SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 16 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 7 de mayo - 7. maja 2009 V VEDNOST ANDREJ FINK_ Spadam v kategorijo ,,Slovend v svetu". Ker torej ne živim v zemljepisni Sloveniji, temveč sem član politične, kulturne in duhovne Slovenije brez meja, iz sveta rad posredujem naslednje novice prijateljem Eruž^ine v domovini za razmislek in za morda laže razumevanje sedanjega trenutka. Decembra 2008 so svetovne agencije poročale o odstranitvi enega zadnjih kipov španskega diktatorja Francisca Franca. Oktobra 2007 je namreč španski parlament izglasoval zakon, ki med drugim ukazuje odstranitev vseh javnih simbolov štiridesetletne nedemokratične dobe, kot so kipi, grbi, plošče in imena trgov in ulic, ki še nosijo ime diktatorja ali katerega izmed njegovih generalov. V Južni Ameriki, regiji, kjer je bilo v preteklih desetletjih veliko nedemokratičnih vlad, je znano, da ni spomenikov diktatorjem. Pa ne samo da ni spomenikov, temveč je bilo nekaj desetin tistih, ki so svoj čas vodili ali služili preteklim vojaškim režimom, javno in eksemplarično sojenih in obsojenih na dolgoletne zaporne kazni, nekateri pa so še sedaj predmet pregona s strani organov izvoljenih vlad. Samo Kuba se mora še demokratizirati in obsoditi ,,komandanta" Fidela Castra, dolgoletnega vodjo vojske Raula Castra ter druge sodelavce zaradi vsiljenega štiridesetletnega političnega in vsestranskega enoumja. Prve dni aprila 2009 smo v milanskem Corriere della Sera brali, kako je bilo v Rusiji serijsko napadenih in porušenih ter pomazanih več Leninovih kipov in slik. Skoraj dve desetletji po razpadu Sovjetske zveze in njenega političnega režima je bilo tam odstranjenih že mnogo podobnih kipov, proces pa se nadaljuje, saj je skoraj v vsakem kraju še kak spomenik, ki spominja na očeta boljševiške revolucije. Očitno se hočejo ljudje otresti pretežkih nahrbtnikov iz preteklosti in napadajo njene simbole. Ko so pred leti ZDA vdrle v Irak, smo bili priče porušenja in strmoglavljenja več kipov diktatorja Saddama Huseina in drugih simbolov njegove strahovlade. Ljudje so s čevlji tolkli po njih, kar je v iraški kulturi znak globokega prezira. Ti posnetki so šli okrog sveta kakor potem novica in celo slike o njegovi obsodbi na smrt in eksekuciji zaradi genocidnega ravnanja pod njegovo oblastjo. Kot v prejšnjih primerih je tudi ob tem svetovno javno mnenje pozitivno spremljalo obsodbo večdesetletnega nedemokratičnega režima in krutih zločinov proti človečnosti. Kdor hoče, naj razume! (Po D^^ž^^^) ©e eno mnenje ob Titovi cesti „Titovo cesto smo v Ljubljani že imeli, po sporazumu pa smo jo odstranili. Zdaj jo znova poimenovati je novo politično dejanje, ki načenja vse stvari, ki jih je Tito kot vrhovni komandant in predsednik vlade ter minister za narodno obrambo počel v Demokratični federativni Jugoslaviji," je za Reporter povedala zgodovinarka Jerca Vodušek Starič. Odgovornost Tita za povojno morijo je po besedah Vodušek Staričeve nesporna tako po poveljniški liniji kot po dokumentih. ,,Za vojne ujetnike in civiliste, ki so bili izročeni jugoslovanski državi, ni bil odgovoren posameznik ali posamezni vojaški poveljnik, po mednarodnem pravu je bila zanje odgovorna država, ki jih je sprejela, to pa je bila Demokratična federativna Jugoslavija, in ta je uprizorila državno organizirano morijo," je povedala v intervjuju. Vodušek Staričeva ne verjame, da bi bile odločitve za povojne poboje sprejete brez Titovega ukaza. ,,Za ta ukaz je vedela tudi večina članov politbiroja, tako zveznega kot republiškega, saj sta bila oba notranja ministra Maček in Rankovic hkrati tudi partijska funkcionarja, zato o tem nima smisla razpravljati," je poudarila. Hierarhija pa je bila po njenem taka: jugoslovanski vrh in politbiro so bili Tito ter iz Slovenije Kardelj in Leskovšek, Maček je bil član republiškega vrha in šef slovenske Ozne, podrejen Rankovicu in Titu. Mitja Ribičič je bil v ožjem vodstvu Ozne za Slovenijo, bil je tudi generalni sekretar Udbe, posebej je bil šolan v Moskvi za delovanje v tej organizaciji, je pojasnila. EVROPSKE VOLITVE Kampanja se začenja Pred junijskimi evropskimi volitvami se bo v petek, 8. maja, tudi uradno začela volila kampanja, v kateri se bodo kandidatke in kandidati potegovali za glasove volivcev. V volilno kampanjo sicer sodijo vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev. Za volilno kampanjo štejejo zlasti propaganda v medijih, elektronskih publikacijah in z uporabo telekomunikacijskih storitev, plakatiranje ter javni shodi. Kandidatne liste lahko predlagajo politične stranke in volivci, na listi kandidatov pa je lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli iz Slovenije, torej sedem. Politične stranke lahko vložijo kandidatne liste, če so podprte s podpisi najmanj štirih poslancev DZ ali tisoč volivcev. Kandidatno listo lahko vložijo tudi volivci, in sicer z najmanj 3000 podpisi. Pri določanju kandidatnih list je treba upoštevati t. i. ženske kvote. Tako na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki. Vsaka lista mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste. Izjema so kandidatne liste z le enim ali tremi kandidati. Do petka, 8. maja, je sicer treba vložiti tudi zahtevo za glasovanje po pošti iz tujine ali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, slovenski državljani, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji in niso vpisani v evidenco volilne pravice teh državljanov, pa lahko do tega dne še zahtevajo vpis v evidenco. Poslanci v evropski parlament se v Sloveniji sicer volijo po proporcionalnem načelu. Volivec glasuje samo za eno listo kandidatov, pri čemer lahko na tej listi odda tudi preferenčni glas kandidatu, ki mu daje prednost pri izvolitvi. Ker je pri volitvah v Evropski parlament vsa Slovenija ena sama volilna enota, mora posamezna lista za izvolitev svojega kandidata zbrati vsaj 14 odstotkov oddanih glasov. Pri dodelitvi mandatov na posamezni listi se upošteva vrstni red kandidatov na listi oziroma število preferenčnih glasov. NSi je kot prva med strankami na Državno volilno komisijo vložila kandidatno listo za evropske volitve, podprto s podpisi 5304 volivcev. Predsednica stranke Ljudmila Novak ocenjuje, da NSi Sloveniji ponuja najboljšo listo. Nosilec liste Lojze Peterle pa ne vidi razlogov, da NSi na tokratnih evropskih volitvah ne bi ponovila uspeha volitev leta 2004, čeprav Nova Slovenija sedaj ni parlamentarna stranka. Peterle namreč meni, da vo- livci evropske volitve dojemajo drugače od parlamentarnih, in sicer bolj skozi kompetence in osebnost kandidatov. Opozarja tudi na škodljive posledice za Slovenijo, če bi evropske volitve izkoristili za dodatno polarizacijo med dvema največjima strankama. Na listi Nove Slovenije so sicer poleg Peterleta in Novakove tudi nekdanja ministrica Mojca Kucler Doli-nar, nekdanji poslanec Anton Kokalj, nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo Alenka Šverc, svetovalec pri Evropski ljudski stranki Klemen Zumer in članica sveta NSi Ksenija Kraševec. ,,Na evropskih volitvah je naš cilj zmaga," je v izjavi za medije ob robu seje sveta SDS, na katerem potrjujejo strankino kandidatno listo za volitve v evropski parlament, dejal nosilec liste Milan Zver. Kot je poudaril, bodo evropske volitve tudi test za vladajočo koalicijo, saj bodo imeli ljudje možnost povedati, kaj si mislijo o sedanji vladi. Po Zverovih besedah ima SDS določene razloge za optimizem. ,,Prvi razlog je, da je naša ekipa dobra in konkurenčna," je zatrdil. Ob tem je dodal, da so liste strank vladajoče koalicije manj konkurenčne zaradi političnih in tudi kadrovskih težav, ki jih imajo. SLOVENIJA-HRVAŠKA Predlog ni sprejemljiv? POP TV je po neuradnih virih po srečanju mednarodnopravnih strokovnjakov s predstavniki slovenskega zunanjega ministrstva poročala, da zadnji predlog evropskega komisarja Ollija Rehna za rešitev vprašanja slovensko-hrvaške meje za Slovenijo ni sprejemljiv. Televizija je sicer poročala, da je neuradno dobila zadnji Rehnov predlog. Kot je poročala televizija po neuradnih podatkih, je glavna zahteva Slovenije v osnutku odgovora, da se vprašanja kopenske in morske meje ter teritorialnega stika z odprtim morjem obravnavajo in rešujejo celovito in po enakih načelih, med katerimi mora biti tudi načelo pravičnosti. Njuno ločevanje ni sprejemljivo. Televizija je ob tem poročala, da je neuradno dobila zadnji Rehnov predlog, po katerem je reševanje omenjenih vprašanj ločeno. To po oceni televizije med drugim pomeni, da Rehn Sloveniji ne priznava, da že ima teritorialni stik z mednarodnimi vodami in status pomorske V Sloveniji je še ni Nove gripe v Sloveniji za zdaj ni, v nacionalnem referenčnem laboratoriju za influenco Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) tudi niso prejeli nobenega brisa zaradi suma na okužbo z virusom. Kot je dejala predstojnica centra za nalezljive bolezni na IVZ Alenka Kraigher, se v Evropski uniji in v svetu število okuženih stalno spreminja. Tudi v Evropi pa so zbolele osebe, ki so bile v stiku z bolnikom, ki je prišel iz Mehike, same pa tam niso bile. Medtem se po svetu preplah manjša. Ameriška ministrica za domovinsko varnost Janet Napolitano je v ponedeljek povedala, da po mnenju epidemiologov virus H1N1 ni nič nevarnejši od virusa navadne gripe. Potem ko so mehiške oblasti v ponedeljek poročale, da je epidemija tam dosegla vrhunec in se umirja, je Napolitanova dejala, da nima nobenega razloga, da jim ne bi verjela. Dodala je, da so v ameriški administraciji previdno optimistični, da virus ne bo nič hujši od virusa navadne gripe, za katero v ZDA vsako leto oboli več sto tisoč ljudi, 35.000 pa jih umre. Ob tem se epidemiologi sprašujejo, zakaj v javnosti nova bolezen povzroča tak preplah, politologi pa razmišljajo, kaj se skriva za to gonjo okli prašičje gripe. države. V predlogu tudi ni načela pravičnosti, ki ga zagovarja Slovenija, mednarodno pravo pa bi imelo pomembno vlogo pri reševanju obeh vprašanj, pri vprašanju določanja meje izključno. Po poročanju POP TV naj bi Slovenija v odgovoru Rehnu zahtevala tudi, da je pogoj za odmrznitev pristopnih pogajanj Hrvaške z eU ratifikacija dogovora o reševanju spora o meji v obeh parlamentih, medtem ko je Rehn kot pogoj za odmrznitev predlagal zgolj izjavo premierov obeh držav, da sta se državi dogovorili o arbitraži. Premier Borut Pahor je na novinarski konferenci po seji vlade napovedal, da bo Slovenija svoja stališča h kompromisnemu predlogu evropskega komisarja Ollija Rehna o reševanju vprašanja meje s Hrvaško posredovala v tednu po 10. maju. O predlogu po njegovih besedah trenutno potekajo intenzivna politična in strokovna posvetovanja. Pravni strokovnjaki, domači in tuji, bodo po besedah Pahorja do te srede pripravili dokončen predlog stališč, ta bo predmet obravnave predsednikov vseh parlamentarnih strank, potem bo to informacijo kot stališče v četrtek sprejela vlada. V petek - tako si želi vlada - bo to verjetno predmet izmenjave mnenj v odboru DZ za zunanjo politiko. „Naslednji teden bomo naša stališča k predlogu komisarja Rehna tudi formalno poslali v Bruselj in čakali odgovor komisarja," je še pojasnil premier. Dejal je še, da si bo Slovenija za odgovor komisarju Rehnu vzela ,,ves potreben čas" in dodal, da ima do tega vso pravico. ,,Pri svojih odločitvah moramo biti razsodni," je dejal Pahor. BERI_ KAKO SE POČUTIMO DO HRVATOV .2 ZEKŠ NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM....3 SPLETNA STRAN PETRA OPEKE............3 OB MESECU ŠMARNIC.........................4 Znajdi se IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Ob upoštevanju nekaterih zgodovinskih dejstev, ki so vplivala na našo kolektivno zavest, bi se dalo razložiti in razumeti patologijo sedanjosti. Tisti, ki z grozotnimi številkami dokazujejo, da je 20. stoletje najbolj krvavo v zgodovini človeštva, imajo prav. Dve svetovni vojni in drugi spopadi so tako usodno zarezali v celično strukturo — družbe—družino —, da je moralo priti do krize očetovstva in materinstva, posledično pa do krize avtoritete, reda ter razumevanja ljubezni v njeni erotični in agapični razsežnosti. Če temu dodamo ideološko utemeljeno pravico, da človek sme pobijati bližnje zaradi nekakšnih futurističnih idealov, nekakšne popolne družbe, smo na odprto rano krvavih spopadov dolili najhujšo obliko zločina - bratomor. Na takšno podlago je v Sloveniji cepljenih tistih 250.000 ljudi, ki jih ubija alkohol, nekaj sto samomorilcev, nekaj deset tisoč zasvojenih z mamili in drugih, ki tako ali drugače ogrožajo svoje ali življenje drugih. V tako ranjeni, bolni, psihično izmozgani družbi najdemo dovolj patologije, ki ni več sposobna razlikovati med dovoljenim in prepovedanim, normalnim in nenormalnim, med moralnim in nemoralnim, med dotakljivim in nedotakljivim, med primernim in neprimernim. Razprava o Titovi ulici, v slovenskem glavnem mestu, je simptom te kolektivne patologije. A če pomislim, kako sem sam na zadnji veliki paradi v čast Titu, leta 1975, korakal v ešalonu mimo maršala in njegovih pribočnikov, razumem, da tistim, ki jim je bila odvzeta sleherna transcendenca, ostaja bog Tito, edina oprijemljiva os za osebno integriteto, ki je od cicibanstva naprej zidala na podobi socialističnega človeka po meri Tita in pajdašev. Takrat v tistem ešalonu sem v svojem spominu že nosil informacijo o pobitih v Rogu in na Teharjah, takrat sem že vedel, da smem Balantiča brati samo pod odejo in da je Kocbek kapituliral z Dolomitsko izjavo. Kljub temu me je psihologija množice posesala vase, da nas je nosilo nekaj metrov nad zemljo, ko so nas Beograjčanke zasipavale z rdečimi nageljni. Ko si v stroju, pamet odpove! Parade so imele prav ta namen: spraviti posameznika v del te mašinerije, ki danes koraka, jutri pa brani domovino oziroma pobija ,,neprijatelja", kot je učila takratna vojaška doktrina. Lahko torej razumem, zakaj bi nekateri še vedno radi korakali pred simbolom sistema, ki nas je potreboval, če smo bili brez pameti. Ne razumem pa, da tisti, ki se imajo za poklicne varuhe razuma — to bi naj bili filozofi — kličejo v sedanjosti na pomoč idejo komunizma, ki naj bi znova pomagala rešiti zavoženi kapitalizem. Ko pamet tako daleč odpove, je kolektivna patologija na vrhuncu in ostaja samo še vprašanje časa, kdaj se bo ideja sprevrgla v novo morijo. Od Čosicevih idej do Miloševiceve prakse je minilo samo nekaj let. Od restavratorjev komunizma do nove revolucije je lahko samo nekaj mesecev, saj v sedanji gospodarski krizi dvoji nimajo kaj izgubiti: tisti, ki so na cesti, in oni, ki jim je od špekulantsko pridobljenega bogastva ostalo tako malo, da jim lahko samo vojno dobičkarstvo vrne izgubljeno. Demokratizacija Evrope je bila z obema svetovnima vojnama resno ogrožena. V tretje gre rado. Nujno je storiti vse, da rešimo demokracijo, saj s tem rešujemo pamet. Pametni so bili oporečniki v diktaturah, zato tudi njihove žrtve. Špekulanti in manipu-lanti so se vedno znašli, zato je bila tudi pod Titom vrhovna vrednota ,,snadji se"! Ivan ©tuhec (Po Družini) TONE MIZERIT Spominjam se, da ko sem bil mlad so v družinskem krogu večkrat govorili o ,,bratih Hrvatih". Pozneje, v emigraciji, je bilo tudi prijetno srečati se s hrvaškim rojakom, saj smo imeli vedno vtis, da imamo toliko skupnega. Kakšno občutje pa vlada danes na obeh straneh meje, ko medsebojno razmerje pretresajo razmejitveni problemi? Kar poglejmo. Na morebitnem referendumu o vstopu Hrvaške v EU in zvezo Nato večina vprašanih Slovencev ne bi podprla vstopa Hrvaške v EU, bi pa podprla članstvo Hrvaške v Natu, je rezultat telefonske javnomnenjske raziskave, ki jo danes objavlja slovenski dnevnik Delo. V anketi so sodelujoče spraševali o odnosih s Hrvaško in notranjepolitičnih trenjih. Na morebitnem referendumu o vstopu Hrvaške v EU bi tako skoraj polovica vprašanih (49,7 odstotka) glasovala proti, za pa 32,2 odstotka. Da se referenduma ne bi udeležili, jih je odgovorilo 13,9 odstotka in z ne vem 4,3 odstotka. Na referendumu o vstopu Hrvaške v Nato pa bi jih slaba polovica (46,8 odstotka) glasovalo za in 37,5 odstotka proti. Neudeležbo jih je napovedalo 11,5 odstotka, brez odgovora pa je bilo 4,2 odstotka Bratsko razmerje? vprašanih. Ker za referendumski izid štejejo samo glasovi tistih, ki se glasovanja udeležijo, je pomembno, katerih glasov je več: za ali proti. Tako bi na referendumu o vstopu Hrvaške v Nato zmagal glas za, o vstopu v EU pa glas proti, je ob tem poročal časnik Delo. V anketi je sodelovalo 398 vprašanih, so sodelujoče povprašali tudi glede podpore slovenski politiki v zvezi z ustavitvijo pogajanj Hrvaške z EU in ratifikacijo pristopa k Natu. Več kot polovica vprašanih (51,6 odstotka) podpira to politiko v obeh primerih. Le dobra petina vprašanih (21,7 odstotka) je odgovorila, da take politike ne podpira. Da jo podpirajo le glede vstopa v EU, jih je odgovorilo 15 odstotkov, da jo podpirajo samo glede vstopa v Nato pa 8,4 odstotka. Z ne vem je odgovorilo 3,4 odstotka vprašanih. Glede reševanja spora o meji jih je največ (35,6 odstotka) menilo, da naj državi spor rešita v vsakem primeru sami, nekaj manj (34,5 odstotka) jih podpira mediacijo mednarodnih strokovnjakov, arbitražo neodvisne tuje institucije pa 24,4 odstotka. Na vprašanje jih ni znalo odgovoriti 5,5 odstotka. Na drugi strani meje pa imajo hrvaški državljani najslabše mnenje o Sloveniji, ki je tako na seznamu najmanj priljubljenih držav med prebivalci Hrvaške zamenjala Srbijo, je pokazala raziskava GfK (Growth from Knowledge), ki so jo objavili na Hrvaškem. Ze vrsto let imajo Hrvati sicer najboljše mnenje o Nemčiji in Avstriji. V zadnjih dveh letih so opazne spremembe pri odnosu do Srbije in BiH, in sicer v pozitivni smeri, medtem ko so, po pričakovanjih, v negativni smeri opazne spremembe v primeru Slovenije, je razkrila omenjena raziskava. Medtem ko je bila povprečna ocena Slovenije leta 2005 2,5, je letos 2,0, Srbija pa je s povprečne ocene 1,6 skočila na 2,1. Nekaj nižja je sicer tudi povprečna ocena za Nemčijo in Avstrijo, ki se je znižala s 3,4 na 3,3. Slabo in zelo slabo mnenje o Sloveniji ima 70 odstotkov anketirancev, o Srbiji 67, o Rusiji 50 ter o ZDA 33 odstotkov vprašanih Hrvatov. Zelo dobro in dobro mnenje ima o Nemčiji 96 odstotkov, Avstriji 94, Franciji 86, Italiji 84 in Veliki Britaniji 80 odstotkov vprašanih. Slovenec, predsednik komisije ZN Ustavni sodnik in dolgoletni diplomat Ernest Petrič je bil izvoljen za predsednika komisije Združenih narodov za mednarodno pravo. Petrič je član komisije od leta 2007, za njenega predsednika pa je bil izbran na zasedanju komisije v ponedeljek v Zenevi, so ta ponedeljek sporočili z zunanjega ministrstva. Komisija ZN za mednarodno pravo ima 34 članov, ki so priznani strokovnjaki s področja mednarodnega prava. Gre za pomožni organ Generalne skupščine Združenih narodov, katerega cilj je promocija progresivnega razvoja mednarodnega prava in njegova kodifikacija. Sedež komisije je v Zenevi, njeno letošnje zasedanje pa bo trajalo deset tednov - od 4. maja, do 5. junija ter od 6. julija do 7. avgusta. Predsednik komisije o njenem delu in dosežkih vsako leto v okviru tedna mednarodnega prava poroča GS ZN. Teme letošnjega zasedanja so pridržki k mednarodnim pogodbam, odgovornost mednarodnih organizacij, deljeni naravni viri, izgon tujcev, obveznost sojenja ali izročitve, zaščita oseb v primeru nesreč, imuniteta državnih funkcionarjev pred tujo kazensko jurisdikcijo ter vpliv poznejših dogovorov in sukcesivne prakse na mednarodne pogodbe. ■ v «v v Iz zupnisca ukradli tri slike Ponovno so se tatovi spravili na cerkveno umetnost. Kot je poročala STA pretekli ponedeljek 4. t.m. je med prazniki je neznanec vlomil v prostore župnišča na območju Tržiča in si prilastil tri umetniške slike. S kaznivim dejanjem je nastalo okoli 10.000 evrov materialne škode. Neznanec je med 27. aprilom in 2. majem odnesel sliko svetega Roka (popotnika, na sliki s klobukom) in sliko svetega Antona Padovanskega. Obe sliki sta delo slikarja Matije Bradeška, slikani v tehniki olje na platno. Veliki sta meter krat meter, v pozlačenem okvirju s cerkvenimi orna-menti. Tretja slika je slika Jezusa na Oljski gori, velikosti okoli 120 krat 60 centimetrov, brez okvirja, delo neznanega avtorja, so sporočili s policije. Čeprav se uradno še ni začela, je volilna kampanja v polnem teku. V polnem teku so tudi medsebojne obtožbe, kako in kaj kdo uporablja te ali one metode. Vsekakor, eni in drugi vzamejo kampanjo kot vojno, v kateri ,,vse velja". ,,Mi ali kaos". Vprašali smo se že, kaj še bo bivši predsednik države in sedanji predsednik peronistič-ne stranke Nestor Kirchner iznašel, da bi tehtnico na volitvah nagnil na svojo stran. Najprej je odločil, naj se datum volitev prestavi na 28 junij, za kar je bil potreben poseben zakon v parlamentu. Nato je iznašel ,,pričevalne" kandidature, po katerih danes kandidirajo za poslance ali občinske svetnike guvernerji in župani, ki že v naprej povedo, da ne bodo zasedli svojih mest. Sedaj pa se vladna volilna kampanja usmerja v strah volivcev pred prihodnostjo. Dvakrat je v preteklem tednu opozoril da, če bo vlada na volitvah izgubila, bo nastal kaos, ali dobesedno, da bo država „eksplodirala". Za tem je še predsednica gospa Cristina Kircher opozorila, da je na prihodnjih volitvah igri „demokratična stabilnost". Povsod na svetu stranke zmagujejo ali izgubljajo volitve, ne da bi s tem bila demokracija prizadeta. Obratno: zamenjava ob krmilu države ali v sestavi parlamentov ravno zagotavlja demokratično stabilnost. A Argentini je seveda drugače: po mnenju bivšega predsednika se bomo, v primeru vladnega poraza, vrnili v krizo leta 2001. Torej: ,,Mi ali kaos". Razna protislovja. Seveda so kmalu vladni možje, ministri in guvernerji začeli nekoliko omiljevati te trditve. Da ni tako hudo, da gre tukaj le za izbiro enega ali drugega modela, da so bili izrazi primerjalni, itd. V vladi so se namreč začeli bati, da bi bil učinek negativen. Po eni strani, če dobesedno vzamemo izjave bivšega predsednika, se v šestih letih ni nič spremenilo, če se bomo zaradi enega parlamentarnega poraza vrnili na izhodiščno točko. Torej sta bili njegova vlada in sedanja vlada njegove žene neuspešni. Po drugi strani pa ta panika, ki jo vlada podpihuje, grozi splošnemu stanju. Potrošnja pada zaradi višjih cen in nižjih plač, pa tudi, ker ves svet čaka, kaj bo po volitvah. Podjetja ne investirajo, potrošniki ne kupujejo in tako celoten razvoj še bolj zastaja. Tudi problem finančnih sredstev je pereč. Računajo, da je v prvih treh mesecih letošnjega leta ,,pobegnilo" iz države kakih 6.500 milijonov dolarjev, kar je dvakrat več kot v istem obdobju preteklega leta. Jasno, kdo bo hranil sredstva v državi, ki ji preti kaos? Brez upa zmage? Nekateri politični opazovalci razlagajo tako nastopanje bivšega predsednika kot potrditev, da se zaveda, da je poraz neizbežen. Preteklo nedeljo je buenosaireški jutranjik La Nacion prinesel zanimiv pregled, kako predvidevajo volilni izid v raznih provincah, koliko poslanskih sedežev vlada izpostavi in kakšni so izgledi. Tam napovedujejo, da bo vlada izgubila lastno večino v poslanski zbornici in možno da tudi v senatu. Edin način omiliti poraz bi bil, da prepričljivo zmaga v provinci Buenos Aires, kar pa je danes vidno, da kljub vsem naporom, ne bo mogoče. Vladi ostaja le milijonski drugi in tretji pas predmestja prestolnice. Notranjost province je izgubljena dejansko od lanskega upora kmetov. Za vsako ceno. Seveda se delo vlade usmerja tako v pridobivanje čim več lastnih glasov, kot v izmikanje glasov opoziciji. Na drugem mestu se v vseh anketah pojavlja De Narvaez. Ta je sedaj obtožil vlado, da ga povezujejo in zasleduje v zadevi tihotapljenja efedrine za proizvodnjo mamil. Vlada seveda to zanika, a sum ostaja. Drug zanimiv je pojav bivšega komisarja Pattija, ki se tudi ponovno predstavlja za kandidata. Nekateri opazovalci trdijo, da uživa ,,potu-ho" vlade, ker bi lahko odtegnil De Narvaezu kar nekaj glasov na desni. Sploh je zanimiv pojav nekaterih posebnih kandidatov. Poleg Pattija je tudi bivši polkovnik Aldo Rico, ki je svoj čas vodil stranki Modin. Sedaj je v okraju San Miguel vodil peronistično stranko in podpiral Kirchnerja. Ker pa se mu je bivši predsednik zameril (ni se hotel pokazati z njim na predvolilnem shodu), je prestopil v opozicijo in se ponudil De Narvaezu. A tudi sredinska povezava ga je zavrnila. Izračunali so, da bi zgubili več glasov levega krila, kot pa jih pridobili na desnem. In v tej borbi je vsak glas važen. Razna prizorišCa. Gospa Carrio je sklenila povezavo z radikalno stranko v prestolnem mestu in 14 provincah. Ponekod pa gredo radikali sami. V prestolnem mestu je vladi končno uspelo dobiti lastnega kandidata. To je Carlos Heller, ki pa ne prepriča ne na levi ne na desni. A drugega ni bilo, ker so vsi ostali (Ibarra, Telerman, Bielsa) ponudbo zavrnili. V Santa Fe se Carlos Reutemann ne poteguje samo za ponovno senatorsko mesto, temveč že napoveduje Kircherju boj za predsedniško mesto v letu 2011. Pred tem pa, da si bo osvojil tudi vodstvo peronistične stranke. Ali res Kirchnerju bije zadnja ura? Minister Žekš na obisku na avstrijskem Štajerskem Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je obiskal gimnazijo Borg v avstrijski Radgoni in Pavlovo hišo v bližnji Potrni na avstrijskem Štajerskem. Minister Žekš se je najprej na slovenski strani srečal s predstavniki občine Gornja Radgona, nato pa so skupaj s predstavniki Radgone obiskali avstrijsko gimnazijo na levem bregu Mure. V Pavlovi hiši si je ogledal tudi stalno razstavo o štajerskih Slovencih in razstavo o Jujdih na Slovenskem. Župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš je dejal, da je sodelovanje z avstrijskimi sosedi dobro in da imata obe Radgoni tudi skupne projekte. Ti so ovrednoteni na okoli 120 milijonov evrov. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo v desetih letih uredili stari del mest v Gornji Radgoni in Radgoni, obrežje Mure in še nekatere stvari. V izjavi za javnost je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu poudaril, da pozitivno vzdušje na obeh straneh meje kaže, da se da stvari premikati, da se jih že premika, da bi pa lahko hitreje napredovali, vendar pa stvari potrebujejo določen čas. Biti moramo optimistični, se navaditi tudi na stvari, za katere ne vemo, ali so čisto pozitivne ali negativne, gledati pozitivno in ne povsod videti nekaj slabega in neko nevarnost, je še dejal Žekš in kot primer navedel dejstvo, da na avstrijskem Koroškem število učencev na dvojezičnih šolah izredno hitro narašča, kar se mu zdi dobro, vendar pa nekateri med manjšino menijo, da je to zelo slabo, ker naj bi starši pošiljali otroke v te šole zaradi koristi in ne nacionalnega zavedanja. Tovjstne razprave so po mnenju ministra Žekša „popolnoma neproduktivne". Če se želi več ljudi učiti slovenščine, ne bomo spraševali, zakaj, ampak je to dobro, saj slovenščina postaja koristen jezik, slovenski dijaki tako hodijo v gimnazijo čez Muro v Avstrijo, mi pa moramo skrbeti, da jih ne bomo izgubili, pač pa jim dali možnosti za delo in stvar je urejena, je še povedal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Odnos Slovenije do manjšine na avstrijskem Štajerskem se je po njegovi oceni bistveno spremenil v zadnjih 20 letih in da je sedaj primeren, je pa bil prej dolgo obdobje nekoliko slabši. Zlati red Makarovičevi, Neubauerju in Jovanovicu Predsednik Danilo Türk je z zlatim redom za zasluge odlikoval igralko in kn-jiževnico Svetlano Makaro-vič, plesalca in koreografa Henrika Neubauerja ter dramatika in režiserja Dušana Jovanoviča. Kot je zapisano v obrazložitvi, vsestranska umetnica Svetlana Makarovič odlikovanje prejme za ,,izje-mno uspešno in kakovostno leposlovno delo na področju slovenske književnosti ter njeno uveljavljanje v svetu". Ma-karovičeva (1939) se je sprva posvetila gledališču, nato književnosti. V književni svet je najprej vstopila kot pesnica, v 60-ih in 70-ih letih je objavila vrsto Svetlana Makarovič pesniških zbirk. Kot pisateljica izstopa po izvirnem modelu kratke sodobne pravljice, kjer najpogosteje upodablja živalske like. Nekatere njene pravljice in pripovedke so bile prirejene za oder, nekaj jih je napisala posebej za lutkovno gledališče, kjer je občasno tudi režirala. Njeno izvirno slovensko mladinsko književnost be- rejo otroci vseh starosti in odrasli. Z več kot tristo knjižnimi naslovi ima eno najobsežnejših bibliografij med Slovenci. Njena dela so prevedena v številne svetovne jezike, je tudi dobitnica prestižnih domačih in tujih nagrad. Makarovičeva je poznana tudi kot izjemna kritičarka svojega okolja, kar javno izraža v časopisnih kolumnah, v katerih se odziva na pereče dogodke v kulturi in družbi. Vedno je med prvimi povzdignila glas, ko so se kršile pravice otrok, je tudi zavzeta borka za pravice živali, je še zapisano v obrazložitvi nagrade. Koreograf, plesalec, operni režiser in univerzitetni profesor Henrik Neubauer (1929) odlikovanje prejme za ,,izjemno delo in zasluge v kulturnih dejavnostih, zlasti baletu, ter pri uresničevanju suverenosti, ugleda in napredka Republike Slovenije v kulturi", je zapisano v obrazložitvi. Henrik Neubauer sodi v slovenski baletni umetnosti kakor tudi izobraževanju s tega področja v sam vrh slovenskega kulturnega ustvarjanja. Kot baletni solist je poustvaril več kot 70 baletnih in opernih likov. V koreografiji in režiji predstavlja njegov ustvarjalni opus v Spletna stran Petra Opeke V Argentini so prijatelji in podporniki našega misijonarja Petra Opeke organizirali novo spletno stran. Preko nje lahko vstopite v svet misijonarja na Madagaskarju, si ogledate mesto Akamasoa, vidite fotografije in filme, berete kratek življenjepis p. Petra in še in še. Prav tako vas prijatelji napotijo, če želite prispevati za njegovo človekoljubno delo. Prav tako objavljajo zadnje novice v zvezi z njegovim doživljanjem in sedanje najnujnejše socialne projekte. Naslov strani je: www.amigospadrepedro.com.ar in k obisku toplo vabimo tudi naše bralce. Spoštovanje do vseh žrtev Sloveniji in tujini prek 80 baletnih koreografij na glasbo tujih in slovenskih skladateljev. Režiral je tudi več kot 25 oper in operet. Neubauer je pionir raziskovanja plesne zgodovine v Sloveniji in prav njemu gre zahvala za prvi celoviti pregled zgodovine in razvoja plesne umetnosti Slovencev. Njegovo najpomembnejše publicistično in raziskovalno delo je Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji, sicer pa njegova publicistična dejavnost obsega področje plesne in operne umetnosti. Napisal je 20 knjig in prek 400 člankov o operi in baletu. Kot je zapisano v obrazložitvi, Dušan Jova-novic (1939) zlati red za zasluge prejme za ,,ust-varjalni opus in bogatitev slovenske kulture, zlasti gledališča, ter njeno prepoznavnost v svetu". Jo-vanovič sodi med najvidnejše gledališke ustvarjalce tako na območju Slovenije kot nekdanje Jugoslavije. Bil je eden od ustanoviteljev Gledališča Pupilije Ferke-verk, soustanovitelj in direktor eksperimentalnega gledališča Glej, umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča ter redni profesor na oddelku za igro in režijo na Aka- Skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS) je v DZ vložila resolucijo o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Kot je v imenu predlagateljev povedal France Cukjati, bi po enem izmed predlaganih sklepov DZ izrazil spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih režimov. V SDS predlagajo sprejetje resolucije o podpori resoluciji Evropskega parlamenta, ki jo je ta sprejel 2. aprila. Po Cukjatijevih besedah bi to pomenilo poskus, da v Sloveniji presežemo delitve in se zavemo zgodovinske resnice. V Sloveniji je namreč po njegovi oceni vse manj izgledov, da bi sami oblikovali podobno besedilo. Poudaril je navedbe iz evropske resolucije, po katerih Evropa ne bo združena, če ne bo sposobna oblikovati enotnega pogleda na svojo zgodovino, če ne bo priznala nacizma, stalinizma ter fašističnih in komunističnih režimov kot skupne zapuščine in če ne bo izvedla poštenih in poglobljenih razprav o njihovih zločinih v prejšnjem stoletju. Poudaril pa je tudi del besedila o pomenu tega, da pomnimo ljudi, ki so dejavno nasprotovali totalitarni vladavini, in ki bi morali zaradi svoje požrtvovalnosti, zvestobe idealom, časti in poguma imeti mesto v zavesti Evropejcev kot junaki totalitarne dobe. SDS poleg tega, da DZ izraža spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih režimov, predlaga DZ v sprejetje še tri sklepe. Tako se DZ pridružuje skupnim prizadevanjem in pozivom, izraženim v resoluciji Evropskega parlamenta, in jih bo upošteval pri svojem delu, DZ poziva vlado, da sledi priporočilom iz resolucije Evropskega parlamenta, DZ pa tudi poziva vlado, da na osnovi priporočila Evropskega parlamenta razglasi 23. avgust za dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, je predlagane sklepe navedel Cukjati. Dušan Jovanovič demiji za gledališče, radio, film in televizijo. Ustvaril je obsežen dramski opus, v katerem je raziskoval eksistencialne možnosti posameznika pod pritiskom zgodovinskih procesov in družbenih dilem sodobnega časa. Več njegovih dram je bilo tiskanih in uprizorjenih v tujini. Ob tem je pisal televizijske drame in filmske scenarije. Znan je tudi kot pisec časopisnih kolumen, v katerih kritično osvetljuje nekatere značilne pojave sodobne družbe. Kot režiser je Jovano-vič naklonjen gledališkemu eksperimentu. Slovenski prostor je zaznamoval s svojim sijajnim delom, pomembnim za slovensko kulturo in njeno prepoznavnost v svetu, za kar je prejel vrsto priznanj in nagrad doma in v tujini, še piše v obrazložitvi. 120-letnica Eiffelovega stolpa V Parizu bodo z dvema razstavama obeležili 120-letnico Eiffelovega stolpa, enega od simbolov mesta in ene najbolj obiskanih turističnih znamenitosti na svetu. Stolp, visok 300 metrov, je bil postavljen za svetovno razstavo v Parizu leta 1889. Zasnoval ga je arhitekt in inženir Gustave Eiffel, odprli so ga 6. maja. Ob obletnici bodo v petek, 15. maja, na stopnišču in v prvi etaži stolpa odprli razstavo z naslovom Epopoeja Eiffelovega stolpa (Epopee de la tour Eiffel). Odprta bo do konca leta, na njej pa bo med drugim mogoče videti 36 upodobitev Eiffelovega stolpa, ki jih je med letoma 1889 in 1902 ustvaril Henri Riviere. Del razstave, na katero bo vstop prost, bo posvečen življenju in družini Gustavea Eiffela, očeta petih otrok, ki je umrl star 91 let. Po eg tega bo v pariški mestni hiši od četrtka, 7. maja, do konca meseca odprta razstava z naslovom Gustav Eiffel, čarovnik z železom (Gustave Eiffel, le magicien du fer). Predstavljeni bodo različni modeli stolpa in fotografije gradnje stolpa. Ob obletnici je bil Eiffelov stolp tudi ponovno prebarvan. Vendar pa Eiffelov stolp v Parizu sprva ni bil sprejet z navdušenjem. Tako je denimo leta 1887 skupina umetnikov, v kateri so bili tudi pisatelj Guy de Maupassant, arhitekt Chrles Garnier in skladatelj Charles Gounod, zbirala podpise proti temu ,,nepotrebnemu in monstruoznemu projektu". Tudi sam Eiffel je bil do projekta, pri katerem sta sodelovala še inženirja Maurice Koechlin in Emile Nougier, sprva nekoliko skeptičen. Popolnoma je vanj začel verjeti šele, ko je se je v njegovo načrtovanje vključil tudi arhitekt Stephen Sauvestere. Eiffelov stolp je skupaj z anteno visok 324 metrov in tehta 10.000 ton, od tega kovinska struktura tehta 7.300 ton. Gradilo ga je 300 delavcev, ki so skupaj spojili 18.038 kosov železa, pri čemer so uporabili 2,5 milijona zakovic. Do prve in druge ploščadi se je mogoče povzpeti po stopnicah ali z dvigalom. Na tretjo, najvišjo ploščad, je dostop mogoč le z dvigalom. V okviru vzdrževalnih del stolp prebarvajo vsakih sedem let, pri tem porabijo 50 do 60 ton barve. Stolp letno pritegne sedem milijonov obiskovalcev. V času francoskega predsedovanje EU v drugi polovici leta 2008 je bil ponoči osvetljen z 20.000 modrimi žarnicami. Brezje vedno bolj dostopne Pred narodnim svetiščem Marije Pomagaj na Brezjah so že lansko leto uredili in blagoslovili bogo-služni prostor, letos pa je v petek, 1. maja 2009 po popoldanski slovesni maši ob prazniku sv. Jožefa delavca nadškof dr. Anton Stres odprl in blagoslovil „Romarski urad". Letos so na Brezjah od sobote pred belo nedeljo uvedli redno sobotno procesijo z lučkami. Ob 20. uri se verniki zberejo v cerkvi k molitvi, nato pa ob 21. uri gredo z lučkami v rokah v procesiji po prostoru pred cerkvijo, prepevajo litanije in romarsko pesem, ki jo je napisala prof. Berta Golob. Procesijo zaključijo pri oltarju Marije Pomagaj. S to obliko ljudske pobožnosti ljudje izražajo hotenje, da želijo biti na poti, v duhovnem gibanju, napredovanju in to skupaj z drugimi - je zapisano v Oznanilu narodnega svetišča Marije Pomagaj na Brezjah za maj in junij letos. V petek popoldne je torej nadškof Stres daroval slovesno mašo ob prazniku sv. Jožefa delavca, to pa je bil obenem tudi prvi dan majniških šmarnic. V cerkvenem nagovoru je nadškof Stres spregovoril o ročnem delu in o delu na splošno, pa tudi o hvaležnosti Bogu za to, da moremo delati, ustvarjati. Seveda je spregovoril tudi o problemih, ki tarejo delavce danes, nato pa zelo poudaril pomen dela, ki ni plačano, ki je prostovoljno, tudi delo v Cerkvi in o prostov-oljstvu nasploh. Nadškof je zatrdil, da je slovenska Cerkev bogata, bogata predvsem s tistimi, ki delajo prostovoljno. Po maši je nadškof Stres blagoslovil romarski urad, ki je v upravi samostana. Na tem mestu bodo lahko romarji prejeli vse informacije, ki jih zanimajo glede dogajanja v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah in okolici. Tam bodo lahko romarji izročili svoj dar za svete maše, dobili bodo vse tiskovine svetišča, na razpolago bodo različne revije, knjige in spominki, tam se bodo lahko priključili tudi na internet in se povezovali z ljudmi po vsem svetu. Romarski urad je za božjepotno svetišče velika pridobitev. Veseli pa so tudi novega dela ceste s Črnivca proti Brezjam in medkrajevnih avtobusov, ki se ustavijo na Črnivcu, od koder je varna pot do cerkve. Brezje se tako pripravljajo na romarje letošnjega leta. OSEBA IN DRUŽBA Saj je se cas! Prav dobro se spominjam pridige o tem, kaj je največja Luciferjeva skušnjava. To, da ti neprestano prišepetava: ,,Saj je še čas!" Saj je še čas za to, da se boš ukvarjal s stvarmi, ki so bistvene v življenju. Ne zdaj. Zdaj za to še ni pravi čas. Zdaj imaš kup drugih obveznosti. Zdaj moraš služiti, zidati, napredovati ... Pozneje se boš morda začel spraševati: Kdo sem? Kakšna je moja naloga v življenju? Kaj hočem? Kakšen smisel ima to moje življenje? Kakšen smisel je v vsem dogajanju v svetu in podobno? Ampak sedaj še nimaš časa, da bi si postavljal ta vprašanja. Morda pri osemdesetih, devetdesetih letih - ali pa bo tudi takrat še prezgodaj, če ti bo šlo dovolj dobro. Približno tako se obnaša veliko ljudi. Neprestano si dopovedujejo, da je še čas, da se sedaj še ne bodo lotevali zapletenih vprašanj. Pa vendar: kdo od nas ima zagotovilo, da bo jutri še živ? Mi vsi upamo, da bomo živeli čim dlje, hkrati pa moramo biti vsak trenutek pripravljeni, da se nam življen- je izteče. To povzroča v nas neko napetost, življenje pa postaja prav ob tej napetosti še dragocenejše. Stara misel: Delaj tako, kot da boš večno živel, moli tako, kot da boš jutri umrl, vedno znova dokazuje svojo vrednost. Pravzaprav lahko šele ob zavedanju svoje umrljivosti živimo polno življenje. To nima nič opraviti z vero v posmrtno življenje. V tej obliki, kot živimo sedaj, se bo življenje za vsakega človeka prav gotovo enkrat končalo. Dobro je tudi to, da nihče od nas ne ve, kdaj. Seveda pa to pomeni tudi, da moramo biti pripravljeni vsak trenutek. Ne umirajo samo stari ljudje, s smrtjo se lahko srečamo v vsakem življenjskem obdobju. Stari pa bodo prav gotovo umrli. Mnogi menijo, da človeka takšno razmišljanje zamori. Pa ni tako. Kdor razmišlja tako, se življenja lahko bolj veseli. Prav dopuščanje dejstva, da lahko vsak trenutek tudi umreš, ti omogoča, da polnejše živiš sedanji trenutek in se ga veseliš. Metka Klevišar G. JOŽE RAZMIŠLJA Prav so imeli stari, z vsem velikim poznanjem življenja, ko so dejali, da v „španoviji še pes crkne". Res je zelo težko živeti v družbi z ljudmi, v povezanosti z drugimi in z njimi delati. O tem ve veliko povedati sveti zakon ali družina, kjer jih je več, ki naj skupaj živijo. Oče in mati sta celo življenje, otroci pa do takrat, ko gredo na svoje. Če je človek v krizi z Bogom, je v takem stanju tudi sam s seboj in z drugimi. Ne zna, ne more in noče živeti. Nima Boga za svoj začetek in za konec, ker Njemu ne da mesta, ki Mu pripada. Vsem je odveč in vsi so njemu enaki v tem pogledu. Povezanost pa je danes nujno potrebna. Težko je, če mora posameznik sam plavati proti toku. Nikomur ni lahko, če se mora sam boriti in če si ne prizna, da vedno bolj potrebuje drugih, da mu pomagajo. Smo ljudje in smo odvisni od drugih. A povezanost ni isto kot odvisnost. Povezava nam pove, da se medsebojno potrebujemo, da nas je več in da smo močnejši, če smo povezani. Do tega prihajajo celi narodi, kot je na primer, Evropska zveza. Najprej bodimo vsi trdno in stalno povezani z Bogom. To naj bo sploh najbolj potrebna povezava v našem življenju. Njegova vsemogočnost je tudi naša moč in povezanost z Njim nam zagotavlja naš obstoj. Že od mladih nog vemo, ker so nam to povedali, da povezavo z Njim omehčajo naši mali grehi in jo popolno pretrgajo tisti, ki jim pravimo, smrtni. Ker hočemo biti vedno z Njim in povsod, nočemo, da se ta povezava zrahlja in nikdar ne prekine. Pri tem nam bo v pomoč naša stalna molitev, močna vsakodnevna sveta maša in obhajilo, vsi zakramenti in čuječnost, da ne pademo v skušnjavi. V veliko pomoč, da obstanemo za dokončno zmago, je potem naša povezava z drugimi in po njih s skupnostjo. Cerkve naj nam ne bo tuja. Smo del božjega ljudstva. Jezus jo je ustanovil in ji dal sredstva, na nas vodi v večno življenje. Povezanost Tako smo svetni in božji državljani. Država naj nam pomaga živeti kot ljudje, Cerkve pa naj nas spominja, da smo božji otroci. On je naš Stvarnik in Ona naj nas vodi k Njemu. Bogu pripadamo kot Njegovi stvari. Nikdar naj se Cerkvi ne očita, da se vtika v politiko. Ona skrbi za ljudi, ki pripadajo Bogu. Ni najboljša ločitev Cerkve od Države. Medsebojno naj si pomagata, ker obe delata za isti subjekt, čeprav na različnih poljih. Skupnost je ena mnogih dobrin, ki naj nam lajša življenje. Ni popolna, ne skupnost, ne družina in ne nobena druga, ker vse sestavljamo ljudje. Zato ne iščimo v nobeni ustanovi popolnosti. Potrebno je, da se zanjo potrudimo in da smo povezani, ker tega zelo potrebujemo. Vsi zmoremo veliko več. Ta zgled nam dajejo oni, ki so povezani v ta namen. Jezus je dobro vedel, zakaj je prosil Očeta za apostole, naj bodo vsi eno. Razbitost je vedno škodovala njim, ki so v njej živeli. Argentinska politika nam veliko pove. Neenotnost različnih strank, ki so razklane v sebi, škodujejo celemu narodu. Prav je imel Hernandez, ko je rekel in zapisal: ,,los hermanos sean unidos" (bratje združeni naj bodo"). Propad družbe je zagotovljen tam, kjer vsak vleče na svoje. Je to v družini in v vsaki skupnosti. Vsi gremo v isto smer. Morda imamo drugačne poglede, sredstva so lahko različna, ker smo si različni. Nimamo vsi enake vzgoje, a smer je ista za vse. Isti so cilji, pa čeprav so pota drugačna. Povezujejo pa nas cilji, ne pota, in ne sredstva. Vsakemu pustimo svoje, ker to tudi Bog spoštuje. Vsi pa skrbimo in delajmo skupno za tisto, kar nam je vsem v korist in nam pomaga ohraniti in povečati tisto, kar nam je sam Bog dal. Bodimo povezani v ciljih in v delu, ostalo pa prepustimo posameznikom. Nihče naj ne stoji ob strani in ne gleda na druge, kot njihov sodnik. Naša naloga je delati v skupni povezavi, soditi pa prepustimo Njemu, ki je za to postavljen, ker mi pač nismo. Prejeli bomo plačilo za opravljeno delo. Koristili bomo narodu in vsem, ki nam dajejo to priložnost, da z njimi skrbimo za skupno dobro. To je naše poslanstvo in zato smo na tem svetu. MARIJIN MESEC V SLOVENIJI Blažu se mudi k šmarnicam Blaž se je danes zbudil že zelo zgodaj. Z družino so se namreč dogovorili, da bodo praznični dan izkoristili za izlet. In že ob petih zjutraj je Blaž ropotal po hiši ter v nahrbtnike skrbno zlagal sendviče in sokove. ,,Blaž, se ti je zmešalo?! Veš, da je ura šele pet zjutraj?" se je jezno zbujala sestra Neža. A ni pomagalo; njen brat se je odločil, da bo danes on pripravil sendviče in tako vsaj malo pomagal mami Klari, ki je noseča. Hotel je, da je dan kar se da popoln, saj so se začenjale najpomembnejše šmarnice v njegovem življenju. Nikakor jih ne sme zamuditi! Ker pa je bil mamin trebušček precej napet, so se v družini odločili, da namesto vsakoletne pešpoti tokrat izberejo pot z avtomobilom. Odpeljali so se k znani Marijini cerkvi. ,,Otroka, danes se začenja Marijin mesec," je bil vesel oče Peter, ko so prispeli na cilj. ,,Mhm, zraven pa še priprava na sveto obhajilo!" je moral takoj dodati Blaž. ,,Tiho bodi, Blaž, ti sploh ne veš, v čem je bistvo," mu je nasprotovala nekaj let starejša Neža in začela pojasnjevati, ,,bistvo je v tem, da si vsak dan pri šmarnicah in dobiš listek." ,,No, Neža, misliš, da imaš čisto prav?" jo je vprašala mama. ,,Nimam? Hm. Potem je v tem, da lahko pri šmarnicah tudi otroci molimo litanije!" „Misliš?" je še vedno vztrajala mama. ,,Ja?" ,,Ti kar razmišljaj, zvečer pa se bomo pogovorili," je rekel oče in družino povabil v cerkev. Blaža je skrbelo, kdaj bo konec, a je vseeno opazil, da je bila cerkev še prav posebej olepšana. Tudi Neži to ni ušlo, zato je že potihem štela dneve, ki so minili od velike noči. ,,Joj, danes je točno 40!" je butnila Blaža. ,,Kaj, 40? 40 šopkov?" je vprašal brat. ,,Ne, 40 dni. Saj veš: vnebohod." Otroka je prekinila mama, ki ju je opozorila, da se v cerkvi ne govori. In Blaž je bil njenih besed kar vesel. Če bi moral še govoriti, bi Neža hitro izvedela, da je pozabil, kaj pravzaprav pomeni vnebohod. ,,Ja, praznik je že - ampak, kakšen?" je potiho razmišljal. Ko je tako zamišljen pozorno prisluhnil besedam duhovnika, je odkril nekaj nenavadnega: saj pri maši vendar razložijo pomen praznika. ,,Jezus se je pred očmi učencev vzdignil in oblak ga je zastrl njihovim pogledom," je prebral duhovnik. Blaž si je oddahnil. Ko je bilo svete maše konec, se je družina sprehodila po bližnjih hribih, kjer sta imela Blaž in Neža čas raziskovati naravo. Seveda sta hitro pozabila na čas, zato se je Blaž, ko je pogledal na uro, precej razburil. ,,Joj, koliko je že ura! Samo še dve uri do začetka šmarnic! Takoj moramo domov," je razmišljal Blaž in že hitel v avto. Ostali člani družine se sicer niso strinjali, da se tako mudi, a so Blaža razumeli in se odpravili domov. Pot je hitro minevala, saj sta Blaž in Neža na zadnjih sedežih mirno spala. Kar naenkrat pa ju je zbudilo odpiranje vrat avtomobila, saj je oče izstopil in šel pomagat nesrečnežu, ki se mu je ob cesti pokvaril avto. ,,Ah, zdaj pa še to!" je bil jezen Blaž. ,,Otroka, bodita, no, prijazna. Saj vesta, da je treba človeku v težavah pomagati, kajne?" ,,Saj mu bo kdo drug pomagal, mama. Mogoče kdo, ki se mu ne mudi k šmarnicam," je ner-gal Blaž in s svojo tečnobo ni odnehal, vse dokler ni bil avto že popravljen. Ves čas je gledal na uro in se jezil na očeta, ker je pomagal tujcu. Starša sta po poti molčala, avto pa ustavila točno pred domačo cerkvijo. Niso zamudili — vsa družina se je kljub zapletu udeležila šmarnične pobožnosti. Po njej sta bila Blaž in Neža zelo molčeča, saj sta vedela, da nista imela prav. Ko se je zvečer vsa družina zbrala v dnevni sobi pred Marijino podobo, je Neža v vazo položila šopek belih rož, ki jih je nabrala na romanju. ,,Te so zate, Marija," je rekla mama. ,,Da ti ne bo hudo, ker je šel Jezus v nebo," je pristavil Blaž. ,,Joj, Blaž, bojim se, da si narobe razumel. Marija ni bila žalostna. Vedela je, da je Jezus ni zapustil za vedno — zdaj sta skupaj v nebesih," je pojasnil oče. ,,In tako si lahko tudi ti vedno poleg njiju," je dodala mama. ,,Marija tudi v nebesih prosi Boga zate, zato je najboljša mama vseh mam." ,,Kaj nisi to ti?" je bil Blaž spet zmeden. ,,Seveda je naša najboljša, ampak Marija je najboljša na drugačen način," je razložila Neža in dodala, ,,sta si pa malo podobni, obe radi pomagata ljudem — tudi takšnim, ki so v težavah na cesti." Mama se je nasmehnila: ,,No, vidita, mogoče bosta kmalu vedela, v čem je bistvo." Oče je dodal: „Mogoče vama ga še ta mesec pomaga odkriti Jezusova mama, naša mama pa vaju še pokriža za lahko noč, potem pa hitro spat." NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI INFLACIJA Cene življenjskih potrebščin so se aprila zvišale za 0,1 odstotka, na letni ravni pa je rast znašala 1,1 odstotka. Blago se je podražilo za 0,3 odstotka, meadtem ko so se storitve za prav toliko pocenile. Aprila so se najbolj zvišale cene obleke in obutve, in sicer v povprečju za 1,7 odstotka. LJUBLJANA KLONILA PRED BRUSLJEM Ministrstvo za promet je za obravnavo na vladi pripravilo predlog novele zakona o javnih cestah. Ta poleg letne vinjete predvideva uvedbo tedenskih in enomesečnih vin-jet ter ukinitev polletnih vinjet, je razvidno iz na spletni strani vlade objavljenega gradiva. UMRL GENERAL, KI JE ZAHTEVAL SLOVENSKO POKOJNINO V celjski bolnišnici je za posledicami raka v 76. letu starosti umrl generalpolkovnik Konrad Kolšek. Kolšek je znan po tem, da je dal ukaz za napad JLA na Slovenijo in tako začel desetdnevno vojno, ki se je končala z osamosvojitvijo Slovenije. KOCBEKOVA TOVARISIJA SE VEDNO NOČE PRIZNATI ZMOTE Mladi Krščanski socialisti Slovenije (KSS) v celoti pozdravljajo resolucijo evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, je na novinarski konferenci dejala predsednica podmladka KSS Maruša Benkič. Hkrati pa po njenih besedah pozdravljajo poimenovanje ceste v Ljubljani po Titu, da se "poklonimo tej veliki zgodovinski osebnosti". LES IZ KAMENE DOBE Arheologi so pri podvodnem pregledu reke Ljubljanice na Ljubljanskem barju našli leseno ost sulice iz starejše kamene dobe. Ugotovljena starost osti je od 38 do 45 tisoč let. Odkritje dopolnjuje skromne podatke o prisotnosti paleolitskih lovcev na Ljubljanskem barju in je po doslej znanih podatkih prva tovrstna najdba na svetu, so sporočili z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). DRAŽJE CIGARETE Skladno z vladno uredbo, po kateri se zvišujejo trošarine za cigarete, se bo maloprodajna cena najbolj prodajanega cenovnega razreda cigaret v Sloveniji - v njem sta znamki Boss in West - zvišala za 0,15 evra. Tako se bo zavojček omenjenih cigaret podražil z zdajšnjih 2,20 evra na 2,35 evra. PO SVETU EVROPSKI DAN Ob 9. maju, ko praznujemo dan Evrope, pristojne ustanove pripravljajo zdaj že tradicionalni teden Evrope, ki je namenjen približanju stare celine evropskim državljanom. Letos bo posebej posvečen peti obletnici doslej največje širitve Evropske unije ter 20. obletnici padca Berlinskega zidu in demokratičnih sprememb v Vzhodni Evropi. Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Mihela Zupančič je predstavila filmski festival, ki bo potekal od ponedeljka do sobote. POSLEDICE KRIZE Evropska komisija napoveduje, da se bo obseg bruto domačega proizvoda v območju evra in celotni Evropski uniji letos zmanjšal za štiri odstotke, v recesiji pa bo Evropska unija tudi še prihodnje leto. Za prihodnje leto napoveduje rekordno zvišanje stopnje brezposelnosti v območju evra na 11,5 odstotka, v celotni Uniji pa na 10,9 odstotka, medtem ko je območju evra januarja napovedala 10,2-odstotno brezposelnost v letu 2010. VATIKANSKA AKCIJA Vatikanski muzeji bodo v nedeljo, 10. maja, izjemoma odprti, izkupiček tega dne pa bodo namenili popotresni obnovi pokrajine Abruzzo v osrednji Italiji, ki jo je potres prizadel v začetku aprila. Akciji se bo pridružilo tudi muzejsko osebje, ki bo obnovi namenilo eno dnevno plačo. Kot je znano, je v potresu 6. aprila življenje izgubilo 300 ljudi, okrog 50.000 jih je ostalo brez strehe nad glavo. Potres je v pokrajini, ki slovi po bogati kulturni dediščini, močno poškodoval hiše, cerkve in druge zgodovinske stavbe. PROFILI KANDIDATOV Tisti, ki ne vedo, komu naj na volitvah v Evropski parlament 7. junija namenijo svoj glas, si lahko pri izbiri pomagajo tudi z internetnim pripomočkom EU Profiler, ki je dostopen na spletnem naslovu www.euprofiler.eu. Gre za orodje, s katerim lahko vsakdo pred oddajo svojega glasu na evropskih volitvah še dodatno preveri, kje je njegov prostor na evropski politični sceni. To pa naredi tako, da odgovori na 30 vprašanj, povezanih z evropskimi politikami, do katerih so se v svojih programih opredelile JUBILEJNI VEČER SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE Prvo majniško soboto je Slov. kulturna akcija proslavljala v Teatru Junin v Buenos Airesu svoj jubilej: petletnico obstoja. Nekako v istem času je pred petimi leti prvič stopila pred občinstvo in se predstavila z detinskimi koraki, ki so pa od meseca do meseca postajali trdnejši. Tako si je v teh petih letih obstoja pridobila lep krog stalnih obiskovalcev svojih prireditev, ki so obenem tudi njeni prijatelji, kar pomeni nedvomno več kot le priložnostni priha-jalec k večeru. Danes v svojih odsekih razvija živo kulturno delavnost med nami in s tem podaljšuje našo narodno trdnost in bitnost med drugače mislečimi ljudmi ter obenem ohranja najlepše narodne vrednote naši mladi generaciji. Razen tega pa s takim kulturnim delom utrjuje sloves slovenskega kulturnega naroda med tujci. ... Prva je bila beseda predsednika SKA, g. Jurčeca: zadovoljstvo in ponos sta žarela iz njegovih besed, ki jih je ob tem jubileju govoril, vesel, da je mogel ugotoviti toliko sadov plemenitega dela in se ozreti po tolikih prijateljih ... Prvo polovico večera je obsegal koncertni del. ... Drugi del je izpolnila odrska predstava Rozmanove enodejanske drame Človek, ki je ubil Boga. Bila je to njena krstna izvedba. ... -jkc SLOVENCI V ARGENTINI CARAPACHAY Slovenski šolski tečaj je ob sobotah ob pol dveh popoldne v prostorih poleg kapele. Vabljeni vsi otroci tudi iz okolice, zlasti tisti, ki doslej slovenskega tečaja še niso obiskovali. OSEBNE NOVICE V nedeljo 3. maja je dopotovala v Buenos Aires z ladjo Conte Biancamano na obisk k svoji hčerki gospe Zgajnarjevi v San Justo ga. Pepca Znidaršič. ji, da bi belimo ji, se v Argentini dobro počutila. MAR DEL PLATA V družini g. Bojana Križa in njegove žene ge. Brede roj. Černič, se je 24. aprila t. l. rodil sin prvorojenec. V stolnici sv. Petra ga je krstil dne 1. maja kaplan g. Boris Koman na ime Marko Anton. Za botra sta bila g. Milan Križ in gdč. Helena Černič. Srečni družini naše čestitke. Svobodna Slovenija, 7. maja 1959 - 19 RESUMEN DE ESTA EDICION tudi nacionalne stranke, ki sodelujejo na volitvah. Pripomoček deluje na podlagi podrobnih informacij o stališčih 300 evropskih strank in volilnem vedenju Evropejcev, ki so jih zbrali njegovi snovalci. Na voljo je v skoraj vseh nacionalnih jezikih, tudi v slovenščini. AVTOMOBILSKI PODJETJI Na ameriškem trgu so podjetja v aprilu, potem ko je prodaja marca upadla za 37 %, prodala za 34 odstotkov manj avtomobilov kot aprila lani. Največji ameriški proizvajalec avtomobilov General Motors je tako aprila letos prodal nekaj več kot 172 tisoč avtomobilov, kar je za 32,2 odstotka manj kot aprila lani, potem ko je prodaja marca padla za 45 odstotkov. Prodaja modela hummer je aprila padla za kar 62 odstotkov. Naj povemo še to, da je ameriško avtomobilsko podjetje Chrysler 1. maja začelo postopek prisilne poravnave oziroma stečaja, ki naj bi se končal že v rekordnem času enega ali dveh mesecev. ZDRAVSTVENA OSKRBA Evropski poslanci so nedavno podprli zakonodajo, ki naj bi pacientom poenostavila dostop do zdravstvenih storitev v drugi državi članici in postopke za povrnitev stroškov. Poslanci želijo tudi zagotovila, da bodo državljani ustrezno obveščeni o svojih pravicah, kadar bodo deležni storitev drugje. ESLOVENIA-CROACIA La senal televisiva eslovena POP TV obtuvo de fuentes extraoficiales la informacion que la ultima propuesta del comisario europeo Ollij Rehn, respecto del conflicto por los l^mites territoriales y mar^timos entre Eslovenia y Croacia, no ser^a aceptada por el gobierno esloveno. Este exigir^a que las respuestas al tema se traten de forma integral y siguiendo el principio de justicia. Segun la evaluacion de POP TV, la propuesta es hacerlo de forma separada con lo cual a Eslovenia no se le reconocer^a que su territorio se conecta con aguas internacionales ni el status de un pa^s con salida al mar. Eslovenia pedir^a que para destrabar las negociaciones en el ingreso de Croacia a la UE, ambos parlamentos ratifiquen la respuesta de los l^mites, mientras que Rehn considerar^a suficiente una declaracion de ambos primeros ministros. El gobierno esloveno se tomara su tiempo para responder. (Pag. 1) SE LARGÖ LA CAMPANA El 8 de mayo comenzara la campana con vista a las elecciones para el parlamento europeo previstas para el primer domingo de junio. Las listas de los partidos pol^ticos tendran un maximo de candidatos igual a la cantidad de parlamentarios que ingresen de cada pa^s. Eslovenia ocupara siete bancas. En el armado de las listas se debe respetar que cada sexo este representado al menos en un 40 por ciento y por lo menos debe haber una persona de cada sexo en la primera mitad. Hasta el 8 de mayo los ciudadanos eslovenos que no vivan en Eslovenia y no se encuentren inscriptos en los padrones tendran tiempo de inscribirse para votar. Los representantes se elegiran a traves del sistema proporcional; todo el pa^s es un distrito electoral. (Pag. 1) AMIGOS DEL PADRE PEDRO En la redaccion del semanario, a traves de un correo electronico, recibimos una muy buena noticia. Aqu^ el texto: Les queremos dar la buena noticia de que hemos subido a la red la nueva pagina de los Amigos del padre Pedro en Argentina. En ella encontraran distintos conteni-dos, entre ellos algunos videos de la reciente visita del padre Pedro a Chile y la Argentina, incluyendo parte de la charla que dio en la Sociedad de Distribuidores de Diarios, Revistas y Afines. Estamos estudiando la manera de instru-mentar donaciones para la Asociacion Humanitaria Aka-masoa a traves del sistema Paypal mediante tarjetas de credito. Lamentablemente no existe aun en Madagascar pero veremos la posibilidad de hacerlo v^a Francia. Con el tiempo y segun la repercusion veremos si vale la pena fundar una Asociacion Civil sin fines de lucro en la Argentina. Los invitamos a entrar en la pagina y suscribirse al News Letter. Un abrazo a todos, Jesus M. Silveyra. La pagina es www.amigospadrepedro.com.ar (Pag. 3) MES DE MAR^A Para los eslovenos el mes de mayo esta consagrado a la virgen Mar^a. Los comienzos de la devocion a la Madre de Dios en el quinto mes del ano se remontan a la Edad Media, la forma actual de veneracion surgio en el siglo XVIII en Italia. En las provincias de Austria, entre las cuales estaban tambien las regiones eslovenas, se difundio a mediados del siglo XlV. Esta devocion de mayo en Eslovenia se denomina "šmarnice". Su nombre deriva de una fragante flor blanca que florece en esta epoca. Su nombre es "šmarnica" y su traduccion es muguete o lirio de los valles. Las partes de la devocion de mayo son: la lectura, las letan^as a la Madre de Dios y las canciones marianas. (Pag. 4) ANIVERSARIO EUROPEO El primero de mayo se cumplieron cinco anos del ingreso de Eslovenia, junto con otros 9 pa^ses, a la Union Europea. Esta ampliacion de la UE en 2004 fue la culminacion de un largo proceso que se inicio para la mayor^a luego de la ca^da del muro de Berl^n (hecho que cumple su 20° aniversario). El Tratado de Adhesion fue firmado por Chipre, Republica Checa, Estonia, Hungr^a, Letonia, Lituania, Malta, Polonia, Eslovaquia y Eslovenia, en Atenas en abril de 2003. El sabado 9 de mayo se celebra en todos los pa^ses integrantes el d^a de Europa. (Pags. 5 y 6.) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn in Andrej Fink. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O