y^V"!       POSAVSKI  # "W  T"
ObzorniK
v   Leto VI, številka 58, September 2002, cena 1 SIT
rtlCPA
RAČUNOVODSKI SERVIS
Irena Colarič
Dol. Prekopa 51, Kostanjevtca na Krki
Tel.: 49-87-306, GSM: 041-773-456
Vodenje poslovnih knjig za:
- samostojne podjetnike
- podjetja (d.o.o.. d.n.o.)
- društva in zavode
SVETOVANJE PRI
POSLOVNIH ODLOČITVAH!
M&DSpilerk.d.
(K/, 58 KKŠM) Tel:0~ 4(>0 5<>'X
Internet: www.woh-klikA-oin
Riumi.ihiik P< \ C iUioii 1.2 (.11/
KAM 12S Ml>, III) 20(,b, ( 1). II).
mišk;i. ti[)ko\nic,i, /mkniki.         'i
(Witntnn  V1I32M1M\  <)1  I        I
M(Mii(nr I"1" Sitm.Mins '53
li'IUnSM \I\ikki \I   SKHMS
IU(I N.M.MŠK1 nCxll lNIKUNKIM IKIKI «M
I/.DKI,AV\JNTVRNtrrMM VIR.VM
y^-» Grand   v
Casino
Lido
7 I R.VÜ    C ,-Vl I /.                   :
/V1.7 vulovih srecc

G/P-0___
POSAVJE
m TOGREL KRŠKO
m $gp poSAVje
SEVNiCA                     1
¦ GtPO-GftADNJA
ZAGREB
m B$R GIPO SARAJLVö\


_________                                 #
R^ OPCIA
EM CITROEN
BREŽICE        Tel.: 07/49 92 322
obvestila
Št. 58, September 2002
LJCIDSKA C1N1VERZA ^XJ? KRŠKO
Vas vabi k vpisu v tečaje:
- angleškega jezika
• nemškega jezika
• italijanskega jezika
• za voznika viličarja
- težke gradbene mehanizacija
- računalništva
- higienskega minimuma (osnovni, obnovitveni)
Prfjave sprejemamo do zasedbe mestpo tel: 07/48-81-160
4QjL)FpS  do.©. BREŽICE
Podjetje za promet z nepremičninami,
projektiranje in tehnično svetovanje
Maistrova ullca 6,8250 Brežice, p.p. 48,
Tel.:07 4993745,
fax: 07 4993746,
GSM 041705 958
E-mail: nepremicnineminfos@siol.net
(Posrednik z ficenco številka 062 JBN Slovenije)
IZBERITE MODRO SVOJO POT
Zavarovalnlca Maribor d.d., trdna in zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba,
ki je vredna zaupanja zavarovancev,
išče nove sodelavce na področju celotne Slovenije:
1. zavarovalne zastopnike za trženje vseh vrst zavarovanj
2. strokovne svetovalce za sklepanje zahtevnejših poslovnlh zavarovanj
če ste podjetni, dinamični, ustvarjalni, komunikativni in pripravljeni sprejeti
nove izzive, vas vabimo k sodelovanju.
Poqoji:
KtoökH:                                                             Ktočki2:
•   najmanj srednješolska izobrazba                      • najmanj srednješolska izobrazba
(V. stopnja)                                                             (V. stopnja)
•   vozniški izprt B-kategorije                                  • najmanj 2 leti delovnih izkušenj na
področju zavarovalništva
•  računalniška pismenost
•   vozniški izpit B-kategorije
Nudimo vam strokovno usposabljanje, stimulativno plačilo ter možnost napredovanja.
Z izbranimi kandidati bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas,
s poskusno dobo 6 mesecev.
Vljudno prosimo, da svoje vioge, skupaj z dokazili o šolski izobrazbi in kratkim opisom
dosedanjih delovnih izkušenj, pošljete v roku 14 dni od objave na naslov:
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Služba upravljanja s človešklml viri,
s pripisom: prijava na oglas, Cankaijeva 3,2507 Maribor
Za podrobnejše informacije nas lahko pokličete na telefonsko številko 02/233 22 25
ali 02/233 24 80
O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po opravljenih
razgovorih in sprejemu končne odločitve.
Vse poslane vloge bomo obravnavall zaupno.
ŽJVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
HffSt
www.zavod-neviodunum.si
ObzormK
Št. 58, September 2002
VELIKI IN MALI
Že kar nekaj časa poslušamo in
pišemo (tudi na naših straneh) o ta-
ko imenovanih velikih projektih v
Posavju. Vse to sicer vzbuja upanje, da
prihodnost tega konca »dežele« ni ta-
I ko neobetavna, kot kažejo statistike. A
podrobneiši poeled v zakulisie priprav
na t. i. velike projekte pokaže, da so ti najbolj zanimivi za ve-
like (beri: pomembne) ljudi. Novice in govorice o žaganju
funkcionarjev s te ali one strani večina ljudi sprejema še ved-
no v prepričanju, da gre za čisto strankarske, pozidjsko-
opozicijske in celo ideološke obračune. Menjave znotraj ene
stranke, obračuni med ljudmi, ki so se še nedavno tega z
roko v roki »vzajemno« postavljali na stolčke, dajejo slutiti,
da gre za drugačne interese, ki jim je politika le sredstvo do
končnega, zelo konkretnega in (v žepu) otipljivega cilja.
Pred tednom dni sem slišal resnično pVipoved posavske-
ga obrtnika, ki si - v hudem pomanjkanju dela in denarja na
jugu države - kot tudi mnogi njegovi kolegi na vso moč pri-
zadeva dobiti kakšno delo (projekt) v Ljubljani. Ko je že ka-
zalo, da mu bo vendarle padla sekira v med z (državnim)
poslom, vrednim okoli 100 milijonov tolarjev, je dobil pov-
sem jasen namig, da bo potrebno v tern primeru najprej da-
ti »desetino« osebi, ki bo delo zagotovila. Saj ne da je možak
tako zelen, da ne bi pričakoval kaj takega, vendar mu je
začetno veselje skalila kalkulacija, ki je pokazala, da po od-
bitju vseh stroškov materiala, prevozov njemu ne bi os-
talo niti pet, odstotkov, pri tern pa bi moral omenjeno de-
setino dati takoj, končni obračun pa bi se mu zelo verjetno
ob najmanjši podražitvi katere od stroškovnih postavk poka-
zal v rdečih številkah.
V zakulisju velikih projektov potekajo toliko bolj ogorčeni
boji za čim večji delež milijonskih in celo milijardnihi poslov,
katerih največji del bo šel v roke peščice posameznik-
ov. Predvsem od njih je odvisno, kam in kje bodo ta sred-
stva vložili. Če bodo investirali v nove projekte na našem
območju, bo od tega tudi kaj koristi za male ljudi na našem
koncu. Če pa bodo vlagali v vikende, jahte in celo zalive kje
na drugem jugu ali celo na vzhodu, bodo od toliko opevanih
velikih projektov imeli mali (beri: malopomembni) ljudje
bore malo koristi.
No, resnici na ljubo, bodo mali ljudje nekaj več pozornos-
ti kot običajno deležni v prihajajočem obdobju volitev, ko se
bodo nanje obračali vsemogoči kandidati. Ti bodo vzbujali
upanje, da bodo njihovega morebitnega uspeha deležni vsi,
torej tudi mali ljudje. V resnici pa so tudi njihova ravnanja
že od začetka kandidature same v največji meri odvisna od
- velikih ljudi, ki bi jim glasovi malih ljudi omogočili, da po
volitvah uresničijo svoje velike projekte.
In kaj sploh še ostane malim? Morda čimprejšnje soočenje
z realnostjo. Prej ko se bomo soočili in sprijaznili, lažje nam
bo - in prej se bomo posvetili svojim (majhnim) družinskim
in osebnim projektom, ki pa so za vsakega od nas prav
gotovo veliki in najpomembnejši...
Urednik.
S pomočjo voditeljice oddaje TVKrško Od torka do torka Bojane Kunej vant
pošiljamo droben spotnin na prijaznejše dni. Foto: Damjan Žibert.
"i
Trideset dni                                  4         ^
S(po)tikanja                                 5    |||
Informacije občine Krško              11       i
Rebalans proračuna                      11
Priprave na gradnjo HE Boštanj    12
Rodbina Pfeifer                             16
Prostorska problematika krške           M
knjižnice                                       19
Družabna kronika                         28
Nagradna križanka                       29
ObzomiK jzdaja Zavod Neviodunum v Krškem.
Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško. Tel.: 07 49
05 780. Faks: 07 49 05 781.
www.zavod-neviodunum.si, ei. pošta: posavski.obzomik
@siol.net, TRR: 03155-1086687920. Odgovorni ured-
nik: Silvester Mavsar. Izvršna urednica: Lidija Petrišič.
Tehnični urednik: Boštjan Colarič. Vodja trženja: Ka-
tarina Požun Sotošek.
Posavski obzornik je mesečnik, ki izhaja praviloma
30. v mesecu. Rok za rezervacijo oglasnega pros-
tora je 10., za oddajo nenaročenih prispevkov pa 15. v
mesecu. Za točnost podatkov v informativnih prilogah
odgovarjajo njihovi uredniki. Tisk in vezava: DeloTČR
Ljubljana. Nakiada: 12.000 izvodov.
Na naslovnici: Drago Fabijan, foto: Boštjan Colarič
posavski utrip
Št. 58, September 2002
trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - trideset dni - tride
10LETPODJETJA
RESISTEC
Krško - V kolektivu pod-
jetja Resistec iz Kostanjevice
na Krki so obeležili 10-letnico
uspešnega poslpvanja. V pod-
jetju, ki je sprva zaposlova-
lo 25 ljudi, je danes zaposlenih
preko 400 delavcev, ki v proiz-
vodnih prostorih v Kostanjevi-
ci na Krki in v Krškem izdelu-
jejo komponentne za avtomo-
bilsko industrijo in industrijo
gospodinjskih aparatov. Tako
razvojne in poslovne uspehe je
vodstvo podjetja skupaj z last-
niki in gosti iz tujine ter zapos-
lenimi obeležilo s svečanostjo
in pogostitvijo v krškem kul-
turnem domu, ki so se je poleg
vodstva občine Krško udeležili
tudi predstavniki Gospodarske
zbornice Slovenije in posavski
poslanci v Državnem zboru. Ob
tem so podelili tudi priznanja
za dosežke na področju razvoja
podjetja v obdobju desetih let.
»NAJ ZACVETI...«
Brežice - Teden od 16. do 22.
septembra je tudi v Posavju
potekal v okviru evropskega •
tedna mobilnosti, saj so se ev-
ropski pobudi izmed 26 slov-
enskih mest pridružile tudi
Brežice, ko je 20. septembra -
na dan živih ulic in zelenih po-
ti - Mladinski center Brežice or-
ganiziral številne dejavnosti v
okviru projekta Naj zacveti, s
katerim so obarvali in očistili
svoje mesto z namenom, da
oživijo mestno jedro in preb-
ivalce  spodbudijo  k  ekološki
osveščenosti.
Tako so najmlajši Brežičani
(na fotografiji) že v dopoldan-
skih urah risali na glavni mest-
ni ulici, ki je bila tokrat namen-
jena le pešcem in kolesarjem.
Po vsem mestu so izdelovali
in okraševali smetnjake, izde-
lali so razstavo dreves v mest-
nem parku, skozi ves dan pa je
potekala čistilna akcija in zbi-
ranje starega papirja.
ZDRUŽIMOBARVE-
SLIKAJMO SKUPAJ
Sevnica - Društvo likovnik-
ov Krško OKO je v Restavraciji
Dvorec Impoljca odprlo razsta-
vo likovnih del udeležencev lik-
ovne kolonije, ki je potekala od
31. avgusta do 1. septembra. Na
razstavi, ki bo na ogled vse do
31. oktobra, se predstavlja 39
domačih umetnikov.
»MLADI
ZAŽIVUENJE«
Krško - V športni dvorani
Srednje sole Krško je poteka-
la prva v nizu humanitarnih
prireditev - glasbenih kon-
certov pod geslom »Mladi za
življenje«, ki jih organizira
podjetje Anfra. Na tokratni pr-
ireditvi so nastopili Zoran Pre-
din, Orlek, Psihomodo pop
ter posavski glasbeniki Train
Station. Namen projekta pa
je zbrati denarna sredstva za
pomoč pri dograditvi »Doma
za življenje« na Razborju.
Glavni lastnik Theodor Hermann in
direktor Janez Trkman
NA KRIŽAJU KROŽNIPROMET
Križaj - Delavci Cestnega podjetja Novo mesto so pričeli z grad-
benimi deli pri rekonstrukciji križišča Križaj na regionalni cesti Ko-
stanjevica - Brežice. Investicijska vrednost preureditve obstoječega
križišča v krožno križišče znaša 90 milijonov tolarjev, dela pa bo-
do v celoti zaključena v spomladanskih mesecih prihodnjega leta.
Predvidoma v prvi polovici meseca oktobra pa naj bi stekla dela
tudi na sanaciji brestaniškega mostu. Ker pa gre za temeljito ob-
novo celotnega mostu, ki ga bo v višini oköli 230 milijonov tolarjev
financiralo Ministrstvo za promet, Direkcija za državne ceste, bodo
dela potekala vse do meseca oktobra prihodnje leto.
KRAUESTVENA DVORANA JEHOVOVIH
PRIČVSTAREMGRADU
Stari Grad - Prihodnji mesec bodo končana dela v okviru iz-
gradnje kraljestvene dvorane Krščanske verske skupnosti Je-
hovove price v Starem Gradu, ki bo namenjena zbiranju oko-
li sto vernikov Jehovovih prič na področju krške in brežiške
občine. Tovrstnih dvoran imajo v.verski skupnosti že preko 10
in se nahajajo po vseh večjih krajih po Sloveniji
Kakor pravijo Jehovove price, je njihov način življenja podo-
ben tistemu, ki so ga poznali prvi kristijani: skromen in predan
družini,       v
j skupnos-
ti .pa imajo
zelo razvito
samopomoč
in    se    tako
I rekoč finan-
drajo, ka-
kor tudi iz-
gradnjo
I kraljestvenih
dvor a n ,
I praktično sa-
mo iz samo-
prispevkov. Tudi sama gradbena dela izvajajo sami. Dosedaj
so se Jehovove price sestajali v manjši dvorani v Brežicah, ned-
vomno pa bodo v novem objektu v Starem Gradu, kjer bodo nji-
hova srečanja potekala dvakrat na teden, pridobili mnogo boljše
pogoje za svoje versko življenje.
Glavna gradbena dela na Križaju bodo izvedena že v tent letu
Št. 58, September 2002
10 LET VIVE                                1
Brežice - Mešani pevski zbor Viva Brežice z zborovodkinjo Si-  1
mono Rožman Strnad je ob 10. obletnici delovanja v viteški dvora-  1
ni brežiškega gradu priredil letni koncert. Mešani pevski zbor Viva  1
je bil ustanovljen leta 1992 kot dokaz, da tudi mladi na tem koncu  i
Slovenije radi pojejo v tovrstnih sestavih. Člani so predvsem dija-  I
ki in študentje, pa tudi nekaj zaposlenih. Njihov repertoar je razno-  I
lik - od ljudskih do umetnih slovenskih skladb, preko sakralnih  I
skladb do vedno živih tujih priredb.                                              1
ŽEGNANJENASLINOVCAH                  I
Slinovce - Letos je bilo na Slinovcah v okviru tradicionalnega  1
žegnanja na kvatrno nedeljo še posebej slovesno. V organizaci-  1
ji domačega Župnijskega urada so že dan prej pripravili slovesno  I
sveto mašo, ki jo je vodil škof Alojzij Ufan. V glasbenem progra-  I
mu so z deli Sattnerja, Bacha in Handla ob tej priložnosti nastopi-  I
li Mešani pevski zbor Župnije Sv. Jakoba iz Kostanjevica na Krki  I
(na fotografiji) in Frančiškanski komorni zbor iz Novega mesta pod  I
vodstvom Mateja Burgerja in Janeza Kuharja, spremljal pa jih je  |
za to priložnost sestavljeni orkester glasbenih pedagogov iz Nove-  1
ga mesta, Krškega in Zagreba.                                                      I
S svečanostjo so se tudi tukaj spomnili 750-letnice mestnih pravic
Kostanjevice na Krki ter 225-letnice posvetitve cerkve, po maši pa )
je sledil blagoslov nedavno obnovljene kapele ob cerkvi. Sobotno i
dogajanje je bilo veličasten uvod v tradicionalno kvatrno nedeljo z
žegnanjem in romarskim shodom na Slinovcah. Kot že dolga leta
doslej so se tudi tokrat od ranega jutra do poldneva v cerkvi vrstile
svete maše, ki so privabile veliko število domačinov in še več ljudi
iz različnih drugih krajev.
TUDI POSAVCI NA UNESCOVEM TABORU
Piran - Med 9. in 14. septembrom je na OŠ Cirila Kosmača v Pi-
ranu potekal že 9. mednarodni UWESCOV tabor Korenine in kri-
la, ki so se ga poleg osnovnih in srednjih ASPnet UNESCO šol iz
Slovenije, Avstrije, Romunije, Norveške, Jugoslavije, Hrvaške in
Poljske, udeležili trije učenci iz OS XIV. divizije Senovo, kot tudi
učenci in dijaki iz ostalih dveh UNESCOVIH ASPnet šol iz Posav-
ja - OŠ Maksa Pleteršnika Pišece in Gimnazije Brežice. Mladi so
se ukvarjali s kulturno dediščino, iskali poti v turizmu, raziskova-
li okolje in identiteto ter iskali svet brez nasilja, predvsem pa se ob
vseh dejavnostih družili in stkali mnogo novih prijateljstev.
HP'          lf| b2I vkLwÜ Ü;       ft                                                   ^l^^lfl
»NESREČA« ZA PRIMER »VAJE« ^,
in I i iishnnonpuuTiijii^^
eevi regiilncijskegn vcntila, kni je po prvih ocennh povzrocilo iz-
pust (h'ch kilogramov klarn v ozraeje. V tovarni zaradi ekoloske
nesreee ni bilo poškodovanih. Dogodek pn je pomvnil zelo resno
opozorilo
Po infonuneijnh iz tovante so zaposleni v sklndiseu klorn ta-
koj zaprli vcnlilc in ob prisolnostigasileev PCI Krško izvcdli vse
vnruostue nkirpc v sklndu z nnvodili o ravnanju ob izvctinih dog-
oilkili. Kcr so ocenili, da je okvurn obvlndljwn, niso sprožili nnd-
nljnjegn obvešeanja jnvnosli. To pn je veiniarle x'zbuiHlo livotne
o nstieznosli obx'escnnjn ob lovrstnih ncsieenli, snj so obeani
krskega zazntili moean ~oonj v oziiuju ie pred easom uriuino ob-
jnvljene^n izpiisfn in, kakor je bilo luiieti, ni ilcloonlo nili noirnti-
je obvešeanje v tovarni. Sele na pritisk novinarjev je ilve nri po tlo-
godku podal iimdno izjavo direkt or proizvodnje eelnloze v VIP AP
Vidinn, ki je poudaril, du je bil okvarjeni iwulil nov in ztiinenjtin
med remonloni, ki se je tirndno konenl Ie dun pred nesreeo. Znlo
pnroi vzrok zu okvaro še ni znnn, bodo pn v podjetjn tnkoj prever-
ili pri proiziuijalcein ventiln, knj je pox'zroeilo nje^ox'o okvaro.
Do kolikšnegn izpiisln v ozracje je dejansko prišlo, ne bo nikoli
moftoee izvedeti, snj mendn tnko nizke kolieine izpusin pri skup-
no r>0 tonnh klorn, kolikor ga trenutno sklndiseijo i> tovarni, ni
inogoče doloeiti. Mejo izpusta klorn naj bi nnpriwe znznnle šele
ob izptistu 10 kg klorn, to pn naj bi biln tudi višinn izpusin, ko je
potrebno zarndi ogroženega zdravja prebivnlcev sprožiti nlarmi-
rnnje. S sleilnjini pa so iz tovarne obvestili Ie gnsilce v neposred-
ni bližini in pri tem pozabili, dn naj bi bil istočnstio obveščen
tudi Rcgijski center za obveščanje, tako pa so morali iz sled-
njega poklicati v tovarno, kaj se sploh dognja (in ne obratno)
in v nadaljevanjti obvestili polieijo. Torej sino za nesreeo t> to-
varni (pa čeptnv po nakljucju) izvedeli skornj pred vsenii pristo-
juimi tudi novinarji, ki sino se v tem časn nahajali v krškem kul-
turnem dornn, kjer smo prisluhnili javni predstavitvi osnutka
načrta zašeitnih ukrepoi> za primer uesreče v NEK (ii času izpus-
ta klorn so predstavniki CZ udeležencein ravno razlagali potek
takojšujegn obveščanja vseh pristojnih institucij, pa čeprav gre zu
dogodek, ki nima večjih rnzsežnosti in predstaiilja Ie potenciulno
nevnrnost zn okolje).
Sicer pa sta bila o ekološki nesreči obveščena tudi prciskovnlni
sodnik in okroini driaxmi toiilec, vendarsi, po nam znanih podat-
kih, vsnj v poltretji uri po dogodku prizorišča nistn ogledaln, snj
naj bi jima zndošenlo polieijsko poročilo oz. ugotovitve polieije o
dogodku in izvedenili iikrepih ob uesreci. In če slednjimn zadostu-
je zgolj to, je bolj zanimivo (ali vprašljivo), dn ogleda ni oprnvil
pristojni repidiliški inšpektor. Tako se ob izpustu klorn, kateregn
količinn naj ne bi ogrozila zdravja prcbivalcev (pn čeprav so mno-
gi tedaj še ne vedoč o dogodku tarnnli, dn jih peeejo oči, grlo ter
o glavobolu) ponijn vprnšnnje, koliko sino, ne teoreiieuo, temveč
dejansko (!) priprnvljcni, podučeni zn ravnanje ?' primeru nesrcč
večjih razseiuosti, ki so sevedn uennpovednne in do katerih Inhko
pride ob kalerem koli času in vsnk dnn v letu. Temeljiiejšega
premisleka vredno je tudi zaradi tegn, ker se je petkovn uesrein
zgodila (' cnsii, ko je x'zyojno-izobraiexalne ustanove zapuščalo
nnjveC' otrok, ki v takein primeru ne bi prepoznali znnkn nlnrmi-
ranjn zn tovrstno nexuirnost, knj šele, da bi vedeli, knko ukrepnti
ob x'sesplosno nastali paniki, ko ue bi imeli ob sebi ne učiteljev ne
staršev! Sednj bi Inhko preprosto dejuli: konec dober- vse dobro...
pa vendarlc temu ni tnko!
Bojnna Mnvsnr
5    ObžofniK
društva in organizacije
Št. 58, September 2002
Nič ni lepšega kot prijateljstvo ...
Krško - Dom starejših občanov Krško kot splošni socialnovarstveni zavod posebne-
ga družbenega pomena nudi svojim stanovalcem nastanitev, prehrano, zdravstveno var-
stvo, fizioterapijo, dejavnosti v okviru delovne terapije in ostale aktivnosti, ki ustrezajo
potrebam stanovalcem. Semkaj sodijo tudi razna praznovanja in druženja, eno takšnih,
ki je postalo v drugi polovici meseca septembra že vsakoletna prireditev, pa je srečanje
stanovalcev s svoiimi svojci in prijatelji.
V krškem domu starejših obča-
nov je trenutno nastanjenih 211
stanovalcev, od tega 150 žensk
in 61 moških. Povprečna starost
stanovalcev doma znaša 78 let:
moški so v povprečju stari 72, in
ženske 80 let. Dve tretjini stano-
valcev je starejših od 77 let, 10
odstotkov več kot 90 let, med
njimi dve stanovalki loči le še
eno leto do okroglih sto let. Več
kot polovica vseh stanovalcev je
iz krške občine, med vzroki za
sprejem v dom pa prevladuje in-
validnost, bolezen ali zmanjšane
zmožnosti posameznika za sa-
mostojno življenje. Stanovalci so
večinoma zadovoljni z načinom
i življenja, družabnostjo in nego,
ki jo prejemajo v domu, neka-
teri pa se tovrstnemu načinu
življenja ne morejo prilagoditi,
predvsem tisti s podeželja, ki so
delali in živeli od svoje zemlje.
Kot je na srečanju poudarila
Jožica Mikulanc, direktorica
Doma starejših občanov, imajo
svojci, družina pri varstvu sta-
rejših ljudi pomembno vlogo,
zdravstvene in socialne instituc-
ije pa naj bi del ovale kot pomoč
družinam, saj si ljudje želijo v
j domačem okolju ostati do konca
življenja. Vendar pa potrebe po
tuji pomoči s starostjo naraščajo
in se bodo z leti še povečevale,
saj  se  spreminja  demografska
j struktura  prebivalstva:  manjša
! je rodnost, daljša se življenjska
doba, zaradi česar bo potrebno
že kmalu dosedanje načine in
oblike varstva starejših občanov
nadgraditi, poleg povečanja šte-
vila kapacitet v okviru institu-
j cionalnega varstva starejših bo
potrebno uvesti še nove oblike
j pomoči in dejavnosti, ki bodo
zadovoljile potrebe starejših v
jeseni življenja. Tem skušajo v
Čim večji meri prisluhniti tudi
sedaj, za kar bo dokaz tudi sko-
rajšnje~odprtje domske kapelice.
Zbrane stanovalce in svojce
sta na srečanju pozdravila tu-
di poslanca v državnem zboru
RS Brane Jane in Tone Partijič,
slednji tudi v vlogi humorista,
prijetnemu in veselemu vzdušju
pa so s svojimi nastopi prispe-
vali tudi pevski zbor doma sta-
rejših občanov, učenci krške glas-
bene šole in ansambel Toneta
Finka.
Bojana Mavsar
VDSO imajo vedno razlogza veselje
Tragični dogodki ne bodo utonili v pozabo
Planina nad Podbočjem - Tudi letos je na Planini nad Podbočjem potekalo tradicionalno spomin-
sko srečanje, na katerem so udeleženci s svečanostjo počastili spomin na tragične dogodke pred
šestdesetimi leti, ko so to idilično vasico pod obronki Gorjancev do tal požgali ustaši in kruto po-
morili vseh 34 moških v vasi.
Tudi letošnja množična ude-
ležba borcev nekdanjih partizan-
skih enot, predstavnikov sloven-
ske vojske, vaščanov in ostalih
udeležencev različnih generacij
. potrjuje, da tragični dogodki na
Planini nad Podbočjem, kljub
temu da je od tedaj minilo že
šest desetletij, ne bodo utonili
v pozabo.
In iz teh, še vednp bolečih
spominov je razvidno, kakor je
na srečanju poudaril tudi slav-
nostni   govornik,   poslanec   v
Državnem zboru Republike Slo-
venije  dr.   Slavko  Gaber,  kaj
zmore   človeška   nerazsodnost
tedaj, ko se nas polasti, zato smo
se je dolžni, tudi preko tovrstnih
obeležij, spominjati iz generaci-
je v generacijo, da se ne bi nikoli
več ponovila. Kajti dogodki, kot
so bili na Planini, širom po do-
movini in Evropi, so dvignili na
noge ljudi, ki so zmogli zadosti
poguma.
Tudi letošnje spominsko sre-
čanje je potekalo ob pestrem kul-
turnem programu, vsekakor pa
so tovrstna srečanje vedno bolj
dragocena priložnost za sniden-
je znancev in še živečih slov-
enskih borcev kot tudi rednih
udeležencev prireditve na Plani-
ni, županijskih borcev iz Zagre-
ba in Samobora.
Bojana Mavsar
Ohranimo gore
Sevnica - 14. septernbra,
ob mednarodnern letu go-
ra, je Planinsko društvo Lis-
ca Sevnica na Lisci organi-
ziralo prvo srečanje sloven-
skih planincev v samostoj-
ni Sloveniji, v okviru katere-
ga so odprli Jurkovo pot na
Lisco, hkrati pa Planinsko
društvo Lisca Sevnica letos
obeležuje tudi stoletnico Jur-
kove koče na Lisci. Srečanja
so se poleg več kot šest tisoč
planincev iz cele Slovenije
ter predstavnikov Planinske
zveze Slovenije udeležili tu-
di predsednik Državnega
zbora Borut Pahor, minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano mag. Franci But,
minister za okolje, prostor
in energijo Janez Kopač. Na-
men letošnjega mednarodne-
ga leta gora je obuditi zavest
o pomenu gora, spodbuditi
njihovo zaščito, omogočiti
boljše življenje gorskih kme-
tov, torej skrbeti za njihov tra-
jnostni razvoj. Ob tem je nekaj
dni prej v Gasilskem domu v
Sevnici potekala predstavitev
vodnika »Izleti v sevniško
okolico«, katere avtor je goz-
darski inženir, planinski vod-
nik in ljubiteljski fotograf
Vinko Šeško iz Sevnice, na
sevniškem gradu pa so odprli
razstavo starih planinskih fo-
tografij. L.P.
ObzorniK    6
Št. 58, September 2002
društva in organizacije
Upokojenci krške občine že
devetič skupaj
Senovo - Upokojenke in upokojenci občine Krško se
že vrsto let srečujejo zadnjo soboto v avgustu. Letos so
se v velikem številu zbrali v Domu 14.divizije na Se-
novem, ko so organizacijo srečanja že tretjič v devetih
letih prevzeli v senovskem društvu upokojencev.
Prvi del srečanja je potekal v kulturni dvorani Doma 14.divizi-
je, kjer so Pihalni orkester ter Folklorna skupina DKD Senovp in
gledališki igralec Ernest Breznikar za udeležence pripravili pes-
ter kulturni program, zbrane pa sta poleg Toneta Pleterskega,
predsednika Društva upokojencev Senovo, in Hermana Preglja,
predsednika koordinacijskega odbora društev upokojencev,
pozdravila in naeovorila tudi pokroviteli srečanja krški župan
• Franci Bogovič in
I slavnostni govor-
I nik Vinko Gobec,
I predsednik Zveze
I društev upokojen-
I cev Slovenije.
I Kakor je pouda-
I ril Gobec, se mora-
I jo upokojenci kot
I najštevilčnejše za-
I stopana in organi-
I zirana civilna dru-
žba vse od ustano-
vitve dalje, pred
55 leti, nepreneho-
ma boriti za svoje pravice. Kljub temu pa so v zadnjem obdobju
dosegli nekaj vidnih uspehov, kot je denimo usklajevanje poko-
jnin s povprečnimi plačami vseh zaposlenih, nemara pa je največji
dosežek, kakor je dejal Gobec, da vlada upokojencev več ne poj-
muje kot le porabnike in potrošni material, temveč kot ppmemben
in ustvarjalni del prebivalstva in družbe nasploh.
Sicer pa so tudi na letošnjem srečanju v svoji sredi tradicional-
no obdarili in pozdravili deset najstarejših udeležencev srečanja iz
petih društev upokojencev, ki delujejo v občini Krško, najstarejša
med njimi pa sta bila, 91-letna Neža Baš in 83-letni Alojz Žvar,
oba člana Društva upokojencev Senovo. B.M.
Najstarejša udeleženca 91-letna Neža Baš in
83-letni Alojz Žvar
pOLENISKE TOPLICE
Ma^Sketopljce
zdraviušče strun1an
hotelFotočec
Dolenjske Toplice
Tel: (00386) 071391 94 00
Šmarješke Toplice
Tel: (00386) 071384 34 00
Zdravilišče Strunjan
Tel.: (00386) 05/676 41 00
Hoteli Otočec
Tel: (00386) 071307 57 00
w\ vw. krka-zdravilisca.si
Marking, Tel: (00386) 07/373 19 40, E-mail: »uitkrtmwkrk« -duo. föjgyL
W ^Jamam_________________________________                          jUjpamm
Na pomoč!
Leskovec pri Krškem - Prostovoljno gasilsko društvo Leskovec
je 110-letnico obstoja in gasilstva v kraju, ki so se je udeležili tu-
di predstavniki Gasilske zveze Slovenije in vseh treh posavskih
Gasilskih zvez ter gasilci iz drugih društev, proslavilo z veliki-
mi dosežki - od otvoritve obnovljenega gasilskega doma, kate-
rega stolp krasi slika sv. Florijana, prevzeli so novo avtocister-
no, s katero so pridobili opremo, potrebno za hitro in učinkovito
posredovanje pri požarih, razvili pa so tudi nov gasilski prapor.
Ob tern so obeležili tudi gasilski dan Gasilske zveze Krško.
Kot je dejal predsednik PGD
Leskovec Franc Arh, leskovško
gasilsko   društvo   živi   s   kra-
jem in svojo dejavnost prilaga-
ja potrebam krajevne skupnos-
ti,   tako   pri   varovanju   pred
nesrečami kot pri aktivnostih
v okviru krajevne skupnosti pri
izgradnji, obnovi in družbenem
življenju kraja. Seveda pa tudi
krajani sami veliko sodelujejo,
zato je to bil tudi njihov praz-
nik. Trenutno ima društvo 92
članov, od tega 41 članov, 13
članic, 2 veterana, 7 veterank, 6
mladincev in 23 pionirjev.
Leskovško društvo se je v
vseh letih razvijalo, nabavljali
so novo opremo, vozila, vzdrže-
vali gasilski dom, redno so se
udeleževali občinskih in regij-
skih tekmovanj v vseh katego-
rijah, kjer so dosegali odlične
rezultate, sodelovali z drugimi
društvi doma in preko me-
je, saj sodelujejo z gasilskim
društvom Radešič iz Hrvaške,
s katerim so vzpostavili stike že
pred letom 1966.
Kot pravijo, so ponosni, da v
Leskovcu raste podmladek, ki
bo kmalu prevzel težavne nal-
oge, zato leskovško društvo
skrbi za izobraževanje in uspos-
abljanje članov, da so strokovno
usposobljeni za preprečevanje
naravnih in drugih nesreč. L.P.
Začetki giisitetva ~o Leskov-
tu seqajo v Icfo 1892, ko so
iistnnovitclji drušlva Pfeif-
er, RictU, Mhulkovič, doles,
Franc lavrinšck, jancz Kerbt
in Vinko Vovk kupili ročno
brizgnltw, ki so jo nasiani-
li pod Vrcčkotovim kozol-
ccm v Pašniku, ki pa je za-
gorel in grtsilci so le s ležtivo
rešili brizgalno, zato so kas-
ni'jv sredi vast postavili ma-
li gasilski dom. Konec tri-
desctili let se je pokazala
potreba po novem gasil-
skeni donni, dništvo je žc
začelo zbirati sredstva, a
jim je načrte preprečihi dm-
ga svetovna vojna. S skup-
ninti močini so nov gasilski
dom zgrudili Ida 1957, ko
gti je svojemn namenn predal
takratni predsednik občinc in
Gasilske zveze Stane Nunčič.
Poveljnik Boštjan Letnar in mlada generacija leskovških gasilcev med
pripravami na praznovanje 110 - letnice PGD Leskovec pri Krškem
naš gost
Št. 58, September 2002
Dr ago Fabijan, direktor Holdinga slovenske elektrarne d.o.o.
Nihče ne bo ničesar na pladnju prinesel
Magister Drago Fabijan je nedvomno eden redkih ljudi iz naših krajev, ki se je zavihtel na zelo pomem-
bno mesto v slovenskem gospodarstvu. Je prvi človek Holdinga slovenske elektrarne, po kapitalu največje
družbe v Sloveniji, pod okriljem katere bo stekla gradnja enega največjih projektov slovenskega elektro-
gospodarstva v zadnjem stoletju in trenutno največja energetska naložba v Sloveniji - veriga hidroelektrarn
na spodnji Savi. In ker se bodo po Fabijanovih besedah gradbena dela za izgradnjo prve v verigi HE Boštanj
pričela že čez dober mesec dni, smo ga izbrali za našega sogovornika v tokratni številki. Kaj bi lahko že
v uvodu zapisali o njem? Prva štiri leta osnovne šole je obiskoval na Velikem Trnu, nakar je v Krškem
dokončal osemletko in nadaljeval šolanje strojne smeri na krški srednji tehnični šoli. Po zaključku sred-
njega šolanja je sicer kolebal med vpisom na filozofijo in ekonomijo, a se odločil za slednjo in na maribor-
ski ekonomski fakulteti v nadaljevanju diplomiral iz tedaj novega študijskega programa - mednarodnega
trženja in mednarodnih financ, visokošolski študij pa nadgradil še z magisterijem.
Kje ste se najprej zaposlili?
Prvo službo sem začel v pod-
jetju Žito Imperial v Krškem,
ker sem bil njihov Stipendist. Po
treh letih sem šel v Termoelek-
trarno Brestanica na mesto vod-
je tedanjega finančno-komer-
cialnega sektorja, leta 1996 pa
sem postal direktor TEB. Julija
2001 me je Vlada RS imenovala
za v.d. na Holdingu slovenske
elektrarne d.o.o. (v nadaljevan-
ju HSE, op.p), s 1.1.2002 pa sem
se tudi redno zaposlil na HSE
na mestu generalnega direk-
torja in predsednika poslovods-
tva HSE.
Že v času študija oziroma tu-
di po njem ste se kar v dobršni
meri politično angažirali.
No, mislim, da smo v pretek-
losti bili skoraj vsi člani nekih
mladinskih ali drugih organi-
zacij. V času študija sem bil tu-
di predsednik Kluba posavskih
študentov v Mariboru, takrat
sem nabral največ tovrstnih iz-
kušenj. Kasneje se je mladins-
ka organizacija preimenovala
v Liberalno demokracijo, kjer
sem bil v začetku devetdesetih
let tudi nekaj časa predsednik
občinskega odbora v Krškem,
zadnjih pet, šest let pa sem še
član, vendar nimam nobenih
funkcij, tako da v bistvu nisem
politično aktiven.
Kako »bi ocenili razmerje
med politiko in gospodarst-
vom pri nas? Kako vplivata
eden na drugega, videti je nam-
reč, da tudi projekt elektrarn
zaradi tega nekoliko zamuja?
Najpomembneje je, kakšna je
struktura kapitala v posameznih
podjetjih. V Sloveniji je, še sploh
v energetiki, veliko državnega
kapitala in seveda, v kolikor je
tako, je tudi velika nevarnost,
da pride do vplivov na gospo-
darske organizacije. Ta vpliv pa
ni nujno negativen, kajti včasih
lahko ravno politika da zagon
posameznim projektom. No,
konkretno v tem projektu, ki
ga sedaj omenjate, je pač tako,
da se tu križa veliko interesov,
ne samo političnih, a odkar je
nastal Holding, se ne bi mogel
strinjati, da kaj zamujamo.
Če se vrneva nekoliko nazaj,
vaša prva večja in odmevnejša
funkcija je bil prevzem direk-
torskega mesta v TEB in potem
modernizacija objekta.
Ja, ta objekt je dejansko moj
referenčni projekt. Leta 1996,
ko sem prevzel TEB, sem za-
stavil štiri zelo jasne strateške
cilje, in sicer: modernizac-
ija    elektrarne    s    postavitvi-
jo dveh novih plinskih turbin,
uveljavljanje mednarodnih stan-
dardov ISO, pomladiti in dvig-
niti kadrovsko strukturo ter ob-
jekt urediti ekološko in vizual-
no sprejemljiv za okolje. Mis-
lim, da mi je v štirih letih man-
data uspelo uresničiti vse te
Štiri cilje, čeprav so bili težki
časi. Veliko smo delali in se
učili. Ko danes pogledam nazaj,
sem ponosen na to, na svo-
je sodelavce, saj smo kot izred-
no majhna ekipa dokazali, da je
tudi daleč od Ljubljane mogoče
izpeljati dober projekt.
Kako pa je bilo z lokalnim
okoljem oziroma v sami Bre-
stanici?
Mislim, da smo v Brestanici
vsa leta mojega vodenja TEB
imeli korektne odnose in ne
spomnim se nobenega ekcesne-
ga primera. Navsezadnje mi
je Krajevna skupnost za to
sodelovanje dala tudi javno
priznanje. Verjamem, da bodo
ti odnosi tudi v prihodnje zelo
dobri, da bo TEB gonilna sila v
razvoju kraja.
Kako to, da ste se odločili
za prevzem direktorskega po-
ložaja v Holdingu, in kako
ste po letu dni zadovoljni z
doseženimi rezultati?
Odločitev je bila res izjemno
težka, saj sem že vedel, da pri-
hajam na zelo vroč stol, po dru-
gi strani pa v Brestanici neka-
ko nisem več videl izzivov, ta-
ko da bi v vsakem primeru za-
Št. 58, September 2002
naš gost
pustil TEB. Holding je odgovor
na deregulacijo in liberalizacijo
energetike v Evropi in dejans-
ko predstavlja upanje za slov-
enske proizvajalce, da ostane-
jo na trgu, da so konkurenčni.
In začeti nekaj popolno na novo
je vsekakor velik izziv. Po letu
dni lahko pokažemo veliko in
moram reči, da sem z rezulta-
ti izredno zadovoljen. Mislim,
da presegajo vsa pričakovanja.
Zelo uspešno smo tržili na do-
mačem in tujem trgu, zlasti v
Italiji, kjer prodajamo energi-
jo po bistveno višjih cenah
kot doma, tako bomo imeli v
letošnjem letu blizu 90 milijard
tolarjev prihodka, od tega bo
blizu 20 iz prodaje v tujini. Tudi
na projektu HE se je premakni-
lo, tako da so danes realni izgl-
edi, da bo ta projekt izpeljan do
konca. Za prihodnost imamo
zelo ambiciozne načrte, pričeli
bomo delovati tudi na sorodnih
področjih, kot so plin, komu-
nala, voda, storitve, servisi itn.
Sledi tudi internacionalizacija
poslovanja, Holding je namreč
za slovenski prostor prevelik,
internacionalizacija poslovanja
pa je nujna, če mu hočemo za-
gotoviti nadaljnjo rast in razvoj.
Zelo pomembno se mi zdi to, da
prvič v zgodovini vsa podjetja,
ki so vključena v Holding, po
sedmih mesecih poslovanja iz-
kazujejo dobiček pa tudi sam
Holding ima dobiček v višini ne-
kaj milijard tolarjev.
V zadnjem času se vaše
ime ponovno veliko pojavlja
v medijih, kaj je pravzaprav
vzrok temu?
Kakor sem omenil, delovan-
je Holdinga v tern obdobju je
bilo izjemno uspešno in seveda
pričakujem, da bo tako tudi v
prihodnje. Holding je pomem-
bna družba za Slovenijo in kot
tak tarča zelo veliko različnih
interesov. Določeni napadi v
medijih so pač sestavni del te-
ga in temu je pač tako.
Kot človek iz Posavja ste
ali pa Še boste deležni ve-
likih pričakovanj tudi s stra-
ni lokalnih skupnosti, tako
glede zaposlirve posavskih iz-
vajalcev pri izgradnji HE kot
razumevanja za potrebe na po-
dročju urejanja infrastrukture.
Ja, prav gotovo. Pričakovanja
so običajno večja od realnih
možnosti, še zlasti se povečajo
pred vsakimi volitvami. De-
jstvo je, da je za uspešno iz-
vedbo projekta, ki posega v
določeno okolje, nujno usk-
lajevanje z lokalno skupnos-
tjo in tega se na HSE zaveda-
mo. Prepričan sem, da bomo
našli ustrezen jezik z lokalno
skupnostjo oz. s posamezn-
imi občinami, v katerih bo-
mo gradili HE, vendar pa bo
potrebno pričakovanja uskla-
diti z realnimi možnostmi in pa
z običaji, ki so že doslej veljali
na posameznih projektih. Prav
gotovo na tern projektu ne bo-
mo mogli zaposliti nekaj tisoč
ljudi, tako kot je kdo morda kje
zapisal ali rekel. Tudi do sedaj
je, denimo na Soči, ko so gradi-
li dve elektrarni, in pa na re-
konstrukciji Drave, od domačih
sodelovalo med 15 in 25 ljudi,
ostali pa so bili pač od zunaj,
najeti preko razpisov. Podob-
no strukturo pričakujemo tu-
di na verigi HE na Savi. Res pa
je, da se lahko potem pri izva-
janju teh del vključujejo lokal-
na podjetja.
Ali obstaja zagotovilo, da se
bodo za boštanjsko HE zgra-
dile še ostale načrtovane?
Načrti so in projekt je eko-
nomsko uspešen le, če se zgra-
di celotna veriga, v nasprot-
nem primeru je resno ogrožena
ekonomičnost tega objekta in s
tega vidika je to največja garan-
cija, da se bo projekt tudi nada-
ljeval.
Bili ste tudi predsednik
UO GZS, Območne zborni-
ce Krško. Kako s tega vidika
ocenjujete pripravljenost po-
savskega gospodarstva na ta
projekt?
Menim, da je največ odvis-
no od ljudi. In zelo me moti,
ko ljudje veliko pričakujejo, za
to pa zelo malo storijo. Sprejeti
je potrebno določene izzive in
seveda to velja tudi za posavsko
gospodarstvo. Kakšna je stopnja
pripravljenosti, to bi sam težko
ocenil, lahko pa bi vam že več
povedal po prvih razpisih, ki
so že objavljeni in iz katerih bo
9    ObzWiK
naš gost
Št. 58, September 2002
razvidno, ali so se posavski gos-
podarstveniki na tem področju
sposobni dogovoriti za skupno
ponudbo ali ne. Želel bi si, da
na tem projektu dela čim več
domačih podjetij, vendar bodo
morala v vsakem primeru biti
konkurenčna.
Pa lahko naša podjetja sploh
konkurirajo ob večjih podje-
tjih z več referencami, pa če-
prav to ne pomeni, da so ta tu-
di poslovno bolj solidna?
Ja, to je res. Mi imamo v
razpisnih pogojih določene kri-
terije in po teh ocenjujemo. Vsa-
ko podjetje se je moralo najprej
nekaj naučiti, potem dobi ime
in referenco, da lahko samo
nastopa. Projekt izgradnje HE
na spodnji Savi je projekt, ki bo
trajal najmanj 15 let, in delati je
potrebno na tem, da če danes še
nimajo podjetja referenc, da jih
pričnejo pridobivati, da jih bo-
do imele pri naslednjih objektih
in da bodo lahko tudi samos-
K
tojno nastopala. Ali velikost
podjetja vpliva na izbor, je bolj
vprašanje tega, ali lahko podje-
tje oziroma družba potem do-
bi ustrezna zavarovanja, ker je
potrebno pri vsaki ponudbi oz.
poslu dati ustrezno zavarovan-
je, se pravi, je to bolj vprašanje
bonitetne sposobnosti podjetja.
Kakšen pomen ima ta pro-
jekt izgradnje HE na spodnji
Savi za sam razvoj Posavja?
Ta projekt je sestavljen iz
dveh delov. Ta del, ki ga Hold-
ing obvladuje in za katerega je
zainteresiran, je energetski del,
drugi del pa je lokalna, vodna in
državna infrastruktura. Mislim,
da si je s tega vidika Posavje v
samem zakonu zagotovilo veli-
ke možnosti, da uredi infras-
trukturo. Hkrati bo koncesijs-
ka dajatev, ki jo bodo prejemale
občine, primeren vir za nadalj-
nji razvoj, sam energetski del
pa omogoča, da se neposred-
no ali posredno ves strokovni
kader, ki je v tej regiji, razvije,
napreduje in dobi možnosti, da
se tudi potem uveljavi. Ne samo
na tem projektu, temveč tudi na
ostalih. Priložnost vsekakor je,
bi pa ponovil, da je izzive pač
potrebno vzeti tedaj, ko so na
razpolago, žal pa vse prepogos-
to opažam, da znamo samo se-
deti in kritizirati ter Čakati, da
nam bo nekdo nekaj na pladn-
ju prinesel.
Vsakodnevno se vozite v
Ljubljano, koliko vam ostane
prostega časa?
Praktično nič. Delavnik tra-
ja od zjutraj, od 7. ure., ko se-
dem v avto in se začne telefon-
ijada, in potem traja običajno
do 20., 21.ure zvečer. Tudi ob
sobotah in nedeljah pogosto ni-
sem prost.
A vendar, ko si vzamete čas,
kolikor vemo, radi igrate golf,
nogomet, nedavno ste bili za-
radi tega celo poškodovani.
Šport je od rane mladosti mo-
ja velika ljubezen, kateri se ne
mislim zlepa odpovedati. Res
je, da smo se pripravljali za VIP
turnir, za nakup reammobila
ZD Krško in prav na pripravah
za ta turnir sem si strgal ahi-
lovo tetivo (smeh), tako da sem
bil v bistvu prvi, ki bi to vozilo
potreboval. Kljub temu pa sem
seveda vesel, da je akcija uspe-
la. No, kar se pa golfa tiče, če je
priložnost, ga igram. Sicer pa je
to Šport, ki omogoča tudi med
igro veliko koncentracijo in tu-
di med igranjem se zelo pogos-
to porodijo dobre poslovne ide-
je, včasih pa so to tudi trenutki,
ko si vsaj malo sam s seboj.
Živite v Krškem, kako vašo
odsotnost sprejema družina?
Ja, pravzaprav je to še največji
problem. Žiga in Tanja, ki sta
dvojčka, sta letos začela hoditi
v drugi razred devetletke v Les-
kovcu in glede na to, da je tudi
žena zelo zaposlena, imamo
praktično največ boja s časom,
kako organizirati vse nujno po-
trebne aktivnosti. Jasno je, da
ima tak način življenja visoko
ceno in dobri prihodki niso vse.
Če kalkuliraš skozi kvaliteto živ-
Ijenja, se to nikoli ne izide. In
moralni maček do otrok vedno
ostaja in pravzaprav to še naj-
bolj boli.
Bojana Mavsqr
Foto: Boštjan Colarič
ObüHiK 10
Št. 58, September 2002
iz občine Krško
Informacije
fearo® Krsko
občlnakrško
Rebalans proračuna občine
Krško za leto 2002
Na podlagi znanih podatkov o realizaciji proračuna Občine Krško za leto 2002, v obdobju od januarja do avgusta
2002, ter v skladu z načrtovanim izvrševanjem proračuna do konca leta 2002 je župan Franci Bogovič Občinskemu
svetu občine Krško na 37. redni seji (26.9.2002) podal predlog Odloka o spremembah odloka o proračunu Občine
Krško za leto 2002. Predlagani odlok pomeni ukrep za uravnoteženje proračuna tako na strani prihodkov, kakor tu-
di na strani odhodkov.
Prihodki
Ocenjeni prihodki občinskega proračuna bodo za 304,3 milijone SIT
nižji od predvidenih v Odloku o proračunu Občine Krško za leto 2002
(v nadaljevanju: proračun). Nižja projekcija prihodkov od predvidene
se pojavlja predvsem med kapitalskimi prihodki zaradi še nereali-
zirane prodaje planiranih osnovnih sredstev, delno med transfernimi
prihodki, ker niso bila s strani ministrstev odobrena vsa v proračunu
planirana sredstva, ter na področju davčnih prihodkov pri taksi za
obremenjevanje vode. Povišanje prihodkov pa se je pojavilo zlasti pri
tistih prihodkih, ki so bili v proračunu planirani v manjših zneskih.
Med davčnimi prihodki so predvideni nekoliko višji prihodki od
planiranih pri davkih na dediščine in darila ter pristojbinah za motor-
na vozila. Pri domačih davkih na blago in storitve, med katere sodi tu-
di taksa za obremenjevanje voda, so na podlagi odločbe Ministrstva za
okolje in prostor dokončno znani pripadajoči prihodki, ki pa so za 30
milijonov SIT nižji od prvotno predvidenih v proračunu.
Nedavčnih prihodki se povečajo pri udeležbi na dobičku javnih pod-
jetij in javnih finančnih institucij za 10,6%, ker je znan delež dobička
Občine Krško pri delniški družbi Kostak.
Kapitalski prihodki so se znižali pri prihodkih od prodaje zgradb in
prostorov v višini 30 milijonov SIT zaradi nerealiziranih predvidenih
prodaj. Zaradi še nerealizirane prodaje Materade se v letu 2002 pred-
videvajo prihodki le v višini 105,8 milijonov SIT. Zaradi navedenih
nerealiziranih prodaj so se prihodki od prodaje osnovnih sredstev
znižali za 30% od prvotno predvidenih v proračunu. Pri transfernih
prihodkih je prišlo do znižanja pri prejetih sredstvih iz državnega
proračuna za investicije, kjer niso bila odobrena vsa planirana sred-
stva, in sicer podhod Čulk v višini 20 milijonov SIT in obvoznica
Tržnica - Elektro v višini 29 milijonov SIT. Naknadno so bila odobre-
na sredstva s strani Ministrstva za šolstvo in sport za umetno razsvetl-
javo na stadionu Matije Gubca v višini 20 milijonov SIT, za igrišče pri
OS Koprivnica v višini milijon tolarjev ter gradnje večnamenske dvo-
rane v Velikem Podlogu v višini 2,85 milijonov SIT.
Odhodki
Zaradi uravnovešenosti prihodkov in odhodkov je ob predvideni nižji
realiziranosti prihodkov znižana tudi odhodkovna stran. Na odhodko-
vni strani so v največji meri spremembe v investicijskem delu.
Pri tekočih odhodkih je prišlo do manjšega povečanja izdatkov za bla-
go in storitve, predvsem pri posebnem materialu in storitvah ter davku
na izplačane place. Višje povečanje odhodkov je pri domačih obrestih,
in sicer za 30%. Do povišanja je prišlo zaradi najetja dolgoročnega
kredita za izgradnjo zdravstvenega doma v višini 179 milijonov SIT.
Med tekočimi transferi je predvideno zmanjšanje na kontu subvenci-
je predvsem zaradi nerealizacije nekaterih predvidenih programov ter
zaradi zamika plačil subvencioniranja obrestnih mer zasebnikom in
pravnim osebam.
Višje povišanje pa je predvideno pri drugih transferih posameznikom
predvsem zaradi povišanja sredstev razlike v ceni ter drugi domači
transferi (zavarovanje oseb brez prejemkov ter transferi zavodom, ka-
terih ustanoviteljica je občina).
Glavnino investicijskih odhodkov predstavljajo investicije na
področju gospodarske infrastrukture. Ker predvideni odhodki ne bo-
do realizirani v letošnjem letu, je prišlo s predlogom rebalansa do
znižanja le-teh in posledično s tern tudi do povečanja predobremen-
itev proračuna za leto 2003. Prvotno je bilo v proračunu predvideno
1,491 milijarde SIT, s predlogom rebalansa pa se investicijski odhod-
ki zmanjšajo za 34 % in tako znašajo 983 milijonov SIT.
Investicijski transferi so bili v proračunu predvideni v znesku 1,127
milijarde SIT in se s predlogom rebalansa proračuna povišujejo na
1,240 milijarde SIT. Kljub zmanjšanju investicijskih transferov javn-
im zavodom je povečanje zaradi prerazporeditve investicij, ki se fi-
nancirajo iz sredstev za zbrane takse za obremenjevanje voda s stra-
ni podjetja Kostak, ki so bile prvotno planirane med investicijskimi
odhodki. Investicijski transferi se s predlogom rebalansa proračuna
povečajoza 10%.
11 ObžofniK
iz občine Krško
Št. 58, September 2002
PRIPRAVE NA GRADITEV HE BOŠTANJ
Vse aktivnosti po načrtih
V konferenčni dvorani sevniškega gradu so v torek, 17.9., predstavnika
Holdinga slovenske elektrame, generalni direktor Drago Fabijan in teh-
nični direktor Ladislav Tomšič, župan Občine Sevnica Kristijan Jane in
Niko Galeša, vodja pogajalske skupine Posavja za izgradnjo elektrarn na
spodnji Savi, predstavili potek aktivnosti in uresničevanje sklepov ne-
davne seje Sveta pokrajine Posavja v ustanavljanju v zvezi z izgradnjo HE
Boštanj. Po besedah sodelujočih potekajo vse aktivnosti v zvezi z izgrad-
njo prve HE po terminskem planu, s predvidenim začetkom 9.novembra
oziroma po letošnjih volitvah. Za izgradnjo HE Boštanj, kot tudi nadaljn-
jih štirih HE z ureditvijo pripadajoče lokalne in državne infrastrukture, je
predvidenih 42 mesecev, gradnja vsake hidroelektrarne pa se bo začela po
preteku 36 mesecev terminskega plana predhodne elektrarne. Objavlje-
ni so tudi že prvi razpisi, kot je postopek zbiranja ponudb za izvajanj del
prve faze, tj. za izgradnjo gradbene jame, konec meseca septembra pa bo-
do v HSE Invest d.o.o. za ponudnike oz. prijavljene izvajalce gradbenih
del organizirali tudi ponudbeno konferenco in ogled gradbišča.
Otvoritev boštanjske obvoznice
V  obtačnem vremenu, kot je bilo tudi pred slabim letom dni, ko so v
Boštanju uradno odprli pripravljalna dela za izgradnjo HE Boštanj, je nekaj
dni kasneje potekala otvoritev 1575-metrskega prestavljenega oziroma že
prenovljenega cestnega odseka, katerega investicijska vrednost znaša
160 milijonov tolarjev. Ker so z izgradnjo obvoznice zagotovljeni pogo-
ji, da lahko stečejo
nadljnja dela, je Bo-
rut Miklavčič, direk-
tor Savskih elek-
trarn Ljubljana,
ob tej priložnosti
simbolično predal
gradbišče investitor-
ju izgradnje - HSE
oziroma v imenu
Holdinga generalne-
mu direktorju Dragu
Fabijanu. Cestni od-
sek je slavnostno
odprl predstavnik
lokalne skupnosti
in Savskih elektrara
Ljubljana - Andrej
Štricelj, otvoritvi pa
so prisostvovali tudi
izvajalci opravljenih
del na infrastrukturi,
poslanci v Drzavnem zboru ter predstavniki Direkcije za državne ceste ter
vodstvo Občine Sevnica in KS Boštanj.
Posavski gospodarstveniki strnili
vrste v konzorcij
V ponedeljek, 23.9., pa so se na sevniškem gradu predstavniki sedmih
gospodarskih podjetij dogovorili o skupnem nastopu pri izgradnji HE
Boštanj, v nadaljevanju pa tudi podpisali pismo o nameri o ustanovitvi
krovnega konzorcija. K skupnemu projektu so pristopile delniške družbe:
KOP Brežice, Kostak Krško, Savaprojekt Krško in VGP Novo mesto ter
podjetja GIP-0 Posavje s Togrelom in SGP Posavjem, IGM Sava Krško
in Numip Krško. Kakor ocenjujejo, lahko na gradbišču hidroelektrarne
Boštanj vodijo in realizirajo 60 odstotkov predvidenih del. Združeni v
konzorcij bodo s skupno ponudbo konkurenčnejši na razpisih, seveda pa
to še ne pomeni, da jim bo ta dela uspelo pridobiti že pri projektu prve hid-
roelektrarne. Vendar pa so jim, kakor so ob podpisu poudarili, skupen cilj
tudi ostali načrtovani projekti v Posavju, kot je denimo gradnja avtoceste,
mejnih prehodov, čistilnih naprav in podobni projekti. Po že kar nekaj let-
nih razprtijah oziroma poslovnimi razhajanji nekaterih domačih podjetij
je njihovo povezovanje vsekakor spodbudno, pri tern pa so vidno vlogo
odigrali tudi GZS Območni zbornici Posavje. B.M.
Kostanjevica srebrna
Kostanjevica na Krki - Na Nizozemskcm, kjer je potekala podelitev od-
likovanj evropskega Qcenjevanja krajev, imenovana Entente Florale, je
Kostanjevica na Krki prejela srcbrno odlikovanje na cvropskem nivoju
s strani I2-članske evropske komisije. Ta dosežek predstavlja za mesto
Kostanjevica na Krki ob letošnjem letu, ko praznuje 750-letnico prve
omembe mesta v pisnih virih, jzjemen dosežek in promocijo Kostanjevi-
ce na Krki ter s tern Slovenijc v svetu ter so hkrati tudi nadaljnja vzpodbu-
da za napredek in nadaljnji razvoje tega edinstvenega otoškega mesteca,
Ureditev križišč
V tern mesecu je Cestno podjetje Novo mesto začelo z ureditvijo krožišča
Križaj. Investitor ureditve je Ministrstvo za promet. Vrednost investicije
je 90 mio SIT, delež Občine Krško, ki je soinvestitor projekta, pa znaša 20
mio SIT. Zaključek del je predviden konec letošnjega leta.
V teku je tudi razpis za izbor izvajalca del za ureditev krožišča na Drnovem.
Odpiranje ponudb bo 10. oktobra, konec oktobra pa je predviden začetek
del. Vrednost ureditve krožišča je 140 mio SIT. Investitor ureditve je
Ministrstvo za promet, sofinancerski delež Občine Krško pa znaša 37,5
mio SIT. Dela naj bi bila zaključena v prvi polovici prihodnjega leta.
Izdelana je tudi dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja
za ureditev križišča (semaforji) pri nakupovalnem centru Mercator v
Krškem, ki je trenutno v revizijskem postopku. V projekt je vključena
tudi ureditev križišča za novo srednjo solo. Do konca letošnjega leta naj
bi bil zaključen razpis za izbor izvajalca del, izvedba pa je načrtovana za
začetek prihodnjega leta.
Prenovljeno cesto je odprl sevniški podžupan
Andrej Stricelj.
ObÜniiK 12
Št. 58, September 2002
iz občine Krško
Projekti CRPOV v občini Krško (1)
Zaradi celostnega in enakovrednega reševanja kmetijske in podeželske problematike z namenom zaščite slovenskega podeželja
in vasi ter njenega nadaljnjega skladnega razvoja, zaradi zaščite agrarno proizvodnih ciljev in varovanja kmetijskih površin ter
zaradi ohranjanja poseljenosti slovenskega podeželja v Sloveniji že od leta 1991 dalje potekajo projekti razvoja podeželja pod
skrajšanim imenom CRPOV. To je kratica za Celostni Razvoj Podeželja in Obnovo Vasi.
Program poteka pod okriljem Min-
istrstva za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano v dveh fazah. Uvajal-
na faza, ki poteka prvo leto, se za-
ključi z ugotavljanjem glavnih raz-
vojnih pobud kraja in njegovih preb-
ivalcev, motiviranje krajanov za ak-
tivno sodelovanje ter oživitev dru-
žabnega in kulturnega življenja. V
vsakem izbranem kraju se določi
projektna skupina, ki skrbi za izva-
V  okviru programa CRPOV
Bohor je letošnje leto Občina
Krško   sofinancirala  projekt
sušilnice sadja v Stranjah in
pripravo izdaje brošure Bota-
nične zanimivosti Bohorja. V
programu  CRPOV Zdole je
sofinancirala ureditev   pros-
tora za izobraievalne namene
ter    ureditev    rekreacijskega
prostora  (dveletni program).
V  okvir programov CRPOV
spada   tudi  projekt   vinskih
cest, kjer je občina sodelova-
la pri izvedbi delavnice Gorn-
jedolenjska VTC pod drobno-
gledom krajinske arhitekture
ter prispevala sredstva za pro-
mocijo ponudbe na Bizeljsko-
sremiški VTC in za nepromet-
no signalizacijo za ponudnike
ob Podgorjanski VTC.
janje programa in sproti uresničuje
zastavljene cilje. Izvedbena faza pa
je seveda namenjena dejanskemu
uresničevanju projektov, ki so izbra-
ni v prvi fazi.
Ohranjanje podeželja in obnovo va-
si predstavljajo štirje zaokroženi raz-
vojni sklopi. Prvi obsega gospodar-
ske dejavnosti: kmetijstvo in raz-
voj dopolnilnih dejavnosti na kmeti-
jah, povezovanje kmetijstva in obrti,
razvoj podjetništva ter ureditev kul-
turnih znamenitosti, ki bi služile kot
povezava dopolnilnim dejavnostim
na kmetijah. V tern sklopu je zelo
zanimiva dejavnost turizem. Drugi
sklop je komunala in infrastruktura:
izboljšanje     prometnih     razmer,
ureditev postajališč, odcepov,
smerokazov, obnova oziroma iz-
gradnja kanalizacijskega omrežja,
izboljšanje oskrbe z vodo.
Tretji vsebuje kulturo in sport:
vključevanje naravnih in kulturnih
znamenitosti v ponudbo kraja, ohra-
njanje kulturne krajine, oživitev
kmečkih običajev. Četrti sklop
predstavlja ohranjanje vasi in starih
vaških jeder.
Program CRPOV določa temeljne
usmeritve, ki naj bi bile osnova
za lastni razvoj podeželja, katere
dejavnosti je v posameznem kraju
možno in potrebno razvijati, na kak-
šen način se bodo razvijale, kakšna
je podpora lokalnega okolja, kaj
vse je potrebno urediti za zagon
dejavnosti in kaj bo to pomenilo za
prihodnost kraja in območja. Na teh
podlagah se izberejo in pripravijo
konkretni projekti, s katerimi nosilci
kandidirajo na različnih razpisih za
sofinanciranje. Program CRPOV
namreč omogoča le del potrebnega
denarja za investicije, ostali del pa
je potrebno zagotoviti iz različnih
drugih virov.
V občini Krško so se za program
CRPOV najprej odločili v KS Zdo-
le, kjer je uvajalna faza potekala
že v letu 1994, izvajanje pa poteka
od leta 1995. Lansko leto so v KS
Senovo začeli s programom CRPOV
Bohor, iz katerega so letos že izvedli
prve projekte. Med programe
CRPOV pa štejemo tudi programe
vinsko-turističnih cest, od katerih
je najstarejša Bizeljsko-sremiška
VTC, sledili pa sta Podgorjanska in
Gornjedolenjska VTC.
Namen projekta CRPOV na
območju KS Zdole je dolgoročnega
značaja, ob spoznanju o potrebi in
nujnosti ohranjanja ter negovanja
podeželja in vasi. Strategija raz-
vojnega projekta enakovredno
poudarja agrarno - proizvodne
cilje, zaščito podeželja - vasi,
njenega nadaljnjega skladnega
razvoja, ohranjanja in vzdrževanja
kulturne in naravne krajine, dediš-
čine,  varovanja  kmetijskih  povr-
šin in ohranjanja poseljenosti ter
motivacija in vzpodbujanje intere-
sov ljudi za skupno izvajanje projek-
tnih nalog. Prav tako projekt sloni
na ureditvi infrastruktur (asfaltiranje
cest, postavitev znakov, sanacija in
napeljava vodovoda, sanacija črnih
odlagališč odpadkov, organizirano
odvoz odpadkov), izgradnji več-
namenskega objekta na Zdolah ter
zelenjadarski program Ravne.
Projekt sloni na prioritetnem razvoju
kmetijstva in sicer: vinogradništva,
sadjarstva in zelenjadarstva, do-
polnilnih dejavnostih (sušenje in
predelava sadja, ročno izdelovanje
orodij, čebelarjenje,..), razvoj tu-
rizma ( kmetije odprtih vrat, vi-
notoči). Aktivno sodelovanje kra-
janov se odraža v njihovem vklju-
Čevanju v Vinogradniško društvo
in turistično-hortikulturno druš-
tvo Zdole, ki prirejata številne pri-
reditve, vključujeta krajane v pro-
grame izobraževanja na področju
kmetijstva in kulture. V programe
prireditve vključujejo obnove sta*
rih običajev (jurjevanje, košnja,
vidovanje, trgatev, miklavževanje,
srečanje turističnih društev,...).
Poleg projekta CRPOV Zdole
se odvija tudi projekt Bizeljsko-
sremiške VTC, katerega glavna
trasa vodi skozi KS Zdole. Projekta
imata skupne interese in cilje (
pridelati kmetijske pridelke in jih
ponuditi tržišču, ponuditi popotniku
domačnost, zanimivosti, običaje
skozi številne prireditve, ki pestrijo
in lepšajo vsakdanje dni.
Joie SlivSek, predsednik sveta KS Zdole: "S pomočjo programa
CRPOV Zdole smo v zadnjih letih naši krajevni skupnosti izvedli
nekatere večje skupne kot zasebne investicije. Omeniti velja predvsem
ureditev namakalnega sistema, uvajanje zelenjadarstva, razvoj turizma
in promocije kraja (zloženka in blagovna znamka). Najpomembnejši
projekt je bil vsekakor zgraditev vetnamenskega objekta v samem
središču kraja, saj si brez trgovine in pošte v današnjem času ne
predstavljamo razvoja kraja. Pomembenje tudi ureditveni načrt vaskega
centra Zdol, kjer se predvideva ureditev centra in okoli 20 parcel za
novogradnje, saj brez mladih ni prihodnosti kraja. V letošnjem letu
načrtujemo ureditev predavalnice, namenjene izobraievanju krajanov
vprostorih novega gasilskega doma ter ureditev garderob in sanitarij
v večnamenskem objektu, ki se bodo uporabljale v okviru športnih
aktivnosti in različnih prireditev. Za naslednje leto načrtujemo obnovo
stare kmečke hiše, ureditev avtobusnega postajališča. Idejno zasnovo
za ureditev rekreacijskega prostora in še bi se kaj naslo. Tudi vprihod-
nje bomo z lastnim angaiiranjem in s pomočjo programa CRPOVpri-
sluhnili tako posameznikom, kakor tudi različnim skupinam v kraju,
saj brez njih ni uspešne skupnosti in razvojapodeielja.«
13 ObzorniK
iz občine Krško
Št. 58, September 2002
Na Dolgi Raki odprli vodovod
in j avno razsvetlj avo
Raka - Občina Krško vsako leto namenja precejšnja sredstva v izgradnjo in posodobitev vo-
dovodnih sistemov po občini. Prioritetno v krajih, kjer krajani iz že obstoječih vodnih zajetij
nimajo zagotovljenega neoporečnega vira pitne vode, in na območjih, kjer z vodovodi upravl-
jajo uporabniki sami oziroma vaški vodovodni odbori. Ker tovrstni vodovodi med drugim ni-
majo rednega javnozdravstvenega nadzora pitne vode, jih občina na teh območjih postopno
povezuje v oskrbovalni sistem, s katerimi upravlja pooblaščeno komunalno podjetje. Tako so
na Dolgi Raki predali svojemu namenu vodovod v dolžini 4000 metrov, s katerim bo upravljalo
podjetje Kostak, na vodovodni sistem pa je priključenih okoli 300 porabnikov v naseljih Dolga
Raka, PodLipa, Pristava in Mikote.
Tako je z investicijo v višini 17
milijonov tolarjev z    vodooskr-
bo skoraj v celoti pokrit južni pre-
del krajevne skupnosti Raka. V fa-
zi priključevanja in predaje je tudi
vodovod Sela pri Raki. Po bese,dah
referenta za vodooskrbo na Občini
Krško Matjaža Pirca so trenutno
v teku dela proti Planini, tako da
na tem širšem območju Rake os-
tane še vodovodni odbor Zabu-
kovje, ki ga delno oskrbujejo iz
neoporečnega vira, Jelno pa ima-
jo še svoj vir, ki pa je nezadosten.
V roku enega do dveh let bo tako
porabnikom na celotnem območje
raške krajevne skupnosti zagotov-
ljena zanesljiva in neoporečna vo-
dooskrba, krajani pa so imeli še
razlog več za zadovoljstvo. Krški
župan Franci Bogovič in predsed-
nik Sveta krajevne skupnosti Raka
Alojz Kerin sta namreč poleg vo-
dovoda na Dolgi Raki odprla tudi
javno razsvetljavo v dolžini 1300
metrov, ki je pomembna pred-
vsem z vidika varnosti najmlajših
udeležencev v prometu. Javno
razsvetljavo v višini 2,5 milijona
tolarjev so financirali iz investici-
jskega programa KS in s sofinan-
ciranjem krajanov. B.M.
Aloiz Kerin. Boiidar Resnik in Franci ßosovic ob otvoritvi vodovoda
O načrtu zaščite in reševania v orimeru nesreče v NEK
Krško - V sklopu vaje NEK 2002, ki bo potekala sredi mese-
ca novembra, je za javne zavode, organizacije in gospodar-
ske družbe ter občane krajevnih skupnosti na območju občine
Krško potekala javna predstavitev osnutka načrta zaščite in
reševanja v primeru nesreče v Nuklearni elektrarni Krško.
Žal je predstavitev v štirih časovnih
terminih potekala ob udeležbi izred-
no majhnega števila slušateljev, pa
čeprav je domala istočasna ekološka
nesreča v tovarni Vipap že zadostno
opozorilo, da so nesreče same po se-
bi nepredvidljive in nenačrtovane,
in bi morala zato javnost pozorno
prisluhniti vsem ukrepom zaščite in
reševanja.
Na predstavitvi so predstavniki Civ-
ilne zaščite predstavili območja iz-
vajanja zaščitnih ukrepov v polmeru
treh, desetih in petindvajsetih kilom-
etrov od jedrske elektrarne, kakšni
so znaki alarmiranja, kako poteka
v tem primeru obveščanje javnos-
ti, obseg radiacijske zaščite, od upo-
rabe sredstev za osebno zaščito pred
kontaminacijo do tega, kdaj pote-
ka evakuacija prebivalstva in v ka-
tere zbirne centre, ali pa je odrejeno
zadrževanje v zaprtih prostorih. Sic-
er pa je v pripravi tudi brošura z
naslovom Kako ravnati v primeru
radiološke nevarnosti, ki jo bodo še
pred načrtovano vajo prejeli preb-
ivalci na ogroženem območju.
Z leve: Franc Pavlin, Franc Bogovič in Branko Petan
Bojana Mavsar
Posavska
štipendijska
shema
Posavje je kot peta regija v
Sloveniji sprejela Regionalni
razvojni program regije Posavje
2001 -2006, katerega nosilec je
Regijski pospeševalni center
Posavje.
Med projekti, ki so opredelje-
ni v tem programu, je tudi
Posavska štipendijska shema.
V Posavju je v prvi fazi krška
občina podprla projekt mladih
o novem načinu kadrovskega
štipendiranja in ustanovila Fun-
dacijo Adama Bohoriča Krško.
Namen te fundacije je uskla-
diti razmerje med ponudbo in
potrebami po kadrih v regiji in
preprečevanje bega možganov
v večja mesta. Tako bo pred-
vidoma v naslednjem tednu (1.
oktober) objavljen javni poziv
podjetjem k oddaji vlog za iz-
bor gospodarskih in negospo-
darskih subjektov v sistem sub-
vencioniranega kadrovskega šti-
pendiranja za šolsko leto 2002/
2003.
Subvencionirana kadrovska
štipendija je sestavljena iz
dveh delov, in sicer iz subven-
cioniranega dela, ki ga iz svo-
jih sredstev zagotavlja fundac-
ija v višini do dveh tretjin (2/3)
celotne štipendije, in udeležbe
upravičenca, ki jo iz svojih sred-
stev zagotavlja upravičenec, ki
je na podlagi javnega razpisa
pridobil pravico do subvencije
v višini najmanj ene tretjine (1/
3) celotne štipendije. Na podla-
gi izkazanih potreb posavskih
gospodarskih in negospodar-
skih subjektov bo v drugi fazi
objavljen razpis za štipendije.
Vse dodatne informacije dobite
na Regijskem pospeševalnem
centru Posavje, ki je prevzel
naloge Ustanove Fundacija Ad-
ama Bohoriča Krško, CKŽ 23,
8270 Krško, tel: 07 488 10 40,
kontaktna oseba Nataša Šterban
Bezjak ali na spletnem naslovu
www.rpcp.net.
ObžoflliK 14
Št. 58, September 2002
iz občine Krško
Novi zdravstveni dom v Krškem
Priprave na investicijo izgradn-
je novega zdravstvenega doma so
potekale že od adaptacije sedan-
jega zdravstvenega doma, ko je bi-
lo ugotovljeno, da obstoječi prostori
kljub dograditvi ne zadoščajo novim
potrebam. Z izgradnjo novega ob-
jekta in s preselitvijo zdravstven-
ega doma na novo lokacijo se želi
doseči višja kvaliteta zdravstvenih
storitev oz. osnovnega zdravstven-
ega varstva, ki v sedanjih prostor-
skih pogojih ne more zagotavlja-
ti predpisane ravni. Bistveni ra-
zlogi za izgradnjo novega objekta
so namreč bile zlasti nove zahteve
pri izvajanju zdravstvenega varstva
občanov, ki jih v obstoječem objek-
tu ni bilo več možno izvajati, zara-
di prostorske utesnjenosti sedanje
lokacije v starem mestnem jedru pa
ponovna dograditev ni bila izvedlji-
va. Pri razlogih je potrebno posebej
izpostaviti tudi zahteve s strani san-
itarne inšpekcije, katerim obstoječi
zdravstveni dom ni mogel več za-
dostiti.
V skladu z Razvojno zasnovo,
potrjeno s strani IVZ RS in potrjeno
primerno lokacijo za nov zdravstve-
ni dom, je bil naročen idejni pro-
jekt (IP). Idejni projekt je bil izde-
lan konec leta 1998. Na osnovi
pozitivnega mnenja na IP je bila
naročena izdelava PGD, PZI.
Glede na to, da so bile v preteklos-
ti že izdelane različne idejne rešitve
in narejene feasibility študije, je
bila v zadnjem idejnem projek-
tu izdelovalca Medicoengineering
predstavljena samo varianta na novi
lokaciji (Spodnji Grič), z različnimi
razporeditvami prostorov, vhodov,
urgentnim dovozom, orientacijo
stavbe, zunanjo ureditvijo (dovoz in
parkirni prostori).
Pri definiranju velikosti nove-
ga zdravstvenega doma je bilo
upoštevano, da je v občini več dis-
lociranih enot, ki bodo ostale tudi po
izgradnji novega ZD za potrebe os-
novnega zdravstva občanov v kra-
jih, kjer so te enote locirane pred-
vsem zaradi lokalnih pogojev in
bližine uporabnikov. V prihodnosti
ni predvideno, da bi se te enote se-
lile v nov objekt, saj bi to pomeni-
lo večjo oddaljenost od svojih var-
ovancev, vendar tudi ni predvide-
no, da bi se te enote širile oziro-
ma da bi se dejavnost selila iz os-
rednjega zdravstvenega doma v dis-
locirane enote.
Za izvedbo gradbeno obrtniških
del in instalacij pri izgradnji nove-
ga zdravstvenega doma v Krškem je
bila oktobra 2000 sklenjena pogod-
ba z izvajalcem del družbo Begrad
iz Novega mesta v skupni višini
1.303.541.434 SIT. Na gradbišču
trenutno potekajo zaključna de-
la, tehnični pregled bo v sredini
oktobra letos, to je mesec dni pred
pogodbeno predvidenim rokom
dokončanja del. Pogodba je sklenje-
na po sistemu »ključ v roke«. Glede
na dinamiko izgradnje se izpolnju-
je tudi financni plan. V zadetku
septembra je bila s strani izvajalca
izdana 18. začasna situacija v ku-
mulativnem znesku 1.132.783.242
SIT, kar je v skladu s finančnim
planom in predstavlja 87% vrednos-
ti pogodbenih del. Investitor notran-
je medicinske in nemedicinske
opreme je Javni zavod ZD Krško.
Ministrstvo za zdravje                                187.600.000,00 Odprodaja starega ZD                               248.259.900,00 JZ Lekarna Krško                                          40.000.000,00 JZ Zdravstveni dom                                        5.000.000,00 Občinski proračun                                       822.681.534,00
Za financiranje izgradnje novega zdravstvenega doma so zagotovljena
sredstva v razdobju treh let (2001, 2002 in 2003) iz virov, ki so našteti
v tabelL
V SPOMIN ŠTEFANU, ZADNJEMU  PODLOSKEMU  LONČARJU
... in čeprav ponujena čaša žgc ustnicc, je bila narejemi iz
gline, ki so jo vlažile Njegove lastne svcte solze. (K. Gibran)
Doumeti skrivnost smrti je flovekova večna uganka. Življenje in
smrt sta eno; neločljivo, nera/.krito dejstvo našcga bivanja je odhod.
Vsako, zlasti pa prezgodnjc večno slovo pa je pospremljeno z glo-
boko bolečino tistih, ki so ostali na polju, posejanem z ljubeznijo
odhajajočega.
Odšel je Štefan Kržan. Zapustil je seznam svojih včerajšnjih dni in
darove svojega znanja. In spominc v vseh, ki so se srečevali z njim. Spo-
mini. Daljni, iz šolskih
let; najbližji, iz zadn-
jih poslavljanj v času
njegove težke bolezni.
V zavest pa se vtiho-
taplja še spomin na nje-
govo delo. Tisto, ki so
ga v njegovem Velikem
Podlogu in na Krškem
polju znali ustvarjati že
stoletja. Lončarstvo. Bo-
I gate plasti gline v okoli-
ci Pristave, Malega Pod-
loga, Velike vasi in Kra-
kovega so vzpodbud-
ile to najstarejšo obrt
naših krajev. Neprekinjeno se je razvijala od časa rimske naselbine Ne-
viodunum do današnjih dni. Dva tisoč let. Rod Kržanovih, ki izhaja iz
Gornje Prekope, je bil njen glavni nosilec v zadnjem stoletju.
Gnetenje in oblikovanje gline je bilo Štefanovo delo že v najnežnejši
mladosti. V Ljubljana je pridobil strokovno znanje, mojstrski izpit
opravil na Raki in od 1. 1981 imel svojo obrt v Velikem Podlogu. Ni
se zadovoljil le z običajnimi lončarskimi izdelki, ampak je svoje znan-
je širil tako po strokovni kot oblikovno-umetniški plati. Povezal se je
z slikarjem Miroslavom Kuglerjem, kiparko Vladko Štoviček in dru-
gimi umetniki. Prof. Kugler mu je izdelal tudi »zaščitni znak«, sestav-
Ijen iz simbola, to je lončarskega kolesa in črk L K Š (Lončarstvo Kržan
Štefan). Uspešno sta skupaj oblikovala lončenino, iz katere je diha-
la zgodovina lončarstva Krškega polja, precejkrat prikazana tudi na
razstavah (Krško, Leskovec, Novo mesto, Ljubljana ...).
Marsikaj je moral vedeti Stefan, da se glineni lonec (pa četudi cve-
tlicni), pivski vrč, šmolcer ali bognedaj strešni kipec ni sesul v kup, saj
je delal večinoma ročno, da so barve, dodane glini ali tiste nanešene
na prvič žgane izdelke, ohranile svoj sijaj. Delal je tudi izdelke z vliva-
njem tekoče gline v kalupe, kar se že spogleduje s keramiko. Strokovne
novosti je redno spremljal na lončarskih sejinih doma in v tujini (Ri-
mini, Frankfurt), za najboljše lončarje pa je smatral Grke. Njegovi izdel-
ki so bili I. 2001 izbrani za predstavitev slovenske domače obrti in spo-
minkov na enemu največjih tovrstnih svetovnih sejmov -v Los Angele-
su, ostali pa so tudi kot del »zakladnice« obcine Krško. Ni pa mu bilo
dano dočakati tistega, za kar si je dolga leta prizadeval: sodelovanje
slovenskih lončarjev in skupno združenje, ki bi jim olajšalo reševanje
problemov.
Štefana so Podložani poznali tudi po družbenem delu v kraju, vsi pa
kot vedrega, z mnogimi »žavbami« namazanega človeka, zato zagotovo
zdaj njegova bolečin rešena »umetniška duša« sporoča znancem, pri-
jateljem, zlasti pa svojim domačim: Obrni se in nosi moj nasmeh. In ne
pozabi tradicije lonfarstva!                                                    L.Š., Z.H.
Krško se jih spominja
Št. 58, September 2002
RODBINA PFEIFER
»Ob koncu savske soteske
slikovitega Posavja leži na des-
nem bregu Save prijazno mes-
to Krško, 164 m nad mor-
jem, na podnožju z vinsko trto
obraščenih Dolenjskih gričev.
Ima 994 prebivalcev, je sedež sre-
za, sodišča, katastrske uprave,
davčne uprave ter raznih drugih
uradov. Omeniti bi bilo, da se v
Krškem nahajajo razna društva,
ustanove in korporacije, ki skoraj
brez izjeme agilno delujejo. Tu je
sedež državne štiri razredne
meščanske sole s pet razredno
narodno šolo, obrtna nadaljeval-
na sola, dva denarna zavoda ter
moderno opremljena bolnica za
ca. 75 bolnikov. Izmed društev
agilno deluje Sokol, ki prireja ze-
lo uspele dramske produkcije,
kakor tudi veseloigre in operete.
Mesto leži ob progi Zidani
most - Zagreb na desnem bregu
Save in je od postaje oddaljeno
ca. 800 m. Vsak dan ima pos-
tanek 5 brzih in 6 osebnih vla-
kov, ki nudijo ugodno in vse-
stransko zvezo s tu- in inozem-
stvom. Vodovoda in električne
razsvetljave žal nima. V tujsko-
prometnem oziru pridejo v poš-
tev razne gostilne ter hotel Gre-
gorič, ki nudi za nastanjenje 5
udobno opremljenih sob z dese-
timi posteljami. Poleg tega nu-
di stanovanje in dobro prehra-
no več privatnih gostiln (v nada-
ljevanju opisa na 7. strani so na-
vedene: »Jama«, »Murko«, »Že-
ner«, »Jerman«, »Vanič« in »Kri-
eger«, op.p.), kakor tudi privatne
stranke, ki razpolagajo s ca. 20 do
30 lepo opremljenimi sobami.
V glasbenem oziru nadkrilju-
je Krško celo Posavje. V mestu se
nahaja petdeset članov vsebujoči
mešani zbor Glasbene Matice,
nadalje dober salonski orkester
ter izvrstna gasilska godba z 2"0
člani, ki prireja izmenoma z or-
kestrom ob poletnih mesecih
uspele promenadne koncerte.
Zanimivo je, da so bili Krčani
že od nekdaj ljubitelji glasbe. V
Krškem je obstajala že okoli leta
1844 godba na pihala, broječa
kakih 30 mož, ki jo.je vodil neki
Salmič. Pozneje sta sledila kot ka-
pelnika mestne godbe okrajna
komisarja Klein in Viktor Parma,
popularni slovenski komponist,
ki je v Krškem služboval več let.
Sredi mesta je urejeno lepo po-
kopališče s cerkvijo sv. Križa in
krasnim gotičnim mavzolejem,
kjer počivata velika krška mece-
na Martin in Josipina Hočevar.
Na tern pokopališču je poko-
pan tudi znani slovenski pisa-
telj dr. Janez Mencinger, ki je tu
deloval kot odvetnik. V Krškem
imamo pet cerkva, od katerih je
v umetnostnem oziru zanimiva
lepa baročna stavba cerkvice
sv. Duha, bivša last nekdanjih
krških grajščakov. Interesanten
je v tern oziru tudi predalčni
strop v cerkvi sv. Rozalije, ki
je ves poslikan in star več sto
let. Kot posebno znamenitost v
geološkem oziru je omeniti zbir-
ko več sto komadov petrefak-
tov, ki jih je v neposredni bližini
Krškega, pod Guntami izkopal
g. Oton Auman, v katerga lasti
se trenutno nahajajo. Je to zbirka
okamenelih polžev, školjk itd. iz
srednjega veka zemeljske tvorbe,
ki so stari več milijonov let. Po
mnenju univerzitetnega docenta
dr. Rakovca je zbirka znanstveno
ogromne vrednosti. ...
Krško, 28. oktobra 1935
Pravkar ste prebrali prvo stran
tipkopisnega turističnega vodni-
ka Društva za pospeševanje tu-
jskega prometa v Krškem (ob-
javljenega v zborniku Dolenjska,
uredil Anton Podbevšek), ki je
bilo navedenega dne poslano v
pregled in potrditev tedanjemu
krškemu županu, odborniku ta-
kratnega turističnega društva,
»velecenjenemu gospodu Jošku
Pfeiferju, banskemu svetniku,
županu, dirigentu, predsedniku
cestnega odbora, odborniku So-
kola, častnemu krajanu Leskov-
ca in Sv. Križa, častnemu članu
ženskega združenja (Frauenve-
reines) itd., itd.«
Kdo je bil pred sedemdesetimi
leti krški župan, katerega časti
(očitno celo ne vse navedene) so
zavzele kar polovico pisemske
ovojnice? In kdo je bil krški žu-
pan pred 70+60 leti?
POTIZRODAVROD
26. maja 1865 je raški
župnik Matija Pfeifer (izhajal
je iz posestniške in mlinarske
družine iz Srednjih Gameljn,
ob cesti Črnuče-Smartno pod
Šmarno goro pri Ljubljani) ses-
tavil oporoko. Imela je 12 določil
s katerimi je razdelil svoje veliko
premoženje (cerkvam, šolam,
alojzijevišču, invalidskim or-
ganizacijam...). Raški župnik je
namreč izkoristil čas zemljiške
odveze, ko so fevdalna velepos-
estva izgubila pravico do tlake
(po 1848) in začela razprodajati
tudi svojo dominikalno posest,
za obdelavo katere ni bila več na
razpolago neplačana delovna si-
la. Tako je poleg podedovane,
nakupil še precej zemlje v okolici
Krškega in Rake, prej last raške
in leskovške (krške) graščine, kar
so po njegovi smrti podedova-
li sorodniki, ki so se zasidrali
v Krškem, Leskovcu in na Raki
(družina Maurer). V zadnjem
določilu je namreč za univer-
zalnega dediča svojih posestev
na Dolenjskem in pri Ljubljani
določil svojega brata Josefa Pfeif-
erja, državnega uslužbenca iz
Kočevja, kjer se je družini 30. av-
gusta 1842 rodil sin Viljem (ma-
ti je bila Marija Hočevar), pozne-
je pa še več hčera in sinov.
VIUEM PFEIFER
Viljem se je 1. 1854 v Novem
mestu, kjer je že prej obiskoval
tudi triletno ljudsko solo, vpis-
al v gimnazijo, maturiral 2.
avgusta 1861 v Ljubljani in po
počitnicah nadaljeval na graški
univerzi, kjer je vpisal študij
prava, po enem letu pa presedlal
na Dunaj, smer politika-pravo.
Dediščina je zanj in za njegove-
ga brata Ivana (roj. 1852) pred-
stavljala izziv, ki sta mu pos-
vetila precej življenjske moči, saj
je Viljem zaradi nje prekinil tudi
študij (absolutorij 1865). Za svo-
je domovanje si je izbral Krško
oz. sprva Staro vas, kjer je bival
v hiši št. 45, dokler ni odkupil
hiše v mestu, ki jo je na prelomu
stoletja potem predelal v moder-
no secesijsko zgradbo, kakršna je
ohranjena še danes (Dalmatino-
va 5), pozneje pa zgradil še eno
(CKŽ 53).
ObžofniK 16
Št. 58, September 2002
Krško se jih spominja
Njegovo življenjsko delo se je
izkristaliziralo v politiki. Deset
let po nastanitvi v naših krajih je
postal krški župan (1875), ven-
dar je bil že dve leti prej (1873)
izvoljen za poslanca v državni
zbor na Dunaju, kamor so ga kot
kandidata mladoslovencev izvo-
lile kmečke občine Novo mesto,
Črnomelj in Krško. Mandat je
obdržal vse do 1.1907, od 1.1876
je bil član t.i. Hohenwartovega
kluba. Po prvem slovenskem
katoliškem shodu je prestopil
(1893) h katoliški stranki in bil
poslej voljen kot njen kandidat.
V državnem zboru je bil clan raz-
nih gospodarskih odsekov: 1873-
1879 odseka za davčno refor-
mo, 1885-1896 davčnega odseka,
1879-1896 in 1899-1900 obramb-
nega, 1891-1896 ter 1901-1907
član vinarskega odseka itd. V av-
strijskem parlamentu je bil pre-
cej aktiven: s številnimi interpe-
lacijami, resolucijami in predlo-
gi je skušal doseči ugodnosti za
svoj volilni okraj pri davkih, iz-
bojeval je veliko podporo dolen-
jskim in posavskim vinogradni-
kom (v tern času je vinograde po-
polnoma uničila t. im. trtna uš),
ugodnosti ob naravnih in dru-
gih nesrečah (poplavah, vremen-
skih nezgodah, požarih, svinjski
kugi), predlagal zaščito domačih
vin z zahtevo carine na italijans-
ka vina, se zavzel za gradnjo do-
lenjske in belokranjske železnice
(1886,1889, 1901-1906), za regu-
lacijo Save in Krke (1901) itd.
Načelnih političnih bojev, ki so
v tern času pretresali monarhijo,
parlament in narode, se ni ude-
leževal, zato so ga spoštovali in
z njim prijateljevali politiki obeh
taborov.
Bil je tudi poslanec kranjske-
ga deželnega zbora v Ljubljani,
kjer je od 1877 do 1901 zastopal
kmečke občine Novo mesto,
Kostanjevico na Krki in Krško,
v letih 1901-1907 pa Črnomelj
in Metliko. Tudi tu je deloval
predvsem na gospodarskem
področju in se kot član gospo-
darskega in upravnega odseka
trudil za dvig deželnega gosp-
odarstva kot tudi tistega v svo-
jem volilnem okraju. Več let je bil
še član odseka za letna poročila,
finančnega, 1886 in 1887 pa tudi
odseka za občinsko upravo.
Prijateljeval je z vidnimi slo-
venskimi razumniki svoje dobe.
Slovenski arhivi, knjižnice in nje-
govi potomci hranijo številna pis-
ma, ki si jih je izmenjaval z lit-
erati: Josipom Stritarjem, dr. Ja-
nezom Mencingerjem, Davori-
nom Jenkom (tega je denarno
podpiral), Josipom Jurčičem (ki
je objavljal njegove parlamen-
tarne govore v »Slovenskem na-
rodu«, urednik tega liberalnega
političnega dnevnika je bil Jurčič
v letih 1871-1881) ... ter politiki:
dr. Vošnjakom, Franom Šuklje-
tom, dr. Razlagom, Karlom Klu-
nom ... Vrsto let je finančno
in agitacijsko deloval kot clan
»Podpornega društva za sloven-
ske visokošolce na Dunaju«.
Bil je častni meščan Krškega
in 20 let krški župan. Ena od nje-
govih osrednjih nalog v tern času '
je bila prekinitev podrejenosti
mesta leskovški župniji in usta-
novitev samostojne Fare Krško,
za katero se je z ljubljansko nad-
škofijo vseskozi pogajal (ob nas-
protovanju grofov Blagajev, up-
raviteljev beneficija na Trški go-
ri, ki so nadaljevali mnenje svo-
jega pokojnega sorodnika grofa
Antona A. Auersperga, krškega
in leskovškega graščaka, da za
vzdrževanje dveh župnij ni do-
volj sredstev). Ustanovljena je bi-
la potem v zadnjem letu Pfeifer-
jevega županovanja (1894, župan
je bil od sredine leta že dr. Janez
Mencinger, V. Pfeifer pa njegov
namestnik).
Krško gasilsko društvo ga šteje
za svojega ustanovitelja. 17. jan-
uarja 1871 je po zgledu Metlike,
Ljubljane ... v Krškem ustanovil
»Požarno brambo« in bil njen pr-
vi predsednik. Dvojezično tiska-
na »Pravila prostovoljne požar-
ne brambe Krške« iz 1. 1880 so-
dijo med najstarejše slovenske
gasilske tiske, kot podpisnik je
naveden Viljem Pfeifer.
Leta 1897 je poskušal pridobiti
sredstva za napeljavo vodovoda
v Krškem, vendar so njegovo na-
mero preprečili meščani sami, saj
so menili, da je v mestu dovolj
dobrih vodnjakov. V čas njegov-
ega županovanja sodi tudi us-
tanovitev   »Bralnega   društva«
v Krškem (1882), »Strelskega
društva« (1886) in gradnja vrste
mestnih stavb (okrajnega gla-
varstva, meščanske sole, župan-
stva...), ki jih je finančno »po-
kril« in s svojim podjetjem gradil
krški mecen Martin Hočevar. V.
Pfeifer je ob mecenu Hočevarju
zlasti zaslužen, da je Krško pos-
talo sedež okrajnega glavarstva
oz. sreza, ki je obsegal področje
na desni (kranjski) strani Save
od Šentjanža do Dobove, s Šen-
tjernejem in Mokronogom vred
(po-1868. letu).
Kot politik se je trudil tudi za
izobrazbeno raven prebivalstva,
saj je bil vrsto let aktivni clan
krajevnega in okrajnega šolskega
sveta Krško, nekaj let šolski nad-
zornik v mestu, s soprogo sta bi-
la med tistimi meščani, ki so da-
jali hrano več revnim učencem.
Njegovo pomoč slovenskim štu-
dentom smo že omenili, stalno
pa ga najdemo tudi kot dobrotni-
ka novomeški »dijaški kuhinji«
in drugim.
Seznam njegovih del za mesto
pa s tem še daleč ni popoln. Glav-
na skrb je bila posvečena gospo-
darstvu, zlasti vinogradništvu, s
čimer se je ukvarjal tudi sam in
njegova širša rodbina. (Pfeifer-
jevi iz Leskovca, Maurerjevi z
Rake). Po letu 1885 je trtna uš
povsem uničila vinograde naših
krajev oz. dotedanje trtne vrste.
Kot državni in deželni poslanec
je izposloval velika sredstva
za obnovo, za nasaditev t.im.
»amerikanskih trt«, ki so bile
odpornejše. V teh letih so tudi
začeli trte škropiti proti »strupe-
ni rosi« (peronospori), v Krškem
je to prvi storil ravno V. Pfeifer,
o čemer so 1889 poročale »Do-
lenjske novice«; uveljavilo pa se
je tudi streljanje »iz možnarjev v
hudourne oblake« (strelna posta-
ja je bila npr. na Gori, pri cerkvi
sv. Lovrenca), za nakup topičev
pa je priskrbel sredstva »naš mar-
ljivi poslanec«.
Tako plodno delo je seveda bi-
lo tudi večkrat nagrajeno, omeni-
mo le, da mu je 1.1907 avstrijski
cesar Franc Jožef podelil red
železne krone III. vrste, kar je
sprejel povsem »na tihem, prav
primerno svojemu značaju ter
mirnemu, tihemu, a vsestransko
zaslužnemu delovanju«, kot so
poročale »Dolenjske novice«
1.7.1907.
O sociografiji Krškega sicer ne
obstaja kaka študija, se pa nehote
vsiljuje misel, da je s prihodom
družine Pfeifer Krško krenilo
na pot »pravega« meščanstva.
Da je bila to skoraj 70 let vodil-
na krška meščanska družina, ta-
ko po izobrazbeni in poklicni
strukturi, premoženju, še bolj pa
po miselnosti in načinu življenja.
Da je šele z njo Krško do neke
mere razvilo specifične elemen-
te meščanske kulture, kar je omo-
gočila njihova mobilnost in pove-
zanost s svetom. Gotovo bi bila
to zanimiva študija tako za soci-
ologe kot proučevalce drugih
družboslovnih ved.
Politik Viljem Pfeifer je umrl
v Krškem 9. decembra 1917,
njegov in družinski nagrobnik je
ohranjen ob vzhodnem zidu se-
danjega krškega pokopališča.
Se nadaljuje
Rejtcmrpni C^eqorse ,K:^;:, .6::::;.\j.
HOTEL GREGORIČ (razglednica iz 11905)
17 ObzöMK
Popolno zavarovanje doplačil za mlade
VZAJEMNA
Končno samostojni!
Polni elana za vedno zapuščate šolske klopi. Od slej bo življenje takšno, kot si ga boste ustvar-
ili sami. Gotovo že razmišljate o svojem avtu, svojem stanovanju ali pa o življenju v dvoje. Kaj
pa zdravje? Ste pomislili, da vam brez zdravja morda ne bo uspelo doseči tistega, kar si želite?
Zdravje je v vaših letih skoraj samoumevno. Pa vendar - preudarni zavarujejo svoje imetje. In ko
ste na začetku svoje poti, je pomembno, da zavarujete tisto, kar boste tudi v prihodnje najbolj
potrebovali, svoje zdravje.
Do sedaj je bilo za vas poskrbljeno
Od trenutka vstopa v samostojnost morate skrb za vašo zdravstveno varnost preložiti na svoja ra-
mena. Vsem otrokom, šoloobvezni mladini in rednim študentom obvezno zdravstveno zavarovane
zagotavlja popolno zdravstveno varnost. Vse pa se spremeni, ko šolanje zaključite.
Zavarujmo svoje zdravje
V Sloveniji je zdravstveno zavarovanje urejeno tako, da vam po končanem šolanju del stroškov
zdravstvenih storitev pokrije obvezno zdravstveno zavarovanje, razliko do celotne vrednos-
ti zdravstvene storitve pa placate sami. Kljub temu, da so stroški, ki bi jih morali plačati sami,
lahko zelo visoki, se jim lahko izognete tako, da sklenete prostovoljno zdravstveno zavarovanje
za doplačila pri Vzajemni zdravstveni zavarovalnici. S tern si zagotovite, da bo razliko do polne
vrednosti zdravstvenih storitev namesto vas plačala zavarovalnica.
Kdaj, kje in kako do prostovoljnega zdravstvenega zavarov-
anja za doplačila?
Dan, ko vam poteče status dijaka ali študenta, ko se prijavite na Zavodu za zaposlovanje ali sk-
lenete zaposlitev, je dan odločitve.
Preden sklenete prostovoljno zdravstveno zavarovanje, za doplačila morate imeti urejeno ob-
vezno zdravstveno zavarovanje pri zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Sledi vključitev v prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila.
UREDITE VSE NA ENEM MESTU
Ko ste uredili obvezno zdravstveno zavarovanje, zahtevajte ponudbo prostovoljnega zdravstvenega
zavarovanja za doplačila Vzajemne zdravstvene zavarovalnice.
Če bo zavarovanje urejal vaš delodajalec, boste ponudbo Vzajemne zdravstvene zavarovaln-
ice verjetno prejeli kar v podjetju, sicer pa nas pokličite po telefonu - z veseljem bomo odgovori-
li na vaš klic.
Tnformadie: Krško: 488-0-580, Brežice: 499-4-690, Sevnica: 814-1-570.
Tehnika zmagovalcev
|BlHriMš9.-31 ..10.2002)
Wß   V času akcije prejme vsak
f^ kupec motorne žage MS 170,      i
MS 180, MS 250, MS 260, MS 290 j
AKCIJSKI PAKET, ki vsebuje:     :
olje za mazanje verige 11,
set za brušenje verige,
kapo STIHL in pri MS 260:
olje za mazanje verige 11,
rokavice, kapo STIHL
in set za brušenjel               .
IZKORISTITE TEHNIKO ZMAGOVALCEV TUDI VI!
UOUTUE 2002______________________,
Kodrič in Vizjak s podporo SDS in NSi
Krško, Brežice - S podporo občinskih odborov SDS in Nove
Slovenije se bosta na letošnjih lokalnih volitvah za mesto župana
potegovala univ. dipl. ing.str. Martin Kodrič v krški občini ter po-
slanec v DZ, vodja poslanske skupine SDS ter trenutni podžupan
za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak v brežiški občini.
Kandidat Koalicije Slovenije v krški občini Martin Kodrič pou-
darja, da je potrebno v krški občini zagotoviti boljše pogoje za raz-
voj gospodarstva, vzpostaviti možnosti tujih vlaganj v razvoj gospo-
darstva, odpirati nova delovna mesta v kmetijstvu in oživeti tek-
stilno industrijo. Kar se tiče Nukelarne elektrarne, se zavzema za
ohranitev večinskega slovenskega deleža v NE Krško ter za pripra-
vo sporazuma med RS in RH v zvezi z NE Krško, ki ne bo škodljiv
za občino Krško, v kolikor bodo nizko in srednje radioaktivni odpa-
dki skladiščeni v Krškem, pa si bodo prizadevali za dodelitev rente
gospodinjstvom v občini. V štiriletnem pro-
gramu dela pa so si v krški Koaliciji Sloven i-
ja med nalogami zadali tudi zmanjšanje brez-
poselnosti, nižje cene vrtcev, rešitev romske
problematike, čimprejšnjo izgradnjo maloob-
mejnega prehoda Planina ter ureditev celot-
nega območja ob južni evropski meji.
rnontete    brežiškega
kandidataAndrejaVizja- |
ka pa so predvsem zago- ,
toviti  pogoie za  razvoj
gospodarstva ter dvig lzobrazbene ravm, kar
naj bi skupaj zmanjšalo stopnjo brezposelnosti,
y ter zagotoviti mestnemu jedru vlogo, ki si jo
I zasluži. Pomembne priložnosti so po njego-
I vem mnenju predvsem državni projekti, od
schengenske meje, izgradnje avtoceste in veri-
ge hidroelektrarn. Na področju šolstva je za-
trdil, da je mogoče v štiriletnem obdobju vsem brežiškim osnovnim
šolam zagotoviti pogoje za devetletno šolanje, v dveh letih pa naj
bi ustanovili visoko strokovno šolo. V mestnem jedru pogreša poli-
tiko, ki bi govorila o trgovski, kulturni, stanovanjski vsebini mes-
ta. L.P.
Posavska unija mladih na volitve
Brežice - Nedavno ustanovljena Posavska unija mladih se bo
kot ljudska iniciativa oziroma skupina volivcev s svojo listo kan-
didatov vključila v jesenski volilni boj za izvolitev predstavnikov
v občinskih svetih v vseh treh posavskih občinah. Posavska un-
ija mladih bo na jesenskih volitvah nastopila pod sloganom
»Posavje mladih priložnosti«, ki opredeljuje njihov glavni interes
- iz Posavja ustvariti gospodarsko perspektivno regijo, v kateri
bo imela priložnost mlada populacija. Medtem ko ne nameravajo
predlagati svojega kandidata za župana v posameznih občinah,
saj nameravajo v vsaki občini tistega, ki že sedaj ali pa bo v pri-
hodnje pripravljen vlagati v prihodnost mladih in bo priprav-
ljen podpreti program Posavske unije mladih, so si zastavili vi-
soka pričakovanja glede izvolitve svojih predstavnikov v sestav
občinskih svetov, saj pričakujejo, da bodo v svetniških klopeh
imeli v vsaki občini po tri predstavnike. Vsi kandidati na nji-
hovi listi sicer še niso znani, že sedaj pa se ve, da se bosta zp mes-
to v brežiškem občinskem svetu potegovala Davor Račič in Jure
Pezdirc, za krški občinski svet pa Marko Šonc in Janko Omer-
zu. B.M.
Andrej Vizjak
Martin Kodrič
19 ObzöfniK
aktualno
Prostorska problematika Valvasorjeve knjižnice
Kje bodo našli nove prostore?
Krško - Da se Valvasorjeva knjižnica že nekaj časa uk-
varja s prostorsko problematiko, je bolj ali manj znano.
Prostori v treh nadstropjih so za dejavnost dokaj nefunk-
cionalni, knjižnična stojala so previsoka in preveč obre-
menjena, veliko knjig je v skladiščih, predvsem pa pri-
manjkuje prostora za postavitev računalniške in komu-
nikacijske opreme ter za prireditve. Svet zavoda je že
našel za nadaljnje delo knjižnice primerno rešitev, in si-
cer novogradnjo v neposredni bližini kapucinskega samo-
stana, a so naleteli na nepričakovano oviro, saj je Zavod za
varstvo kulturne dediščine Slovenije v območju mestnega
parka prepovedal graditi kakršnekoli nove objekte.
Kot poudarjajo v knjižnici, naj
bi bila nova knjižnica locirana
čim bližje kapucinskega samos-
tana, saj, kot pravijo, so se ljud-
je na lokacijo navadili. In kar je
pomembno, knjižnico obiskuje
veliko ljudi, ki drugače v staro
mestno jedro ne bi prišli. Nova
lokacija bi morala zagotoviti tu-
di prostor za morebitno prihod-
nje povečanje ter dostopnost za
vse prebivalce in vozila. Tako
je Svet zavoda poskušal pros-
torsko problematiko rešiti z no-
vogradnjo, vendar je Zavod za
varstvo kulturne dediščine Slo-
venije v predhodnem mnenju
k novogradnji poudaril, da je
mestni predel s kapucinskim
samostanom predviden za raz-
glasitev za kulturni spomenik
državnega pomena. Kot so še
zapisali, bi bilo nove prostore
knjižnice v tern prestoru mo-
goče urediti le v objektu vrtca, s
tern da se ne spremeni obstoječa
tlorisna zasnova in višinski ga-
barit, s čimer pa, kot pravijo,
potrebam knjižnice ne bi bilo
zadoščeno.
V kapucinskem samostanu
ima knjižnica na razpolago
1014 m2, vendar je za knjižnično
dejavnost namenjenih le 668 m2.
Po standardih bi krška knjižnica
potrebovala 4000 m2, od tega
1000 m2 za izposojevališča po
večjih krajevnih skupnostih,
dve sta že na Vidmu in v Ko-
stanjevici, načrtujejo pa jih še
na Senovem, v Brestanici in na
Raki.
Kot poudarja direktorica Val-
vasorjeve knjižnice Ida Merhar,
bodo, kot vse kaže, moral i o
lokaciji nove knjižnice odločati
tisti, ki se ukvarjajo s prostor-
skim planiranjem, za samo
knjižnico pa je pomembno, da
bodo dobili dovolj prostora.
A konkretne rešitve zaenkrat
še ni in če jo strokovnjaki in
lokalna skupnost ne bodo čim-
prej našli, se lahko zgodi, da
bo tudi Valvasorjeva knjižnica,
ki vse bolj postaja informaci-
jsko središče občine, krepi kul-
turno življenje in pomaga pri
dvigovanju izobrazbene struk-
ture občanov, odšla iz starega
mestnega jedra in svoje pros-
tore selila v druge dele mesta.
Po besedah direktorice je
možnosti več, ali preseliti knjiž-
nico na eno lokacijo ali pa da
del knjižnice ostane na trenut-
ni lokaciji, dodatne prostore pa
si zagotovi nekje drugje, ven-
dar bo to verjetno izven mest-
nega jedra.
Lidija Petrišič
V prenovljene prostore
kapucinskega samostana
se je knjižnica preselila
leta 1988. 1983 je bilo od-
prto izposojevališče na
Vidmu, leta 2000 pa izpo-
sojevališče v Kostanjevi-
ci na Krki. Pogodba s Ka-
pucinsko provinco Slove-
nije je bila v letu 1980 pod-
pisana za dobo 45 let, kar
pomeni, da se je pogodbeni
čas do polovice iztekel.
okolje in prostor
Št. 58, September 2002
Zavedamo se, da je za izved-
bo programa ločenega zbiranja
odpadkov pomembno dobro ob-
veščanje uporabnikov.
O novem . sistemu zbiranja
odpadkov vas bo družba Kos-
tak d.d. redno obveščala preko
medijev, letakov, plakatov in
publikacij, ki jih bodo raznašali
učenci in študentje. Organizirali
bomo tudi okrogle mize in kon-
taktne oddaje na lokalnem ra-
diu ter predvajali tematski film
o nastanku odpadkov, možnosti
njihove uporabe in o končni dis-
poziciji odpadkov, kot je odla-
ganje ali termična obdelava.
Opozarjamo vas, da smo s
podelitvijo publikadje »Okolju
prijazno ločeno zbiranje odpad-
kov« vsem gospodinjstvom v
občini Krško že pričeli, in sic-
er 20. septembra. Predstavitev
in podelitev publikacije izvaja-
jo izbrani študentje s pooblasti-
lom družbe. Veseli bi bili vaše
pozornosti.
Ob razdeljevanju posod za
zbiranje ločenih frakcij boste up-
orabniki posod ustno seznanje-
ni z novim načinom zbiranja od-
padkov in načinu uporabe novih
posod. Vse posode so oprem-
ljene z namenskimi nalepkami,
na katerih je natančno opisano,
kateri odpadki se lahko odla-
gajo v posamezno posodo za
ločeno zbiranje. Vsaka posoda je
opremljena tudi z napisom "NE
ODLAGAJ VROČEGA PEPE-
LA", saj so vse nove posode
plastične, z odlaganjem vročega
pepela pa bi se posode lahko poš-
kodovale ali pa sežgale.
Postavitev posod in začetek
ločenega zbiranja odpadkov
Posode za ločeno zbiranje od-
padkov bomo postavljali v me-
secu oktobru in novembru.
Verjetno ste že opazili, da
smo v celotni občini Krško ve-
like 5m3 kontejnerje zamenjali s
plastičnimi posodami volumna
1100 l,Jü so za uporabnike bolj
prijazne, bolj higienske, zbir-
no mesto pa je posledično bolj
urejeno. Da bomo odpadke tudi
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV
ekološko zbirali, smo v podjetju
zamenjali dve stari vozili z novi-
mi manjšimi, ki sta primerni za
odvoz odpadkov iz ožjih ulic in
težje dostopnih krajev .
Ločeno zbiranje bo potekalo
na celotnem območju občine
Krško, sistem v vaseh in mest-
nih jedrih pa se bo razlikoval,
in sicer:
• vaska naselja
vsako gospodinjstvo prejme us-
trezno lastno posodo za zbiran-
je ostalih odpadkov. V primeru
arhitektonskih ovir ali neprevoz-
nih cest bodo morali uporab-
niki odlagati ostale odpadke v
skupinske posode večjega vo-
lumna (770-1100 1), ki jih zago-
tovi izvajalec. Za povečano ko-
ličino odpadkov lahko povzro-
čitelj pri izvajalcu dejavnosti rav-
nanja z odpadki nabavi vrečo,
ki jo postavi na dan odvoza na
prevzemno mesto.
Ločeno zbrane frakcije komu-
nalnih odpadkov se oddajajo v
namenske posode na ekoloških
otokih.
Kosovne odpadke bomo odva-
žali dvakrat letno v posebej orga-
niziranih akcijah, nevarne od-
padke pa enkrat letno.
• primestna naselja
vsako gospodinjstvo bo imelo po-
sodo za ostale odpadke, po potre-
bi tudi za biološke odpadke. Za
večstanovanjske hiše namerava-
mo postaviti skupne posode za
ostale odpadke in biološke od-
padke.
Pri povečani količini odpad-
kov lahko povzročitelj pri izva-
jalcu dejavnosti ravnanja z od-
padki nabavi vrečo, ki jo postavi
na~dan odvoza na prevzemno
mesto.
Ločeno zbrane frakcije komu-
nalnih odpadkov se oddajajo v
namenske posode na ekoloških
otokih.
Kosovne odpadke bomo odva-
žali dvakrat letno v posebej orga-
niziranih akcijah, nevarne od-
padke pa enkrat letno.
• mestna naselja
(individualne hiše)
vsako gospodinjstvo bo imelo
posodo za ostale odpadke in
za biološke odpadke. Za več-
stanovanjske hiše nameravamo
postaviti skupne posode za os-
tale odpadke in biološke odpad-
ke.
Pri povečani količini odpad-
kov lahko povzročitelj pri izva-
jalcu dejavnosti ravnanja z od-
padki nabavi vrečo, ki jo postavi
na dan odvoza na prevzemno
mesto.
Ločeno zbrane frakcije komu-
nalnih odpadkov se oddajajo v
namenske posode na ekoloških
otokih.
Kosovne odpadke bomo odva-
žali dvakrat letno v posebej or-
ganiziranih akcijah, nevarne od-
padke pa enkrat letno.
• mestna naselja
(blokovska naselja)
Za večstanovanjske hiše namer-
avamo postaviti skupne posode
za ostale odpadke in biološke
odpadke.
Za povečano količino odpad-
kov lahko povzročitelj pri izva-
jalcu dejavnosti ravnanja z od-
padki nabavi vrečo, ki jo postavi
na dan odvoza na odvzemno
mesto.
Ločeno zbrane frakcije komu-
nalnih odpadkov se oddajajo v
namenske posode na ekoloških
otokih.
Kosovne odpadke bomo odva-
žali dvakrat letno v posebej or-
ganiziranih akcijah, nevarne od-
padke pa enkrat letno.
Natančna velikost posod in
način odvoza se določi glede na
potrebe in arhitektonske mož-
nosti.
Kaj bomo zbirali v posameznih
posodah, pa vas bomo natančno
seznanili v prihodnji številki me-
sečnika Posavski Obzornik, na-
tančno pa boste seznanjeni tu-
di iz publikacij, ki vam jih na
dom dostavljajo učenci oziroma
študentje s pooblastilom družbe
Kostak d.d..
Nove 1100 I posode
Obveščamo, da bo vsem gospodinjstvom na območju občine Krško vročena
publikacija pod naslovom Okolju prijazno ločeno zbiranje odpadkov.
Predstavitev in podelitev bodo izvajali izbrani študentje s pooblastilom
naše družbe. Veseli bi bili vaše pozornosti, za sodelovanje pri izpolnjevanju
ankete pa se vam že v naprej iskreno zahvaljujemo.
ObzoffliK 20
Št. 58, September 2002
okolje in prostor
Zaprti viri sevanja
prej in potem
(privravila Metka Krali)
agencija
5araol
V zadnjih desetletjih vire ioni-
zirajočega sevanja kar precej up-
orabljajo tudi v medicini in in-
dustriji. Radioaktivne snovi so
na primer vgrajene v različnih
merilnih inštrumentih za mer-
jenje debeJine materiala ali pa
vlažnosti tal, so bistveni del ob-
sevalnih naprav za uničevanje
rakavih tkiv in za uničevanje
bakterij. Včasih so jih vgrajeva-
li tudi v strelovode in v nekatere
vrstejavljalcev požarov.   '
Količina radioaktivne snovi obi-
čajno ni velika, saj dimenzije
vira lahko izmerimo v centi-
metrih. Vendar pa je aktivnost
te snovi lahko kar precej šnja.
Tak vir sevanja ima na primer
kar tisočkrat večjo aktivnost od
povprečne aktivnosti enega so-
da z NSRAO, ki je shranjen v
skladišču jedrske elektrarne. Za-
radi tega je vir sevanja zaprt v
ohišje iz svinca, ki sevanje za-
držuje. Tak vir se zato imenuje
zaprti vir sevanja. Ohišje močno
zmanjša količino sevanja, ki ga
vir oddaja v okolje, poleg tega pa
tudi zagotovi, da se sama radio-
aktivna snov ne bi razpršila po
prostoru in ga onesnažila.
Zaprti viri predstavljajo kar pre-
cejšen del radiokativnih odpad-
kov, ki jih je potrebno odložiti v
odlagališča nizko in srednje ra-
dioaktivnih  odpadkov.  Posebne
težave so s tistimi zaprtimi viri,
ki vsebujejo radioaktivne snovi,
ki zelo počasi razpadajo in bo-
do potemtakem aktivne še dolgo
časa. Zato v zadnjem času na pri-
mer opuščajo zaprte vire, v kat-
erih je radij 226, ki razpada ze-
lo počasi, in ta radioaktivni ele-
ment raje nadomeščajo z radio-
aktivnimi elementi, ki razpadejo
hitreje. Da bi zmanjšali količino
zaprtih virov, ki jih je potreb-
no odložiti kot radioaktivni od-
padek, zelo vzpodbujajo tudi vra-
čanje izrabljenih zaprtih virov
sevanja proizvajalcem opreme,
ki so vir v opremo vgradili. Ti
bodo radioaktivni vir mogoče
lahko ponovno uporabili, sicer pa
morajo poskrbeti za njegovo us-
trezno odlaganje. Države posve-
čajo veliko pozornost tudi zbi-
ranju starejših zaprtih virov, ka-
terih proizvajalec ni več znan. Za
varnost ljudi in okolja je namreč
zelo pomembno, da tovrstnih ne-
varnih odpadkov ne bi izgubili
izpod nadzora.
Ocenjujejo, da obstaja y državah
Evropske skupnosti najmanj
500.000 zaprtih virov, od kate-
rih jih je več kot 400.000 že
odslužilo in so torej radioaktiv-
en odpadek. Mnogi so že varno
spravljeni v odlagališčih ali v po-
sebnih skladiščih, nekateri pa so
še vedno v začasnih hrambah pri
uporabnikih. Prav za te vire, ki
jih je v Evropi kar okoli 30.000,
je največja nevarnost, da bi se
prej ali slej izgubili nadzoru.
Čeprav se včasih zdi, da je nad-
zor nad radioaktivnimi viri pre-
tiran, ne smemo pozabiti, da so
ti viri lahko zelo zanimivi tudi
za teroriste. Po 11. septembru
2001 se je govorilo o nevarnosti
»umazane bombe«, bombe, v ka-
teri so radiokativni odpadki, ki se
razsujejo po prostoru, ko bombo
raznese.
Še posebej veliko težav lahko po-
vzročijo tako imenovani »zapu-
ščeni viri«. To so viri, za katere
sicer vemo, da obstajajo, nimamo
pa nikakršnih podatkov o tern, od
kod izvirajo. Zato so tudi njihove
lastnosti slabše poznane, včasih
pa o njih ne vemo skoraj ničesar.
To pa zelo oteži ravnanje z nji-
mi. Dejstvo je, da še vedno vsa-
ko leto ugotovijo, da se je nekaj
zaprtih virov izgubilo, najdejo pa
tudi vire, za katere prej nihče ni
vedel. Ker je ravnanje s tovrstni-
mi odpadki v zadnjihletih dobro
organizirano in ustrezno nadzo-
rovano, so »zapuščeni viri« sko-
raj izključno starejši viri. Sodo-
ben pristop k ravnanju z zaprti-
mi viri, ki zagotavlja nadzor od
»zibelke do groba« - od izdelave
aparature do odložitve, zagotav-
lja, da se taki izredni in neljubi
dogodki skoraj ne dogajajo več.
Vsaj ne v razvitejših zahodnih
državah. Več težav je v deželah v
razvoju in tranzicijskih deželah.
Tem veliko pomagajo strokov-
njaki Mednarodne agencije za
atomsko energijo. V Gruziji so
na primer v zadnjih desetih letih
pomagali pri iskanju in zagotavl-
janju varnosti 280 zaprtih virov,
ki so zdaj shranjeni v skladišču.
Z zapuščenimi viri  se dogaja-
jo tudi nesreče. Nahujša je bila
1987 v brazilskem mestecu Goi-
ana. Ljudje so na odpadu našli
star radioterapevtski vir s cezi-
jem 137. Ker so ga nestrokovno
razstavili, je prišlo v stik z radio-
aktivno snovjo več kot 240 ljudi,
štirje pa so tudi umrli.
In kako je z izrabljenimi zaprti-
mi viri v Sloveniji? Evidenco
in nadzor nad njimi opravljata
Zdravstveni inšpektorat in Upra-
va za jedrsko varnost. Zaprte vire
uporablja približno 100 delovnih
organizacij. Tisti, ki niso več v
uporabi, so v začasnih hrambah
pri proizvajalcih odpadka, 346
jih je že spravljenih v Central-
nem skladišču NSRAO v Brinju
pri Ljubljani.
Pričakujemo, da bo v naslednjih
letih v Centralno skladišče po-
trebno spraviti še po približno
50 novih izrabljenih zaprtih vi-
rov na leto. To so viri sevanja iz
obsevalnih ali merilnih aparatur,
pa tudi strelovodi in javljalci
požara. Tudi zaradi tega radio-
aktivnega materiala v Sloveniji
potrebujemo odlagališče radio-
aktivnih odpadkov.
Tak javljalec pozara prej ali slej
postane radioaktivni odpadek.
Košček radiokativne snovi v zaprtem viru je tako tnajhen, da ga lahko
primento s pinceto.
21 ObzöfniK
kultura
Št. 58, September 2002
Salvasorjeva
knjižnica
Krško >
KRŠKO, CKŽ 26; Tel: 490 4000, Izposojevališče VIDEM, C. 4.
julija 59; Tel.: 07/490 30 70, Izposojevališče KOSTANJEVICA,
Ljubljanska 7; Tel.: 07/49 86 210
Knjižni kviz »Anton Ingolič in Štajerska«
V torek, 1.10., ob 18. uri., vabimo učence, njihove starše in učitelje
v Kulturni dom Krško na zaključek knjižnega kviza »Anton Ingolič
in Štajerska«. Po podelitvi nagrad si boste ogledali mladinski film
Mišek Stuart Little 2. Film je sinhroniziran v slovenščino!
I.Won moW
taKSKA
Potovanje po pravljični deželi za najmlajše
V  torek, 1. 10., ob sedemnajstih vabimo malčke na potovanje po
pravljični deželi. Skupaj z bibliotekarko Antonijo Amon boste
poslušali pravljice, risali in se imeli lepo.
Šola čustvene inteligence
V  četrtek, 9.10. 2002, vas vabimo na še zadnje predavanje Sole
čustvene inteligence z naslovom Komunikacija - pot do boljših
odnosov. Predavanje se začne ob 19. uri in je brezplačno.
Razstava o Juriju Dalmatinu in protestantizmu
Konec oktobra vas vabimo na otvoritev razstave o življenju in de-
lu Jurija Dalmatina. Na ogled bodo dokumenti iz domoznanskega
oddelka naše knjižnice, drugih slovenskih knjižnic in arhivov.
Knjižne novitete iz domačih krajev
Če smo še pred časom pogrešali knjižnih izdaj iz naših krajev, smo
lahko letos več kot zadovoljni. Ljubitelji speedwaya si boste z vesel-
jem izposodili knjigo Speedway Silva Mavsarja. V njej boste našli
obilico slikovnega materiala, prebrali, zakaj je Krško na poseben
nacin povezano s tem športom in kdo so ljudje, ki so in še živijo
za ta šport. Nogometni navdušenci, ki jih je spričo odmevnih re-
zultatov domačega kluba čedalje več tudi v Krškem, bodo vese-
li knjige Osemdeset let nogometa v Krškem Živka Šebeka. Isti av-
tor je popisal tudi zgodovino konjeniškega kluba Posavje Krško.
Letos je izšla tudi bogato opremljena monografija Kostanjeviška ja-
ma. Priporočamo.vsem občudovalcem podzemnih lepot in nara-
voslovne fotografije. Zbornik je uredil Andrej Hudoklin, fotogra-
fije pa so delo Marka Pršine.
GLASBENA ŠOLA KRŠKO
tarn© ss go3®© Sdd *i@
V času velike potrošniške naravnanosti smo še kako potrebni duševne
hrane, za katero bo naša in Vaša šola v tem šolskem letu skrbela s
številnimi nastopi. Poleg dvajsetih internih nastopov, kjer se bodo ob
sredah predstavili vsi naši učenci, pripravljamo na vseh oddelkih vrsto
zanimivih javnih nastopov orkestrov, solistov in komornih skupin.
Že oktobra bomo lahko prisluhnili programu čelistov, udeležencev po-
letne šole v Grožnjanu in orgelskemu koncertu v leskovški cerkvi. Za
december pripravljamo tradicionalne, praznično obarvane božično-
novoletne nastope, katerih kröna bo vedno z zanimanjem pričakovana
prireditev »Glasbena šola malo drugače«. Tudi naši najmlajši, pet do
sedemletni, bodo ob teh praznikih voščili s pesmijo. Vse instrumente
in orkestre bomo mlajšim osnovnošolskim učencem cele občine pred-
stavili februarja 2003.
Sirnfonični orkester glasbene šole Krško, naš najštevilčnejši orkester,
bo predvidoma marca 2003 proslavljal svoj jubilej, deset let zagnanega
dela in Vam takrat podaril, upamo, nepozaben večer.
Na vse javne nastope   Vas bomo z velikim pričakovanjem vabilt
pravočasno.
Realizacija začrtanega dela bo zahtevala znanje, doslednost,   vztra-
jnost ter dobro voljo. Vse to pa imamo, učenci in učitelji.
Pomočnica ravnatelja GŠ Elizabeta Kriianič
Zveza Prijateljev Mladine Krško, CKŽ 23, Krško
Tel. 488 03 66, fax: 488 03 69,
www; zveza-zpm-krsko.si;, e-mail:vida.ban@zveza-zpm-krsko.si
1953 -2003    50 let za srečnejše otroštvo
TEDENOTROKA2002
7.oktober-14. oktober
«ZDRAV OTROK V ZDRAVIDRUŽINI»
OKROGLA MIZA
v ponedeljek, 7. oktobra, ob 15.00 uri v Hotelu Sremič - zelena dvorana
USTVARJALNE DELAVNICE, AVDICIJE 1k GLASBENE
NASTOPE OTROK IN GLASBENO ZABAVNE PRIREDITVE
v torek, 8. oktobra, od 14.00 -18.00 ure na šolskem igrišču v Podbočju
v sredo, 9. oktobra, od 14.00 -18.00 ure pri OS Leskovec
v cetrtek, 10. oktobra, od 14.00-18.00 ure na ploščadi OŠ XIV. divizije Senovo
RAZSTAVA L1KOVNIH IZDELKOV UČENCEV OŠ ADAMA BOHORIČA
OB TEDNU OTROKA
otvoritev v sredo, 9. oktobra, ob 18.00 uri
v galeriji Staneta Fabjančiča na gradu Rajhenburg v Brestanici
v petek, 11. oktobra, ob 16.00 uri
glasbeno zabavna animacijska prireditev V DEŽELI TAMTARAM
z Andrejo Zupančič na igrišču 0Š Jurija Dalmatina Krško
USTVARJALNO ZABAVNI PROGRAM ZA OTROKE
v soboto, 12. oktobra, od 14.00 - 20.00 ure v Gasilskem domu na Vihrah
Na vseh osnovnih šolah v Občini Krško bodo v TEDNU OTROKA
potekali šolski otroški parlamenti na temo
NASfUE MED IN NAD VRSTNiKi.
ObžofftiK 22
Št. 58, September 2002
šport in rekreacija
DRUŠTV0
PRIJATELJEV
MLADINE
V MOJEM
KRAJU
Leta 2003 bo minilo 50 let,
odkar so po Sloveniji začela
delovati Društva prijateljev
mladine. Menimo, da je to
ravno primeren čas, ko še
lahko dokumentiramo vse
dejavnosti naših društev v
preteklem obdobju in vse
zgodovinske vire primer-
no shranimo za bodoče ro-
dove. Zato želi ZPM Krško
ob tej pomembni obletni-
ci pripraviti razstavo o de-
lovanju DPM v Posavju. V
ta namen vabi vse zgodo-
vinske krožke v Posavju,
da se vključijo v raziskova-
nje dejavnosti društva v do-
mačem kraju. Seveda se nam
lahko priključijo tudi sku-
pine mladih in drugi občani,
če to želijo. Zbrati je potreb-
no čimveč dokumentov, ki
pričajo o poteku delovan-
ja domačega društva od
ustanovitve pa do danes.
Zaželjeno je, da krožek izde-
la raziskovalno nalogo pod
naslovom DRUŠTVO PRI-
JATELJEV - MLADINE V
DOMAČEM KRAJU, ki jo
mora oddati do 30. aprila
2003. Če tega ne zmorete,
pa se lahko udeležite razpi-
sa vsaj s sodelovanjem na
razstavi, ki bo predvidoma
odprta 25. maja 2003 v Kul-
turnem domu Krško. Zbira-
li bomo vse dosegljive zgo-
dovinske vire, ki jih lahko
uporabimo za izdelavo ra-
ziskovalne naloge. Delo bo
potekalo v okviru projek-
ta ZPM Mladi za razvoj do-
mačega kraja. Upoštevali bo-
mo vsa navodila, ki nam jih
daje Komisija za delo zgo-
dovinskih krožkov ZPMS v
Ljubljani.
Za vse informacije se lahko
obrnete na Zdenko Horvat,
OŠ Leskovec pri Krškem, tel.
49 040 66.
KRČANI PONOVNO
USPEŠNI V LOVU NA
LISICO
Vevče - 21.9 je potekalo odpr-
to državno jesensko kratko val-
ovno prvenstvo v »lovu na lisi-
co«. Clani Radiokluba Krško so
ponovno posegli po najvišjih
uvrstitvah, in sicer so bili v ka-
tegoriji pionirjev uspešni Nejc
Deržič, ki je osvojil l.mesto,
2.mesto Adrijana Moškon in
3.mesto Jaka Bernardič. V kate-
goriji žensk je l.mesto osvoji-
la Eva Mirtič, v kategoriji juni-
orjev in veteranov pa sta bi-
la Ivan Lepki in Janez Kuselj
četrta. Med sodelujočimi radio-
klubi so Krčani zasedli skup-
no 2.mesto.
Trije člani Radiokluba Krško
Eva Mirtič, Janez Kuselj in Jo-
že Onič pa so se v začetku me-
seca na Slovaškem udeležili 11.
svetovnega prvenstva v amater-
ski radiogoniometriji. Eva je os-
vojila 26., Janez pa 12. mesto,
ekipno je slovenska reprezen-
tanca osvojila 8. mesto.
ZAKLJUČEK
REKREATIVNE
KOLESARSKE SEZONE
Krška vas - Tudi letos, na
koncu kolesarske sezone, je Re-
kreativnokolesarskodruštvoKr-
ško za svoje člane organiziralo
klubsko tekmovanje v krono-
metru na 10 km. Tekmovanja
na relaciji Križaj - Krška vas se
je udeležilo 15 članov, in sicer v
kategoriji do 45 in nad 45 let.
Najmlajši udeleženec tekmo-
vanja je bil 13-letni Luka Vod-
lan, najstarejši pa 72-letni Dani-
lo Pečnik. V kategoriji do 45 let
je l.mesto osvojil Zorič, drugi je
bil Pirc in tretji Ban, v kategori-
ji nad 45 let pa je bil prvi Čurič,
drugi Kerin in tretji Vodlan D.
KRŠKIPLAVALCI
ODLIČNI NA KOPRSKEM
MARATONU
Koper - V okviru dnevov slo-
venskega plavanja, v sklopu ka-
terih so organizirali plavalni
mini   maraton   (cca   800m)   in
uradno državno prvenstvo v
maratonu na 5 km, so plavalci
krškega Celulozarja v mini ma-
ratonu osvojili naslednja mes-
ta: Nika Jevnik 2.mesto v ab-
solutni konkurenci, Rok Kerin
3.mesto v moški konkurenci,
Jaka Kramaršič l.mesto med
mlajšimi dečki in Nina Andri-
jaševič 3.mesto med kadetinja-
mi. V tekmi za absolutno DP
na 5 km so bili Krčani ponovno
odlični: Nika Jevnik 2. mes-
to, Rok Kerin 3.mesto in Nina
Andrijaševič 6.mesto.
ODLIČNO 3. MESTO NA
TEKMI ZA DRŽAVNO
PRVENSTVO
Gozd Martuljek - Nejc Poz-
vek se je na tekmi za državno
prvenstvo, ki jo je na umet-
ni plezalni steni organiziral
Alpinistični odsek Jesenice, v
kategoriji kadetov po odlicnem
plezanju, zasedel tretje mes-
to in si tako priboril bronasto
kolajno.
RENAULT
Ponudba rabljenih vozil z dne 23.09.2002 Tipvozila                    Barva             Letnik         Kilom.         CENA                               Opombe Clio 15 DCI5v                    Bel                2001/8         21.000       1.890.000                              Nov diesel Lagunall 1.6 16v             Srebrna             2001           28.000      3.250.000                Vsa oprema KLIMA.usnje Laquna L9DTI RTE               M.siv                1999          104.000      2.390.000                      Vsa oprema KLIMA Laguna II 1.6 16VK.               M.siv             2001/10        17.000       3.450.000                                 KLIMA Espace2 2DCI                 M.zlat           2001/12          7.800      6.420.000               1.req.22.3.2002 Expression Megane 1.9 DTI                   Bel                2000/7         64.000       2.470.000                 Alu platišča, radio. KLIMA Megane 1.9 DTI kar.              M.siv               2000           44 500       2.290.000                      Vsa oprema KLIMA Megane1.6eRN                Rdeč             1998/3         66.000      1.520.000                              Llastnik Megane1.6 16V5V              M.siv            2001/10        20.000      2.390.000                Llastnik Servisna knjižica Clio 1.2 RN                      Rdeč              1994/2         80.000        600.000                               1.reg.1995 Clio1.2RN                     Rdeč               1993         117.000       530.000                               llastnik Clio 1.2 Bebop                  Rdeč             1997/2         60.000        890.000                               llastnik Clio 1.4. RT                     M.siv              2001/3         12.000       1.690.000                         Llasnik ,kot nov Kangoo1.616V4X4           M.zelen             2001             Nov         2.990.000                     Expression, KLIMA Kangoo1.2RN                    Bel                  1997           80.270       1.280.000                         1.reg.30.11998 Kangoo Express 1.2                Bel                 2000           10.000       1.460.000                            1. reg. 2001 Scenic 1.4 16V                    Bel                2001/3         10.000       3.020.000                         1.reg.27.2.2002 Thalia AIR 1.4 16V              M.siv               2002            Nov         2.018.000                    Novo vozilo, KLIMA Vectra 2.0 16V Dl                 Bel               1997/8        109.000      1.850.000       Servisna knjižica Vsa oprema KLIMA Cordoba 1.6 SE              M.moder           1997/6        133 000      1.090.000 Megane1.616VPriv.             M.zlat              2001           12.000      2.700.000                             Llastnik Megane1.9DCI.Brea            M.rdeč             2001           25.000      2 640.000                    Vsa oprema KLIMA Megane1.416V5V               M.siv                2001           28.000       2.280.000                      Vsa oprema KLIMA Me9anei.9DCI.Brea             M.siv               2001           27.000      2.630.000                    Vsa oprema KLIMA TwinqoL2 Exp.                Vijolična             2001            11.500       1.380.000                                Llastnik R-19 1.8RT                 M.moder            1993         128.000        530.000 Vse cene so v SIT. V cenije vštet prepis vozila in tehnični pregled, če vozilo ni registrirano. ODKUP RABLJENIH VOZII PO SISTEMU STARO ZA NOVO IN STARO ZA STARO.
Avtocenter   Krašna, Škocjan 22, tel.: 07 38 46 112, Robert Kerin
Vaše zadovoljstvo je naš uspeh
Milk*
Kaj dogaja in kje dogaja za mlade i/ občini Krško
^OKTOBER
Koncert: Zvezda meseca; Kiemen Tičar        Q           jtfSr.
5 ob 2I.OO url                                          H            W
Hip - hop galerija                                         «^           ^&
od I8.OO do I9.3O ure                               Agp         i^
6    Film: Nostalgija v Klubu za mlade:
Črna mačka. bcii mačkon                          Q             Pi
ob I9.OO uri                                         H             H
/Okrogla Mlza.-
Zdrav otrok v zdravi družlni                    Jr'r;          Tljll
obROOuH                                   z~.        iFM       I
Ustvarjalnc delavnice. avdiclje za
%glasbene nastope otrok in giasbeno          ....
zabavne prireditve                                  OšLfcrfj.       2W
od I4.OO do I8.OO ure                            «»".«we,.
Ustvarjalnc delavnice, avdicije za
^fc glasbcne nastope otrok in glasbcno            ..
IF    od I4.OO do I8.OO urc
Ustvarjalnc dclavnice, avdicije za
Wglasbenc nastopc otrok in glasbcno
zabavne prircditvc                                 *.H«      2PM
od I4.OO do I8.OO urc                                   0S SeBWt
Glasbcno zabavna animacija prircditcv
Wf  V DCŽEU TAMTARAM Z Andrejo Zupančič      Ijrišč«            7DU
^/   ob I6.OO uri                                             OS Kriko        4rm
% •^ Hip - hop galerija od I8.OO do I9.3O ure   Jfs         j/s
/ä A    Film: Oskarjevi večeri v Klubu za mlade:
\ <L   Treining day (Denzel Washington).             Q            Q
| V   oskar za najboljši film SOOi ob I9.OO uri   H            H
m #    Tematski večer v Zvezdi; Pod dežnikom      M           ,^M
•                                             U           äß''
Legenda:
# MILKA - Dom Milke Kerin - Mladinski Center Krško
H  Zvezda - Klub za mlade
UV Kulturni dom Krško
y
_         ________     ,_________s
Koncert: Hišni band:                                 Q            ä
^ J^k   Peter s kitaro ob 2I.OO uri                          H            ^
1 TB Hlp"hop galerija                                       ^^             ^
1 (sod I8.OO do I9.3O ure                             &&           M&
a        Film: Nostalgija v Klubu za mlade.
Jjk   Podzemlje (Underground)                           Q           Q
^i/    ob I9.OO uri                                     ¦            ¦
^ ffl      Potopisno predavanje: Peru
f\ UL    Predava Tadej Bernik                                  f%           ,4V
^~   obao.oo                                     H        w
fanOlH
Am  OkrogJa miza Moj otrok pa n«!            u
J*%   (Kako ustaviti drogoP)                            Q&Cj       $fek
*W    oblS.OOyri                                    ¦rv-       ^w
a       Balkan party v Zvezdi ob 2O.OO uri    >    D            B
^0   Hip - hop galerija od 18 OO do 19 30 ure   tfft          ^
g*      Film: Oskarjevi veceri v Klubu za miacje;
^ ^^As good as it gets (Helen Hunt Jack Nicholson)    M                Mj
L f   Dobitnik oskarja za najboljšo žensko in     |||            f/Q
*    moško vlogo 1998 ob I9.OO uri
Ä    Počitniške ustvarjalne delavnice:
JtQL   Izdelava skupinskega plakata na temo     J&jl         A h ,
^Q jeseni ob II.OO uri                                      mW         H nCIP
Ä A Počitniške ustvarjalne delavnice:          (
7fllz«lelki iz kostanjev in želodov               '    rJtft±        A..
w w ob II.OO ur»                                                      ™
Počitniške ustvarjalne delavnice:                ,-^
*lll Priprava na Noč čarovnic ob II.OO uri      Jvt$'         A-helP
Konc«rtt Jazz v Zvezdi.-                             ^a»           ^aj.
^4f Traja Srizanl Kvartet ob 21,00 uri           ^V         ^P
XI
%0 g   Jazz delavnica ob 18.00 url                   j^r          jA*.
#>  Mladinski Center Krško
^ Klub posavskih študentov
y  Zvezda - klub za mlade
1PM  Zveza prijateljev mladine Krško                               W
Uvodnik                         UC^
Družbena participaclja mladih Sl
MlnH j€ mcsec dnl in ravno toliko smo btižje
novembrskim voiitvam. V predhodnem uvodniku
smo pozvall mlade. da sc na kakrsen koli nacin
vključijo in sodeiujejo v volilnem obdobju, tokrat se
bomo dotaknili samega akta volltev in njegovega
blstva. Bolj kot to. da z volitvami izvoHmo svoje
predstavnike ki v nasem imenu sprejemajo
odtočitve pomembne za žMjcnje in deto Ijudi na
nekem obmocju. Je pomernbno dejstvo. da
predstavijajo volltve čas in možnost sprememb.
Pred mladimi Je torej možnost da spretnenijo
utečene načine odtočanja, korigirajo obstoječe
poiitike. skratka da začnejo sooodločatl o svpjl
prfhodnosti. V mladinskem centra smo s€ volltev
lotili na svojstven naän. Skuplna Fototeater se je
odiočila. da bo za svojo premierno akctjo izbrala
ravno volftvc. »volitve skozi objektiv«. Če že ne
boste kandidirali vzemite v roke fotoaparats. Tudi
z njiml iahko naredite nekaj.
Robert Ostrelič
ZAHVALA                                  But'n'hrupn
Fantje in dckteta Butn hrupn sc zahvaljujejo
podjetju €lmont iz Krskega in podjetju Arh
€lektorinstalacije in elektomehanika iz Leskovca
prl Krskem za pomoc pri izvcdbi koncertov »Alter-
rock pH rampl«.
Butnhrupn.
IKONCGRT:         ^W9K9I
IZvezda meseca:        1______I__KXS]
Kiemen Ticar. bivsl pevec skupine Leteä potcpuhi.
se Je podal na samostpjno pot V svojl kratki
samostojni karieri Je žc izdai singi z naslovom
Verjeml jjubeznl. ki se trenutno vrti na radiskih
postajah sirom po Sk»ven(JL V Zvezdl se bo
predstavM s priredbami rock, blues, funky in disco
glasbc 7O-4h let ter s svojimi komadi. ki jih
namerava kmalu izdati nazgosčenkl.
H€YYO,             "~~                <JJk
HIP   HOPGALGRUA______ˇ
Ponovno odpira svoja vrata v soboto. 5. oktobra
2OO2 ob laOO uri v Domu MUkc Kerin (stara
srednja strojna sola). Ponuja van*
-celoletnltecajhip hopa.kijerazde4jcnv6stopenj
-rekreacljo
- moinost. da se pridružite plcni skupini Taranteia
Mcsečna  cena  uddcžbe tecaja:  2JSOO.OO  SU
Prijave zbiramo v Mladinskem centra Krsko ati na
tctefonski stevilki O7/ 49 O5 825. Za dodatne
informacije pokHcttc Karinen na tdefon O4O/ 266
aas._____________________________
NOVOST V MC KR5KO:          /:
Ptesne uricc za mlade in               mfC
malo manj mlad«                            \ '
Plesnl veceri namenjcnl ptesu in zabavt na katerih
sc boste naucHi zavrteti v rttmu vattka. fokstrota.
diskofoksa. rock n roH-a. ča-ca-ca-Ja... Predviden
zacetek ptesnih uric je 7. novembra _»O2 ob I93O
uri v Domu MHke Kerin. V primeru zadostnega
stcvila prijav se bo tecaj zacel izvajati v mesccu
novcmbru pod vodstvom plcsnc ucttcQice Kannen
Anckner.
Cena 8 vaj (2 meseca):
- za odrasie: 6.OOO.OO SIT
- za solajoco mladfno in brezposelne: 4.OOO.OO
snr
Prijave zbiramo v Miadmskcm centru Krsko ali
na telcfonski stevilki 07/ 49 O5 82S
FOTOGRAFSKI NAT6ČAJ        J||
Tema- VOUTV^ SKOZI OBJ€KTTV                 "^^
Datum: od K)JO. CMXÄ do GUI 2OO2    ^^
PoQojl natccaja:
Fotografski natečaj je razdeijen na dva sldopa:
1. Dokumentarna fotograflja
2. Umetniska fotografija
Natecaj je anonimen. Udelezcnd natecaja lahko
sodekijejo samo s svojimi avtorskhni deti. Vsak
avtor prediozi 6 erno belih ali barvnih fotografij.
velikosti 18 x 24 ali BO x 4O cm. Vsaka fotografija
mora biti na hrbtni strani opremljena z naslovom
fotografQe. tetnico nastanka. zaporedno stevilko In
sifra s katero se avtor uddezuje natecaja. ter s
pripisom, ali gre za dokumentarno ali umetnisko
fotografijo. Fotografijam predložite zaprto kuverto
z navedenimi podatki: inte. priimek. naslov stamega
bivalisča In podatke o fotografljah. ki se morajo
ujemati s tlstimi na fotografljah. Prispele
fotografije bo pregledala strokovna žirija.
Fotografij. ki ne bodo ustrezale razpisnim pogojem.
žirija ne bo ocenjevala. Avtorji obdrzijo avtorske
pravicc za predkizena deia. Rok za oddajo dd je
IIA2OO2 na naslov.
Mladinski center Krsko
Fototeater
CKŽIO5   P4J.246
827O Krsko
s pripisom »foto natecaj«
Otvoritev   razstave   In   podeBtev  nagrad   bo  v
mesecu novembru. Tocen datum bo objavQen v
nastednjem napovedniku.
OmJ3@ifSg!K[PÄIJOa
USTVARJALN6 D€LAVNIC€ Mr
DRUÖTVA A-H6LP V MC KRŠKD *W
BBJS3. In 3O. Oktober ÜOPg________fl-helP
Zaradi dokaj slabega obiska cctrtkovih
ustvarjalnih ddavnlc v septembru. smo sc odtocW.
da v mesccu oktobru ne bomo vec izvajaü teti
ddavnic na tak nacta kot smo to pocci do scda|. V
mesccu oktobru vam tako ponujamo strnjene
ddavnice, ki bodo potekale med počttnicami od 2R
do 3O. oktobra v prostorih Mtedmsfcega contra
Krsko vsak dan odRdoBurc Octavnice bosta
vodW Spcta Gudato in Darja Serbec iz Zavoda A-
H€LP Priprav^amo vam presenecenje za Noc
carovnicVabqen»
JAZZ D6LAVNICA:                   ^
Hnjasooü ob i8xx> uri                   my
-loktobra bo v sktopu rednm meseenm jazz
vecerov potekala Jazz delavnica. Oetevnica bo
potekaia od B.OO do 2O.0O v prostorih Mc Krsko
(CKZ106). Tokrat je delavnica namenjena predvsem
bobnarjem. poudarek pa bo na mesanm (neparnih)
rttmih vzhodnjaske glasbe. Dctavnico bo ved» gost
prcscnccenja iz Makedonfc VabQeni vsl mladi
glasbenUd, ki ze«te svoje gtasbeno ustvarjanje
razsMU z üuiicnti Jazza. Oelavnica Je brezplacna.
prijave zbiramo v MC Krska____________________
www.mc-krsko.si
KONCGRT: JAZZ V ZVGZDI       |M|
Traja Brizani kvartet       ,{/v^  hfl
3I.I0.20O2 ob 21OO uri                       ^H
Traja Brizani veija za enega najbo^ zasedenih
slovenskih električnih baststov. SodeJuje v
zasedbah. ki stüno varirajo od jazza. fuskxta. etna,
popa. latina in druglh svetovnih zvrsti. Njegove
najboQ znane zasedbe so Amala Amadeus in
Brizani Project pri katerem Je soddoval s
stevtinimi pomembnimi slovenskimi gtasbenOd. V
Zvezdl bo nastopif skupaj z saksofonistom
Mihom Hawüno. ostala dva gosta zasedbe pa sta
presenecenje.________________________________
MGDITGRAN5KI KONGRG5
B4. . 29 Oktober 5002 H0TlsS ^^
AJ€S€C je rastoca mreza 5O.OOO studentov na
preko 8OO visokosoiskm msütuc^ah v vec kot B5
drzavah ki je najvecja studentska organizacQa v
svetu. S spodbujanjem potrebnih spretnosti in
razumevanja sJL ki obükujejo svet okoli njlh.
ustvarjamo skupmo moenih bodooh vodg z visoko
stopnjo zavedanja druzbene odgovornostt kt ze^c
po akthmem. pozitivnem prispevku k razvoju. V
letu 2OO2 bomo v Stoveniji. natančneje v Krskem.
v sodeiovanju s Kkibom posavskfh studentov in
Mladinskim centrom Krsko gostüi Medlteranski
kongres. MedCo 2OO2. ki Je najvecji kongres regije.
uddezi pa se ga okrog KX> predsednOcov lokatnih
A1€S€C podruznk tako medibsranske reg^e kot
tudi severne in zahodne Cvrope. skupaj iz torej 23
držav. Namenjen je navezovanju stikov.
ustvarianju strateskfh naertov razvoja ter
partnerstvu med razHcnkni podružnkami glcde na
cHj« in aktivnos« za doseganje cfljcv organizacQe
glede na stanje v lokaM. nadonalni in sirsi
skupnosti. V sktopu kongresa bo tudi Gtobal
VWage (trzntca). ider se bo vsaka drzava
predstavita s svojo tipKno hrano. p^aco. gtasbo in
v sktopu katere bodo razKna predavanja tujih
studentov. ki bodo natnenjena tokaM poWiki O
toenem datumu In kraju vas bomo obvestKi
naknadno.
ZA. - 29. Oktober 2OO2
HotelSremič
Krsko____________________________________
IZM6NJAVG. TABORI.
D€lAVNICe T€ČAJI. S6MINARÜ
NAM Se ROLA BR6Z DROG 1^1 ALKOHOLA
Izvcdba nasega preventtvncga programa Nam se
rota brez drag in alkohoia se pricenja. V mesccu
oktobru born oWskaB Osnovno solo Raka.
Osnovno soto Koprivnica. Osnovno soto Leskovcc
in Osnovno soto Jozeta Gorjupa v KostanJevkL
Vsakl soi smo namenM predavanje na temo
probtematike drog in alkohoia ter nasöja v druzM.
kar bodo izvajafi poHdst iz PoRo|ske postaje
Krsko. visja medkdnska sestra iz Zdravstvenega
doma Brezice in strokovna sodeiavka Centra za
sodamo deto Krska Detavnke na fcemo odvisnosti
od drog in atkohota bodo vodHi strokovno
usposobfeni prostovofd. na temo nas-ja v druzini
pa strofcovne ddavke iz Centra za sodalno deto
Krsko. MbKtostn«com bomo skusal predstavtti äm
vcL InformacSskega materlala. med drughn bo na
vofo tudi nasa ztozenka. Nase stojnfce pa bodo
mladi dopotn« s svojimi izdc&i. ki Jlh bodo
ustvarjai v casu delavnic Starse bomo obiska«
na rodft^skon sestanku In Jlh povabüi na okrogto
mfe» na temo odvisnosti ki bo 25. oktobra v
Kuiturnemdomu Krsko.
€-N(a)SV6T
Ste sc znasH v tezavah (vseh vrst). pa ne veste.
kam po pomoc? V oktobru sc ponovno lahko
ogiasite v cWctronsid posvetovaMd mladtoskega
centra na nastovu nasyet.@mc.-krs.kasi. kjer vam
bodo skusal pomagati uihpojol^iii prostovo|d in
strokovnjakl Po potrebi sc boste z njtot lahko
dogovorttzaindhfWualnosrEcanie.____________
I    MHmJlte nw»«nl MforaMk prirwNtcv In dogodkov x» rntode v aMM KHHk»
I    iBWUMi MlwMnUcl OMitar Krtko. CKŽ 105. RR 246. Krtfco. MWtax a/iA9-OB^BS/BSB info<S?mc-krsko.sl / wwwmc-krsko.si
I  amaLmakšb nutm* ostrew
I   QZBsvm* JPPT*Wk CaeM. Zmod R6«O
I   V«« napovdt tn prt»p«vfc«)s xa ob»»yo v t«ta»a «wW wwiiia WWta> Mo potr<-w paawtmmM do —8. v m-iiiciii a naatafe« nesee
Im nMtov imMitm. mm&nm amtar •* prMrtuj« pr«vtco <to krattMj* prlspcvkov.
^^Hk ^^^B'    ^^hh^^^^hf ^^^^^^Ik ^^^^^Kki' ^^ü^^^^bf ^^^^^^^B' ^^^hu
Največja Elesova naložba v zadnjih letih je izrednega pomena za pc
Na območju Posavja, Dolen-
jske in Bele Krajine je pomem-
ben del slovenske industrijske
proizvodnje in obrtne dejavno-
sti. Brez kakovostne in varne
oskrbe z električno energijo pa
si ni mogoče zamišljati delovan-
ja, kaj šele razvoja industrije in
obrtništva. Javno podjetje Elek-
tro - Slovenija (ELES) je krajem
na tern območju v zadnjih letih
namenilo veliko pozornosti, kaj-
ti zahteve po kakovosti so pri
odjemalcih iz leta v leto rasle.
Že v zaičetku osemdesetih let je
elektrogospodarstvo začelo na-
črtovati izgradnjo nove razde-
lilne transformatorske posta-
je (RTP), ki bi izboljšala zane-
sljivost napajanja tega konca
Slovenije. Studije širše strokov-
ne javnosti in analize, ki so jih
izdelali   Elesovi   strokovnjaki,
so kot najboljšo rešitev predla-
gali izgradnjo RTP 400/110 kV
Krško z razpletom daljnovo-
dov. Žal so bila pripravljalna
dela konec osemdesetih let pre-
kinjena predvsem zaradi po-
manjkanja sredstev. Pomen no-
ve transformacije pa se je z leti
še povečeval. Veliko let je bilo
potrebno, da so okoliščine do-
zorele, in uspelo nam je sestavi-
ti hnančno konstrukcijo ter pri-
dobiti soglasje vlade za to inves-
ticijo, Gradbeno dovoljenje smo
pridobili leta 2000, torej kar
precej let po prvili študijah in
začetku načrtovanja.
Izgradnja se je začela v zelo
burnih časih, ko se je celotno
elektrogospodarstvo preobliko-
valo, kar je pomenilo še dodat-
no obremenitev pri tako zahtev-
nem delu. Prilagajanje odprte-
mu trgu z električno energijo
je zahtevalo velike organizacij-
ske spremembe, ki jih je Eies
pod vodstvom mag. Vekosla-
va   Korošca   uspešno   izpeljal.
Ločevanje dejavnosti proizvod-
nje, prenosa in distribucije za
Slovenijo ni pomenilo velike-
ga pretresa, ker so bila ta pod-
jetja že deset let ločena. Ogrom-
no dela pa je povzročilo obliko-
vanje gospodarskih javnih
služb Upravljanja s prenosnim
omrežjem in Prenosa električne
energije v okviru Elesa ter iz-
ločitev Borzena in funkcije tr-
govanja z električno energijo
iz podjetja. Gospodarska javna
služba Prenos električne energi-
je je zadolžena za razvoj, izgrad-
njo in vzdrževanje visokonape-
tostnega prenosnega omrežja.
V okviru te gospodarske javne
službe poteka tudi investicij-
ski inženiring izgradnje RTP
Krško, seveda pa pomemben
delež prispevajo tudi strokovn-
jaki iz Upravljanja s prenosnim
omrežjem za področja zaščite,
; meritev in vodenja, prav ta-
ko pa tudi druge spremljajoče
službe v Elesu.
RTP Krško je naša največja
investicija na področju preno-
sa električne energije v zad-
njih dveh desetletjih, vredna
4,2 milijarde tolarjev. Tudi teh-
nološko je tak objekt izredno
žahteven. Elektroenergetski sis-
tem je namreč največji stroj,
ki ga je človeštvo zgradilo, in
razdelilna transformatorska po-
staja na nivoju 400 kV je med
najpomembnejšimi elementi te-
ga stroja. Pri izgradnji in obra-
tovanju moramo upoštevati
vse zahteve po kakovosti, učin-
kovitosti in varnosti, ki veljajo
v Evropi. Celoten investicijski
inženiring izgradnje RTP Krško
vodijo Elesovi strokovnjaki po
načelih sodobnega projektnega
ObzömiK 26
naročeni članek

www.eles.si
csavsko, dolenjsko in belokranisko mdustrijo, obrt m gospodmistva
vodenja, izvajalci so večinoma
domača podjetja, vgrajena pa je
najsodobnejša tehnologija. Ta-
ko zahteven objekt je izziv tudi
za druge domače strokovne us-
tanove in projektivne organiza-
cije, ki vseskozi sodelujejo pri
projektu izgradnje. Predstavlja
tudi pomembno šolo za bodoče
gradnje.
V svetovnem merilu pred-
stavlja RTP KrŠko enega naj-
sodobnejših tovrstnih objektov,
ki bo po otvoritvi, predvidoma
v drugi polovici oktobra 2002,
daljinsko voden. Elesovi stro-
kovnjaki pod vodstvom direk-
torja projekta Janeza Kerna
skrbijo, da je tudi zasnovan
in grajen po najstrožjih meri-
lih kakovosti. Med gradnjo so
bili izpolnjeni zahtevni pogo-
ji, ki jih je postavila NE Krško,
ter standardi, ki veljajo za jedr-
ski objekt. RTP Krško leži tik
ob jedrski elektrarni in je z nje-
nim stikališčem tudi neposred-
no povezana z zbiralnicami 400
kV. Nov objekt bo omogočil
povečano zanesljivost napaja-
nja lastne rabe NE Krško in s
tem večjo zanesljivost objekta,
vključitev novih daljnovodov
za potrebe prodaje električne
energije iz novih elektrarn v
Posavju, vključitev novih po-
vezovalnih daljnovodov in
zmanjšal izgube v elektroener-
getskem sistemu. Dokončno
podobo bo dobil z ureditvijo
razpleta daljnovodov, ki se iz-
vaja v septembru. NE Krško in
RTP Krško pa bosta šele z iz-
gradnjo daljnovoda 2x400 kV
med Beričevim in Krškim do-
volj dobro in varno vključena v
slovenski elektroenergetski sis-
tem. Ta 75 km dolg daljnovod,
ki bo Elesova naslednja največja
naložba, je izrednega pome-
na za varnost in zanesljivost
delovanja visokonapetostnega
omrežja v razmerah odprtega
trga z električno energijo. Ne bi
želeli, da se nujno potrebne in-
vestidje odlagajo v prihodnost,
zato bomo vse sile usmerili v za-
gotovitev pogojev, ki bodo omo-
gočili pravočasen začetek grad-
nje tega prepotrebnega objekta.
Vključitev RTP 400/110 kV
Krško z razpletom daljnovo-
dov pomeni spremembo obra-
tovanja   celotne   dolenjske   in
posavske zanke ter celotnega
slovenskega elektroenergetske-
ga sistema. Srce postaje je 360
ton težek transformator moči
300 MVA, kar predstavlja sko-
raj polovico moči NE Krško.
Omogočil bo transformacijo
električne energije z napetost-
nega nivoja 400 kV na nape-
tostni nivo 110 kV direktno v
Krškem. S tem se bo bistveno
izboljšala kakovost in zaneslji-
vost napajanja tega področja,
kar je pomembno za lokalno in-
dustrijo, obrt in prebivalstvo,
posredno pa za vso Slovenijo.
Eies izvaja v tem času tudi dela
na 110 kV daljnovodih v dolen-
jski zanki, ki so do sedaj pred-
stavljali edino vez z napajal-
nimi točkami drugod po Slove-
niji. To bo še dodatno izboljšalo
kakovost napajanja.
Kljub velikemu pomenu za
slovenski elektroenergetski sis-
tem je  RTP Krško  predvsem
pridobitev za Posavje, Dolen-
jsko in Belo Krajino. RTP Krško
bo zagotovo odigrala pomem-
bno vlogo pri bodočem razvoju
tega področja in v Elesu smo na
to ponosni.
Saša Jamšek, direktor GJS
prenos električne energije
naročeni članek
27 ObzörniK
družabna kronika
Št. 58, September 2002
O cent le je "pela" Barbara Brezigar,
ko je abiskala Pasavce? IOlo: Ro-
bertSajovec
7 leve: Matej Kašir, Goran Rovan in Bozidar Resnik tned "ločenim zbirau-
jem" insorniacij nn javni predstavilvi itačrta znšeile in rešecanja v priinern
nesreče v Nf.K. lain: Boštjan Colarič                                       -
()b 110-letnici PCI) 1 eskaver je
najinlajši Clnn zn boljši pregletl
mid (lotfajanjcnt polrebaval iiimni-
na pontoč. I ata: jaže Maenr

Mcii obi^koz tilci na Plmtini ttista tnaujkala liontača libcralna fnnkcionarja
- predsednik občittakega odbora Vojko Sotošek in državni poslanec Brnnka
Jtvtc. Sodeč po nasmehn si obetata dobro jesen... I oto: Robert Sajovec
Brcz "stare garde" na Planini >tieda ne gre. Lojzctu Štilm it! Joietu Habin-
cn ie iieltil dntibo tovariš z druge strani Gorjancev. / oto: Robert Sajovcc
Datnjan Y.ibert, naš obcasni sode-
lavec, se je v zelo kratkem času nve-
Ijavil kot fotoreparter. Da je na da-
bri pati, priča tndi 2. nagrada na na-
tečajn Foto Asje, na festival)! Rack
Otočec. I'ofo: Bojatta XUwsar
Posnetek z nedavttega svetovncga
prvensti'a ribičk priča, da so tudi ri-
bičke sposobne ujeti kakšen pravi "ko-
mad". Žal ulov fuinoafričmike iii štcl
za kankurenco, saj je "brkača" ujcla
na trcningu. I oto: Silva Mavsar
Medtem ko ^lcdate ''rckreatii'iti" posnetek kostanjeviškega slikarja Joieta
Marinen v idilienem okolju sc on s čopiecnt v roki "poti" v Parizn, (>rf kod^r
je poslal pozdravc tudi bralcem Posavskcga obzomika. I (>in: Silvo Mavsar
^¦Oh/nrn        's
Št. 58, September 2002
nagradna križanka
rEO^ncf7riSrTl^s'^::>rVr'rT           «/»itm-» rVrnAHu t >t          *,L?L    ROJEVanje   a™.Lki      glavno       kvad-    i    utje,    lRAZLiCicAjG°f™SKI r\ k<    7/   M k<Vj  n\          Bojana cernogd s.p.     matjaž   otroka ^   MESTO    wmm , LITINA : VAR1ANTA; D™c. 14 liuULibUctUuittVUUU          CKŽ135C  TCJOB                                jsršenar   nemC|JE    metrov                            _   točaj ^fflTBELflCE /^--"^^s^                  KRSKo           fawn, *^ *^   '¦¦¦-i/^iBBžr*>>*^>-^   ^^**±   HmSmUhUHmhHBImHI usedlina Yjjj^^^H^F      ^^¦H^^B^A   H^^^Bh».     ft                                     i       *                                                                                                                                                                 ČINGIZ ^P^^^                                              ^P*^                                              *                                                                                                                                                                                AVTOMOB. NinRnusKA                                           nESNi                                               PRVA         PEVKA                                                                                PRITISK na roSPODA      KRISTINA      LISTNATA        PRITOK          FRANC                                 STOPNJA         VILER                                                                                                       RA_<LM!LKQJ rSi            BRENK        DREVESA      MORAVE        2ENSKA          NIKELJ        LESTVICE,------------------                                                                                               ANGLFILM. un2"            BRENK       DREVESA      "°^fE        REVIJA                              OSNOVNI        ETILNI                                                                                                  IGRALEC MORIJ. RAN                                                     VSRBIJI                                                            TON          älkoHOL                                                                                                       (NIGEL) ROBERT                                                      ALEKSAN-STALNE                                                                                                                                                                                                                                 HOOKE                                                             DAR STRANKE                                                                                                                                                                                                                               POGAN,                                                     SL. SMUsiAR NEVERNIK                                                  (PETER) KDOR ŽGE APNO KNJIŽNICA                                                                                                                                                                                                                                                       PREBI-VALCI IRSKE TA'      AM,NEO                                                                              KDOR                                                                                                                                                                                                                                          VASpR1 (NIGEL):     RADIAGAGA                                                                                                                                                                                                                                                                                                                            LAPSUS         °°R'^ HAVERS        HRIBAR                                                                               LITIJ                                                                                                                                                                                                                                           DRENIK VAS PRI RANA, Kl                                                                                                                                                                                                          PIJAVI                                                                                                                                                        VILlCASTA JONAREDI                                                                                                                                                                                                      GORICI                                                                                                                                                            RIBJA KROGLA                                                                                                                                                                                                    GÖRÖVJE V                                                                                                                                                    KOSClCA S. INDIJI RACUNAL.                                                                                                                         riBII                                                     ZAPOLTON ANTON                                                           DAVEK          SüClCA                                                                                                                                 REKAR                                                        ^8^A «oiscr«^                                                         RENTE         SL. FILM                                                                                                                             *cncl w ..„                                                      BARVA OPSICI                                                                                                                             otöLLINJ«*                                                  KART, KRIŽ UDAREC                                                                                                     "j*                                                                                                                                                                                          ----------------- Z BIČEM                                                                                               "*S,J                                                                                                                                                                                        KALCIJEV RIM                                                                                                                                                                                                          GLINENEC KRALJEVIČ                                                                                                    NARAVNO ŠIROKO,                                                                                                                              1/A7FN7A     IZMAHAB-                                                                             TOVARNA     VEČANJE ODPRTO                                                                                                                     r>Sr*wi«l      HARATE                                                                        EL. NAPRAV----------------- MORJE                                                                                                                               UMCoiNirw   IZDELÖVÄL.                                                                              IZLAKE       DOGOVOR-ŠKAFOV                                                                                                      JENIZNAK NADALJEVANJE                                                                                                                                                 '             ^ i UDnLe!2e-OCCI A                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                          (LJUBKO-       SINJSKE WCOLM                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           VALNO)            ALKE GOROVJE                              'k4oti^                                                                                                                               KORALNI VSEVERNI     SPOPAD,         ^"                                                                                                                                    SPEV INDIJI:           PRETEP          ,..,,„                                                                                                                                     DVEH ARAVALI                                    LISP                                                                                                                                   ZBOROV SOVICA                                                                              pri-i™                                                                                               ZORANA RONALD                                                     wSovfc                                                   «olTare                                                                    H!$L-/KRA |ftc\                                                                  MAKARQVIC                                                                 IM MC<:Tr,                                                                                          STARO-(KRAJSE)                                                                             PREBIVAL.                                                                              vcrIm?                                                                                                        RIMSKI AONIJE                                                                                 V ÖKÖIJI                                                                                                       POZDRAV OSVOBO-                                                                            IVO                                                                          NATIKANIF GORSKI                                                                                                           DILNA                                                          ANDRlC                                                      NATIKANJfc REŠEVALNI                                                                                                     FRONTA                                                    -----------------                                                      nnFf. COLK.AKI                                                                                                        GEENA                                                       DELNlSKA                                                        f~*rl DAVIS                                                          DRUŽBA                                                           RKI^ NASAD                                                                                                                                                                                                        USNJEIZ VINSKE                                                                                                                                                                                                         GOVEJE TRTE                                                                                                                                                                                                             KOŽE IwäpiJs                                                                                                                                                                                                      KORALNI     STROKOV-PR7A  IS>                                                                                                                                                                                                    SPEV DVEH     NJAKZA kakovost                                                                                                                       zborov:    kletar-Skov                                                                                                                                  antifona      stvo
Rešitev križanke pošljite do 15.  oktobra 2002 na
naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s
pripisom "KRIŽANKA". Med reševalci s pravilnimi
rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad,
ki jih podarja Atelje B :
1. barvanje
2. striženje in fen
3. moško striženje
NAGRAJENCI IZ 57. ŠTEVILKE:
1. Laura Gorjup, Kobile 4,8273 Leskovec
2. Martin Frankovič, Nova pot 2, 8273
Leskovec
3. Mateja Krhin, Gor. Brezovica 46, 8310
Šentjernej
4. Saša Povhe, Narpel 52,8270 Krško
Rešitve iz 57. številke (vodoravno)
SPASSKI, IRHOVEC, LE, TEME, NASVETI,
NEKTAR, GP, TROBENTAR, AL, KRI,
AVTOKLEPAR, AJVAR, MAONA, ČR,
USTA, FO, PN, DVANAJST, TIM, OJE,
ŠLEVA, AKCIJA, NEF, ČIŽEM, LEE, AN,
EMIR, MASERKA, ŠIKANA, MROŽ, ARAK,
ASTRA, PEKA, KRAVA, TNT, KISARNA,
BAT, ORO, CENT, EIS, ILO, ČASTILJUBJE,
ŠJOR, ANTANTA, MAT, PANO.
29 ObžorniK
obvestila
Št. 58, September 2002
*i    ¦¦¦¦ft                                     Bäjb-' ^^L^^Bp vVnKi
^%^S;' www. AlenkinStudio. com
^ ^^»g Alenka Dirnbek fi^^^^^^^^^^^B
3 -^—'"1 Brezina 28 C ^HBKLlf3ftM|^B
3 -—^   8250 BREŽICE       ¦HMHHBMH
I-^uJStS 'tel.:07/4961775 ¦^¦¦¦¦l

RAČUNALNIKI-KOPIRN1 STROJI-TISKALNIKI-KOPlRNiCA
Hi r—i              FOTOKOP1RA1NJJE
FRANŠIZNA TRGOVINA RUNOVEC
- KMETIJSKI MATERIAL
- GRADBEN1 MATERIAL
- VSE ZA VRTIČKARSTVO
¦^^-             aknßaogrml&yie,
¦¦I            loncoice, sadoe sadike
f^-1           -GC^PODINJSKIFLIN
I         IVANteMARTAd.n.o.OBPOTOKU9,8276KRŠKO
i                     Tel.: 07 490 16 05 TeL/f«: 07 4^2 66 06
i                              CHB»9: tprmnovec@oir.si
Nudimo delo v telefonskem studiu
za reklamifanje izdelkov.
Delo je za vse, ki iščete redno ali honorarno
zaposlitev, primerno pa je tudi za dijake in študente.
INPLUSD.0.0.
Cesta 4. julija 8, 8270 KRŠKO
Tel.: 07/490-2980                 GSM: 031/223-786
televtzorfev, videorekorderfev,
glasbenih siolpov, Hi-Fi komponent,
antenskth sittemov, fotoopreme,
telefonije, b«ls tehnfk«, malih
- ^ * r          gospodin|skih aparatov In CO -(ev
\      ^i*<   C5 l^^l I     I               conns*!*» f
VULKANIZERSTYO^VTOMARKET,                                         (
BAR, ROCNA AVT0PRALN1CA
1   CKŽ132 Bf 8270 KRŠKO
IE«- 07/4W 34 70, «Ufc 07/490 34 71, GSM: Ö41/W 839
10MV ISTRABEM
07/49 70 292
: Titova 101                          07749          '1
82 81 S c n o v o                     (} 4, t 71> o U 2 5
^!^!^           CKŽ 6Sa 8270 KRŠKO
i \s~Lti pH!k\I      Tel.: 07/49 02 560, Fax: 07/49 02 571
ÜO*3Ü LULXj      Poslovalnica Senovo, Tel.: 07/49 79 121
V vrtnem centra Krško in noslovalnicl Senövo Vam rrüdir;:
- Darilni program                       W-^%
- Poročno dekoracijo            ^JP*   ,<&ijkr
^ - Žalno dekoracijo            W®r     '5HÄ
Jh-g      - Rezano cvetje in lončnice       ^IHR
4Jpf           - Nagrobni pesek in zemlja          ^
^^                   - Mačice in lončne krizanteme
NEViODVNVM
NEVIODUNUW'ZAVOD   ZA   KUUUIO   iN   Ob NOSE   ZJAVNOSTMI
Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško, tel.: 49 05 780
www.zavod-neviodunum.si, el. pošta: neviodunum@volja.net         •
ObzorhiK 30
ISDN
Temelj digitalnih telekomunikacij
Telekom '
Slovenije
Al^ #|*  ¦               Hitri in stalno dostopni
UjL      internet
Zmogljivejši ADSL - Odslej dva paketa za dostop do
interneta   preko   ADSL-a   z   megabitno   hitrostjo
Uporabniki lahko na področju širokopasovnega dostopa ADSL do
interneta   izbirajo   med   dvema   paketoma,   standardnim   in
komfortnim. Standardni paket - ki je zamenjal obstoječega - za
mesečno naročnino 8.067,22 SIT z DDV omogoča prenos
podatkov z zmogljivostmi 1.024/128 kbit/s, kar je dvakrat več
kot prej.  Komfortni paket pa omogoča prenos podatkov s
hitrostjo 2.048/256 kbit/s, cena mesečne naročnine bo 9.900,00
SIT z DDV. Oba paketa vključujeta poleg neomejenega dostopa
do interneta tudi možnost uporabe statičnega IP naslova, poštni
predal (20 MB), dva psevdonima, 10 MB prostora na spletu za
predstavitev   in   možnost   uporalpe   klicnega   dostopa
ADSL - Pregled storitev
-hitri in stalno dostopni internet (always on)
-povezovanje poslovalnic
-delo na domu ali virtualna pisarna
-sprejem vsebine (filmi, nakupi, webTV...) s strežnikov na zahtevo
-izobrafevanje na daljavo
www.telekom.si
PRENOVLJENI
ISDN   PAKETI
V okolje ISDN lahko prestopite
po svoji presoji in si tudi sami
izberete terminalsko opremo
ISDN, ki je dostopna na slo-
venskem trgu. Res pa je, da se
večina naročnikov zaradi
ugodnosti ponudbe odloči za
enega od ISDN paketov, ki
kombinirajo terminalsko
ponudbo tako, da ugodijo manj
zahtevnim uporabnikom in
tistim, ki izkoriščajo zmoglji-
vosti priključka ISDN BAv opti-
mal n em obsegu.
Osnovni ISDN paket že od
Nasveti in brezplačne informacije na številki
ISDN.101
iSDN.201
ISDN.501
ISDN. 601
MODEMI
[07 3337521]
07 3337536
HHigihMM  ........^       I
BAMA
POSTAVLJA aä^BBk
MERILA.      fm^S
Posebna ponudba: samo 1.660.000 StT
Wm doo    W      Cesta4-iuliia23>8270krško
I   frBiSwL     Tel.:07/490-28-60
m fci*K T T     Fax:07/490-28-62
/   / lml\l    /      GSM:041/680-929
¦¦¦r mmmmmmjr        E-mail: efekt.krsko@siol.net
Kaj lahko
storimo za vas?
Ob široki ponudbi najsodobnejših bančnih storitev vas v poslovalnicah bank Bančne skupine Nove
Ljubljanske banke vedno pričakuje tudi prijazna beseda.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Divizija Dolenjska
NLB d.d., Trg republike 2. LjuW|ana; oblikovanje: LUNAYTBWA