ame Ski g. Meils želi in zahteva podpise za ali proti Nemški Avstriji. Tega g. Meib nikdar ni zahteval, marveč je izjavil, da za to sploh nima nobene o-blasti, ker je pooblaščen ssmo za to, da na Koroškem napravi red in mir med Slovenci in Nemci. Zato pa ameriški podpolkovnik v pondeljek tudi ni botel sprejeti nemškega odposlanstva, ki je ob. dano od velikega števila razgrajajočih in kričečih demonstrantov prišlo pred okrajno glavarstvo, da ma izroči nabrane podpisa ter tako pred njim iz priča nemški značaj Maribora.
To je nemške voditelje še bolj razkačile. Ame riško odposlanstvo jih je odklonilo, vrniti so se morali s svežnjem zbranih podpisov. Mesto, da bi mladini nemških srednjih šol, ki so ji v svoji brezvestnosti že ob 11. uri predpoldne dali prosto ter jo poslali kričat in razgrajat na ulico, zapo-vedli, naj gre domov, so izdali geslo: Pred magistrat! Tirali so terej šolsko mladino in socialno-demokratično delavstvo, ki se od nemških nacio-aalcev da voditi za nos, na Glavni trg. Se predno so prišli tja, so po ulicah napadali tiste osebe, ki niso imele vsenemških frankfortarskih trakov, jih pretepali ia pobijali na tla in celo na stražarje so stre 1 jali. Na Glavnem trgu je njih divjaška strast prikipela do vrhunca. Kakšen namen so imeli, so pokazali s tem, da so z vso močjo navalili na magistrat, da bi ga dobili v svojo oblast. Policij skega nadkomisarja so pobili na tla in bi ga bili gotovo ubili, da ma niso stražarji in vojaki, prišli aa pomoč.
Ker je na Glavnem trgu bila samo vojaška patrulja 20 mož, jim je drznost zrastla čez vse meje. Vojake so zasramovali,-jim hoteli iztrgati orožje in streljali proti njim. Da se vojaki obranijo pred druhaljo, so streljali. Večtna strelov je Slo v zrak, kar spričoje, da so vojaki imeli namen, preplašiti množico. Nekaj strelov pa je zadelo ljudi izmed mncžice. Od nemških vediteljev ni bil noben j zadet, ker se se pravočasno poskrili na varno; tako se je n. pr. odstavile5, župan v Siuiencib, dr. Juritsch skrival za Marijinim spomenikom. Zadete so bile, kakor navadnj ob takih prilikah, povečini več ali manj nedolžne žrtve.
Ta je bil žalostni konec nepremišljene, od strasti navdihnjene demonstracij«. Slo/eeci smo ostali gospodarji magistrata in v;eh ebastnij v Mariboru Maribor je in «stane naš. Ameriški p?d polkovnik Meils je v posdeljek predpoldne pohvalil vzorno upravo in red v naš*m ozemlju, kar naj boljše priča, da smo Slovenci sposobni za vlada nje. V tem prepričanja ga je tudi potrd la pon deljkova nemška strastna in surova demonstraci a Z zadovoljstvom je vzel na znanje poročilo, kako svečano in dostojno smo Slovenci 15. decembra demonstrirali v Maribora. Nobenemu Nemca ae takrat niti ni skriv i las. Nemci pa so surovo na padli necborožeae osebe, zasramovali in napadali so celo vojaštvo. Z močnim vtisom o veliki raz iki med posurovelo nemSkltarsko in med napre dojočo slovensko omiko se je podpolkovnik Meil* odpeljal na Koroško. Slovenci se smemo nadejati, da bo o na j ugodno in prijateljsko poročal komi siji, koje član je, in potom nje ameriškemu za stopstvu na miičvni konferenci.
Po&deljkovi .dogodki v Maribora»
Nemci in nemčurji niso mogli ia ne morejo preboleti, da je prišel Maribor v slovenske roke in ker bo pripadal veliki svobodni Jagoslaviji, Kakor človek, ki se potaplja, tako išSe mariborsko in o-koliško nemčurstvo zadnje sredstvo, da bi Se vsaj za kratek Ča3 dalo svojim Ijadem nekaj tolažbe in nekaj upanja. Ko so izvedeli, da pride ameriško odposlanstvo v Maribor, kjer se bo posvetovalo s koroškimi slovenskimi voditelji g-eie določitve začasne meje mee Slovenci in Nemci, so začeli z veliko silo in naporom pobirati podpise za Nem ško Avstrijo. Laga'i so, da so jim Amerikanci to naročili. Pri tem so organizirali nspad na stoven ski Maribor.
Nemški in nemškutarski obhod.
Okoli pol 12. ure dopoldne, dne 27. januarja so se naenkrat pojavili na mariborskih ulicah Nemci in nemčarji iz Maribora, Ptaja, Gradca in obmejnih krajev. Vpili so, pobijali na slovenskih hiSah šipe ter po divjaško napadli Slovence. Med drug mi so pobili na tla dr. VerstovSskovega sina in veS drugih dijakov. Kot postne maškore so hodili z godbo na čelu po mestu, okinčani io bili s nemškimi znaki, kdor ni imel takega znaka, ali ki je govoril Slovenko, so ga napadli na divjaški na čin. Divje germansko taljenje se je razlegalo po Mariboru.
Pred glavarstvom.
Okoli 12. ure so pridrvele divje tolpe pred okrajno glavarstvo. Tam je v uradnih prostorih generala Maistra zborovala ameriško slovenska ko-misja. T^iKaj so tulili nad vse pretege »Heil« in protifrancoiko > Wacht am Rhein«. Amerikanci niso hoteli f prejeti odposlanstva Nemcev in nem Carjev. Žalostno so morali nemčurski demonstranti oditi Zbrali so se na Glavnem trga.
Nemci napadajo policijo ia vojaštvo.
Položaj na Glavnem trgu, ki je bil napolnjen od več tisoč ljudi, je postajal od minute oo minute epasnejši. Napadeni co b:'i vojaki ia civilisti, ka tere je množica spoznala za Slovence. Več vojakom se ie šiloma skušalo izbiti orožje. Med dragimi je bil napad ju tudi policijski komisar dr. Senekovič; podrli so ga na tia, vzeli mu nasi'oma službeni samokres, teptali ga in tolkli po njem, da je bil že skoro nezavesten. Na njegovo Klicanje mu je
pritekla strata z nasajenimi bajoneti na pomod in ga rešila z opasne situacij« samo na ta naJin, da je rabila bodala proti napaialcem. Glavni napadalec je bil precej težko ranjen. Straža je po« zvala ljadi, ca! se oistraiijo, sicer bi se morala* rabiti orožje. Vzlic tema poziva so ljadje navalili aa rotovž, ki je bil zastražen od čsta vojakov in redarjev. Množica je skašala odvzeti vojakom orožje na več mestih. Padlo je nekaj strelov is množice in je enemu vojaka odbila krogla kamen bajoneta, ki je odletela za njim sto;ečema tovarišu v glavo. Vojaki so na to rabili orožje. Padlo je kakih 50 strelov. Vojaki so najprvo streljali v z<-ak, da bi oplašili demonstrante. A nič ni pomagalo. Divja in nahuiskaia množica je vedno bolj grozila vojaštvu tako da je vojaštvo v silobrana moralo oddati ostre strele m^d množico. Nastal je vik in krik. Demonstranti so bežali na vse strani. Na G avnem trga pa je obležalo 5 mrtvih ia kakih BO več ali manj težko ranjenih. Mrtvece so spravili v mrtvašnico, težkoranjene pa v bolnišnico«,
Tfgovci, ki so se udeležili nemških demonstracij.
Med udeleženci demonstracij smo opazili na» slednje trge ves oziroma obrtnik®: Kojigotržec Hiinz, krznar Rogina, ki prodaja srbske kape, tr?ivec z jestvinani Schwäbin Luckner, apotekar Wolf, klo-bučarica Lsyrer, klobuiar Bregar, trgovec Ga3tav Pirchan, Feliks Micbelitsch, Karel Worsche, Ferd. Greiner, papirni trgovec Ferlinc, urar Ilger in vodja F/angeževe železničarske trgovine Jeghtsch. vsi iz Gosposke ulice; trgovci KokoSinek, Haber, Weigert in Tischler obitej trgovca USaga s Tegettbofove ceste. Prosimo naše ljadi, da nam naznanijo imena vseh drugih trgovcev in obrtnikov, ki so se udeležili vsenemškd demonstracije in ki so na ta ali drogi način bujskali preti nam, ali razobešali zastave. — Nemške zsstave so razobesili Kokcšinek na Tegethc fovi cesti, Wersche, Pirchan, Frangesch, Ferner, Leyrer, Biilerbeck, Wolf v Gosposki ulici; na Glavnem trgu sta viseli frankfartarski cunji le samo na hiši usnjarja Badla in na Theresienhofa. Na Grajskem trgu so razobesili zastave Scherbaum, gostilna »Črni Orel«, baron Twickel in scer prasko, in posebno veliko papirni trgovc Grabjar.
Brezvestni voditelji.
Avstrijsko nemštvo, zlasti v narodno mešovitih krajih, je ime'o to veliko nesrečo, da so njegov! voditelji bili brez vesti, brez čuta odgovornosti. Nikdar jim ni bil pri srcu pravi blagor njihovega naroda, marveč samo sebični cilji in pa večja čast matere Germanije. Tudi vojna teh mož ni spoko-rila. Ostali so brezve3tneži, kakor so bili poprej.
To so zadnje dni pokazali voditelji mariborskega nemštva. Poslanec Wastian — poštenega zastopnika si mariborsko nemštvo tako ne zasluži — je pretekli teden v graškem deželnem zbora govoril nesramne laži o Jugoslovanih ter strupeno bujskal zoper oblasti države SH3. Wastiaru se je pridružil deželni glavar pl Kaan, od katerega bš bilo pričakovati, aa vsaj mirno in trezno misli. Pa je ravnotako hujskal kr.kor Wactian. Ko je izgovoril grožnjo, da je nemška potrpežljivost Že prekoračil?, svojo višino In da ne more prevzeti nobene odgovornosti, ali ni to neCuvena hojskarija od najvišjega uradnega mesta nemškega dela Štajerske?
Izpodbuli, sprejeti iz Gradca, so prav radi sledili mariborski hujskači gosposkega in delavskega stanu. Lagali so Ijadstvu, da js ameriška komisija jim naročila, naj pobirajo podpise po mesta za ali proti Nemški Avstriji. Ker je bilo besedilo na
r -i -t—w< »»i i ; -T

IBOIIIBS! BDBBODIli
wTTTFTTr^wrFrrf^ s«. ihh^imi
Bsfkih sestavljeno t vprašalni obliki: Ste za pripadnost Maribora za Nemško Avstrijo? Da »li ne. po prigoljaiaJi Da stotine slovenskih glasov, ker so Slovencem ^jabljali, da bodo izfirtali besedo da, pa M> izčrtafl besedo ne Ob enem so ljudstva la gali, da Airtciltanci želijo, naj pride Maribor zopet t nemško obla it. Tako so med ljudsko maso pri pravili tisto surovo bojeritost. s katero so hoteli nemški demonstrantje včeraj pri Amerik*ncih iz ■iliti priznanje svojih nemSkih zahtev, zavzeti o-krajno glavarstvo in magistr&t. Ko je potem ta masa zdivjala, napadla policijskega komisarja, za sramovala in s silo napadla slovenske vojake, jim trgala orožje ter z revolverji streljala na nje, vsled česar je vojaštvo bilo primorano, da strelja, so ti brezvestni voditelji odbežali in pustili zapeljano ljudsko maso.
Razočarano nemško ljudstvo se naj za pon deljske žrtve zahvali svojim brezvestnim voditeljem in hujskačem: Wastiana, Sdnredererju, protestan tovskemu pastorje Mabnerta, pl Krame rja, uredniku Jahna, socialnemu demokrata Sappaozu. Imena teh mot si naj mariborsko nemštvo z« piše v črno knjigo.
Mojim vojakom!
Naš priljubljeni vrhovni poveljnik Staj. obmejnega poveljstva SHS, general Maister, je izdal pod gornjim naslovom naslednji oklic slovenskim vojakom:
NemSko časopisje je v zadnjem časa moja oficijelna poročila o splošnem položaja ca Slovenskem Štajerskem popolnoma mistificiralo in prineslo v tako pokvarjecem teksta, da se ma pozna namen, hujskati z vsemi sredstvi zoper nss. atajerski deželni glavar dr. pl. Kaan se je dne 22. t. m. v seji nemškega štajerskega deželnega zbora ▼ Gradca tadi obregnil ob na3 ter izjavil, da ne more prevzeti nobene odgovornosti za nadaljno zadržanje nemške Volkivvehr. S tem je začel tadi on, sicer previdno, toda vendar tako očitno huj-skati, da vspodbada nemške vojske k enakim samovoljnim napadom, kakor smo ga doživeli pred nekaj dnevi na Lačane.	•
Vojaki! Mi se bodemo tadi nadalje vzdržali vsakega izzivanja, in pokažemo tadi v bodoče sve ta, da smo pravi jugoslovanski vojaki, ki v vsakem ozira presegajo tuje vojaštvo. Tudi nadalje se bodemo držali našega pri a tipa, da po nepotrebnem ne bodemo prelivali krvi. Toda en? izjavljamo z vso odločnostjo: Če bi do hujskanja aemSkega laž njivega časopisja in po besedah deželnega glavarja dr. pl Kaaaa vspodbujeni nemški Vo!kswehrovci hoteli zopet enkrat napasti naše postojanke, jim bodemo z vso energijo ia brez vsakega neumest nega prizanašanja za vedno izbili voljo in veselje do enakih dejanj.
Poživljam vs8 svoje vrlo vojaltvo, da varajete z isto možatostjo in žilavostjo severno mejo naše svete Slovenije kakor dosedaj, in da se zavedate, da gledam jaz in ves jugoslovanski narod s polnim zaupanjem na Vsše veliko in odgovorno domovinsko de)o. Stojte kakor skala in branite last ia čast naše domovine. V to ime vam pošiljam svoj jugoslovanski pozdrav!*
V Maribora, dne 25. jam 1919.
General Maister.
Pozdrav Prekmurcem!
Z velikim veseljem s*a štela, kako manifestirajo Prekmurci za Jugoslavijo. Čiravno preganjajo Vogri in židovje vse, ki so za Jugoslavijo, sa itak naši junaški bratje toga nikaj ne bojijo. Bratje, tako naprej! Prekmurje pride za gotovo vkup s Slovenci na Štajerskem. Samo malo še potrpite! Ne zavup&jte židovom in Vogrom! Oni ne držijo reči. V časi, ko je bio kapitan Jurlšič na Prekmurskem, so včili v nekih šolah že slovenski, zdaj je pa vse vogrski. Zahtevajte povsod, da učitelji včijo slovenski, da se popeva tudi v tjedni v so-bočki cerkvi slovenski, da gučijo gospodje po kan-celajah vsi slovenski. Jugoslovanski Prekmurci smo spravili Vogre že do toga, da nas spoznajo za Slo- f vence.
Dne 20. oktobra 1. 1. so ešče rekli, da nega f Slovencov na Vogrskom. Zdaj pa tudi tisti, šteri z [ židovi držijo, kak na priliko Koloma Toisef pišejo ^ na letakih: »Dragi szlovenszki bratje!« Ne verjite pa temi Kolossi Jožefi! Če šče sam pete lizati ži dovom in Vogrom, svobodno je njem i. Mi toga ne Sčemo več. Gvangeličanom se nej trbej bojati za vdro. Jugoslavija pusti vsakomi njegovo vdro. Zato pa, vrli Prekmurci, katoličanci in evangeličanci, ljubite svojo vdro, svoj domači jezik, ne dajte se vkraj včernoti od dragih Slovencev, liki zdiiilite se 1 njimi v Jugoslaviji.
Prisrčso vas pozdravlja Matjaž Kä«ma in ije gov prijatel z dolinskega Prek morja, bodoči politični urad lik v Prekmurja, šteriva se «daj mfilita ▼ p« slih za Prekmurje v Ljubljani
Kralja Petra zadela kap.
Kralja Petra, ki že dolgo časa boleha in }e zadnje dni zelo oslabel, je že drugič zadela kap. Ko je prestolonaslednik Aleksander dobil to ob<re stiio, se je takoj odpeljal iz Belgrada k očeta na Faleron, dasi ma je bilo težko pastiti drž. posle. Vsled naglega odhoda prestolonasl^daikovsga so se razširile govorice, da gre regent v Pariz in na mirovni posvet Te govorice so brez vsake podlage, ker vprašanje o mednarodnem priznanja kraljestva SHS fie ni rešeno.
Italijani zapuščajo Reko.
Iz Baka se dne 26 januarja od popolnoma zanesljive strani porota: I alijsnäke čete, vse top-n štvo, konjenica ter del pehote, zapuščajo Reko in se umikajo preko Kastva. V Palj so dospele fraacoske, angleške in ameriške „vojne ladje. Italijani so zelo razburjeni radi tega.
Portugalska — monarhija.
Po poročilih iz Madrida so prišli po vsej Portugalski montrhiati na površje. Republikanci so se deloma udali, deloma pa zapastili deželo. V glavnem mesta v Lzbcni so že proglasili Portugalsko za monarhijo.
Rats« politfcn* vesti»
Nemške srednje šole v Maribora začasno zaprte.
Ker so se učenci nemških srednjih šot, gimnazije, realke in učiteljišča, udeležili ponedeljkovih vse-nemških demonstracij, k čemur so jih izpodbajali njihovi profesorji, je Narodna vlada SH3 v Ljab-Ijsni začasno zaprla te šole. Odstavljena sta ravnatelja B ttner na realki in Köchl na aemškem učiteij š u
Preveč obiirnosti! Pondeljkovega obhoda in ta lenja po mes u so se tudi polnoštevilno udeležile one nemške ženske pomožne moči, ki so bile po milosti obdržane v sicžoi na magistrata, pri apro-vizaciji, na glavarstva itd. Posebno kričave ste bili hčerki komisijonarja Urbana in hčerka nadačitelja Hallecker iz Studencev. Vse tri so nastavljene na okrajnem glavarstva »Hai I «klici so se slišali tudi iz sobe št. 26 in 29 na fiaančnem oddelka (drago nadstropje).
Izženite odstavljene uradnike! Odstavljeni nemški uradniki, ki nimajo v Mariboru prav nič več iskati, se še vedno khtijo po mestu in nočejo v dcžflo gladu Ti ljudje imajo sedaj časa dovolj za hujskanje proti Jngoslawji. Zoper državo SHS huj-skajo na najbolj stropen način. To so pokazali zlasti o priliki ponedeljkovih izgredov. Skrajni čas bi že bil, da se vse odatavljene nemške uradaike izžene iz Jngoslavije!
Brezplačna so delili frankfartarske trake med demonstrante trgovci: Kokošinek, Ferner, Leyrer, Pirchan in Worsche. Trakov so imeli toliko, da so celo pse otf očali z njimi. Ali so tadi pse šteli med tistih 24 000 Nemcev, ki so baj i glasovali za NemSko Avstrijo?
Velika zaloja franWnrtaric. Trgovec Ferner v Gosposki ulici ima veliko zalogo frankfartaric, ker jih je pondelj. brezplačno delil med mimoidoče, ▼ kavarno »Meran« so tuli s »Hail!«-klci in z mnogimi velikimi in majhn mi nemškimi zastavami vabili menda slovenske goste, ki kaj radi zahajajo v imenovano kavarno.
0 te nesrečne frankfnrtarice! Pondeljkove obžalovanja vredne izgrede so pač zakrivili nemSki kolovodje, ki so izdali parolo, da more vsak hišni posestnik razobesiti irankfartarico. Ko so nahujskan« Nemci videli razobeSene zastave, jim je zrastel greben, češ, treba le naskoka na Maribor in Ma ribor bo zopet nemški. Klor je bil včaraj priča prizorov v Msriboru, je prišel do prepričaaja, da so bile r&zobešene frankfnrtarice poziv na Nemce za naskok na Maribor. Neka Nemka je po dogodka vskliknila: »O diese unglückseligen Fahnen!« Da Nemci ne pri ejo več v skušnjavo, bi bilo primerno, da se frankfartarice rekvirirajol
G, Gaischeg, ljudskošolski nadučitelj in nekda* nji mariborski občinski odbornik, se jo pridružil tistim, ki po Maribora lažejo, da se je iz bogoslovja streljalo na demonstrante na Glavnem trga. Opozarjamo policijo na tega gospoda ia na drage, ki trosijo po mesta take laži.
Učiteljstvo nemških ljudskih šol v Maribora, v Magdalen «tem predmestju, na Pobrežja, na Tezni
ia v Studencih je šolarjem prigovarjalo, naj se of deležijo pondeljkovih nenlkih demonstracij ter naj pridno kričijo »heil!« Nekatere otroka so poslali k sprevoda, drage so peljali tja, pa so k treßi priiB prepoza*. Nekateri, kakor g Scbettina, so otrokom naročili, ntj gredo popoldne na Glavni trg terna| tam glasno kričijo. Opozarjamo pristojno Šolsko oblast na take odgojitelje. Skrajni čas je že, da st na teh fiolah napravi red ter se na njih nastavijo učitelji, ki ne bodo otrok spravljali v življenjske nevarnost pri demonstracijah, marveč jih bodo dobro io pravilno odgojeva i.
Dr. Juiitsch odslovljeni župan studenski pri
demonstraciji pred glavarstvom v Mariboru. Pred dvema dnevoma je zgubil dr. Juritsch županski stolec ia kot preganjana zver je letal včeraj pred glavarstvo» in navduševal tam zbrano otročad, da vpije in da kaže navzočim Amerikancem nemško oliko. Juritsch, sis slovenskega očeta, pič ni vreden, da bi se z njim pečali, ker Eiijalt je vedno najgrša podoba, katero nosi zemlja.
Posestnica Hausampacher pri demostracijg pred glavarstvom. To je bilo lepo ko so takozvane olikane dame iz Maribora in okolice z otročatjo is pobalini kričale za stavo pred glavarstvom. Gosp* Pacher! Kmalu Vam odklenka ura, najboljše pa je, dat že sedaj začnete vezati Vašo prtljago, ker drugače bi jo v naglici lahko pozabili. — Me i demonstranti je bila posebno divja soproga poslanca Wastiana.
VmotržecVoller v Leitersbergn je pondeljek okoli pol 1. ure opoldne, ko se je general Maister peljal z ameriškimi gosti pred Narodni dom, tulil ▼ bližini frančiškanske cerkve in hajskal na vse protege. Ko je kmetska žena Antonija Breznik pozdravljala generala Maistra in Amerikance z živijo» klici, ji je Voller pljunil v obraz in vpil »Abzug Maister!«, »Windiscbe Baaerntrotteln.« Priči za t» kulturni čin velikega Nemca sta: narednik Engelbert Sušič od 12. itotnije mariborskega polka is Pavlina Krope, Meijski Vrh št. 60 pri M iriboro
Žrtve pondeljkovih demonstracij. Mrtvi so: Han» Bratschitsch iz Daaaja, star 30 let, rojea pri Pragerskem, dobil kroglo nad levim očesom v čelo; Marija Bubak, tapecirarjeva soproga, Vik-tringhcfova ulica 17, strel v trebuh; Jan. Gornik, kotlar juž. žel., strel v glavo; Friderik Loser, mestni knjigovodja iz Ptaja, rodom is Beljaka, strel v srce in pijača; I. Hotschevar» član mestne požarne brambe.
Ranjenci pondeljkovih demonstracij. Jožefina Eg-ger, soprogi šjiskega sluga, Slavka Užar, uradnic«, štaj. eskooaptne banke; Franc Hailička, uradnik tvrdke Götz; Jožef Filipik, ključavničar j. ž; Konrad Haubal, strojni ključavničar j. ž.; Franc Wacher, ključavničar j. ž ; Jož:f Kollaritsch, mestni učitelj; Jožef Knuplesch, učitelj meščanske šole; Adolf Fritz, natakar brez službe; Janez Terbatz, r*alčan; Karel H;ber, zavarovalni agent; Adolf Ammer, realčan; Gabrijel Kiihar, uradnik tvrdke Wastisn Küster; Avgust Broničer, železniški delavec; Franc Deutschmann, sprevodnik; Eiaard Werner, železničar; Stanislav Sajovic gimnazijec; A» Singer, vzgojitelj'ca v »Töchterheimu«; Pavla Do-vnik, spre vodnikova hčerka; Jožef Mlinar itschj, kramar.
Koroški Nemec zavratno umoril slovenskega poveljnika. Poveljnik jugoslovanske baterije v Spod. Dravogradu, poročnik Vidmajer, je bil ponoči dne 27. januarja ko se je vračal od baterije v stanovanje, težk® ranjen z nožom v trebuh od nekega nahujskanega nemčurskega kmeta. — Po pozneje dospelih poročilih je ranjeni že umrl. Morilec je že prijet Podrobnosti še manjkajo.
Bratje Hrvate v Maribora. V torek, dne 28. januarja ob 10. uri ponoči se je pripeljal v Maribor bataljon Hrvatov iz Belovarja. Na kolodvora jih je pričakoval general Maister s častniškim zborom, načelniki uradov in lepo Število mariborskih Slovencev. Godba mariborskega polka je pri dohodu vlaka zasvirala himno »Lepa naša domovina«, občinstvo pa je brate Hrvate viharno pozdravljalo. General Maister je pozdravil poveljnika kapetana in naznanil, da bo slovesni pozdrav drugi dan na Glavnem trga. Nato je bataljon z godbo na čelo odkorakal v odlečena stanovališča. Mariborčani so začudeno odpirali Okna, ko je korakala tisočglava množica vojaštva in občinstva z godbo in pevci na čelu po Tegetthofovi in Grajski ulici. — Slovenski Maribor in obmejni slovenski kraji kličejo bratom Hrvatom: Dobrodošli!
Borbi za katoliški zakon. Nemški socialni de-mokratje in siobocbmiselci so nameravali v Nem-SkiAvstriji avesti preosnovo katoliškega zakona im sicer v tem smisla, da bi bila ra^poroka postavno od države dovoljena in bi se smel katoliško poročen, a raz?oročen del v gotovem roku vnovič poročiti. Neanšta narodna skupščina je po burni ra&< pravi dee 24. jan. odbila naskok na katoliško cerkev in z 62 proti 52 glasovi odklonila predlog, katerega so stavili katoliški cerkvi sovražni nemški poslanci.
10. J«BWnfm 191t.__
Izid volitev t Nemčiji. Izid volitev v neaslk« ustavodajno skupščino ali konstitoanto, ki bo določila ustavo in državno obliko v bodoči Nemčiji, je sledeč: Izvoljenih je zavsem 421 poslancev, od teh so dobili: Kričat)ska ljudska stranka (centrnm) 88 poslancev, nemlka socialna demokracija 164, neodvisni socialisti 24, nemška demokratska stran ka 77, nemlka nacionalna stranka 28, bavarska kmetska zveza 4, virtemberška kmetska zveza 2, Velfi 4 in badenska kmetska zveza 1 poslanca Za predsedoika nemštee republike bo baje imenovan princ Maks B>denski.
Na Dunaju 100 000 brezposelnih. V zadnji seji dunajskega mestnega zastopa je poročal županov namestnik, da je na Dncaju naraslo število brez poselnih na 100 000 oseb, za katere mora mesto in država žrtvovati ogromne svete.
Tedenske novice«
Dnkovniške vesti. Župnijo Slov. Bistrico je do bil č. g. Jožef Cerjak, konz. svetnik in vpokojeni župnik v Rajhenburgc; župnijo Sv. Benedikt v SI. gor. pa č. g. F/anc Gomilšek, župnik pri Sv. Pet ru Medvedovem selu Prestavljen je t g. Fr. Kren, kaplan nri Mariji Snežni, v Mozirje.
f župnik Janez Kanskjr. Dne 27. jan. je v Mariboru umrl vp. župnik C. g. Janez Kansky v 52. letu. Pogreb ae je vi Sil v sredo pop. na cerkveno pokopališče v Pobrežju. Počivaj sladko v jegosio vanski zemlji.
Žrtev koroške legije. V tukajšnji rezervni bolnici it. 1 je v pondeljek, dne 27, t. m. nepričakovano umrl častniški namestnik Ivan Onuhen, fhgoslovanskega strelskega polka v Ljubljani. Po ko ni je bil ves Čas vojne na raznih frontah, ob koncu vojne je prišel iz Rumunije in komaj do mov despel je prostovoljno odšel na Koroško na velikovško fronto. Tu so ga Nemci ujeli, ga de gradirali, a on jim je ušel. Ležal je pod kozolci, tam si je nakopal smrtno bolezen, s katerojspri-fiel v mariborsko bolnišnico. Na obisk došla sestra ga je zjntraj dobila mrtvega. Pogreb se je vršil v sredo, dne 29. t. m. popoldne ob 2. uri na mest no pokopališče na Pobrežju. N. p. v m !
Mariborski Orel je imel v sobolo, dne 25. januarja svoj občni zbor. Govorili so dr. Leskovar, dr.Veretovšek, Podlesnik iz Ljubljane, urednik Fr. Žebct in načelnik ptujskega Orla. Napravil se je načrt za nadaljnje delovanje. Izvolil se je nov od bor. Za predsednika je bil izvoljen profesor dr. K. Capuder. Dosedanjega predsednika dr. Verstovšeka je odsek izvolil za častnega predsednika. Vabimo k Orlu posebno mladeniče trgovskega stanu (po močnike in vajence), ravno tako mladeniče, ki pripadajo rokodelskemu in delavskemu stanu.
Nemščina odpravljena iz šol. Višji deželni šolski «vet je izdal naredbo. s katero se določa, da je nemščina kot obvezen predmet odpravljen iz vseh ljudskih in meščanskih šol v ceiem območja Na rodne vlade SH3 v Ljubljani. Naredba stapi takoj v veliavo.
Razpuščeni občinski odbori. Vlada je razpustila občinske odbore v Krčevinah pri Mariboru, Lobni-ci, Oseku, Polički vasi in Brestrnici. Za gerente so imenovani v Krčevinah Anton Iakret, v Lobni-ci Jožef Robnik, v Oseku Matevž Ploj, v Polički vasi Franc SiniC in v Brestrnici Karel Ramut.
Spodnješiajerska Ijndska posojilnica v Mariboru naznanja, da od 1. februarja t 1. naprej do preklica obrestnje navadne vlogepo 21/* °/0 v 1 o-ge proti trimesečni odpovedi po 2 1/s % Posojila preti vknjižbi daje po 4 % %> na osebni kredit po 5 %.
Preveč denarja imajo banke in drugi denarni zavodi, da ne vedo, kam ž njim. Zato so banke naenkrat znižale obrestno mero na 2 %. Pričakovati je, da bo obrestna n era še bolj padla.
Bankovci po 20 Kt II. izdaja, po 25 in 200 K, če so natisnjeni samo na enistrani, pošte ne sprejemajo. Take bankovce v banki Bankovci II. izdaje po 20 K (II. Acfhge) so označeni s tem napisom na nemški strani in sicer ob levem robu, se čutijo gladkejše ter so na levi strani z ogrskim besedilom rndečkasti.
Novi kolki so že prišli v promet. Po novih kolkih se je že čutila velika potreba, ker starih kolkov v nekaterih krajih, zlasti v Mariboru že nad 6 tednov ni bile dobiti in so si ljudje morali pomagati na ta način, da so pristojbine pri davčnem uradu v gotovini plačali. Po odredbi finan-nega ravnateljstva v Ljubljani veljajo stari kolki samo do 15. februarja v obmejnih sodnih okrajih ca Štajerskem in Koroškem. S tem se hoče pro-pretiti vtihotapljanje kolkov iz nemške Avstrije, kar se je godilo po n«mikih odvetnikih te celi
_HBDB1HBKI HOHBODBi
zadnji Mesec, ed česar ima naša država »kode gotovo že lepe tisočake
Sramotni oder. Imena vojakov, ki uhajajo iz vojaške složbe. bomo odslej javne pribili iu jih ta ko poitavili na sramotni oder. Sa pozni rodovi bodo v zgodovini čitali imena onih strahopetcev in izdajalcev, ki so zapustili domovino v najbolj r«a nih časih. Kot Jadežs Iškarijote bo smatrala domovina tudi one, ki s? skrivajo kot ubežniki in nočejo vsaj za nekaj mesecev iti služiti jugoslovanski domovini!
Sramotni pobeg vojakov. Od mariborskega peš-polka so od 1. grudna pobegnili in se s tem iz ročili javnemu zaničevanju: 5. stotnija: narednik Sirovnik Anten, četovodja Koletnik Andrej, desetniki: Počko Alojz, Sterman Alojz, Horvat Miha, pešci Bersnič Ivsn, Kralj Jurij, Slemenšek Franc, Pučko Andrej, Farkaš Matija. Veber Jožef G&ves Iran, Horvat Anton, PavJovič Blaž, Vinkler Fraac, Veselič Anton, Zorko Franc, Zebec Anton 7. st)t-rija: pešo Berglez Alojz, Fras Franc, Gorjap Fr., H&bjanič Alojz. Herič Simon, KamenSek Jernej, Lavrenčič Ivan, Mlaško Franc, Tepličar Fr., Os terc Alojz, Tadina Anton, Videč Kari. Stotnija strojnih pušk II baona: častniški namestnik Hor vat Franc, pešec Gregorinčič Rudolf, Krajnc Anti in Ertl Rodolf. — Omenjeni naj ne najdejo pr nikon ur ne zavetja, ne podpore! Kdor bi jim da. jal potnho, zapade strogi kazni. Vojaška oblast jih zasleduje kot dezerterje
Kdo kaj ve ? Kristan Viktor, poročnik 2. g. str. polka (Ljubljana) je bil v Slovenigradcu v bolnišnici bolan na malariji, in se je takoj javil k »Narodni straži«. Bil je pri zasedbi Labudi in Št. Pavla. Dne 27. decembra je bil vjet. Eno pismo je poslal, in sicer iz Celovca (Henplatz 12) a ko so se mu poslala pisma, so jih zavrnili, češ, da ne vedo, kje je. Opravičena je sumnja, da so ga kam odpeljali, da ne bi prišel v detiko z ameriško komi «jo, Pisal je todi v omenjenem pismu, da Se vedno trpi na maiariji. Odgovor prosi njegov brat Kristan Boris Maribor. Nagije?a ulica it. 10.
Podpirajte dijake! Ravnateljstvo ptajske gim nazje prosi hranilnice in posojilnice, obfinske, okrajne in drage javne zastope, da se pri sklepa nju letnih računov in proračunov spomnijo »Dijaške kuhinje« v Ptuju in »Podpornega društva za revne dijake ptujske gimnazije«. Opozarja se, da je samo v novem slovenskem razredu 43 učencev in da je Število Slovencev na zavodu s tem skoro doseglo višino, na kateri je bilo v fcOih letih pod pokojnim Ff. Hnbadom.
Wilson Tomaž je bil rojen 28. decembra leta 1856 v Stanntotsu (/irgiaij?) kot potomec Škot sfco irske rodotine. Obiskoval je nauke na razn h vseučiliščih, doktor pravde je postal na glasoviti visoki šoli v B&ltiroore. Nekaj časa zagovornik (advokat) je pozneje prevzel službo vseučiliškega profesorja na raznih univerzah. L. 1910. je bil izvoljen za guvernerja v državi New Jersey kot kandidat demokratske stanke. Dne 5. nov 1912. je bil izvoljen prvič in 1. 1916. drugič za skupnega predsednica Združenih držav Severne Amerike. — Brez krone, brez plemstva, brez dvora, brez naslovov — vlada tačasno takorekoč ves svet s svojimi predlogi, povzetimi od nemških katolikov, oz. od papežev Leona XIII. in Benedikta XV. Moč mu daje orožje — sedaj se pozna, kolika Skoda je, da nima rimski papež več prav nič svetne oblasti Najlepši m nsukom namreč ob tem materijelnem času daje pravi vapeh z njimi združena zananja moč ....
Iz Prekmurja. V Bakovcih »VaS komitat« so imeli Madžiri in nudžaroni pred nekaj dnevi v gostilni zabavo, ki se je izprevrgla v ljut tepei. Poslali so po vaškega župana, ki je prišel mirit razdražene duhove. Pijani in razsrjeni fantje pa so ga potisnili na cesto, pretepli in obdelali z nožem, ko pase je ran jen spustil v beg. so za njim streljali. En strel ga je zadel v pljuča, da je kmalu nato izdahnil. — Od grofov in židov najete in mastno plačane tolpe morajo im«ti na razpolaganje mnogo municije, ker streljajo skoraj noč in dan.
Z Gradcem nimamo nič več opraviti 1 Vinogradniki se pritožujejo, da iz Gradca še ve ino pošiljajo pozive, da naznanimo, koliko vina imamo v kleteh ter pošiljajo opomine za plačevanje vinskega dav ka za L 1918 Opozarjamo naše ljudi, da nima Gradec z nami čisto nič več opraviti, še manj pa od nas kaj zahtevati.
Vinske cene pri nas in v Nsmški Avstriji. Na deželni viničarski šeli v Silberhofu pri Lipnici se je dne 28. januarja vršila prodaja vina lanskega pridelka. Gotedel in laški rhling so prodajali liter po 6 K BO v, silvaner, beli bnrgunder in beliriz ling pe 8 K 50 v, tramiager in meškatni silvaner pa po 8—9 K 20 v liter. Staro vino letnika 1917 so prodajali po 10—12 K liter. Če že za vina, j
-	t"T -»-■»"
pridelana v Upniškem okraju, kjer podnebje za'vi norejo zdaleka ni tako ugodno, kakor pri nas na Slovenskem Štajerskem, zahtevajo tako vi soke vin ske cene eo pač vinske cene pri nas, kjer plača jejo polovico nižje cene za veliko boljSe blage primeroma nizke.
Kako se rekvirira v Nemški Avstriji. Nemški poslanci so pretekli pondeljek v graškem deželnem zboru spravili aa dan. kako silovito rekvirijajo ži vino in živila v nekaterih okrajih na Sred «jem Štajerskem. Orožniki i silo jemljejo živiao, kmete pa zapirajo. Tako se gadi kmečkemu stanu v tistih krajih, ki so prišli pod izstradano Nemško Avstrijof Ali se naj kdo čadi, da si celo nemški kmetje že liio izpod jarma Nemške Avstrije pod Jugoslavijo Pri nas pa se baje najdejo Se kmetje v obmejni} krajih, ki se dajo hujskati proti državi od ljadi, k bi radi imeli samo poceni aHi zastonj živila. PrejT ko nam je gospodaril Gradec ia Dunaj, je na£ kmet preveč trpel, da bi si lačnim Gradčanom ir Dunajčanom na ljubo želel pod taji jarem.
Na evidenčni urad za konje prihajajo prošnje-, naj bi komisije za končno ureditev konjskib raz mer kmalu pričele delovati. Navajajo se rasliča vzroki: posestniki bi radi vedeli ali ostanejo konji v njih lasti. Potem, koliko bo treba plačati, dro gim zopet primanjkuje krme in bi radi konje oddali itd. Evidenčni urad si je sam v svesti velike vsžiosti io nujnosti teh komisij, in bode vse interese, posebno poljedelske po možaosti upošteval Opozarja pa, da se komisije ne morejo začeti dokler vsa županstva, katera tega Se niso izvršila, naprosijo naj takoj in direktno odpošljejo izpolnjene tiskovine na Eridenco konj, Zvezdaraka ulica št. 1. Tiste, katerim zmanjkuje krme se opozarja na ra& glas v urad sem listu št. 29 z dne 81. dec 1918,
Cena modri galici za škropljenje trt proti pere-nospori je znižana, S ov. Kmetijska družba nas prosi objaviti, da se je oddajna cena za modro galico vsled izpreme njenih razmer znižala in določila pri odda i povsod na 6 K za 1 kg in se zato vse družbene podružnice in razdeijevalnice, oziroma rasdejevalci modre galice naprosijo, na podlagi t* znižane cene sprejemati predplačila za naročene modro galico.
Nova telefonska centrala, Pri poštnem in brzojavnem urada v Sir. Lenartu v Siov. goricah se je otvoriia 18. decembra 1918 postranska telefonska centrala z javno govorilnico, ki spada k mariborskemu lokalnemu telefonskemu omrežju. Pristojbine za telefonske narolnike kakor tadi za telefonske pogovore s pomočjo javne govorilnice v Sv. Lenartu so iste kakor v Mariboru.
Loj. Po naredbi prejšnje avstrijske vlade se )e moral oddati loj, kateri se je dobil pri klanju goveje živine, tvrdki Kerschbacmer v Mariboru. Ta naredba ne velja več )n se lcj ni treba več oddati omenjeni centrali. — Na to se opozarjajo mesarju
Kmetijske podružnice pozor! Graška Kmetijska družba razpošilja podružnicam Kmetijske dražbe okrožnico, s katero jih pozivlje, da n ij likvidirajo podružnice in da naj premoženje pcšljejo central! »Gradec«. Prepričani smo sicer, da tega ne bc storila nobena podružnica vendar pa moramo na to drznost opozoriti. Po našem mnenju bi morala cela štajerska Kmetijska družba likvidirati in vse premoženje centrale sorazmerno porazdeliti tud med podružnice po Slovenskem Štajerskem.
Poverjeništvo za promet naznanja, da sedaj ni megoče vpostaviti osebnega prometa na progi Rogaška Slatina do Sv. Roka, ker ni ta proga zdelana za osebni promet. Vozijo lahko samo premi-kalni vlaki z največjo brzino 10 km, Preureditev prege za reden promet in varnostne naprave bi zahtevale v sedanjih časih veliko drag h moči, tako da v doglednih časih ni mogoče računiti z vpo-stavitvijo osebnega prometa. Ko bodo vsi predpogoji dani, se bode tudi ta želja občinstva upoštevala.
V begunskem taborišču v Strnišfu pri Ptuju se
je ustanovil delavski posredovalni urad. Kmetovalci, industrijski in obrtni podjetniki, ki iščejo delavcev, naj ti prijavijo predstojništvu taboriščne u-prave v Strniščo pri Ptuju. V teh prijavah naj se označi: 1. Število delavcev, ki jih želi delodajalec dobiti. 2. Kategorija delavcev. 8. Spol. 4. Daina (z ločeno označbo plačila, ki bi eventualno obstojalo v denarju, stanovanja, hrani itd.). 5 Ali za-more delodajalec dati stanovanje tadi delodajalčevi drnžini (r kateri je često več delazmožnih članov obojega spola). 6. Doba, v kateri bi se naj delojemalci rabili.
Potres. V Gornjem gradu smo imeli dne 25. janoarja 1919, ob 8. uri 10 minut zjutraj precej močen pottes s podzemeljskim bobnenjem; potres je bil navpičen (vertikalen) suaek trajajoč kakih 5 sekund. Vrata so klopotala in droge, lahko obe-lene reči vo se majale. Pozneje je bil Se en lahek
I f **

IBOPiBBRI EIDHPODRI
30. jannari* 1918,
aocek Škode ni napraril potre« nobene, raznn da je mnogo spečih ljudi iz spanja zbudil.
Zahvala. Pcsadka za okraj Mirberk pod poveljstvom g poroč. J. Pahernika kliCe tem potom vsem b agiaa darovalcem, koji ste se nas ob prvi bcžiCnici v svobodni domovini Jogoslaviji spomnili z obilnimi darili ea prav prisrčen »Bog poplačaj«! Pod habsburškimi in hohencolerekimi rablji smo nosili skupno in tudi vsak svoj delež neznosnega gorja; a danes, ko nam sije solice svobode v pre krasni domoviDi Jogoslaviji Vam obljubljamo, da bodemo vedeli braniti našo rodno grodo pred vsakim zunanjim in vnanjim sovražnikom gotovo z večjo vnemo in ljubeznijo kot pa nekdaj proti lastni volji in proti lastnega naroda Svobodi. — V imena vsega iw S*va Vršič Franjo, rač. podčastnik.
Odkop gospodarskih potrebščin. Zastopniki okr. zasto pov Maribor in Slov Bistrica so v torek, dne 28. januarja posebnem posvetovanja sklenili, da odkupijo od vlade več vagooov desk in dragega rezanega in tesanega lesa, železjc, opeko, stroje in drugo, v kmetijstva nujno potrebno blago, ki je ob konca vojske prišlo v last države SHS. Vladi v Ljubljani se je stavila pismena ponudba.
Naročnikom! Pozivamo nart čnike, da čimprej poSljejo naročnino po pcštni nakaznici, ker se jim bo sicer list ustavil. Celoletna naročnina znsša 8 K. — Kdor dcbi 2 iztisa iste Številke, naj naznani Številko na ovitku. Stare številke Slov. Gospodarja so vse pošle in se torej novim naročni kom ne morejo dopošiljati. — Ako se naj naslov spremeni, naj se to tudi določno naznani uprav-ništvu
500 K nagrade dobi tisti, ki nam pove osebo, katera je prva zavr&tao napadla policijskega komisarja dr. Senekoviča v Maribora in ga oropala orožja.
Hoče. Pri nas so pobirali podpise za Nemško Avstrijo: Pcdnačelnik požarne brsmbe v Rszvacju Coihter, bivši župan Atc, p. d. Lckš iz Pohorja, krč « ar Stanič, ki je cbcgatel le z jugoslovanskimi greši; sin tovarnarja Pfeiferja, ki je tačelniku pod odseka NS pretil z revolverjem ter bil. pri zeleni gardi; Brecelj (beri Wretzel! in njegovi nemški sinovi, Oblast, kje si, da pustiš med ljudstvom lako hujskanje in razburjajoče delovanje našega orož-nistva ?
Hoče. Hočii dijaki priredijo v nedeljo, dne 2. svečana po večemicah in zvečer v prostorih gesp. Pfeiferja narodno igro »Krivoprisežuik« z godbo in petjem v prid slov. dijaške kubinje v Mariboru. Vsi prijatelji slovenskih dijakov so prisrčno vtb ljeni!
Kamilica pri Maribora. Mcžje in mladeniči na-Se župnije, kateri so se srečno vrnili iz meteža svetovne vojne, priredijo v nedeljo, dne 9. febru arja cerkveno slovesnost.
Sv. Jakob v Slov. gor. Za občine Gornji in Spodnji Jakobski dol, Vukovski dol, Polički vrh, Ploderšnica in Jarenina se vrši uradni dan mari borskega okrajnega sodišča v leta 1919 dne 30 januarja 27. februarja, 27. marca, 24 aprila, 22. maja, 26. junija, 31. julija, 28. avgusta, 25. sep tembra, 22. oktobra, 20. novembra in 18. decembra.
Ščavnica — Sv. Ana. Ob 1, ari popoldne na Svečnico, 2. fsbr. na ščavnici cbčni zbor Po-sojjlnice. Govori nadrevizor Pu3enjak. — Popoldne po večernicah pri Sv, Ani politično zborovanje. Govorita govornika iz Maribora Pridite!
Sv. Trojica v Slov. goricah. Odstovljen je župan v G Porčiču, Kossar. Županske posle vodi M. Sam pel. — Odslovi jen je občinski odbor v G. Se narski. Županski posli so poverjeni Mat. Brečiču, posestnikovemu sina v Sp. Senarski. — Umrl je po kratki, pa mučni bolezni Mat Mažir, posestnik v G. Senarski. — Duhovne vaje za 1IL reduike bodo letos že 31. januarja, 1. in 2. febr. Vsaki dan bo govor ob pola 7. in pola 10. ari ter ob 2. uri pop. V nedelje, dne 2. febr. ob pola 8. uri zjutraj skupno sveto obhajilo. Ob 2. uri pop. mesečni shod in zahvalna pesem. Pričakuje se pri merne udeležbe.
Sv. Jurij ob ŠČavnici. Kmet. podružnica Sv. Jurij ob ščavnici priredi dne 4. svečana (v torek) ob 10. uri pred polne v Očeslavcih pri g. Županu Mlinariču občni zbor podružnice. Vsi Člani podr. se uljedno vabijo k nsjobilnejši udeležbi!
Sv. Križ — Mursko polje. V Saiincih je umrl nedavno ngleuni In obcespošiovam posestnik Anton Bežan, mnogoletni zvesti naročnik »Slov. Gospodarja«. Blagi pokojnik je bil vzohl. oče, skrben gospodar, več let župan in slovett konjerejec. Blag nja spomin, vdovi in otrokom pa naše stžaije!
Središče. V nedeljo, dne 19. L m. je priredila Siov. Kmetska Zveza javen shod, na katerem so
govorili Brenčič, prof. Vesenjak, Ivan Rojo in aad revizor Pušenjak. Sprejele so se resolucije za ko roške, primorske in prekmurske Slovence. Sestavil se je krajevni odbor K. Z., ki bo izvedel podrobno strankino organizacijo v Središču in okolici.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Sbod Plov. Kmetsk« Zveze dne 26. t. m. se ja izborno obnesel, ter je bila dvorana polna zavednega občinstva. Shodu je predsedoval domači g. župnik Jožef Sinko. Gg. vladni komisar okr. zistopa Brenčič in prcftser Vesenjak sta raztolnačila zbranemu ljudstvu se danji položaj. Sprejela se [je resolucija, v kat«ri zbori valci protestirajo proti nasilnemu zasedanju naše zemlje po Italijanih, Nemcih in Madžarih. Z ogorčenjem obsojamo tolovajstva Nemcev na Koroškem.
Ivanjkovci. Podružnica Sloven*ke Kmetijske družbe v ivanjkeve h ima svej občni zbor v ne delje, dne 2 februarja t. 1. ob polu 9. uri zjetraj (po rani maši) s svetinjski šoli z običajnim vsp» redom. Predaval bo g. f grami inž. Jože Zidanšek, strokovni učitelj na Kmetijski šoli pri Sv. Juriju ob južni železnici. Udeležite se gotovo vsi člani te$a občnega zbora, pridite pa tudi tisti, kateri mislite pristopiti k tej velevažni organizaciji kmetijstva.
Ormož. Mehčani revnejših slojev be pritožujeje črez Ormoške mesarje, češ, da se dobi v njih gostilnah vedao dovolj mesa za drag denar, v me snicah pa kjer bi se naj meso po zmerni ceni na meščane delilo, pa mesa navadno ni, ali pa se za rodbine določena količina od dne do dne zmanj šoje. Poprej so mesarji opravljali svoj masten »kfeft« pod prolekcijo slojih nemškutarskib privržence?. In danes? Slišalo se je, da so prevzeli kontrolo mesarjev trije moije od občine. Če ti možje spijo, ali kdo je kri?, da mesarji delijo meso po svojem nbogim ljudem pa 83 krčižflodtc? Vi merodajni možje, storite svojo dolžnost in napravite red, ljudstvo vas vidi in sodi po dejanjih. Se občinska klavnic* zares ne da odpreti?
Sv. Andraž v Slov. gor. Na poziv s prižnice in na občnem zberu Lobraževalnega društva nabrali 230 K z» srbske sirote.
Cven pri Lju omera. Na gostiji Franca Slavič in Jožefe Vozlič se je nabralo za dijtšta kuhinjo 80 K Beg plačaj vsem darovalcem, mladima po-ročenceira pa obilo s^eče in blagoslova!
Sv. Lovrenc na Dravskem polja. Tukajšnja požarna bramba je imela dte 12. jan. dobro obiskan ob ni zbor. Izvoljen je bil za načelnika Martin Tišnerič, tesarski mojster; namestnik Jožef Pla ninšek posestnik; tajoik Franc Medved; blagajnik Jolef Bele, kovaški mojster. Brizgalci in plezalci se izvolijo pri prvi vaji Društvo je izgubilo tekom vojne 7 tovarišev, ki so padli na polju časti in slave Bodi jim lahka toja zemlja!
Hajdina. Pi-monoša Senčer se najprisrčneje zahvali vsem občanom v hajdinski in janžekovski župniji za novoletno darilo.
Poljčane. Poročil se je tukajšnji trgovec in po sestnik Karel Zima z gdč. Kristino Jeraj iz Bnslovč. Bile srečno!
Ribnica. Umrl je Franc Miklavc, posestniški sin v Hudem Kotu. Bil je več let zvest naročnik »Slov. Gospodarja«. Umrl je na malariji daleč od domovine tam v daljni Sležiji, N. p. v m !
Celje. Celjski Orel je imel dne 1. dec. 1918 svoj redni občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen br. Al. Mimik, za načelnika br. Jož. Pišek. Vsi odseki celjskega okrožja začnite zopet z rednim delom. V kratkem bo ▼ Celju važna okrožna seja celjskega okrožja „Orel", na kar opozarjamo že sedaj vsa bratske odseke.
Dobrna. Po narodnem prazniku je ostal v ljudeh, posebno v mladini, naioden duh. Zato nam priča poživljena dekliška in mladeniška zveza. V mladeniški zvezi je okrog 40 fantov, od leh 25 pri »Orlu«, 18 pri pevskem zboru; poleg tega pa se je usttnovila tudi godba na pihala. — Dekliška zveza je začela svoje Življenje s proslavo 100 letnice našega prvega pesnika Val. Vodnika. Z zvezi je čez 60 deklet, nekatere bodo še pristopile, — Kar se tiče javnega življenja, pa se naši ljudje jeza nad tukajšnjimi Nemci in nemčurji (trgovci, oštirji, nadučittljem), ker jim še sedaj ni greben nemške nadutosti .pristrižen! Vlada, gani se!
Dobrna prenovljena. Nova država in vse novo lahko rečemo DobrnCani. Ko smo nad vse sloves no obhajali dne 15. dec. narodni praznik in so bile prvokrat vse topliške hiše v slovenskih, ozir. jugoslovanskih žastavah, smo takoj se lotili naših

različnih diušiev, da jih preosnttjemo. Dne 6. jan. |
so bili mladeniči poklic uri v Bralno draštvo. šlo jih je 70. Po krasnem govora neumorno lavnega č. g. kaplana se je nanovo osnovala MU deniška Zveza, izbrali so se člani za Orla, za pevski zbor in za narodno godbo. Navdušenje je ret velikansko. Le tako naprej. Dae 12. jan so pa bile dekleta povabljena na Vodnikovo slavnoslt petje, deklamacije (Micika Vukovifi in Ančka Bož nik), govor o našem prvem pesniku Vodniku itd, so mnogeštevilna dekleta razveselile: Dekl Zveza se je nanovo ostanovila. Pa š8 ni zadosti! Dne 19. jan. je pa naša od leta 1907 vrlo delajoča kmetijska podružnica priredila v hoteloUaion občni zbor. Govorili so: č. g. domači župnik, pot<$> vslni učitelj Goričan in domači Č. g kaplan. Rt» 8'lucije proti za^edenju naših pokrajin, o slabem gospodarstvu v toplicah in vdanostne pozdrave dl-ki naših bivših poslancev dr. Korošca, so bile bar* no sprejete. Dela je res veliko pri ustrojitvi novih društev za novo državo, a čioveka veseii, ker vidi, kako je ljudstvo vneto za prennvljenie razmer. Ko bede naši vrli godci prvokrat priredili koncert, pa vas bomo povabili.
Šoštanj. V nedeljo, 9. februarja, pred poldne je pri nas cerkvena prireditev za mladino, zlasti za mladeniče. Po sv. maši ch 9. uri je mladinski govor, ki ga ima prof. dr. Hobnjec. Popoldne ob 3. uri je pri Vasletu političen shod, na katerem tudi govori dr. Hjhnjec.
Sv. Peter na Medvedovem sela. Na Svefnice po večernicah ima naše Izobraževalno društvo pa tudi protialkobolno društvo »Sveta vojska« svo| občni zbor z zanimivimi poročili. Poučen govor bo govoril č. g. kr It vski kaplan Avšič.
Šmarje pri Jelšah. V soboto, dne 25. t. m. je amrla trgovčeva ž»na Joži fina Lešnik. Bila je vzor pridne žene in gosporlmje, je vrlo lepi vzgojila vse svoje otroke ter bila viem župlaaom vzpodbudni vigled krščanskega življenja. Počivaj i mir% blaga gospa ter prosi pri Boga, da se tvojega zgl&> da držimo!
Sv. Križ tik Slatine. N» Silvestrov večer je n-mrl na Siatiri Viktor Vidgaj, učenec 7. gimnazijskega razreda v Celju in na Novega leta zvečer Janez Pelko (Tojda), ugleden posestnik in dolgoletni cerkveni pevec. Sveti jima veJna luč!
Sv. Dnh-Loče. Pri nas je občinska uprava Se vedno v nemčorskih rokah. Trgovci, mesar in gostilničarji še tudi niso spremenil nemških napisov — še manj pa svoje nazore. Ljudstvo se na farizejski način hujska; propaganda proti Jugoslaviji cveti.
Trbovlje. Trboveljski »Orel« vabi k igri »Revček Andrejček«, katero uprizori v nedeljo, dne 9. svečana popoldne ob B. uri v Društvenem domc v Trbovljah.
Rajhenbnrg. V nedeljo, dne 2. februarja — nt Svečnico — je pri prvem cerkvenem opravilu mladinski govor, ki ga ima prof. dr. Hohnjec. Po poldne po večernicah je podačni shod, na katerem govori isti govornik.
Laporje. Sbod SKZ dne 26. t. m. se je lepo obnesel. Velika dvorana v novi šoli je bila nabito polna. Predsedoval je domači žopnik č. g. Medved. Govorila sta: dr. Leskovar o političnem položaju, urednik Žebot o gospodarskih zadevah in o organizaciji SKZ. Izvolil se je krajevni odbor naše strankine organizacije. Žopnik č. g. Medved je o-temeljeval naslednje resolacije: protest proti divjanja Nemcev na Koroškem, Italijanov na Primors» kem in Madžarov na Prekmurskem. Trpečim bra» tom v vseh treh pokrajinah se pošlje iskren poz» drav. Ljodstvo je v posebni resolaciji tudi burno proteat ralo, ker še v Slov. Bistrici sodijo vedno prejšnji posilinemški sodniki. S petjem narodnih pesmi se je zaključilo lepo zborovanje.
InseratL
Posojilnica v Mariboru Porodni dom)
naznanja, da obrestuje od 1. svečana 1919 do preklica,
hranilne «lege Stre z cdpovedi po 2 lU %■ hran. vlogo proti trime» sečni odpoveds na 2 in pol od« stoikov.
Obrestna mera se je znižila za hipotečna posojila na 4 '/4 odstot. za menična posojila na 5 oditot.
V Mariboru, dne 24> proaitca 1919.
R^nsteVjetoo»