Podlistek. Deseti brat. Spisal F. S. F. (Konec.) Toda jaz pa nisem bil, da bi se dal kar tako prefeovoritil Zd|aj bom hodii natzaj, ker sem jima že za petami. Vidva le pojta, stfahopetca, s kurjo korajžo in vx&bčevo| močjo. Mislita, da si jaz sam ne upam skozi gozd. Celo tolpo takih desetih. bratov, ali kakor sta že rekla tistemu; čarovniku, sam omlaitim in obklestim tako, da se ne -bo nikomur več ljubilo, ljudij slepariti in goljuiati po svBtu. tTorej z; Bogom! Pa povejte domia, da že pridem žajvama; toda brez cfenarjev ne., Lahko noč! Tiakjo sem jima jo povedaL Tesarja se»na to vrneta, jaz pa zavijem v gozd. iNajpoprej se preskrbim z gorjačo, podobno tisti, ki! jo je imel sveti Krištof/ko ge Kristusa čez vodo pre;naSal. Krepko opirajoS se na svoj <drog — ker palico ne smom imenovatij.na pol okleščen kol, ki mi je segal čez glavo — korakam v gosto lesov}&. Kako poldrugo uro hodeč dospiem !do samotne kr6me;j|bila je Se Iučjv nji. Zavijem noter, prisleč, mogofte tukaj kaj bolj natanko poizvem, ked(aj sta Šla potepuha mima Polič vina in mesena klobasa bi se tudi prilegla* Ko vstopim, zagleldam pri mizi dva 61ovek^vki sta se bolj1 po tilio med seboj menlTa. Začnem iu bolj| natajnko opazovati in kmalu' spoznam, da imam pred seboj isk*ana tata. To mii potrdi turdi neki koš in neki rudeč dežnik, ki sta stala na klopi pri| peči. Ko pride natakarica in me| vpraša, je-li bodem •kaj ifedel, zaivrnem jo, da bom že sam šel v kultinjo in naročil gospodinji, kaj naj mi napravi. Na to vstanem in grem iz sobe. V veži povprašam za gospodarja. Kofta pridei, mu povem, da sta poitnikk. zelo suniljiva Cloveka. Jaz Jih bom prijel zares, re6em moii. Nitarj se torej ne mešaj v naše reči, 6e bodemo malq zavpili. Pra- vica se more skazati.| Potem grem v kuhinjo, narpčim si večerjo ter se ivrnem zopet v sobo. Naša Sdva, znanjta/ s|ta paj iz mojih pogledov kmalu spoznala, da se zbirajo za-nju neprijetni obHaJci, iz katerih se bode gotovo še Cul gromoviti tresk. Zato pokličeta gostilničarjfa, plaftata in ho5eta oditi. Toda meni ni bilo to po volji. Vstopim se med vrata inj «|arežim, nad njima: Pred ne gresta iz hiše, da se v neki stvari pomenimo. Ona dva se pričneta hudovfati in rotiti se, da sta poštenaj človeka, da morata Se nocoj dalje, Se celo gostUnlčar polegne z njima in me nagovarja, naj ju pustSm pri miru. Potem so začeli| ndkaj nemški govoriti, česar pa jaz nisem razumel. Toliko serii si iztolmafill, da sta gostilničarju dobro plačilo obljubila, če jima pomaga, da mef s silo odstranijo. Ttoda jaz, ne bodi len, posežera za vrata po svojo gprjlačo ter rečem: No, štrigalice, predelane^ zdfaj pa le sem, 5e imafe kaj sr6nosti?| Povom vam pa, da se vas treh prav* čisto nič ne bojim. Se trije taki lahko prijdejo, pa vas bom vsq paliGil in uril, da se bodete sami sebi smilili. Tako sem zarohnel nad njfLmi in vsemj je upal pogum, niso se me upali lotiti. Gostilničar me priŽne zopet z lepa nagovarjati. Ona dva sta pa tajilji, da ni res, da sta poštena človeka. Pretila sta mi| celo, da me gresta t)ožit, ker jili pripravljajn ob dobro ime, ,Tedaj mi je I bilo pa že vsega preveč. Dla bi| še z gosposkb imel sitnosti, mislil, sem si, to pa ne gre» in zaradi dveli potepuhofv. Malo sem pogledal oikrog sebe, ppftfein s|Bia pa | zgrabil celi ko§ ter ga treščil ob tla, da se jef ves | zdrobil. Tedaj se pa u?ujejo iz| njega križaki i!a privali cela kepa srebrnega danarja. Cegavo je pa to-le, zarežijni nad pjimi ter hitro ^ poberera srebrnike in jih spravim v vrečico, ki se ! je pretrgala, ko sem vrgel koš ob tla. Prebita re6, kajmenite, to so me gledali debelo, | A nobejden ni| zinil besddice. Potem sem pa vrgei vrečo 6ez ramo ter rekel: Zdaj( pa le bodita nedolžnaji Kar sem iskal, sem dobil. Lahkof noč. Vzel sem v roke palico in jo Še tisto noč primahal domov ter izročil denar Francetu. Tako nam je} pripq\Tedoval ded, sedeč na klopi pred ulnjakom. Seclaj žo mirao počiva, pod hladno odejo. A pripovest, ^Kako je deseteg1^ brata lovil", še živi pri potomcih in marsikaka ženica jo 'drafee volje pripoveduje radovedni mladini dolge zimske večere pri prejk SineSnica. Sodnik obtožencn: Kako ste mogli krčmarja, ki ste mu ostali dolžlni zapitjBk, imenovati osla? — Obtoženec (muzaje se): Gospod sodnik, libtel sem mu samo napraviti poklon, ker sem bil namre6 čital, da osel ni tako neumen, kakor se ga sodi^