1. àtev. V Novem Mestu 1. januarja 1889, V. letnik. Doleniske Novice Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo leto 1 gld., za poi leta 50 kr. — Naročnino in dopise aprejerua J. Kràjec v Novem mesti). Kdor zeli kako oenanilo v„Dolenjske Novice" na- tisniti dati, placa xa dvostopno petit-vrato 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Nasim narocnikom! Današnji list poslali smo vsim do- sedanjini narocnikom. Uljudno prosìmo vse, Èteri se še ni so na novo naročili, naj hlagovoljno to kmalo storé, ker je sicer razpošiljanje silno težavno. — Na mnoga vprašanja novili naročnikov, kdaj naj se lìst placa, povemo tu, da je vse- lej in povsod predplaca v navadi. Vredništvo. Novo leto. NOTO leto res začeDJamo, a nikakor ne nove dobe, novih časov. Kakor tekó* ure za uro, dan za dnevom in teden za tednom; tako so si letne dobe med seboj v zvezi. Pač želeti bi bilo, da bi s Btarim letom prenehali stari slabi casi. À kaj govorimo! Ne pritožujmo se preveč nad sta- rim letoin, morebiti ni bilo tako slabo, morebiti ga bomo osorej čez leto dai se hvalili. Vsaj ne Te- mo, kaj nas T noTem letu čaka. Upajmo pa Tse dobro! Res, da ntegnejo priti razne nadloge čez Bkupno ljudstvo, slabe letine, toča, kužne bolezni pri ljudeh, živini in pri rastlinah (trtna uš); ali v obče je pa «a posameznega človeka Tendar le resničen star pregovor: Vsak je sam svoje sreče kovaö. Po tem pregovoru naj bi se ravnali y novem leto. Tega pregovora se v djanji lotimo! Ne zanašajmo se preveč na tujo pomoö. Ta nam skoro Tselej spodleti, in če se nam kdaj nakloni, YSelej je le maio zdatna. Delajmo vsak po svojeta stanu in poklicu, delajmo za sebe in za narod, po ziatem nankn našega nebeškega uéitelja: Ljubi bližnjega, kakor samega sebe! Postopajmo po teh zlatih vodilin v novem letu. Ni dvombe, da bi se nam potem dobro ne godilo. — Nočemo prerokovati o novem letu — vsaj tudi ne moremo — nočemo ugibati, kaj nam prinese 1889. leto — niti dobrot se nočemo od njega preveč trdno nadjati, ker drug pregovor, da to, kar sledi, je Ie malokdaj boljše od prejšnjega, obdržal je v mnogih slučajih svojo veljavo. Vendar dobri ljudje v resnih trenotkih vedno svojega bližnjega tolažijo, vedno mu pri posebnih PoSIisteL Božič pri Belokranjcili. BožiČ, božič bata Na oboja vrata, Nosi hitu zlata, Da pozlati vrata In oboja poboja, Že nekoliko časa pred sv. dnevom navdaja veselje in radost srca tega nàroda, Veselo pe- vanje — nàrodnih pesnij — se razlega povsod. A ne zavoljo dobrega živeža tega dne, temveč zavoljo svetega dne, rojstva našega Gospoda Iz- veličarja. V adventu prejmó zakrament sv. po- kore in BV. Rešnjega Telesa, da s čistejšim srcem obhajajo zaželeni praznik. Na badnjak — dan pred božičem — vstane že zgodaj vsa družina in jame pobižtvo in živino staviti v najlepši red. Cospodinja zamesi velik hleb iz najbolje moke, katerega tako OTenča — 8 ptički, rožicami, Tenci in podobo jaslic, ki so iz testa narejeni, — da ga je lepota Tideti; imenujejo ga božičnik. Zra- ven zamesi maio manjši in ne tako ozaljšan bieb — novoletnico, katero shranijo do novega leta. Pri ko- silu (zajutrku) načne jo gospodar, napravši križ z no- zem na spodnjej strani. Razun tega speče še mnogo drugega kniha in gubanic ali povitic (povalnic). Božičnik načne gospodar — semtertje gospo- dinja —, toda še Ie na dan BV. treb kraljev ter ga da tudi živini pokusiti. Ovenëavo njegovo pa shrani za krave, da se pri porodu ložje otelé. Razume se, da hlebci in štručke, ozalšani z venci in ptičicami ne izostanejo. Navadno tudi tega dne koljejo, da imajo, razun druzega mnogovrst- nega mesa, tudi sveže meso, in sicer tako zvanega „puglaa t. j. mlad prasiëek. Proti veČeru oglaBé se zvonovi in dolgo casa oznanujejo potrkovaje Teseli prihodnji dan. Po nekaterih Taseh hodijo mladenči z blagoslovljeno vodo po polji in skropé puste njive, da bi obilno, bogato žetev rodile. Na Trata živinskega hleva obesijo razpelo, napravljeno iz blagoslovljenega lesa. To razpelo ima vse hudo od domače živine 2. stran. DOLENJSKE NOVICE. 1. štev. prilikah srečo vosèljo. To lepo sego imajo vai naTodi, osobito dobri Slovenci. Tako pa tudi „Dol. Novice" svojim čitateljem in naroČnikom voščijo kljubu temni prihodnosti „v es el o novo letoa, obetajoč danes z nova, da bodo tudi v »ovem letu s slehernim listom prinašale v svoji jnajhni terbi obilo naukov, nasvetov in raznovrst- nih novic. Da ste nam vsi zdravi! Gospodarske stvari. Skrfo za kmeta. Nam Slovencem je posebno dolžnost, skrbeti za našega kmeta. Da se oziramo na vse stano ve, je lepo ; a da skrbimo za kmeta, to terja hvalež- nost. črna nehvaležnost bïla bi namreč v naŠih grein, ako bi pozabili kmeta slovenskega. On je režil slovensko narodnost, on je bil edini, kï je ostai Slovenec, kakor so bili njegovi dedi pred sto ïn tisoČ leti. Vsi drugi stanovï so bili nanireč Bvojo slovensko suknjo slekli in opustili svojo lepo raaterinščino ; ne tako naš kmet. Ko so pred 40. let? in potem v letih 1860—1870 ia še na- prej klicali ga na dan, na volišče, bil je ravno on skoro edini še, ki je očitno, pri volitvah nara- reč obstalj da je Slovenec. Zato morajo slovenski domoljubi poleg skrbi za razširjevanje slovenščine v urade, Sole in sploh v javno življenje prevzeti se Bkrb za kmeta. — Bati se je namreč, da bodemo Slovenci (kakor tudi drugi narodi) prišli ob svoj Btan kmetor; da kmetov, trdaih kmetov ne bo ve<5 ; da bodo iz trdnih kmetov postali le kmetski najemnikij kmetski delavci, kmetski postopači in berači. Kako neki? Poslušajte. Poslušajte. Dokler je bil kmet, pred 1848. letom, podložen graščaku, ni smel svojega grunta brez graščakovega privo- ljenja oddati pò svoji volji; v podedovanje, raz- kosovanje in prodajanje, v vse to je moral grof pri voliti. Pa tudi pò odpravljanji tlake tega leta so bili se 20 let posebne postave, kako je smel kmet grunt dediòem izročiti, kako prodati ali raz- kosati. Leta 1868 je pa postava dovolila, da sme kmet grunt podeliti skoro komur noce, sme ga tudi na drobne kosce prodati. Tako je prišlo, da je kmet zapustil sinu zelò zadolžen grunt, ko je bii prevelike dote drugim otrokom določil ; ali grunt že prej zadolžil; ta svoboda je storila, da so se kmetije silno zadoJžile. Da je nov posest- nik dolgove poplačal, prodajal je kos za kosom od svoje kraetije. Kjer je bil popred en posest- nik na gruntu, jih je zdaj po deset ia veö. Za- voljo tega so ^e začeli v državnem zboru zopet posvetovati, kako bi se kmetu v tej zadevi zopet pomagalo. N&jboljše bi bilo seveda to, da bi se to mesarjenje kmetskih posestev kar prepovedalo. Ali do tega prepričanja še ni so prišli niti pri vladi niti v državnem zboru. Nekaj malega GO pa ven- dar ukrenili, kar tudi hraJežno pripoznamo. Skle- nili so postavo, pò kateri se ne bode dopuščalo razkosovanje zemljiséa, ako posestnik umrje brez postavne poslednje volje, in ako sploh niéesar ni ukrenil o svojem posestvu, dokler je živel. V poslednjem slučaji doloëuje pogtava pose- stvo prvorojenemu sinu ali prvorojeni h5eri, kateri mora izplačati ostalim bratom in sestram postavni del na podlagi cenjenega posestva in sicer le v razmerji, da dobi on trerjino kot poboljšek za bo- doče gospodarstvo. Ako se na primer ceni kmet- odvraČati. Temna noč razprostre svoje črno krilo pò zemlji. Družina se zbere v hiši ter skupno moli angeljsko pozdravljenje in rožni venec. Po- tem - kadé oče vse poslopje; pred njimi veselo gkaklja brhki sinko noseč kljuže, s katerimi od- pira posamezna vrata. Resničco se čudimo oziraje se pò sobi. Na desno in levo vse je ovenčano z mnogovrstnimi popirnatimi venci. V kotu stojé mične jaslice, razsvetljene z moogimi Indicami. Na stropu pa migljajo pozlačeni orehi, rudeča jabolka in mnogo druzih lepotij. Okoli mize se vsedejo k večerji, ki obRtoji v kruhu in vinu. Tu se vidijo najlepše navade našega prostega Ijudstva, najlepše proste zdravice doné človeku na uhó. Na to mati opo- zori otro^iče in družino na navado nocojšnega večera, ki jo je podedovala pò svojih roditeljih, in jih opominja, da jo tudi oni dopolnujejo pò njenej smrti in da bodo prihodnjega dne vselej s cisto dušo deležni. Po veëerji postavijo na mizo boži&uk, novoletnico, mošnjiček, jarem in raznega zita in še mnogo druzega, meneč, da so te stvari, ki so ta večer na inizi, blagoslovljene od novo- rojenega deteta JezusSeka, in da so za razne bo- lezni najbolji pripomočki. Kmalo po tem združijo se mladeniči, možje Se trdne postave, žene in de- kleta in gredó k polnočnici, vso pot prepevaje pesmi o novorojenem detetu. Stareji in otroci pa doma varujejo. Prihodnji dan — na božič, — udelež? se vsak še dveh sv. mas. Ob 11. uri se zberó doma in se vsedejo k pojedini. Tako obilo jedil se prinese na mizo, da imajo se za prihod- nji dan dosta jesti. Ko si še s sladko kapljico — s suhim vinom t. j. vino, ki je popolnoma nator- no — žejo potolažijo, izpojó čuda veliko narodnih pesnij, ki se tako milo glasé, da se Človeku arce od veselja topi. Potem so na vrsti razne zdra- vice, se vér da gospodarju in gospodinji se prvo nazdravi. Naposled molijo Boga, da bi jih se dosta let v trdnem zdravji, obiìi sreči in popolni zadovoljnosti ohranil, in tako končajo božično veselje. Pire Krasinski.