T5 W Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. The Krst Slovenic Daily~ in the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays. =4 EiUrii m ftscoat-Glass Matter, September 21, 1903, at the Post. Office at New York, N. 7., under the Act of Gongresa of March t, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 90. — ŠTEV. 90. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 17, 1906. — V TOREK, 17. MALEGA TRAVNA 1906. nemiri Naseljevanje v marcu Pisatelj Maksim Gorki v okrajih premoga. je doseglo rekord. je nepriljubljen. IZGREDI PREMOGARJEV PRI ROVIH V WINDBERJU. PA. — TRIJE ŠTRAJKARJI USTRELJENI. —o— Mašinist nekega rova smrtno ranjen. — Ustreljeni premot;arji so inozemci. —o— SPLOŠEN POLOŽAJ. Johnstown, Pa., 17. aprila. Pri pre mogovih rovih Windber prišlo je včeraj do velikih nemirov. Tem povodom so pomožni šeriti ustrelili tri inozem-ce in jeden deček je bil smrtno ranjen. M&šinista Eugene Delaneya so odpeljali smrtno ranjenega v bolnico. Nemiri so nastali radi tega, ker so lie-ktori štrajkarji skuhali oprostiti razne svoje aretovane tovariše. Na lice mesta je prišel Serif Begley in governer-ju so poslali prošnjo za odjx>slanje milice. Med štrajkarji vlada nepopisno o-gorčenji:*, tako, da se je bati nadalj-nih izgredov. Wilkesbarre, I'a., 17. aprila. Semkaj so poslali oddelek državnih kon-Btablerjev, da pomagajo policiji. Včeraj zvečer so se inozemci medsebojno pretepali in policija ni mo^Ia mnogo opravili. Danes so aretovali šest premolar je v. Pittsburg, Pa., 17. aprila. Predsednik Pittsburg Coal Co. naznanja, da se j«' v vseli rovih na Hokev Valley,O., pričelo z delom, ker je prišlo med obema strankama do popolnega sporazuma. Indianapolis, Intl., 17. aprila. Predsednik Mitchell od organizacije pre-mogarjev in tajnik W. Wilson dospela sta semkaj in oba sta prepričana, da pride krnalo do sporazuma. Danes se vrši seja odbora organizacije. Naj-brže bodo premogarji in lastniki rovov zopet zborovali, toda ločeno po državah, kteremu načrtu Mitchell ne Itode nasprotoval. Wilkesbarre, Pa., 16. aprila. Ker se štrajku pretnogarjev ni mogoče izogniti. se razne premogove družbe pripravljajo na boj proti premogarskej organizaciji in na pričetek dela potom neunijskih delavcev. Priprave vodijo pred vsem Hillside Coal and Iron Co., Pennsylvania Coal < 'o. in Delaware & Ilu Uon Co. Tc družbe so si že nabavile |h»t rehne delavce /a pričetek z delom. V dveh rovih trdega premoga od Pennsylvania železnice se že dela in tudi v raznih družili rovih se z delom v kiatkem pricue. Dvotedensko poči vanje premogar-jev prov/.roeilo je dosedaj naslednjo Pr-.'inoirar.ji >o zgubili na plačah •fit,400.000, lastniki rovov na zgubi dobičkov .$.">.200.000, železnica na prometu (»00.000, »»stala podjetja $3,-400.000, skupaj $14,000.000. NAPAD NA IGRIŠČE. Nepoznani zločinci so z dinamitom razstrelili hotel. Orleans, Ind., 17. aprila. Nepoznani ljudje so z dinamitom razstrelili del igrišč« v French Lick Springs. Vsled razstrelite je zavladala v hotelu French Lick Springs, kteri stoji le par sto čevljev daleč od igrišča, splošna panika. V hotelu je bilo 1000 go-•tov, kteri so v nočnih oblekah bežali. Kdo skušal igrišče razde jati, ni znano. Na poslopju ni ostalo niti jed-no okno celo in cela sprednja stran se je podrla. Dosedaj niso še nikogar aretovali. V MINOLEM MARCU DOSPELO JE V Z JED IN JENE DRŽAVE 133,245 NASELJENCEV. V dveh letih se je naseljevanje pove- čalo za sedemdeset odstotkov. NEKOLIKO STATISTIKE. Washington, 17. aprila. V minolem marcu naselilo se je v Zjedinjenih drža vah>az raznih dežel 133,245 osob; tako naznanja danes glavni na.seLuiški urad, kteri pristavlja, da se je naseljevanje, primerjajo z maroorn v letu 1904, jm »množilo za sedemdeset odstotkov, dočim je prišlo lani v marcu le 126,932 osob. Y marcu minolega leta so poslali nazaj v njihovo domovino 659 došle-cev. Ruskih Židov, Fincov in Polja-kov je prišlo v marcu 24,202. Tekom zadnjih (1 mesecev dospejo je v Zjed i njene države 403,316 osob in v tem času se je židovsuo naseljevanje iz Rusije pmmožilo za 40 odstotkov. V februarju dospelo je 0^,696 osob, od kterih jim 5:57 niso pustili izkrcati se. OGROMNO NASELJEVANJE. Na velikonočno nedeljo dospelo je New York 12.000 naseljencev. V naše mesto dospelo je včeraj skoraj 12.000 naselnikov iz Evrope, toda vsi so morali ostati na parnikih, ker so radi praznika tudi na Ellis Islandu praznovali. S Celtieom prišlo je 2393, z Bluecherjem 1049, s Citta di Genova 1251, z Eynito 1291, z La Champagne 951, z St. Paul 844, s Columbijo 775 in z l ■ mbrijo 765 naseljencev, skupaj torej 11.805. Naselniški uradniki bodo imeli tekom teh dni obilo dela, kajti tekom tega tedna pride 35.000 nadalj-nih naseljencev in sicer s parniki: Coronia 2250, Oceania 1120, Campania 850, New York 850, Dat a via 2241, Wain 2450, Kaiser Wilhelm II. 763, I .a Bretagne 1145. La Savoie 900, Zee-land 1450. Neuw Amsterdam 2100, Cnited States 1183, Moltke 1145, Algeria 1050. Prinz Oscar 1104, Marco Menguetti 740. Ravenna 1265, Republic 2300. Citta
  • olitan Prince 1106, T'>ancesca 1500. Carpathia 2148. Erni CM), skupaj 33.566 naseljencev. Cerkev nabrala za Veliko noč pri masah — |20.000. V cerkvi sv. Trojice na Lenox Ave., Bronx Borough v New Yorku, nabrali so v nedeljo pri mašah in večernicah $20.000. Samo pri jutranjej maši so nabrali z nabiralnikom $17.471 in po-rneje še toliko, da so dosegli svoto $20.000. Med drugim je bila v nabiralniku tudi nakaznica, glaseča se na $10.000, in dve taki po $1000. Razen nakaznic je bilo v nabiralniku tudi več stota-kov. Nezgoda na Hudsona. Kadi tneurle, ki je vladala na Hud->;:u minulo nedeljo, sta ob vznožju iherty St. v New Yorku skupaj zaleta prevozna parnika Plainfield in Jed »nnk od Central R. Ii. of New Jersey. Oba parnika sta poškodovana. \'a PlaiuHeldu so vsa okna razbita in ■edua kabina je razdejana. Potnikom se ni nič zalega zgodilo. Uboj na farmi. Paterson, N. J., 16. aprila. Jakob Glatidaltz je na farmi Henry Hen-ningerja pri Richfieldu usmrtil delav-ca Henry Raboldta, kteri je Glan-laltza dvakrat napadel. Slednji je rabil v silobranu nož, s kterim ga je za-bndel, tako, da je uro kasneje umrl. Glandaltza so zaprli. KER NE ŽIVI S SVOJO SOPROGO, TEMVEČ Z IGRALKO ANDREJEVO, SO MU V TREH HOTELIH ODPOVEDALI STAN. Sedaj je pri židovskih revolucionarjih. Navidezno je ostavil mesto. KJE JE SEDAJ? Denarje v staro domovino pošiljam«: za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarin* je všteta pri teb vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma Izplačaj« brez vinarja odbitka. Naie denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad ▼ 11. do 12. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 t gotovini t priporeče-um aH registrovanem pismu, večje metke po Domestic Postal Money Order ali pa New York Baak Draft FRAXK SAUXS, lOf Greenwich Strast, Hew York. 1762 St. Olalz St Cleveland, Okie. Ruski pisatelj in revolueijonar, Maksim Gorki, moral je tekom 12 ur ostaviti tri hotele. Potem, ko so mu v hotelu Belleclaire na Broadwayu sporočili, da za bigamista v imenovanem hotelu ni prostora, preselil se je v nek drugi hotel, kjer mu pa tudi niso dali stanovanja. Končno je prišel v apartementsko hišo Rhinelander na 5. Ave. Ko so tu zvedeli, da »o ga tudi iz hotela Lafayette Brevoort*zajedno z igralko Andrejevo, ktero on predstavlja kot svojo ženo, prepodili, mu tudi v imenovanej hiši naznanili, da zanj nimajo prostora. Kje se je Gorki potem nastanil, ni znano, in njegovi tukajšnji židovski prijatelji o tem nečejo naznaniti. Oni le trdijo, da je nekje na deželi pri nekom prijatelju, kjer pripravlja razne članke. Z njim je odšla naravno tudi njegova igralka Andrejeva ter njegov posinovljenec. V nedeljo popoludne, potem ko se je Gorki nastanil v hotelu Rhinelander, prišlo je k njemu več socijalistov, kteri so ga povedli seboj k nekej veselici v Grand Central Palacc. V Gor-kijevej odsotnosti je pa poslovodja imenovanega, hotela izvedel, da Goric ijeva spremljevalka ni njegova žena in je takoj ukazal znositi Gorki je ve kovčeke iz sob v vežo. Ko sta se krog polunoči Gorki in Andrejevna vrnila v hotel Rhinelander. našla sta svoje kovčeke v veži. lirralka postala je razburjena in tudi Gorki je bil nervozen. Nato so jima uljudno naznanili, naj si drugod išče-ia stanovanja. Od tu so se Gorki in njegovo spremstvo odpeljali na kolodvor Central železnice, ker so zginoli, ne da bi se odj>eljali iz mesta. Načelniški komisar, Mr. R. Wat-•horn z ozirom na pisatelja Gorkija naznanja: "Slu&j GoiBvija in ženske, ktero oh imenuje svojo ženo, ni več v rokah lokalnega naselniškega urada, temveč v onih tajništva za trgovino in delo v Washingtonu. "Ako je Gorki, kakor on trdi, ože-1 ion z igralko Andrejevo, ne da bi bil >o ruskih zakonih pravilno ločen od voje žene. potem ga bodo poslali na-'.aj v Rusijo radi bizarni je in poliga-i iie, kakor to izrecno določa naselniški zakon. "Ako bi se o tem slučaju uradoma sporočilo naselniškemu uradu pred prihodom Gorkija, potem bi se Gorki ne smel niti izkrcati. Petrograd, 16. aprila. Žena pisate Jja Gorkija se mudi v južnej Rusiji in Še ni ločena. Leta 1903 je še živela s svojim možem. Gorki ima dva sina, stara 0, oziroma 8 let. Petrograd, 17. aprila. Nek tukajšnji uradnik naznanja o v Ameriko do-šlemu Maksi mu Gorkiju sledeče: "Ker se ameriško ljudstvo zanima za Gorkija, naj ve, da on ni niti liberalec, niti reformer, temveč nič dru-zega nego revolueijonar. On je pisa-teljs-ki prvak in mnogo, kar on pripoveduje o razmerah v Rusiji; je resnično, toda konstatovati moramo, da on ne želi reform, temveč revolucije, (rospa Andrejeva, ktera ga spremlja, ni njegova žena. Tudi ona je revolu-cijonarka in milijonar Morosov iz Moskve jej je dal v prid revolucije $1,500.000. Ko je vlada v minolem poletju o tem zvedela, stavila je Mo-rosova pred alternativo, naj ali Rusijo v 24 urah ostavi, ali bode pa sojen. Morosov je bežal v Pariz, kjer je izvršil samomor. -o- Ustrelil svojega sina. Quitman, Ia., 16. aprila. C. E. Lloyd v 12 milj od tu oddaljenem Morvenu, je včeraj ustrelil svojega lastnega sina, ko je streljal na nekega Davisa, kterega je našel ▼ svojej hiši. Mesto pa, da bi pogodil Davisa, ustrelil je svojega sina. Davis je offeL Prorok Elija Dowie obdolžen goljufije. ŽE PRED DVEMA LETI BI MORALA PRITI GOLJUFIJA ZION-SKEGA SVETNIKA NA DAN. Sedanji prorok Voliva je v tabtrnak-lj,n pročital obtožbo. MNOGO RAZBURJENOSTI. Chicago, 111., 16. aprila. Sedanji prorok in vodja zionsko-Ocatoliške vere, Wiliburg G. Voliva, izdal je ravnokar prvi dokument, s kterim upa, da bode dosedanjega proroka Dowie j a za vedmo pregnal. Imenovano pismo je pisano dne 13. aprila 1904 in naslovljeno Dowie ju, kteri se je takrat mudil v Curihu v Švici. Pismo so prorotkm pisali zio-nisti Speieher, Bernard in Barness, kteri so mu naznanili, da je vzel družben denar iz bamke v Zion City, pralno je poslala insolventna in da je sprejemal vloge kljub temu, da je vedel, da lK)do izgubljene. Tudi je denar rabil drugače, nego določajo predpisi. Denar je porabil v svoje zasebne namene, kar je pričel tudi z deti a rjem zionskih obrti. O tem je naznanil vernikom sedanji prorok Voliva v nedeljo po velikonoč nej službi božji. USTAJA NA FILIPINIH. Domačini so napadli in oplenili taborišče konstablerjev na Luzonu. —o— Manila, 17. aprila. V Malolos je četa ustašev v sredi mesta napadla glavni stan konstablerjev, kterim so odvzeli 20 pušk, usmrtili tri konstab-lerje in potem srečno odnesli pete. Vstaši so prišli v mesto rano zjutraj in se neopaženo približali glavnemu stanu konstablerjev nasproti guvernerjeve hiše. Straže so jednostavno pobili in odšli v prostore za orožje. Sedaj konstablerji zasledujejo ustaše. IZ NEW YORKA V CHICAGO V 10 URAH. V Hlinoisn so ustanovili družbo, ktera bode zgradila železnico. Chicago. 111., 16. aprila. Tukaj so razni kapitalisti ustanovili družbo imenom Chicago and New York Electric Air Line Railroad, ktere vlaki bo-lo vozili med New Yorkom in Chicago in prevozil to razdaljo v 10 urah. Inkorporatorji naznanjajo, da so že lu idobili potno pravico, tako, da nova železnica prične tekom petih let s prometom. Nova železnica bode žrtvovala vse, samo da doseže skrajno hitrost. Proga bode dolga 742 milj. Z merilnimi deli so že pričeli in z ostalimi deli v kratkem prično. Vlaki bodo električni in bodo vozili s hitrostjo po 131 milj na uro. Vsak vlak bode imel pet vagonov. AMERIŠKI NEZADOVOLJNEŽI. Nikjer na svetu ne bodete našli bolj nezadovoljnih ljudi, kakor tukaj, ko se prične spomlad. Videti jih zamorete povsodi, ko se prepirajo in '' zabavlja jo" tako, da so prav neprijetni za vso okolico. In kaj je temu vzrok. Način našega življenja in naše podnebje. Na prehod od zime na spomlad marsikdo ni pripravljen. Oni niso gledali na stanje njihove krvi, ktera postane radi nečistih snovi gosta, kar provzro-či slabo prebavljanje, slabosti, kožine bolezni in pomanjšanje življenskih moči. Trinerjevo ameriško grenko vino je jedrno sredstvo, ktero takoj "pomaga, ako se ga pravočasno rabi. Pričnite takoj sedaj! Ono npliva na vse organe tako, da zdravo delujejo, odstrani vse nečiste snovi iz krvi in napolni šile s svežo in čisto krvjo, ktera prihaja od pravilno prebavljene hrane. Ono je jedini kričistilec, kteri je naraven, ker deluje potom prebavljalne-ga sistema. V lekarnah. Jas. Triapr, 799 So. Ashland Ave., Chisago, HL Deset osob usmrtenih v cerkvenem pretepu. GRŠKI DELAVCI V GURLEYU, ARK., SO SE SPRLI RADI SLAVLJENJA PRAZNIKOV. Sedaj je prišlo na lice mesta večje število deputy j ev, da preprečijo nadaljne boje. MILICA. Memphis, Tenn., 17. aprila. V prepiru, kteri je nastal med Grki v Gur-Leyu, Ark., radi neke velikonočne slavnosti, prišlo je minolo aiedeljo do splošnega pretepa. Minolo nedeljo je obležalo na mestu sedem osob mrtvih in včeraj so morali trije nad al j ni Grki pustiti življenje. Prepiri so nastali radi vprašanja, naj se li občina ravna po gregorijan-skem ali ]>o julijanskem koledarju. Pri tem so zavžili mnogo whiskeya in piva, ktero pijačo so dobili iz Helene, Ark. Večina Grkov je bila popolnoma pijana. Naselbina Gurlev ni z drugimi kraji v brzojavnej zvezi in tako se je za boje zvedelo še le sedaj. Grui delajo na progi Memphis, Helena & Louisiana železnice. Ko se je o tam oš njih dogodkih zvedelo, poslal je šerif Kilchens na lice mestu 20 deputvjev, kteri pa proti Grkom niso ničesar opravili. Radi tega je poslal guverner tjekaj milico, ktero so odposlali s posebnim vlakom. Po nedolžnem lincani. Razne novosti "PLEMENITA" GOULD OVA. Svoje prednike je našla vse do leta 1200. Hura! Milijonraka George Gouldo-va ima sedaj zabilježene vse svoje prednike, kar jih je imela od 1. 1200 naprej. Ona ima sedaj tudi svoj rodbinski grb. kterega je dala natisniti na pergament, da ga razdeli svojim prijateljem. Ona trdi, da je potomka Kingdonov ali Kyngdonov, gospodarjev posesti Trehunsey v občini Quetliook, Corn Avail, Anglija. V cerkvi v Quethooku imajo kip Roger Kyngdona, njegove soproge in 15 otrok, kteri je umrl 1. 1462. Razni njegovi potomci so bili člani parla-nenta. Njegov praunuk, Rev. J. King-don se je oženil s hčerjo Thom. Ho-ckina, od ktere je Gouldova podedovala "grba", na kterem je "lev na straži nad mušketo". Sedaj bodemo kmalo videli na kočijah Gouldove le va in mušketo. -o- Roparski napad na malo mestece. Valley Junction, la., 16. aprila. 15 roparjev je včeraj ustrahovalo vse tukajšnje mestece. Roparji so praznili ?.epe meščanom kar na ulicah in obiskali razne saloone, v kterih so morali gostje z gostilničarji zajedno stati v vrsti, dokler jim niso izpraznili žepov. Da so roparji s svojim poslom prenehali, zahvaliti se je gospej John Fairgravesovej, ktera je oborožena s puško aretovala tri lopove in s pomočjo oboroženih mož pregnala ostale iz mesta. Roparji so ravno prišli v saloon njenega soproga, kjer so oropali jednajst gostov, prišla je gospa Fairgravesova mirno v saloon in hipoma nastavila revolver na glavo vodje roparjev, kteremu je ukazala, naj se uda, inače mu odstreli glavo! Ropar jej je izročil svoj revolver , kar sta storila tudi o-stala dva roparja. Štrajk telefonskih uslužbencev. Atlanta, Ga.^ 16. aprila. Kakih 1500 uslužbencev Southern Bell Telephone and Telegraph Co. je pričelo danes dopoludne štrajkati in štrajk je razširjen na države Virginia, North Carolina, West Virginia, South Carolina, Georgia, Florida in Alabama. Bela drulial v Mo. V SPRINGFIELDU, MO., LINCANI TRIJE ZAMORCI SO BILI PO NEDOLŽNEM LINČANT. Beli so zapretili, da bodo vse zamorce v mestu uničili. — Zamorci se bodo brani'i. DINAMIT. Springfield, Mo., 16. aprila. V mestu vrši sedaj slitzbo šest sotnij milice. ker le tako je mogoče skrbeti za mir in red med belo druihaljo, ktera je v noči od sobote na nedeljo linčala tri zamorce, kterih trupla so potom sežgali V mestu vlada še vedno velika razburjenost in pričakovati je še ljutih bojev med zamorci in belimi. Be.i so zapretili, da bodo ob prvej priliki vse zamorce v mestu pobili in sledniji so sklenili zopet jednalko poplačati z jednakim. V to svrho so zamorci že pokradli v bližnjih kamnolomih o()0 komadov dinamita, kterega bodo rabili proti belim. Vsled linčanja zavladalo je povsodi veliko ogorčenje, tembolj, ker se je sedaj dognalo, da so bili line a, ni zamorci popolnoma nedolžni. Gospodična Ed-montlson je izjavila,, da linčani zamorci niso bili njeni napadalci in tudi oblasti izjavljajo, da so bili nedolžni. Governer Fol'k) je sklenil linear je strogo kaznovati in je izjavil: "Lin-čanje je umor, kteri zločin je kaznovati tem bolj, ker se je to zgodilo napram nedolžnim. Kdor naznani vodje linčarjev oblastim, dobi $300 nagrade." Milica razžene vsako skupinjo ljudi, kteri se naberejo na ulicah. Velike patrulje stražijo sedaj zamorski del mesta. Mnogo zamorcev je osta-vilo mesto. Sto linčarjev je oblastim že znano in po možnosti bodo vse zaprli. TRGOVINA S PUERTO RICO. Uvoz, kakor tudi izvoz sta se povečala. Washington, 16. aprila. Vladini oddelek za delo in trgovino naznanja, da je vrednost trgovine Zjed. držav z otokom Puerto Rico v letu 1905 dosegla svoto $100,000.000, 84 odstotkov puertoriške trgovine odpade na Zjed. države. Vrednost trgovine med Zjed. državami in angleškimi Antili znaša letnih $20,000.000 in trgovina z republikami Srednje Amerike: Costarica, Guatemala, Honduras, Nicaragua, Salvador in Panama znaša letnih •,t:27,-000.000. Na New Foundland in na Labrador se je od nas v minolem letu uvozilo za $1,184.229 blaga. BK0 si namenjen ŽIRO, •Ink« ali pa ▼ Ameriko neti. volne cene na: F1ANK St. New Ywfc, H. Y, ia najbolje Unija služkinj. Wilkesbarre, Pa.. 14. aprila. Tukajšnje služkinje nameravajo ustanoviti svojo unijo in imajo v četrtek prvo tozadevno sejo, ob kterej priliki se or-ganizujejo. Sedaj morajo nektere delati po 12 ur na dan kljub nizke j pla- Nezgoda na morju. Westbrook, Conn., 16. aprila. Par-nik Nettie Cushing iz Rocklanda, Me., ki je plul v New York, obtičal je na Cornfield Shoals na pesku in je izgubljen. Moštvo se je rešilo. Westerly, R. L, 166. aprila. Jadranka Bouquet se je včeraj v viharju bli-zo tukajšnjega obrežja potopila. Star zaljubljenec. Minneapolis, Minn., 13. aprila. Šestdeset let stari Herman Koenig je danes ustrelil gospo S. E. Boothmanovo iz Ironwooda, Mich., na kar je tudi sebe smrtno ranil. Koenig je prišel v stanovanje Boothmanove in jo hotel pregovoriti, naj se z njim poroči. Ko ga je Boothmanova odslovila, je dvakrat na njo ustrelil in jo na mestu u-smrtil. iz inozemstva. BIVŠI SRBSKI VOJNI MINISTER GENERAL TANAZKOVTČ JE ODSTOPIL. O potresu na otoku Formozi. Z jugo-zapadnej Afriki so Nemci zopet tepeni. ZA NAPREDEK POLJAKOV. Belgrad, 17. aprila. General Tanaz-kovič, bivši srbski vojni minister in vodja zarote proti Obrenoviču, je odstopil in tudi ostavil srbsko vojsko. Tokio. 17. aprila. Cradoma se poroča. da je bilo pri zadnjem |>otresu na otoku Formozi usmrtenih 50 o-ob. S preiskavami še niso irotovi. Berolin, 17. aprila. 1/. zapadne nemške Afrike se zopet poroea, da .--o bili Nemci tamkaj |H>šteno tepeni. Nemško vojaštvo se je zaman trudilo, obkoliti glavarja Morengo. Sedaj so sa vršili zopet veliki boji. v kterih je bilo JI vojakov usmrtenih. Tudi dva častnika sta ustreljena in 10 mož je ranjenih. Morengu niso mogli do živega. Poznanje, nem. Poljska. Poljska Šolska družba "Straž", dobila je od vodje Poljakov, Koseielskega, 50.000 mark za uspešno nadaljevanje boja proti poneinčevanju Poljakov. Belgrad, 16. aprila. Ministerski predsednik in vojni minister, general Gruič, je odstopil, ker kralj Peter ni hotel odsloviti onih častnikov, kteri so bili člani zarote proti pokojnemu kralju Aleksandru Obrenoviču. Sedanji kabinet so šele v minulem mesecu reorganizovali. Tedaj so vojno ministerstvo ponudili polkovniku Živ-koviču, kteri pa ponudbe ni hotel) sprejeti, ker ni dobil pooblastila za u-pokojitev zarotnikov. Neapolj, 16. aprila. Položaj v okolici Vezuva je nespremenjen. Ognjenik je še obdan z gostim dimom, toda pepel je prenehal padati. Vsekako bode minolo še par tednov, predno postane vulkan zopet normalen, dasirav-no novih nevarnosti ni pričakovati. V ruševinah razdejanih mest Ottajano in San Giuseppe najdejo še vedno mrtvece. Tudi ako je hiša, v kterej prebivate, 5e tako majhna, je v njej vedno dovolj proston sa Sidro Pain Expeller proti revmaitismn, oslabelooti in druge bo-lasni. SUfclanio* po 50 in 25 eeoto«. KRETANJE PARNIKOV Dospeli so: Prinz Oscar 16 aprila iz Genove s 1182 potnilki. Moltke 16 aprila iz Genove. Nieuw Amsterdam 16. aprila iz Rot- terdama z 22S0 j>otniki. Carpathia 15. aprila (že poročaaio iz Reke z 2426 potniki. Zeland 16. aprila iz Antwerpena s 1726 potniki. La Bretagne 16. a pri a iz Havre s 1449 pot niti i. Dospeti imajo: St. Paul iz Southampton a. Marianne iz Reke. Armenian iz Liverpoola. Kaiser Wilhenn II. iz Bremena. Oceanic iz Liverpoola. Caronia iz Liverpoola. Francesea iz Trsta. Main iz Bremena. Bitavia iz Hamburga, Weimar iz Genove. Erny iz Trsta. La -Savoie iz Havre. Campania iz Liverpoola. New Yor!k iz Southamptona. Finland iz Antwerpena. Rhynland iz Antwerpena. Furnessia iz Glasgowa. Statendam iz Rotterdama. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Bovic iz Liverpoola. Odpluli so: Kaiser Wilhelm der Grosse 17. aprila v Bremen. Odpluli bo4s: Majestic 18. aprila v Liverpool. Noordam 18. aprila v Rotterdam. La Champagne 19. aprila v Havre. Bluecher 19. aprila v Hamburg. Prinz Oscar 19. aprila v Genovo. Seydlitz 19. aprila v Bremen. Celtic 20. aprila v Liverpool. St. Paul 21. aprila v Southampton. Weimar 21. aprila v Genovo. ... J."....... i .. -- . . . i i VrK,-. ik jČtiliiiialfitiefcaaai ■ ii GLAS NARODA" slovenskih dc!avccv Ameriki. »LTedn i it: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Vw^ik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, Newr York City- ■'» leto velja list za Ameriko ... $3 00 " pol J-ta............. i so ■a Evropo, za vse ieto .......4.50 " pol leta.......2.50 ** " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Protislovja. Številki >CLAS NA KODA nihaja vsaki dan iz-* zciiiai nedelj in praznikov. "GLAS -NAROOA« ("Voice of the People") Hswea ever> dav, except Sjndays and Holiday-. Subscription year./ $J.0U Advertisement on agreement. Za oglase ao dcoet vrstic se plača X Centov. Dopisi biez podpisa iu ojobnosti se ae natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljat: po Montv Orucr. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se naia tudi prrjSnje bivali« 5če naznani, da hitreje najdemo n?slov-Hi k a - Dopisom m pošiljatvam naredite Ib^OV. ••Cila^u Naroda" <09 Greenwich Street. New York Citv. Zopetna Viljemova hlamaža. je nemška politika atVri, ktera je bila Vi jemova politika, . kajti ra/im Avstrije t« «1 pirati nesramnih _a Viljema. Sanio-j, k a .. 1 .sedaj nemški uri>)zu»'^ra i*>ra/.a in ' , ktero je doživel v e pa mehkužen sla>bir, re za-se ohraniti pride dmn olj v>akej, še ia-j»riliki iu njegovo c*a-ndi ono podrepae Av-še poveča \ iljemove Povodom katastrofe, ktero je pro-v/.im-il ognjenik Veauv, smo iz raznih jmročil na prvi pogled razvideii, da so si tainošnji ljudje postali bolj jednaki, i nego so bili preje. Poročalo se je, da I sta italijanski kralj in njegova žena, i ktera iuaee, kakor vsi njuni sovrstni-i ki, ne občujeta s priprostim ljudstvom, obiskala nesrečne kraje; da so tjt-kaj prišli ministri; da je samo za umor in požig dresirano vojaštvo pomagalo pri rešilnih delih; da so angle/, ke vojne ladije ponudile pomoč. Povodom (katastrofe v Courrieres prihiteli so slavjanski premogarji Ffan-eozom na pomoč — in takih slučajev navedemo lahko še celo vrsto. Družabne razmere, ktere imenujemo '•red", treba je preje odstraniti, preduo zamorejo ljudje slediti svojim dobrim nagonom in dokler se to ne zgodi, obtsoje vsa protislovja neovirano nadalje. Toda na svetu imamo še vse polno drugih protislovij. Te najdemo pred vsem v znanosti. Tako imamo na svetu ljudi, kteri so v prazgodovini zemlje ter med spisi starih Grkov, Egipčanov in Babiloneev bo^j doma, nego med svetom, v ikterem dejanski ževe; zopet drugi se po ne]>otrebnem mučijo, da iz * "svetega pisma" in slienih spisov doženejo razmerje med — Bogom in ljudmi ter prostor, na kterem -e nahaja "pekel". Za vse to se trosijo velike svote javnega in zasebnega denarja, toda to ne more nihče grajati, ker vsakdo ve, koliko koristi prinaša človeštvu prava znanost. Vsekako pa moramo konštatovati, da večina ljudi od uspehov znanosti nima koristi, ker je njihova vzgoja že početkom zanemarjena, dočim kasneje nimajo niti ra>a, niti prilike, da se posvetijo zna-nostim. Splošna ljudska vzgoja je iivzdvonino v največjem protislovju z napredkom znanosti. V.-e na svetu je toraj talko urejeno, da služi napredek edino le vladajočim krogom, a nikdar zatiranim slojem. Nemški e Avstrije za ar se je sedaj za pomoč * ulit brzojavnim potom - tci,,. da je avstrijskemu ministru in< stnriih »M (iolut'howskemu sporo-•i!: "\ je -luakej pii iki izcažem vam jednalv« uslugo.'" To pa [m> mnenju "v-aki .ui ; amei!ie_:a v\ >vi ka ni dru>_ro, aiego maščevalni čin, naperjen proti Italiji, ktera je bila, dasiravno zavez 3i:<-a N< inčije, ni hotela nastopiti v j»i• 1 • I - ojf zaveznice. Ker Rusija v mariJianskej zadevi ni hotela podpi-rati Nemčije, se skuša slednja osvetiti s tem, da svojim državljanom ne pri-•]>)r.M-;; !;u; >vati boniov za rusko državno ; ■ -ojilo in p>vodoin katastrofe 1 Xeap.Ij.11 Nniči j a tudi ne nabira prispevkov — ker >e Italija ni hotela pokoriti nemškim ukazom. S - . jim brzojav« m Goluehowstoemu .i- .m.. .vi c«'>ar lazun Italije razža ii Kra -i; > i:i ; udi - Avstrijo, ter doka-'a da v Algeeirasu :ii iskreno mislil na mir. I iv/.:!\: tu:io bode ta ntsmi-> ina )i/ avka škodovala e vroj>ske- Iz Hrvatske. A: o da a: rlija 'J1 e pričela obravnavati z v svrho r.nglo-ruslkiega spora-: namenom ustanoviti trozvezo, j lK>do Anglija, Francija in Ri»-Ti izveza bode pred vsem na-1 proti Nemčiji, kar je bilo že dolgo želja Angiije. V Angliji že « mh'.I Rusijo, Francijo in An-■_"i.: > pa nikakor ne punenja grožnje pr-ui Niinčiji, kajti združile so se le države, k te rim bi iuaee ob kakej priliki zamogla Nemčija pretiti, kar "pa sedaj ne more storiti, iker je preslabotna, a na Avstrijo se itak ne more zanašati, dočim je Italija iskrena pri-Mazvalo svoje pristaše, ki so. bili pripravljeni glasovati, naj oddajo svoje glasove za čisto stranko prava". da bi ta stranka ne mogla reči, d a so nezavisni meščani v zvezi z Ma-djaioni, ako !.i se vzdrževali glasovanja. In bilo bi vendar velike važnosti, alko bi v mestnem zastojjst vu .le!i> tudi onih j-et ojjozicijonaleev, ker izbniih j» ze je pa i na ta način bi najlaglje prekrižali računi' A m ruša, ki z vso gotovostjo računa na župansko stolieo." Mi ne odo-jioroea iz 'n avamo koraka ne »dvižnega meščan-,st\a jed i no iz raz < »ga, ker je imslo nad sto glasov ve<* ingo "čisti"; pak bi bilo moralo ponovno iti v volilno lunbo. Ali stvar je že storjena. Dne 2d. marca se je izvršila ta dopdnilua volitev, pak. >0 bili izvoljeni madjanr-ni z večino 300 glasov. Madjaroni so dobili oktdo 600—690 glasov, "čisti" pa, s pomočjo g asov nezavisnega meščanstva. :»90 glasov. V vsem je gla--ovalo 000 v«dilcev — 37 manje nego zjvdnjič. S tem smo zopet za ]>oIna 3 leta osrečeni z novim mestnim zastop--tv. m, ki mu naj ne bode politika na- ohil, in sicer v obliki •i j i napete troaveze e puioj n Obščestvo druzej russkago naroda i narodov prissedinennyh. \ Parizu se je nedavno ustanovilo drugo družtvo "Obšžestvo druzej russkago naroda i nanidov prisseditien-inyh" (Societe des amis du peuple russe et des peuples annexes). Predsednik družtvu je znani francoski pisatelj Anatole France. Namen dru-žtva je natančno in vsestransko poučiti ude o vsem. kar se godi na Ru--< ;em. Ud družtva more biti vsak, kogar zanima osoda ruskega naroda ter narodov, živečih v veliki ruski državi. nas popolnoma neznatem. Le neodpu-sten greh je to naše -večine, da dopušča, da davek, nabran na Hrvatskem avtonomnim potom, odhaja v Budimpešto na pomoč Fejej-vary je vi vladi, dočim bi bilo opravičeno, da se ta denar uporabi jedino in izključno le za naše avtonomne potrebe. Ali kaj briga to naše madjarone! Kar se tiče novačenja, se pri nas itak vedno pri-glaša dovoljno število novincev, ne glede na to, da ni prav, da se pri nas dela izjema. Ako ni na Ogrskem novačenja, ga ne treba tudi pri nas, dokler ne nastopijo drugačne razmere, dokler se ne razibistri zamotana kriza, ki se vleče brez 'konca in kraja. V kolikor da so resnične te vesti o bano-vej misiji, se za sedaj ne da reči; dovolj je, ako rečemo, da te vesti prinašajo brez komentarja tudi madjar-ske novine, a po tem sodimo, da se nekaj tiovega pripravlja v najkrajšem času. Rodbinski protekeijonizem je pognal pri nas nanovo tako globoke koren ike, da trpi vsled tega vse naše javno življenje, ker se tudi na najugied-neja mesta zavlačuje protekeijonizem ti sob brez vsake kvalifikacije — ignoranti znanosti in ljusdje, popolnoma nepoznani in nepopularni. Toma-šič in Chavrak podeljujeta vzajemno najlepša in najodličnejša mesta svojim sorodnikom, pa naj se za ta mesta potegujejo ljudje, ki jih res zashižu-jejo. Tako je Tomašičev svak in vladni tajnik dr. Rorauer, iki je plagiral Sombarta in Sardou-a in je s svojo knjigo "O potrebi" pokazal svojo ne-naobrazenost in nesamostalnost, kljub protestu našega novinstva imenovan vseučiliščnim profesorjem nacijonalne ekonomije. Vsi se čudijo, kako je akademški senat mogel vsprejeti takega človeka, na kterem leži žig plagi-jatstva. Nadalje je tudi Chavrakov svak Miler imenovan vseučiliščnim profesorjem kazenskega prava, dasi ni napisal' ni jedne knjige, niti se ni s kiterim drugim činom pokazal vrednega za tako mesto. Ali tu se ne vprašuje, kdo je sposoben, ali ne: glavno je, da je — Chavrakov svak. Tudi sicer se sliši za mnogo tacih imenovani j in ima 11. pr. baje postati višjim državnim pravdnikom neki mlad človek, ki bi preskočil nad dvajset sta-reji'ti koleirov. Pa tudi, če bi bilo kaj tacega kje drugje absolutno nemožne-ga, pri nas je možno tudi to, ker je ta človek daljen — sorodnik Tomašičev. Sirijo se glasovi, da se naš sabar snide v povsem 'kratko zasedanje že v polovici aprila. Potem da bode raz-puščen in razpisane nove volitve, tako da bi se te vršile po priliki v isti čas z volitvami na Ogrskem. Jedno pa stoji vsekako, to namreč, da nismo daleč od prihodnjih volitev, a nepripravljenost naše opozicije bi mogla imeti •težkih posledic. Vsekako bodo volitve na Ogrslkem barometer za volitve pri nas. Ako tam ponovno prodre optkzicija, bode nade, da 'bi se tudi pri nas mogel dogoditi "sličen slučaj. DOPISI. Kdor rojakov želi dr. Thompsonovo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", jo dobi brezplačno, alko se cgiasi pri njem. loga, ampak naj lxnle v sveto dolžnost brigati se za razvoj in napredek milega nam glavnega mesta. V prvi vrsti naj posvetijo največjo pažnjo iudu-stiijalnemu {»ovzdignenju Zagreba. A sedaj pustimo na strani naše komunalne prilike, pak preidimo 'k političnim dogodkom zadnjih dnij. Mnogo jih je, ali niso posebni. Vse gre jk> starem kolovozu. Poznana četa še vedno brani — na papirju "najsvetejša prava" Hrvatske, v praksi pa dopušča, da se krši tudi ono malo prava, ki ga imamo. Ti naši madjaroni slain) .sikrbijtt, da bi svet vedel o ,ias. Tam na Francoskem veljamo n. pr. kakor "mala provincija Ogrske" samo zato, ker naša vlada neče energično popraviti onega, kar nam dela krivega skupno ministerstvo. Tem načinom bo demo najhitreje uvrščeni v vrsto ogrskih župani j. Vredno je zabeležeti, da se je naš ban te dni s Chavrakom mudil na Du»-naju in v Budimpešti ter raznašajo se glasovi, da sta prinesla z Dunaja ( !!) nalog za nadalnje iztirjavanje davkov, a tudi za novačenje. Vse to da bi se imelo vršiti 'brez obzira na razmere na Ogrskem. Oni prvi nalog, namreč za pobiranje davkov, nima pomena — ako je bit tak nalog sploh izdan — ker se pri nas, kalkor znano, l*>birajo dalje tekoči davki, in pri manjkljaj na pobranih davkih je pri ŽIVIJO gospod doktor LEONARD LANDES! Bračo Hrvati i Hrvatice! Conemaugh, Pa. Dragi mi "Glas Naroda":— Danes ti hočem malo sporočiti od naš«-a rojaka Bernarda Hribarja, ki je 'bil pravi revež med nami. Bil je tukaj blizo tri leta, a nikdar ne pri po-pdnem zdravju. Stanoval je pri rojaku A. Adamiču, kteri ga je pregovarjal toliko časa, da je pristopil 'k družt\u sv. Alojzija št. 36 J. S. K. J. Sest tednov po vstopu oboli in je ležal bolan jni rečenem rojaku kake štiri mesece. Edini dohodki med vso boleznijo je bila družt vena podpora, brez ktere bi bil on največji revež. Nato je še. v bolnico, kjer je kalkih I>et mesecev hujšal, dokler ni izdihnil. V bolnici ga je obiska val prej imenovani rojak vsaj vsak teden in mu nosil vsega, česar si je poželel. Družt v« 1 mur je napra vilo krasen }>o-greb z godbo in pevsko družtvo 'Bled' mu je zapeli par žalostimk. Naj mu bode lahk. tuja žemljica! Rojaki, zopet jasen dokaz, kake važnosti so podporna družtva. Kaj bi bilo s pokojnikom, kteri je bil bolan skoraj jedno leto, če bi ne bil pri nobenem družtvu? Pomislite to vi, ki še vedno odlašate in mislite, da se more danes ali jutri tudi vam zgoditi kaj podobnega. Pozdrav vsem rojakom, tebi "Glas Naroda" pa obilo naročnikov! Anton Mehle. Tale, Kansas. Cenjeni g. urednik:— Iz našega kraja Vam nimam poročati ničesar posebnega. Dne 2. aprila je ustrelil neki zamorec našega rojaka Fran Birka ter ga zadel talko, da je dne 7. aprila zjutraj l>odlegel dobljeni rani. Pokojnik zapušča ženo, dve hčeri in štiri sinove ter je bil ud družtva sv. Barbare v Forest City, Pa., in A. p. družtva št. 6 v Yale. Oba družtva sta mu priredila lep pogreb. Pokojnik je bil doma iz Blagovice pri Kamniku in bival v Ameriki 14 let. Naj v miril počiva! Matija Izlak ar. Ako ste bolestni na kakvoj bolesti, obratite se na gosp. dr. Leonard* Landesa. Ja sem bolovao od god. 1895 od prehladje-nosti i trganja po rukah i nogah što sam za-dobio kod vojničtva i eto ja sam pokušao njega i eto sada vesela i zdrava i lohak kao vre-bac, od mene mu najs.dačnija hvala. Veleučeni gospodine! Kako sam ja sretan, što sam vas našao v Hrvatskih novinah Ono trganje po mojih nogah i rukah, to je sve prestalo. Ali nišam bio uvjeren prije dok ni am sve one ljekove, što ste mi slao po ekspresnoj kompaniji, potcošio i o ida sam i s torn osječao, da ne čutim nista. S toga Vam molim, da več šalete samo još jedno bocu broj 4 po ekspresu. Bog Vam platio, od mene Vam naj rdačnija hvala, in srdačan Vam pozdrav. f ANDRO IVANČIČ 320 E. Front St. Joungston Ohio. Tako se glasi doslovno pismo katero je pisal doktorju Leonardu Lande-su Hrvat Andro Ivančič, katerega Blika vidite zgorej. Pismo je vsakemu na vpogled. Doktor LEONARD LANDES je na znamenitejii sedaj v New Yorku 140 East 22nd. Street živeči zdravnik. Za vse notranje in zunanje telesne bolezni in za vse tajne spolne mežke in ženske bolezni ROJAKI SLOVENCI! Ako ste bolni, ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo Yam, da se obrnete na doktorja LEONARD A LANDESA, kateri je vsega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov- Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St. between 3rd & Lexington Aveunes, New York Uradne ure so ob delavnikih od 8 zj. do a zv. in ob nedeljah od 9 dop. do 3 pop! Iz slavjanskega sveta. Slovak Ivan Kvačala, profesor jurjevske univerze na Ruskem, je izdal zelo zanimivo študijo: '4 Poslan je F. Kampanelly k vellkomu knjazu Moskovskomu." Jmrjev, 1906. Profesor Kvačala podaja v ti 'knjižici latinski izvirnik poslanice T. Cam-panelle, ki ga je našel v Rimu. T. Campanella (pravzaprav Giovan Do-menico), dominikanski menili in filozof (rojen 5. septembra 156S v lva-laibriji, umrl 21. majnika 1039 v Parizu), je spadal k o-nim vnetim duhovnikom, Iki so se trudili za združenje celega krščanstva pod vrhovnim pa-stirstvom rimskega papeža. Zanimivo je, da Campaaiella je prvi povedal, da ■naloga Rusije je podjarmiti Turke, zakar kot- nagrado dobi Carigrad. — 1" Prostranstvo tvoje države — piše v poslanici Campanella moskovskemu vel. ikinezu — je veliko, nobena država v Evropi in Aziji je ne prekosi, razprostira se od Finskega in Livonije do Kaspiškega morja, meji s Švedijo in Perzijo, od Črnega morja do izvira Tanais. Ako bodeš svoj kraj iz-omikal, ne bode večjega vladarja na celem svetu... Tudi nebeška znamenja in stara prorokovanja pričajo, da je MosIkK i vnaprej določena velika naloga. '' Kakor se vidi, objavil je profesoR Kvačala v ti knjižici zanimive vesti iz .lavnih časov. Plačani revolucij onar. Ruska vlada je poslala v Baku posebnega senatorja, da prouči razmere posebno v tem pogledu, ali ne zadene kaka krivda na vstaji tudi oblasti. Zvedel je v tem oziru več, 'kakor je bilo pričakovati. Orožništvo je namreč pošiljalo po okraju več svojih agentov proti dobrej plači. Tacega agenta je poslala tudi v neko tiskarno, kjer je delal kot Črkostavec, zraven pa naj bi opazoval vsako sumljivo gibanje med tiskarskim osobjem ter o tem poročal orožnikom. Dobival je za to iz o m ž ruškega fonda mesečno 100 rabljev. Pozneje pa se je izve-delo, da je pomagal v tiskarni posta-i viti in natisniti nad 40,000 revolueijo-I nai-nih tiskovin. Oblast je dala seveda 1 takoj zapreti vse tiskarsko osobje, ž njim pa tudi agenta. A najlepše še le pride: vsled pomote je dobival slepa rski agent tudi v zapor vsak mesec svojih 100 rabljev, zakar je vselej napravi? redno pobotnico, dokler 111 bil Ix>miloščen. Ruski knjigotržci, zalagatelji in pisatelji so ustanovili družtvo pod naslovom: "Sojuz knjigoppodaveev, izdatelej i avto rov". Namen družtva je podpirati razvoj književnosti, uravnati razmere med pisatelji in zalagatelji. in poravnati spore med istimi. Družtvo lx.de izdajalo svoj glasnik in razne 'kataloge. Anketa češkega pisateljskega družtva "Maj". Uredništvo lista "Maj", ki je glasnik združenih čeških pisate Jjev, je začel anketo v stvari, ki je za vse Slovane važna in danes talko nujna, v stvari skupnega slavjanskega delovanja. V tem pogledu uredništvo "Maja" predlaga vseslovanski javnosti dve vprašanji, na kteri more odgovoriti vsak Slovan kteregakoli mišljenja in prepričanja, naj je publicist, učenjak, politi'k ali zase-bni podjetnik, umetnik ali obrtnik, literat ali trgovec. Vprašanji se glasita: 1. Ali je mogoče skupno delovanje med slovanskimi narodi v avstrijski državi in v •kteri smeri (v kteri stroiki) ? 2. Kako bi se moglo skupno delovanje najprimerneje urediti in uresničiti? V petrogradskem zemljepisnem družtvu je P. L Sokolov predaval o Sibiriji in njenem pomenu za izseljevanje. Po besedah govornikovih nahaja se v zahodni in vzhodni Sibiriji 300 milijonov desjatin je 2400 štirijaških sež-njev) prostega neobdelanega sveta. Ako se od'računi [kakih 90 mii. desjatin, ki so prikladne za obdelovanje, vendar še ostane 210 mil. desjatin sposobnih za naselbine. Le to ogromno prostranstvo je še premalo preiskano, četudi more imeti velik pomen. Radi •tega je predavatelj predlagal, naj se sibirski kraji natančno in znanstveno preiščejo, da bi prihodnji naseljenci že vedeli, kaj naj sejejo in 'kakšne poljske pridelke naj pridelugejo. Listnica uredništva. J. Cimerman, Johnstown, Pa. Zahtevani naslov je: John Vidic, Box 165, Erie, Colo. A. Mesec, Indianapolis, Ind. Obrnite se s poslano zadevo na svoje irla-silo. J. S., Sunny Side, Utah. Za danes smo iz usmiljenja prizanesli dotičnemu "o.ikanemu" rojaUu. Če 'bode pa še p so val tuje ljudi in delal domačinom sramoto, se pa enkrat pošteno pogo-i vorimo ž njim. Pozdravljeni! Kje je MATIJA STARIHA? Doma je iz Dolnjega Suhora na Dolenjskem. Pred tremi leti bival je nekje v San Franciscu, Cai. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: George Stariha, 48—21 Blackberry St., Pittsburg, Pa. Slovensko katoliško P podp. društvo --- - svete Barbare 0 ——-—■ -u Z]edln]ene d rta v© Severno Amerike. Sedež: Forest City, Pa. n« 31. januarja I902 ^ državi Penn«yh>H^r, -0-0- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City Pa Podpredsednik: JOHN TELE AN, Box 3, Moon Run Pa' L tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City, pi D. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City', T^""" " Blagajnik: MARTIN MUEJČ. Box 537, Forest City, F« NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Fa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, Vf FRANK SUNK, P. O., Luzerne Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City' Pa .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi maj st poialjajo L tajniku: Ivan Telbaa, P. O Bex ffT Ftnv city, Fa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". DR. J. E. THOMPSON. ■m.-m.r t^j . ____ 334 W. 2Qth. St. NEW YORK. U slučaju vsake bolezni in ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdram-še in dobili bodete hitro in popolno pomoč m najboljša zdravila. Edino u tem zdravišču morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravlje in samo tukai govori se blovensko. Mi trošiuio denarje samo za uobra zdravila Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevniki NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., in oko« lici priporočamo našega zastopnika g, Fran Gabrenja, 519*4 Power Street Johnstown, Pa. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let \ kupčijskej zvezi. Upravništvo "Glasa Naroda". POZIV, Rojaka FRAN OBREZA-ta iz Lloy-dell. Pa,, opetovano prosimo, da nam blagovoli naznaniti, za kaj ona svota namenjena, Vtero nam je hotel d<.|»>-slati20. < ktobra 190.) ? Ker še dosedaj nismo prejeli one izvirne jwistne nakaznice se je ista najbrže zgubila iu bode treba zahtevati doplikat Money Order. Upravništvo "CJlasa Naroda'\ (17-1S—4) -ž NA PRODAJ. Lepa farma s fino hišo, hlevom, tremi konji, več kravami, kuretnino in s splošno gospodarsko upravo vred je na prodaj. Farma obsega oO akrov zemlje, od 'kterih je 20 obsajenih z drevjem, 30 pa posajenih z deteljo in je S milj od Grand Junction, Colo., oddaljena. Natančnosti poizvedeti je j>ri: LOUIS BRODAK. Fmita, Colo. JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O. Izdelovalec (kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a deio trpežno in dobro. Cene trivrstnih od $22 do Plošče so iz najboljšega cin- ka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vratnim ie od >4o do .^fl NA PRODAJ je v Snhorju pri Metliki v Belokrajni lepa nova hiša s pripadajočimi njivami in vrtom, ležeča tik državne ceste ravno pod cerkvijo, mimo ktere bode sjx>-mlad narejena nova cesta na državno cesto. Lepa prilika za podjetne ljudi. Vrednost skupno oko i 12,000 kron avstrijske veljave. Pogodbe po dogovora. Nataneno>ti izveste pri lastniku: JAKOB PETROVČIČ. trgovec, Austria. Trebno. Dolenjsko. Kje je MIIIA Fll.IP.' Doma je iz Zapodja. fara Diagatnš na Dolenjskem. Pred 4. ieti je bival nekje v državi Michigan. Za njegov na-slov bi rada zvedela njegova sestra: Ana Filip, Canonsburg, Washington Co., Pa. (10-1^—1} Hranilnih 11 log jo: 20 milijonov kron P 'zervne^a zaklada je: 700.000.— kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod ie vrste po vsem Slovenskem. Sprejemu uloge in jih obrestuje po 4'/c. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jann'i njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost j« toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pri]>oznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so dišča nalagajo denar lnaloletnili otrok in varovancev le v hranilnu-i, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen deuarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJ! PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. Nas zaupnik v Združenih državah je ie več let aaj rojek FRANK SAKSER, 109 Greenwich St, NEW YORK, N. Y. 1752. Souit Cl. ir SL. CLEVELAND, O. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. janu-»ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKi: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mina. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, IH, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, HL porotnik, 1401 So. 13th St.f Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov In listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Alinn., |>o svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOL ŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAIIOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. . - ,, Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". PRISTOPILL K družt\ n -v. I' tra in Pavla št. 59 v De Kalb, 111., 10. aprila:Lufea ali evi<- rojen Wi7 cei-t. 4SS3 I. raz'-ed. Družtvo šteje 18 udov. K dr.i/t\:i sv. K >ka št. 55 v l iiiontownu, Pa., Mihael Rupar 1880 rt. 48s4, Anton Kodri? 1884 cert. 4XS5. Oba v I. razredu. Dnižtvo •je 28 udov. K d ni/, t vu sv. Barbare št. 33 v Trestle, I'a.. Leopold Vatovee 1873 •t. -ISSi, Alojzij Hribernik 1SS3 cert. 4SS7. Oba v I. razredu. Družtvo «je l>8 udov. K družt v u Sv. Ime Jezu* št. 25 v E velet hu, Minn., 10. aprila: Fran d lie 'S7s cert. Avgust »Iregorič 1S79 cert. 4880, Ivan Debelak v s ft rt. 4S'J0. Ivan Lavtižar 1885 cert. 4891. Vsi v I. razredu. Dru to šteje 112 udov. -- ~ K d rit/1 u -v. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstownu, Pa., 30. zn rrea: .iri.ii Iju^ar roje. i a 1883 cert. 1227. Družtvo šteje 47 članic. K dr.i/tvu sv. Barbare št. 5 v Sondami, Minn., 30. marca: Kata-:ia Te/ak 18ti7 cert. 721. Družtvo šteje 16 članic. Iv u/t vu -v. Alojzija št. 31 v Braildocku, Pa., 30. marca: Kata-ia I to j v cert. 4803. Družtvo šteje 94 članic. K i i sv. Barbare št. v 1{.-Ivnu., Wash., 10. apri.a: Josipi na . : !>• - ceii. 2.371, Marija 1'eea. ič 1>70 cert. 40(i5, Helena KozlariČ 62 cert. 3300. Dnižtvo šteje 43 članic. K < u/tvu Danica M. 2s* v Cumberlandu, Wyo., 10. aprila: Antonia ii 1 1 cert. 3402. Marija Gross ]S77 cert. 1824, Kanceliua Žagar 1863 rt. 1^97. Družtvo šteje 11 članic. K družtMi >v. 1£. a št. 55 v Cniont«»wmi, Pa., 10. aprila: Alojzija ipar 1SS(» cert. 48S4. Družtvo šteje \-> Članic. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. OROSKOSTi ■ . o ■ KRANJSKE NOVICE. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. < 'oarja žalil. Filip Reining iz Zgornje Modauve na Nemškem »loma, pristavuik v Codelli-jevi graščini, ~e je v Anžičevi gostilni v Ljubljani dne 4. marca zvečer spri z .I uri jem Steletom, četovodjem 27. {»cšpolka. Pri tej priliki je rabil za o--. »H. C.-arja al.jive be-ede. Ker se je doka/alo, da je bil lieining istočasno iM)[H.lnoma pijan, obsojen je bil le na 14 zapora. Tepe/ pri plesu. Zvečer, 21. febr. se je na Hribarjevem podu v Bašlju plesalo. Tja je prišel gledat tudi Ivan Stefe, dninar na Zgor. Beli. Začel je nagajati plesalcem ter jim pods t a vi jati nogo. Jože Čuden ga je zato ozmerjal in udaril. Štele je pa potegnil nož in sunil Čudna v desno stegno. Obsojen je bil na dva meseca zapora. Napadalec tepen. Dne 12. febr. do-poludne je Jurij Urmaš, bajtarja sin iz Loke, skupno s Francetom Burger-jem in Miho Pavlinom popival. Prva dva sta se nekaj spoprijela. Nato je Burirer stekel domov, se oborožil z vilami in velikim nožem ter čakal pred domačo hišo na Urmaša. Urmaš in Pavlin sta mu pa orožje izvila ter ga je prvi z nožem sunil v levo roko. Obsojen je bil na 6 mesecev ječe. Poskusen samomor. V nekem 1 j ubij. hotelu se je dne 3. aprila ustrelil z revolverjem v prsi Vittorio Pratesi, dijak. rodom baje iz Kormina. Krogija mu je šla skozi život. Vzrok poskuše-nega samomora je baje, ker ni napravil profesorskega izpita. Roparski umor zaradi 2 K. Dne 2. aprila zjutraj so našli v gozdu blizo Sent Petra truplo 501etnega zidarja Antona Kocina, ki je imel razbito glavo. Kocin jc imel seboj dve kroni, zaradi kterih ga je napadalec ubil. Gozdni požar. Dne 30. marca zvečer je pogorelo ob progi južne železnice v katastra!ni občini Zagorje, mladega gozda v dolgosti 4 hektarov. Ogenj je nastal vsled tega. ker je najbrž nekdo vrcel goreč konček smodke v gozd. Samomor. Dne 3. aprila zjutraj se je ustrelil pri samostanu karmeličank na Selu ob bregu Ljubljanice neki ne-znnn moški. Po strelu je padel v vodo. Zapeljan in oklofutan. Dne 3. apri- la se je pribijal z Jesenic neki delavec in jo krenil v Kolodvorskih ulicah \ Ljubljani v neko gostilno, da bi prenočeval. Ko je delavec napravil denar, dai bi plačal prenočišče, se mu je pridružila brezposelna služkinja Marij;! Erjavčeva, mu takoj odsvetovala, češ. da ni treba plačevati prenočišča, da na j gre le z njo in da bode že preskrbela brezplačno prenočišče. Delavce tega vesel, je takoj zapustil z Erjavčevo gostilno. Nato je Erjavčeva peljala delavca v drugo gostilno, kjer je ta z veseljem pil rujno vince in metal denar tako dolgo v avtomat, da je imel naposled prazen žep. Seveda ga to ni kaj dosti skrbelo, ker je imel pri sebi tako dobrega dekleta, ki bo vse (m.plačala. Toda to veselje se je kmalo izpremenilo v veliko razočaranje. "V »ostilno je prišel nek vojak, kteremu -c je Erjavčeva takoj usilila in kmalu -ta Izginila iz gostilne. Ko je hotel delavec za njima, ga je ustavila natakarica. naj plača. Ker pa tega ni mogel, -e je pričel prepir, med kterim je mo-r;il ubogi delavec čutiti nekaj krepkih zaušnic, jiotem pa oditi brez klobuka na prosto. Erjavčevo so prijeli in utaknili v "pržon". En dan dve strašne smrti. Iz Novega mesta se piše: Dne 1. aprila za-zuamenje pri nas žalostno krvavo kroniko — končali sta dve življenji na doslej zagoneten način. V takozva-neni "Borštku" ob cesti Lešnica-Jel-še-St. Peter našli so mrtvo truplo z grozno preklano glavo nekega povsem neznanega človeka. Dotični nesrečnež je morda kakih 45 do 50 let star in jh> vnanjosti soditi najbrže kak trgovec. Doslej je njegova identiteta še popolnoma nedognana. Vsa znamenja kažejo na grozen zločin umor-rop. Dovršiti se je moral v nedeljo popoludne ali zvečer. Drugi slučaj: Neki Lesjak iz Gotne vasi je za težko telesno po škodbo na glrivi nenadoma umrl. Domnevalo se je tudi pri njem kak zlo čin. Kolikor pa se je dozdaj dognalo, se je Lesjak v nedeljo ponoči sam poškodoval, padši raz na novi cesti za mrtvašnico nahajajočo škarpo, na-' sproti novomeške pošte. Pri tem si je j prebil črepinjo. Neki mlinar iz Gotne vasi ga je našel tam ležečega, spravil •jra pokonci, šel z njim baje še v hotel Koklič, kjer je Lesjak zaužil nekaj okrepčila. Nato je šel Lesjak baje sam domu. Zjutraj pa je nagloma premi- npl. Kakor se zatrjuje, je tu vsak zločin izključen. Zagoneten pa je in o-stane slučaj v Borštku, ker se ne ve, kako je prišel tujec tja in kdo je ta tujec sploh. Pripoveduje se celo, da se je to nesrečno nedeljo izvršil še nekje sličen slučaj. Natančnega vendar dosedaj ni nič znanega. Če je res, da je padel Lesjak raz škarpo nove ceste, ki vodi na sejmišče od ceste doli na ono globokeje ležečo cesto, ki pelje na Loko, bo treba glede ograje, ki je ravno tam, govoriti še resno besedo. Na čudovit način je odšel smrti po domače Perles, mlinar v Zalogu. Dne 1. aprila šel je po noči že pozno proti domu. Prišel je tudi na tir ter se prej-kone spodtaknil in padel. V istem hipu pa prisopiha čez njega vlak. Mož je bil toliko pri zavesti, da se je tiščal 1; tlom ali se onesvestil — dejstvo je, da je šel cel vlak razun zadnjih treh voz preko njego, neda bi ga poškodoval. Ker je strojevodja videl odska-kovati pred vlakom nek klobuk, je menil, da je vlak odtrgal komu glavo. Ustavil je vlak in po dolgem iskanju izvlekli so v nezavesti pod zadnjim vozom proti koncu ležečega Perlesa izpod vlaka. Ker se Perles ni ganil, mislili so, da je mrtev. Prinesli so nosila. Čez nekoliko časa se je pa Perles zavedel in sprevidevši položaj, v kte-rem se nahaja, zgrabil klobuk in jo vesel — da je še -pri življenju — v veliko radost navzočih, popihal proti domu. Da je danes še živ, pripisovati je le okolnosti, da je nezavesten nepremično ležal in pa da je padel slučajno v nekoliko bolj poglobljen prostor. Dobil je le pri padcu par prask. Ženska zgorela. Iz Metlike se poroča: Obleka zgorela je 31. marca zvečer na živi ženski Katarini Plesec iz Železnikov. Kako je mogla vsa obleka zgoreti na njej — še ni dognano. Govori se, da je bila nekoliko slaboumna, ali tudi da jo je mož Štefan polil s petrolejem. Sumljivo je vsekako, ker je že lansko leto zgorela hiša in je bil mo/iček že večkrat kaznovan/ Žena je umrla čez kake dve uri. PRIMORSKE NOVICE. Predrzna goljufija. 321etni Matija Friderik na Reki je mislil odpotovati v Ameriko in je naprosil svojega prijatelja Aleksandra Buloga, naj mu preskrbi vožni listek, za kar mu je izročil 250 K. Bulog je kupil vožni listek, a se tudi ž njim odpeljal v Ameriko. Prvi april v Gorici. Dne I. aprila popoldne okoli dveh se je v Gorici o-koli postaje bohinjske železnice zbralo vse polno ljudstva. Ko jih je ondot-ni čuvaj vprašal, kaj čakajp, so mu odgovorili,, da čakajo na poseben vlak, ki l>o pripeljal po novi železni-" ški progi iz Trsta čez Kras. No, čuvaj jim je povedal, da takega vlaka ta dan ne bo in da jili najbrže kdo potegnil za 1. april. Ljudje so se spogledali in videli, da so se res usedli. Neki hu-domušnež je poslal namreč vsem goriškim listom naznanilo, da se l>o 1. aprila ob 2. uri pripeljal omenjeni vlak v Gorico in listi so nič hudega sluteč priobčili to vest, ne glede na podpis navihancev, ki se je podpisal s "Fruhlingsluft". Nesreča. Dne 31. marca si je zlomil v Plovijah pri Gorici ondotni vikar Ivan Dermastija nogo, ko je šel na sprehod. Prepeljali so «ra v bolnico. Roparski napad. Delavec Anton Jerman iz Buzeta je imel pri sebi v Trstu precej denarja. To so vedeli 4 lopovi, ki so videli njegovo nabasano mošnjo v neki gostilni. Ko je Jerman šel iz gostilne, so ga napadli in mu vzeli hranilnično knjižico z vlogo 720 kron ter mošnjo z vsebino 210 K. O tatovih, ki so izginili, ni sledu. Radi goljufije. V Trstu je bil are-tovan trgovec z južnim sadjem Adolf Gurder, doma z Lvova. Razne tvrdke je osleparil za kakih 60.000 K. ŠTAJERSKE NOVICE Vlomi v Mariboru. Kakor znano, zgodila sta se v Mariboru zadnji čas ■Iva predrzna vloma, in sicer pri A. Scherbaumovi in Reiehenbergovi. Ker sta si te dve v sorodu in je moral tat natančno poznati vse razmere, da je izvršil vlom, padel je sum na kuharico Reichenbergovo, Mattv. Pri preiskavi njenega koveeka so našli fotografijo mladega moža, ki ga je kuharica označila kot svojega ljubimca, v osebi te-1 p grafičnega poduradnika Ferdinanda Muellerja, uslužbenega pri mariborski kolodvorski pošti. Ker so pri njem našli marsikaj sumljivega, so ga aretovali, obenem pa tudi njegovo ljubico, kuharico Matty. Požar je uničil v Slov. Bistrici tovarno za bučno olje, last župana Stie-gerja. Nevarnost je bila za celo mesto ter je tudi vojaštvo pomagalo gasiti. Ženska umrla vsled alkohola. V Mariboru je na policijski stražnici u-mrla neka neznana ženska, stara 45 do 50 let, ker se je preveč napila. Pri njej so našli kuverte z naslovom Jakob Lesnik, Inomost. Pekovski vajenec — požigalec. V Ptuju so aretovali pekovskega vajenca Franca Čuša, ki je zažgal pekarijo svojega gospodarja s tem, da je polil pod s petrolejem. Čuš je priznal svoje dejanje. Umrl je v Celovcu hišni posestnik Janez Oblak, star 68 let. Umrla je tudi 23letna Elizabeta Goeschel, ki je v Porečah padla z neke skale in se smrtno poškodovala. Samomor učenca. Dne 2. aprila se je ustrelil v Celovcu učenec prvega letnika trgovske šole Zoltan Weber. Vzrok samomora ni znan. Ubit dveletni deček. Dve in polletni sinček delavca Huberja v Beljaku se je igral na dvorišču. Mizar Jožef Baumgartner je položil ob hiši več o-kenskih okvirov. Deček je prišel blizo, okviri so se sprožili nanj in ga ubili. BALKANSKE NOVICE. Srbsko državno posojilo. Belgrad, 3. aprila. Draždanska banka je ponudila po svojem budapeštanskem posredovalcu srbski vladi posojilo 50 do 80 milijonov frankov po 85% z vsemi stroški vred, t. j. za en procent cenejše kot banka "Union". Posojilo bi bilo treba obrestovati s 4:5%. Banka pa stavi obenem pogoj, da mora Srbija naročiti svoje topove pri Krup-pu ali pri Erhardtu. Tudi poslovatelj nemškega poslaništva je bil v tej zadevi pri srbskem vojnem ministru ter prosil v imenu nemške vlade, naj bi se oziralo na nemške ponudbe. RAZNOTEROSTI. Turški časnikar o panslavizmu. V mladoturškem glasilu "Mechveret" se tiska sedaj serija člankov o nevarnosti, ki preti Turčiji in Evropi od panslavizma. Pisatelj člankov Mah-mud-effendi se v zadnjem članku obrača k Evropi z očitanjem, da "zelo nepravično ravna s Turčijo'*. Baje že Napoleon I. je rekel — piše Mahmud effendi — da v Evropi in Aziji ne bode prej miru, dokler bode ostala ruska država, ki hoče zediuiti vse Slovane in vladati celemu svetu. Napoleon je 1. 1813 rekel: "Kako mi je žal, da nisem nastopil proti Rusiji v zvezi s Turčijo!" Turčija je po besedah pisateljevih — bila zmirom zaščita Evrope pred Slovani, kterim načeluja Rusija. Ne daj Allah — pravi Mah-mud-effendi — da bi se Rusija utrdila na Bosporu in vladala v Mali Aziji! Potem bi Evropa ne ušla jarmu Slovanov ! Pisatelj dalje roti Evropo, da se usmil Turčije ter da dovoli cesarju Viljemu utrditi otomansko državo, radi tega, ker ona je močen jez proti slovanski povodnji. Po prepričanju turškega rodoljuba, Evropa že vidi, da ji ni več nevarna "rumena" nevarnost, ampak slovanska, s ktero treba računati pri načrtih o bodočnosti Zahoda. Izseljevanje iz Črne gore. Črnogorska vlada je odposlala državnega so-vetnika Marka Gjukanoviča v Ameriko, da bi tam videl in spoznal način, po kterem izseljenci iz Črne gore tam žive in delajo. Pravi blagoslov za celo človeštvo! Knjige za zdrave in bolne v slovenskem , hrvatskem in drugih modernih jezikih po naukih in izkušnjah Msgr. S. Kneippa: '' Domači zdravnik", v slovenskem jeziku. Cena 50c. "Moje liečenje ili kučni liekar", v hrvatskem jeziku. Cena $1.25.- Iz starega kraja dobivam in razpošiljam vsakovrstne suhe rože, kakor: pelin, žajbelj, tavžentrože i.t.d. in tudi druge stvari, priporočene od Msgr. S. Kneippa.—Denar blagovolite poslati po Money Order. — Priporoča se K. AUSENTK, 1146 — 40th Street, Brooklyn, N. Y. JOHN KRACKESt. UM 81 CUair St. < l«»*lanenih znakov bolezni ni več. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, zato se vam iskreno Zahvaljujem za vaš trud in zdravila ter vam ostajam hvaležna. Ivana Šume, Box 87, Forest City, Pa. Iz mnogih pismenih zahval se razvidi, da največ bolnikov ozdravi ravno naš Dr. E. C. COLLINS M. I., On je edini kateri garantira za popolno ozdravljenje vseh bolezni naj si bode akutnih ali kroničnih (zastarelih). Tajne spolne bolezni moške in ženske. kakor zastrupljenje krvi: Sifilis —izdravi v kratkem času. Zatoraj ! Zakaj bolujete in trpite ? Vse vaše bolezni trpljenja in rane točne opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari kako 1 1 traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: dolgo Dr. E. C. Collins Medical Institute 140 West 34th Street, New York, N. Y. Potem smete biti prepričami v kratkem popolnega ozdravljenja. — Za tiste kateri / li o sami osebno v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj — do 6. popoludne. OL> uedeljih in praznikih cd priti 10. ure dopoludne do 1. popoludne. VABILO na VESELICO ktero priredi slovensko podporno družtvo Marija Pomagaj .it. G J. S. K. J. [ v South Lorainu. Ohio, dne 28. aprila v dvorani g. Zevnika, na vogalu Globe Street in 10. Avenue. Začetek točm* ob 7. uri zvečer. Ker je bila zadna veselica dne 24. februarja zadržana vsled smrti našega sobrata, v.jjudno vabimo vse cenjene rojake in rojakinje, kakor tudi bli/na druživa, tukaj in iz okolice, da se mnogoštevilno udeleži ji. Vsako društvo z najmanj 10 udi in družtve-uimi znaki .je vstopnine prosto. Vstopnina 25e., ženske proste. Za dobro postrežbo skrbel bode (14-17—4) ODBOR. POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG. Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe za francoske doge in za doge za kadi Posodimo tudi potrebni denar za izdelovanje dog. Ako imate doge na prodaj, pišite nam, naši pogoji so ugodni. FRIEDLAENDER & 0LIV2N CO., Shreveport, La. P. O. Box 502. rwMF^iai xzin Cuy. Phone Cent. 1619 Bell Phone: South 143 THE STANDARD BREWING COJ vrsto 13?' Train St. < i i J Cleveland, O. \ ' Starčevič cigarete ROJAKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI za $3.00. Mi prodajamo 5 funtov starokraj-jovskega tobaka za pipo ali 3 fante bosansko-avstrijskega ali turškega to baka za cigarete. Kdor naroči za $3.00 blaga, dob zastonj lepo pipo in importiranega "STARČEVIČ" cigaretnega papirja Za $3.00 pošljem« 500 Starčevič ci garet, narejene iz najboljšega staro k rajskega tobaka. Vsak naro&nik dobi 4 odrezke (tu pone), ktere naj razdeli med svoje prijatelje in naj jim pokaže naš tobak. Zato pmjme dotionik od na? zlato uro In verižico, ali škatljo za cigarete ali tobak z napisom: "ŽiTiP Slovenci v Ameriki!" Pišite na: SLAVIC TOBACCO CO., 237 East /8th St.. New York. N. T Viva ženiea. Prvi iiip. takoj pri vstopu Bogomir niti njene glave opaziti ni rmnjcl: tišr-ala >»• ji je globoko med ramama, .-klita med čipkami. Toje bila kneginja Teanska. Kontesa Lina je takoj hitela proti oknu ii. nnr -v je čudil, kako hi- tro >o >e ji razstopile ostre črte jk> o-brazu in kaka ljubezen ji je zažarila v očeh! Pred starko se je zgrudila na kolena in z nekako sveto strastjo je pritiskala vele in rjave njene roke na cvebx' a svoja usta. Skrbeče je povpraševala, kako je danes kneginji, če ji solnčna vročina ne škoduje, če so ji vestno stregli in če kaj zaukazuje? Kneginja se je dobrovoljno zasmejala in položila roko na dekletovo glavo ter izpregovoril*: *' TI i I hi! golobica draga, kaj naj mi je? Glej, tu pri oknu imam solnčnato ravan in vinske gorice. Moj Rog, da jili v sivi -voji starosti še smem gledati, to je največja dobrota! Moj Bog ravr dam CO, 1 nate sem v inlai sterali n»ii iv U.l'1 ili ku! Al pol i ile p repa« nas ud mu po Vidt naj si še želim? Tn vidiš, prej se mi je dozdevalo, da glc-i-oko v modrem zraku sivo pti-se je mogočno zibala na solne-i. mogočno in ponosno! Pa da. tako smo bili, nekdaj, hi! hi! Tedaj smo razpro->t i. kakor bi Boga ue Jiilo Kakor sokol v sivem zra-s|x>d Bog pošlje svojo st redu mu i »e roti ž njo, da oŠa-stnnoglavi potem v silni ko je z nami! Gospod Bog apl, 11 Ji un a lit konec ponon.e- lila dekletu solarni je prihitela i, srce moje! Saj mi v zorno ravnino in š mileje, gledati v zornejše ;o, ljuba, draga moja!" -olzami sta se smejali, ii se je zdelo," izpregovori i potem, "da je nekdo prišel Kdo je to, otročiček moj? V vidim tako dobro, kakor tedaj, neT pod jasno nebo!" ulgovori .la/. st m istopivSi k mladega s »m pri? .spe lila .e-ovej!" in kneginja k Bogomira, ki je bil z iil. "čakajte no, čakaj-i že čula to ime! Bog, endar! Pot življenja ako dolga, da so mi nje-iti \ gosto meglo. Koli-ečula |Mi|>otnikov na tej me prehiteli in pred ma-rroba zavetje, a jaz sem imen! lesovej! To je ■ obi^či-te. ki sem stara v breme, hi! hi!" | ud juhi roko. prične kneginja zopet, e čula, ali sam sveti Od- 4 Na *tavi • Na >pol^JLU&JO MED TRSTOM. REKO IN NEW YORKOM. PrekoDorska parobrodna družba „Rudeča zvezda" posredtne redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpesosn s * * 4 ♦ ♦ ♦ ♦ Philadčlphijo in Antwerpeiiom Lesoveju še nekaj dolga, ker je ravnokar ustregel tvoji želji!" "Kaj vam hočem povedati?" vpraša kneginja, "spomin moj je knjiga, v kteri je ljubi Bog vse prečrtal, vse izbrisal!" "Povej nam kaj o vojvodiuji Korneliji Amaliji!" prosi kontesa. "O Korneliji Amaliji!" Takoj se je starki razjasnil obraz. "Ali vam še nisem pravila o Korneliji Amaliji!" "Ne še, vsaj vsega nama še nisi povedala!" se oglasita grof in njegova hči. Dasi sta že vse obilokrat čula, nista vendar hotela kneginji kaliti veselja, ki je s spomini na čase pretekle, kakor je pri starih ljudeh navada, si rada sladila pikro sedanjost sive starosti. (Dalje prihodnjič.) fiBNIKl IMAJO JAKO OBSEŽEN KSOVU ZA SETJlNJE POTlttKO* POKBIT PROSTOR TBJETaECU BAZBBD* nje iz Xew dne 24. CARPATHIA 3;'£ ^ MONIA 1» odpluje iz< New York a. tine 8. maja. cm 1 pluje iz Ne \ Yorka dne 22. maja. 7WK3L&& c bodečimi s>oštiiiini pamik?. VAQEHL4KD um >20>7 len, ZEtLAND............;:3Q5 ton, HNNLANl! ... 12760 ter; ... I27S0 inn Pri cena.h za rnedkrovje so vpcgtete t potrebščine. dobr.-3 hrana, nojbolJA« pi^trciba. Pot eez Antwerr»en j s jerina najkrajših in na ipri jetn-iših za potniks besu! v Avstrijo s na Kranjsko, Štajersko, koroško, Primorce, Hrvatsko, Dalmacijo ie druge dele Avstrije. iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto cd 10:30 ur dopo-ludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz P>t-fll .AQg^f PHUE, vsako drugo sredo od pomola, cb vznožju Washington Street* Glede vprašan; ali kupovanja voiaiin listkov % is obrniti na; UIiTONlA, 3LAV0N1A m PAN rf ONI A so parmki na ava v Inka Ti paraiu so napravljeni po najnovejšem kroju in zeio prikla&a sa Cret.j> razred JEDILA en dobra ii potnikom trikrat na da» pri poBtrtjžena Vožnja listke prodajajo pooblaščen agent j ^ in The Cunard Steamship Co., Ltd., gro&riwt.^ Sew York 126 State St Boston. 8? Dearborn St , CTnica^o. Kje je SIMON KLOBUČAR? Doma je iz Tinice na Dolenjskem. Pred 5. leti bival je v Arden, Washington County, Pa., Za njegov naslov bi rad zvedel Jurij Žalee iz Gornjih Zilj, sedaj bivajoč v Canonsburgu, Pa. Ker mu imam nekaj važnega od doma poročati, zato prosim, naj se mi oglasi. Moj naslov je: George C. Sehultz, 35 North Jefferson Ave., Canonsburg, Pa. (16-1S—I) Kje je ANTON STEELE? Doma je iz Podleža. Pred 3. leti je prišel v Ameriko, v državo Minnesoto. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov bratranec: John Ausec, 1239 E. 54. St., N. E., Cleveland, ■ Ohio. (14-17—4) r NAZNANILO. l^ojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora. Moj SALOOIN se nahaja pod št. 409 W. Michigan St., in je samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se za vso dosedanjo naklonjenost rojakov, se 7.a nadalje najto'pleje priporočam in vsa-komu najboljšo postrežbo zagotavljam. S sp štovanjem JOSIP SCHARABON, 409 W. Michigan St., DULUTH, MIMN. Skušnja uči! Podpisani naznanjen« rojakom, da'izdelujem ZDRAVILNO I^NKO YIN0 po najboljšem navodilu, iz •atajbolJ' 6ih rož in korenin, k, jih ie dobiti v Evropi i j Amerik; *et finega naravnega "ina Kdor boleha želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v žabcih po I tucat ft 2 steklenic) na vse kraje ta pad aih držav Severne Amerike V obilna naročila se priporoča JOfi»IP RUS.'). 432 šoatta Santa Fš A^-t. PuebL Čast mi je naznaniti slavnemu -občinstvu V C-lcagi, IU., tudi rojakom po Zjed. d.iavab, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "To 70<; ga"Ion „ »T:io „ „ oOii DroŽnilc 4 g«lh»ne za.......$11.00 Br;njeve«t 12 steklen1«; -/.a ?12.()0 ali 4 gall, (sodček) za........81«.««» Za obilno naročilo se priporov [I Marija Grillv " J 1548 St. Clair St. CLEVELAND O. f DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE, POSTNI PARMKI SO: | "La Lorraine" na dva vijaka, i "La Savoie" ,, ,, j "La Touraine" ,, ,, ,, I "L'Aquitaine" ,, ,, ,, j "La Bretagne"............... ! "La Champagne" ........... "La Gascojrne".............. 12.000 ton, 2.1,r>00 konjskih močL 10,( H H I ,, 12,'HMt t) 10.1 HN) ,, ltl.ihio ,, ■ 8/KIO ,, „ • H,»IIK> „ „ v Pittsburgu, Pa. in okolici Rojakom rr.2r.an?em, d.i j. za tamošnji okiaj moj edini pooblaščeni zastopnik zs vse posle ZABUEOVEC, a? Glavna agencija: 32 BFQaEH.y, mi YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno o1! četrtkih oh 10. rri dopoludne iz pristanišča št. 42 horth ltiver, oh Morton St., N. 1. JAKOB J 1 4824 Blackberry Alley Pittsburg, Pa. La Chunpagne *LA SAW; I K IMiOVKNCE •LA LOW U A l N K •LA TO UR A IN* K Parnika La Gasoogne La Hreiafrne li). afir. liMiti "LA SAVOIE 24. maja 1906. 2(i. apria *LA PliOVKNCK 31. maja 1906. :i maja *LA LORRAINE 7. junija 19m». 10 maja U""h *LA TOUR A IN E 14. junija 1900. 17 maja 1'lon "LA SAVOIE 21. jtvnija 1900. z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. POSEBNA PLOVITBA: 14. aprila 190(3. La Gascoime 12. maja 1906. 21. aprila 190l5. La Bretajme 19. maja 1906. Uradne ure: vsak dan od A7. do £8. ure, ter ob sobotah do j * 8. ure zvečer. Frank S temi parniki potujejo samo p o t n ik i 2. in 3. razreda. M. W. Kozminski, gnierttlni npent za zaj>ad, 71 Dearborn St., Chicago, 111. Kišje podpisan* priporo čain potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........ ISAL00N lui'ivy urccDwitu —, > 1 NEW YORK c e t katerem točim vedno pivo, dom« prešana in import ran a vina, fine likerje ter prodajam iz« vratne smodke........ Imam vedno pripravljen dober •prigrizek. Potujoči Slovenci In Hr vatje dobd.............. stanovanje in hrano proti nizld ceni. Postro 2ba solidna.............. Za obilen poset «e priporoma FRIDA VON* KROGE M7-MI Slrad, New Vi AUSTRB-AMEBICIM LINE Regularni potni parniki "FRANCESCA" odpluje 21. aprila. "SOFIA HOliEINBERQ" odpluje 9. maja. odt>luje 15. maja. «OEORQIA" odpluje 29. maja. vozIJo'med New Yorkom, Trstom In Reki. Kajpripravnejia In SfyeenejSa paroorouna 6rta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do LjubJ Ijane le SO centov. Potniki doKpo igti dan na parnik, ko od doma gredo^