Znanstvene razprave GDK: 148.5 (497.12 Kamniško-Savinjske Alpe) Ptice gnezdilke bukovo-smrekovega gozda na planoti Dobrovlje v Kamniško-Savinjskih Alpah Breeding Bird Assemblages of Beech-Spruce Forest on Dobrovlje Plateau in the Kamnik-Savinja Alps Milan VOGRIN* Izvleček : Vogrin , M.: Ptice gnezdilke bukovo-smrekovega gozda na planoti Dobrovlje v Kamniško-Savinjskih Alpah . Gozdarski vestnik, št. 1/2000. V slovenščini, s povzetkom v angleščini , cit. lit. 49. Prevod v angleščino: Milan Vogrin . Leta 1998 je bil na planoti Dobrovlje (Kamniško-Savinjske Alpe), v bukovo-smrekovem sestoju, ki meri 13,3 ha, izveden kartirni popis ptic gnezdilk. Ugotovljenih je bilo 25 vrst, skupna gostota pa je znašala 62,4 parov/1 O ha . Najpogostejši vrsti sta bili Regu/us regu/us in Parus afer, ki sta skupaj dosegli 31 %vseh parov. Zastopanost selivk z eno samo vrsto je bila izredno nizka. Glede na biomaso so bile najmočneje zastopane vrste, ki gnezdijo v krošnjah dreves. Glede na število gnezdečih vrst in gostoto je tukajšnja združba najbolj podobna ugotovljenim združbam drugod na Dobrovljah. Pri primerjavi z Sorensenovim in Renkonenovim indeksom pa tistim, ki ležijo na podobni geografski širini. rKijučne besede: ptice gnezdilke, združbe ptic, bukovo-smrekov gozd, Kamniško-Savinjske Alpe, planeta, Dobrovlje. Abstract: Vogrin, M.: Breeding Bird Assemblages of Beech-Spruce Forest on Dobrovlje Plateau in the Kamnik-Savinja Alps. Gozdarski vestnik, No. 1/2000. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 49. Translated into English by Milan Vogrin . ln 1998 survey on breeding bird s was carried out ona sample plot of 13.3 ha in the beech-spruce forest on Dobrovlje 'Karst Plateau in the Kamnik-Savinja Alps. 25 species were breeding within a mapping plot, reaching a density of 62.4 pairs per 1 O ha. Looking at the overall abundance, Regulus regulus and Paru s ater possess. together 31 perce nt of all territories. Number of migrants presented with one species only was very low. The most numerous group according to its biomass was a group of species that nests 1in the crown with 75.5 percent. The breeding bird assemblage near Kraple farm has a composition of species and its density similar to assessed associations ilil other paris of Dobrovlje Plateau . According to Sorensen and Rekonen Index the similarity of bird assemblages depends also on geographical position and Jatitude. Key words: breeders, bird assemblages, beech-spruce forest, Kamnik-Savinja Alps, plateau, Dobrovlje. 1 UVOD INTRODUCTION Slovenija velja za zelo gozdnato državo, saj kar okrog 1,1 milijon ha oziroma 54% države porašča gozd (PERKO 1 POGAČNIK 1996, PIRC VELKAVRH 1998). Takšna gozdnatost Slovenijo uvršča v sam vrh najbolj gozdnatih držav, ne le v Evropi, temveč celo na svetu (ANKO 1996). Gozdovi so bistveni za ohranitev vseh oblik življenja, imajo pa tudi velik gospodarski pomen. Glede na te podatke bi lahko pričakovali precej razis- kav o gozdni favni, še posebej o pticah, saj le~ te naseljujejo vse vrste gozdov in so povrhu vsega še dobri bioindikatorji v naravi (npr. PIENKOWSKI 1991 ). Vendar pa ni tako. Objavljenih raziskav s kvantitativnimi podatki o združbah ptic, ki naseljujejo gozdove, imamo pri nas le nekaj (npr. PERU- ŠEK 1991 , 1998, VOGRIN 1997, 1998). Nasprotno pa to velja za druge evropske države, kjer je kakovostnih raziskav o združbah ptic, ki naseljujejo najrazličnejše tipe gozdov, izredno veliko. Raziskave, ki zajamejo le eno gnezditveno sezono, niso prav nič posebnega; vse več je takšnih, ki poda- jajo rezultate za daljše časovno obdobje (npr. TOMIAtOJC et al. 1984, SELUN 1988, TOMEK 1992, TOMIAtOJC/WESOtOWSKI1994, TOMIA- tOJC 1 WESOtOWSKI1996, WESOtOWSKI 1 TOMIAtOJC 1997). GozdV 58 (2000) 1 * M. V., univ. dipl. inž. gozd., zasebni raziskovalec, Zg. Hajdina 83c, 2288 Hajdina, SLO, E-mail : milan. vogrin@guest. arnes. si Vogrin . M.: Ptice gnezdllke bukovo-smrekovega gozda na planoti Dobrovlje v Kamniško-Savinjskih Alpah V tem delu predstavljam ptice gnezdilke bukovo-smrekovega gozda na Dobrovljah v Kamniško-Savinjskih Alpah, analiziram združbo gnezdilk in podajam primerjavo s podobnimi raziskavami . 2 OPIS OBMOČJA 2 DESCRIPTION OF THE AREA 2.1 Splošni opis 2.1 General description Dobrovlje so prostrana planota, ki se razprostira vzhodno od Menine planine, med spodnjo Zadrečko in spodnjo Savinjsko dolino. Dobroveljska planota je v glavnem zgrajena iz zgornjetriasnih apnencev in dolomitov, vmes pa naletimo tudi na vododržne kamnine. Pobočja so kratka, strma, močno gozd nata in redko obljudena. Razgibali so jih hudourniški potoki, ki so vanje vrezali ozke in globoke grape. Vrh planete je zaradi prepustnih apnencev kraško močno razjeden. V padavinskem režimu se na Dobrovljah prepletajo značilnosti celin- skega in sredozemskega podnebja. Padavinski višek je praviloma jeseni (oktober ali november). Drugi padavinski višek je poleti. Planeta ima letno od 1.300 do 1.500 mm padavin . Dobrovlje so zadnji člen gorskega sveta, ki ga še prištevam o k Savinjs- kim Alpam (MELIK 1954). Podobno razčlenitev podaja tudi Perko (1998), ko Dobrovlje na osnovi regionalizacije prišteva h Kamniško-Savinjskim Alpam. Obravnavano območje sodi v predalpsko območje (MARINČEK 1987). Večina planete je zaraščena z gozdom. Prevladujejo združbe Abieti- Fagetum Prea/pinum, Fagetum Submontanum Prealpinum, Ostryo-Fage- tum, Querco-Luzufo Fagetum. Čeprav je planeta pretežno gozdna~a, so na nekaterih mestih prisotne tudi prepadne stene, imenovane tudi peči. V večini primerov gre za manjše stene, ki so večinoma porasle z grmovjem in posameznim drevjem. Pašniki in redki travn iki se nahajajo predvsem na vrhu planete ter v okolici posameznih domačij. So pretežno negnojeni in sodijo v red tako imenovanih suhih travišč . Na Dobrovljah je izredno malo površinske vode . To še posebej velja za stoječe vode. Med tekočimi vodami so· najštevilnejši manjši hudourniški potočki, ki lahko občasno tudi presah- nejo. Planeta je redko naseljena, večina ljudi si je izbrala za svoje domove selišča na najmanj rodovitnem delu posesti, na meji dveh površinskih oblik, na prehodu ene kamnine v drugo· in v bližini virov pitne vode (NATE K 1984 ). 2.2 Opis raziskovalne površine 2.2 Description of the study area Območje, kjer so bili zbrani kvantitativni podatki o gnezdilkah, se nahaja v bližini domačije Kraple, in sicer na delu odseka 290A, kjer je del večjega gozdnega kompleksa. Nadmorska višina se giblje med 700 in 750 metri. Površina, ki je bila določena za raziskavo brez poprejšnjega poznavanja sestaja gnezdilk, meri 13,3 ha. Prevladujoča združba v odseku 290A je Querco-Luzulo Fagetum, ki je zastopana z 80 %, združbi Fagetum Sub- montanum Praealpinum in Ostryo-Fagetum pa vsaka z 1 O %. Lesna zaloga, ki je podana v preglednici 1, se nanaša na sestoje celot- nega odseka 290A, ki sicer meri 42,12 ha, in zato lahko odstopa od lesne GozdV 58 (2000) 1 Vogrin, M .: Ptice gnezdilke bukovo-smrekovega gozda na planoti Dobrovlje v Kamniško-Savinjskih Alpah zaloge na raziskovalnem območju . Domnevam pa, da odstopanje ni veliko, kar velja tudi za sestavo drevesnih vrst, saj sem na terenskih obhodih ocenil, da so tako drevesne vrste kakor tudi lesna zaloga po celotnem odeseku dokaj enakomerno razporejeni. Tako na omenjeni raziskovalni ploskvi kakor tudi na celotnem odseku in v okolici se opravlja sečnja. Odsek 1 Section 290A Debelina (cm) lglavci Li stavci Thickness (cm) Coniferous trees Deciduous tree 10-29 1.896 1.190 30-49 3.438 2.777 nad 1 over 50 265 573 Skupaj 1 Total (!W) 5.599 4.540 m3/ha 133 108 Prevladujoči vrsti glede na pokrovnost sta smreka (Picea abies) , ki je zastopana z 52 Ofo, in bukev (Fagus sylvatica) s 37 %. Ostale vrste, ki so zastopane z več kot 1 %, so še gorski javor (3 %), veliki jesen (Fraxinus excelsior) (2 %), graden (Quercus petraea) (2 %) in jelka (Abies alba) (1 %). Podatki so povzeti iz Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje (1992). V podrasti prevladujeta predvsem borovničevje (Vaccinim myrtillus) in orlovska praprot (Pteridium aqu/inum), ki sta zastopana predvsem na grebenih in pobočjih. V grapah je zeliščna vegetacija skoraj povsem od- sotna, pogostejša pa je na grebenih, kjer rastejo predvsem mlada drevesca dominantnih vrst. Po robu raziskovalne ploskve poteka makadamska cesta, na drugi strani raziskovalne površine pa je hudournik Suha, ki je bil v času raziskave povsem brez vode. 3 METODE DELA 3 METHODS OF WORK 3.1 Terenski del 3.1 Field investigation Gnezdilke na izbrani gozdni površini sem popisoval po kartirni metodi (BIBBY et al. 1992, GIBBONS et al. 1996) od marca do julija 1998. Pri GozdV 58 (2000) 1 Pregledn ica 1: Lesna zaloga (m3) na raziskovalni površini Table 1: Growing stock (m3) in swveyed area Slika 1: Del raziskovalnega ob- močja ob hudourniku Suha Figure 1: Part of research area afong Suha torrent 5 Vogrin . M Pttce gnezdilke bukovo-smrekovega gozda na planott Dobrovlje v Kamniško-SavinJSkih Alpah delu sem si pomagal s karto medla 1:5.000, v katero sem beležil tudi vse podatke o zabeleženih pticah. Popisoval sem v zgodnjih jutranjih urah. Za celoten popis sem porabil 4 do 6 ur. Na raziskovalni ploski sem opravil tudi en večerni in nočni popis. Skupaj sem opravil deset terenskih dni. Raziskovalne površine sem si zaradi lažje orientacije poleg gozdarskih označb označil še z barvno folijo, ki sem jo pritrdil na drevesa. Ocenjujem, da so bile s takšnimi popisi narejene minimalne napake pri štetju gnezdeč ih parov. Potrebno pa je opozoriti na tako imenovane problematične vrste, kot so npr. clkovt (Turdus philomelos), rumenoglavi kraljiček (Regullus regullus) in rdečeglavi kraljiček (Regu/us ignicapil/us}, pri katerih lahko pride do podcenitve celo do 30% (zbrano v: VOGRIN 1997). število parov v tem delu enačim s številom teritorijev. V kolikor je teritorij določene vrste segal tudi izven raziskovalnega območja, sem tak teritorij štel kot pol teritorija oziroma kot pol para. 3.2 Obdelava podatkov 3.2 Data processing Za gnezdilce na izbrani gozdni površini podajam dominanco : D;:::. n/N x 100; n -število osebkov (parov) določene vrste v popisu, N- število vseh osebkov (parov) v popisu. Vrste so lahko: evdominantne dominantne subdom inantne recendentne subrecendentne nad 10% 5-10% 2-5% 1-2% pod 1% Za vse gnezdeče vrste na izbranih gozdnih raziskovalnih površinah navajam tudi gostoto. Le-to podajam kot število gnezdečih parov na 1 O ha. Gozdne vrste sem glede na način gnezdenja razvrstil v duplarje, prosto- gnezdilce in talne gnezdilce (TOMIAtOJC et al. 1984 ). Med talne gnezdil ce uvrščam tiste vrste, ki običajno gnezdijo pod 1,5 m -na tleh in v nizkem grmovju (LUNI AK 1980, 1981, BIADUN 1994 ). Glede na tip prehrane sem gnezdilce razdelil v tri skupine: žužkojede in karnivore, semenojede in herbivore ter vsejede (omnivore) (TOMIAtOJC et al. 1984, CRAMP 1 SIMMONS 1986, TOMIAtOJC 1 WESOtOWSKI1990, PEARSON 1 LACK 1992, CRAMP 1 PERRINS 1994 ), glede na status pa v stain ice, klateže in selivke (TOMIAtOJC et al. 1984, MOREL 1 YVONNE MOREL 1992, PEAR- SON 1 LACK 1992). Pri razdelitvi vrst glede na tip prehrane je potrebno opozoriti, da takšna razvrstitev velja samo za gnezditveno obdobje. Za gnezdilke podajam tudi njihovo biomaso, ki jo povzemam po Cramp- Simmonsu (1986), Cramp-Perrinsu (1994) in Kooikerju (1994 ). Posamezne združbe gnezdilcev med sabo primerjam s pomočjo Soren- senovega indeksa: QS = 2c/(a + b) x 100 (SOUTHWOOD 1978, TOMIA- tOJC et al. 1984 ); a -število vrst, ki so v prvi združbi, b - število vrst, ki so v drugi združbi, c- število vrst, skupnih prvi in drugi združbi . GozdV 58 (2000) 1 G') o N a. < ()1 co 'N o o ~ ~ Vrsta f Species 1. Rumenoglavi kraljiček (Regu/us regu/us) 2. Menišček (Parus ater) 3. Stržek (Trogfodytes trogfodytes) 4. Vrbja listnica (Phyfloscopus coflybita) 5. Crnoglavka (Sylvia atricapilla) 6. Taščica (Erithacus rubecula) 7. Ščinkavec (Fringifla coelebs) 8. Rdečeglavi kraljiček (Regu/us ignicapi/Jus 9. Kos (Turdus merula) 10. Cikovt (Turdus philomelos) 11 . Copasta sinica (Parus cristatus) 12. Velika sinica (Parus major) 13. Močvirska sinica (Parus palustris) 14. Grivar (Cofumba palumbus) 15. Veliki detel (Oendrocopus major) 16. Drevesna cipa (Anthus trivialis) 17. Carar (Turdus viscivorus) 18. Gorska sinica (Parus monfanus) 19. Brglez (Sitta europaea) 20. Dolgoprsti plezavček (Certhia familiaris) 21. Krekovt (Nucifraga caryocatactes) 22. Šo ja (Garrulus glandarius) 23. Mali krivokljun (Loxia curvirostra) 24. Dolgorepka (Aegithalos caudatos) 25. Plavček (Parus caeruleus) 26. Lesna sova (Strix a/uco) 27. Golob duplar (Columba oenas) 28. Kukavica (Cuculus canorus) 29. črna žalna (Orycopus ma1tius) 30. Siva žalna (Picus canus) 31 . Kalin (Pyrhufla pyrhulla) 32. Čižek (Carduelis spinus) 33. Rumeni strnad (Emberiza citrinefla) Skupaj 1 Total N 13 13 8 8 6 1 5 4 4 3 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0,5 0,5 +, + + + + + + + 83 Gnezdišče o G Nesting habits 15,7 1 9,8 p 15,7 9,8 p 1 9,6 6,0 T 1 9,6 6,0 T 7,2 4,5 T 6,0 3,8 T 4,8 3,0 p 4,8 3,0 p 3,6 2,3 p 2,4 1,5 p 2,4 1,5 1 D 2.4 1 1,5 D 2.4 1,5 D 1 1,2 0,75 p 1,2 0,75 PD 1,.2 1 0,75 T 1,2 1 0,75 p 1 1,2 0,75 D 1,2 0,75 D 1 1.2 0,75 D 1,2 0,75 p 1,2 0,75 1 p 1,2 0.75 p 0,6 0,75 1 p 0,6 1 0.4 o j 1 - - - - - - - - - - - - - - - - - 100 62,4 - Prehrana Status Bi om asa Feeding habit~ Migratory habits Biomass c s 5 c s 12 c s 9 c K 8 c K 19 c 1 s 15 o s 24 c 1 K 5 c s 87 c K 70 c s 13 c s 19 c s 11 H K 480 o s 73 c TS 16 c s 110 c 1 s 11 o s 23 c 1 s 8 o s 160 o s 1 160 H s 34 c s 8 c s 11 - - - - - - - - - - - - - 1 - - 1 - - - L___ Skupna biomasa Total biomass 130 312 144 128 228 150 '1 192 40 522 280 52 1 76 44 960 146 32 220 22 '1 46 16 320 320 68 1 8 11 - - 1 - - 1 - 4.467 ~~~"& rut ~ ''O "lJ :;]C">CI>-.., o- CD""OQ.l -. ~- ~ ~ a m ro· ~- ~ ~ (§ ~~ ::r ";l -0.11> :::.: ~ a g 6. ~ co :c ~- o => ~ ~ ~ ::J - ~ • o. ::r o- 10 - +CD...,CQ.l Ol ~ :r:Og_ - o_ll>-o':-"' N ? ' ; ~ ~ ~- ~ 9f "t. ~ s ::ro (I)N::J O § \"D Q": o- s· ~ ~ 9-: CD CD c::~a~o-3c=>l:l.. 10 _CI>(;!CI>\"D*ro=>Ol= ~ ~ - ~ ~ g.~- ~ ~ ~ ti ~ ~ Cb' ::J r/, ~ 2. u;· g- ~ ~· O CD ~ 'g ':-"' Q. B ;;<; CD o"Og.CI>o;;: Cro:::>T Cl) ()' ::J Č) Q' C _..., -· VI :-:- a ~ ::r cu;: "U-g ~ ~- ~ §"· !R ~ (/) ' ~ ~ CQ -2. \Q ~ C) 1 ""O ~~ o m::J- - ::lr.na=>< o (!) :3 + o Q) (/) --· 2 o < 9 Vl 3 (i) "7' o < CD (.0 ro -< *" ::J- (;! Ci3 -o a o· ~ :=!. ~ :::..,-i-< ~'af-iN~~ ~. ::r::J--...CI>!?:S""" {!:) Cr.l~g_162:' ~o~ F3 'g~--...· :;_11>~0 0.. CU ::J ~ij~~ -icoO ro Cl> Q.. ::J CD :oo. Cfl 1 :::> O" => Q.:::lO..QiS-Cfi-CDO Ol (!) \"D o- (!)' CD ~ Il> N < ""O ~ ~ a· Cl) '""" !:)) s- e: -= - - ~:;]g-Q.UJ!l><~ ~ -1· - Q) Cli "O ;:oo;-10 O""- - o 1 ::::.. Cl) (!) U) Q.) ::::1 fi"' z =- S" 1E Cl) 0.. :::; · (/) ~ ~~ :- o o o.. iC? s· _Cri !:Q_ o.. ~. (/)• o ""Q. s· ~ o ;;:::· = :::=::: :- rr ~ ;'" ~ ~ o < ~o~'<~§l:mw' :A 'o-oC">ro:::Jil>O. ru x s· ~ :::.; (!) ~ o ~ o ~ ' Cl) .. ::J---... ..-...- 3 ...) Cl) (Il -o CD "*- s · o N. s · c;,, 52:?iil~~ 1 ~ ~ 9 4.(§-oCI)QoN•roo Cl> g. a :::'!. ~ 1 3 ~. Q. Il> ru Cl> " C: 3 ~ Q ~ '?" CD '(O < OJ _Cl) Q) g.. ~ o ..Q. ::J ;:;:::: 2 ::J -< Cl> CD Il> ':-"' Cfl ~ ~ ::r~~C0-0.10 G) ~ :3 ~- ~ ~ :J - @ ~ ' ::r c.Q· a o- Q) 9 3 tt .-...Il> o (ri ~- ~ - ? ;g~ Vogrin. M.: Ptice gnezdi lke bukovo-smrekovega gozda na planoti Dobrovlje v Kamniško-Savinjskih Alpah Slika 2: Menišček Parus afer je sodil med Slika 3: Čeprav je na raziskovalni površini gnezdil le en par goloba grivarja najpogostejše gnezdilke na raziskovalni površini (Columba palumbus), je le-ta prispeval največji delež k celotni biomasi Figure 2:Parusaterbelongstothemostfrequent združbe gnezdilcev (vse foto: M. Vogrin) nesting birds on the research area Figure 3: Even though only one pa ir of Columba pal um bus ha s been ne sf- ing on the research area, it had contributed the biggest share to total biomass of breeding bird assemb/ages (all photo: M. Vogrin) 8 Identična združba je tista, kjer je vrednost QS > 80 %, podobna, kjer je QS med 60 in 80 %, in popolnoma različna, kjer je QS < 60% (BIADUN 1994). Prime~avo med posameznimi združbami podajam tudi z Rekonenovim indeksom (TROJAN 1981 ): Re = L dimin; d - dominanca i-te vrste. Združbi sta identični, kadar je Re> 70 %, podobni , kadar je Re> 50%, in popolnoma različni, kadar je Re< 50% (BIADUN 1994). Pri statistični obdelavi uporabljam zaradi nenormalne porazdelitve ne- parametrična testa, in sicer x2 in Kruskai-Wallisov test (SO KAL 1 ROHLF 1995)_. Podatki so bili obdelani s statističnim programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) 6.0 za Windows. 4 REZULTATI 4 RESULTS V preglednici 2 navajam gnezdilke, ki so bile ugotovljene pri gnezden ju v bukovo-smrekovem sestoju velikosti 13,3 ha. Poleg vrste podajam tudi število parov, njihovo dominanco in gostoto. Pri gnezdenju je bilo ugotovljenih 25 vrst, poleg teh pa se je na obrav- navanem območju zadrževala še osem vrst, ki so gnezdile v bližnji okolici oz. so gnezdile na obravnavani površini, vendar so njihovi teritoriji večji od raziskovalnega območja . Pri teh navajam le prisotnost. Skupaj je gnezdila 83 parov, kar znaša 62,4 parov/10 ha. Najvišjo dominanco sta dosegla menišček (Parus afer) in rumenoglavi kraljiček, ki sta dosegla tudi najvišjo gostoto (preglednica 2). Skupaj je bilo v bukovo-smrekovem sestoju ugotovljenih 6 dominantnih vrst (24% vseh gnezdečih vrst). GozdV 58 (2000) 1 __ Vog1 111 1\tl. Phce \:}nezdlil,e l:tukovo-sm1 ekovegn gozda na planoti Dobrovlje v Kamnlško-SavmJSI 0,05). Od 25 gnezdilk je 18 vrst (72 %) sodilo med žužkojede oziroma karnivore, 2 vrsti (8 %) med rastlinojede, 5 vrst (20 %) pa med vsejede. Razlika med temi skupinami je statistično pomembna (x2 = 17,36, df = 2, P < 0,001 ). Samo ena vrsta (4 %) je sodila med selivke, kar 19 vrst (76 %) je bilo stalnic, 5 vrst (20 %) pa je sodilo med delne selivke, ki se tudi pozimi pojavljajo pri nas, zato sem jih označil kot klateže. Tudi v tem primeru je razlika statistično zelo pomembna (x2 = 21 ,44, df = 2, P < 0,001 ). Skupna biomasa gnezdilcev znaša 4.467 g, kar pomeni 3.359 g/10 ha. Največji delež biomase odpade na grivarja (Columba pafumbus), čeprav je gnezdil le en par, sledi pa mu kos (Turdus merufa) (preglednica 3). Skupna biomasa Gostota Total biomass Density Zužkojede in karnivore vrste - C 2.415 (54%) 54,9 lnsectivorous and carnivorous species Vsejede vrste 1 Omnlvorous species - O 1.024 (23 %) 6 Rastlinojede in semenojede vrste - H 1.028 (23 %) 1,5 Herbivorous and granivorous species Duplarji 1 Primary hoJe breeders - PD+ D 413(9,2%) 7,9 Proste gnezdilke 1 Open crown nesters - P 3.372 (75,5 %) 33,45 Talne gnezdilke 1 Ground nesters - T 682 (15,3 %) 21,05 Stalnice 1 Residents- S 2.799 (62,6 %) 1 45,9 Selivke 1 Migrants - TS 328 (0,7 %) 1 0,75 Klateži 1 Short distance breeders - K 1.636 (36,6 %) 15,75 Delež posameznih skupin glede na gnezdišče, prehrano, status in gosto- to je podan v preglednici 2. Pri primerjavi biomase glede na način prehrane prevladujejo žužkojede in karnivore vrste, glede na izbiro gnezdišča pa tiste vrste, ki gnezdijo v krošnjah. Velik delež biomase pri prostognezdilkah odpade predvsem na predstavnike iz družine golobov in drozgov, zane- marljiv pa ni niti delež vran. Največjo biomaso dosežejo stalnice. Zanimivo je, da je statistična razlika med skupinami glede na biomaso pomembna samo pri vrstah glede na izbiro gnezdišča (Kruskal-Wallisov test= 7,60, df = 2, p < 0,05). Največjo skupno gostoto dosežeta skupini žužkojedih in karnivorih vrst ter stalnice (preglednica 3) . Pri razdelitvi gnezdilk glede na gnezdišče doseže največjo gostoto skupina ptic, ki gnezdi v krošnji. Zanemarljiv delež pri gostoti dosežejo skupine vsejedih, rastlinojedih oziroma semenojedih vrst ter selivke. 5 RAZPRAVA 5 DISCUSSION 5.1 Velikost raziskovalne površine 5.1 Size of the study area Velikost raziskovalne površine je glede na priporočilo Glutza (1962) (v: BERNET 1997) pod optimalno, saj pravi, da je za kartirni popis optimalna GozdV 58 (2000) 1 Pregledmca 3: Skupna biomasa (g), v oklepaju v%, in gostota (G) (št. parov/1 O ha) gnezdilk bukovo- smrekovega gozda na raziskoval- ni površini glede na prehrano, gnezdišče in status Table 3: Total biomass (g) and density- G (no. of pairs per 1 O ha) of breeders of beech-spruce fo- rest near krapJe by feeding, nes- ting and migratory habits 9 Vognn. IVl .. Pt1ce gnezdi l! e bukovo-smrekovega gozda na planoti Dobrovlje v Kamniško-Savinjskih Alpah Preglednica 4. Primerjava posa- meznih parametrov med različni­ mi lokalitetami v srednji Evropi (1 - podatek za leto 1988. 2 - podatek za leto 1989, 3 - podatek za leto 1982, 4- podatek za leto 1990) . Tahle 4· A comparison of the re- su/fs of quantitalive studies made in beech-spruce forest on Dobrovlje and in similar forest in Central Europe (1 -data for 1988, 2- data for 1989, 3- data for 1982, 4- data for 1990) Lokaliteta 1 Locality Kraple (Querco- Luzu/o Fagetum) Waršava (urbani gozd) površina velikosti okrog 20 ha. Potrebno pa je dodati, da je tudi veliko drugih raziskovalcev ptice v gozdovih kartiralo na površinah, manjših od 20 ha, tako v tujini (npr. LU DER 1981, KIEŠ 1991, PECHACEK 1994} kakor tudi pri nas {PERUŠEK 1998). Na manjših raziskovalnih ·površinah se lahko zgodi, da ugotovimo večje število vrst, kot bi jih sicer, delno zaradi rob nega učinka, delno pa zaradi morebitnega dvojnega štetja. V primeru nekritičnosti se lahko zgodi, da upoštevamo tudi vrste, ki imajo teritorije bistveno večje od naše raziskovalne površine, čeprav se te vrste na raziskovalni ploskvi pojavljajo ali celo gnezdijo. Najbolje je, da takšne vrste pri nadaljnji analizi izločimo. Pri primerjavah z drugimi raziskavami moramo upoštevati tudi dejstvo, da število vrst običajno narašča z velikostjo raziskovalne površine. To pravilo velja tudi za gozdne vrste, kar sem preveril s pomočjo podatkov iz preglednice 4 (r5 = 0,59, P < 0,01, n = 28} . 5.2 Zanimive vrste 5.2 lnteresting species Zanimivo odkritje je ugotovljeno gnezdenje krekovta (Nucifraga caryo- catactes) na nadmorski višini 680-720 metrov. Glede na podatke z drugih Velikost št. vrst -št parov Vir Size No. of No. of pairs Source (ha) species /10 ha 13,3 25 62,4 to delo 1 this work 19 18 75 LUNIAK 1981 Karpati (Dentario glandulosae - Fagetum typicum) 18 28 75 GtOWACINSKI 1990 Karpati (Abieti- Piceetum montanum) 25 19 31 GtOWACINSKI 1990 Berner Jura (Abieti- fagetum) 70 28 65 SCHAFFNER 1990 1 Bieszczady (Dentario glandulosae - Fagetum) 40 231 40,9 CICHON 1 ZAJAC 1991 Babja gora (Fagetum carpaticum) 12 192 67,5 KIEŠ 1991 Pragozd Pečka- sever (Abieti- Fagetum dinaricum) 20 36 85,7 PERUŠEK 1991 Pragozd Pečka -jug (Abieti - Fagetum dinaricum) 20 39 75,3 PERUŠEK 1991 Pragozd Pečka- sever (Abieti- Fagetum dinaricum) 20 36 85,7 PERUŠEK 1991 Rajhenav - pragozd (Abieti - Fagetum dinaricum) 20 33 85,1 PERUSEK 1991 Rajhenav - gospodarski gozd 20 32 79,1 PERUŠEK 1991 (Abieti- Fagetum dinaricum) Zahodni Karpati (Piceetum excelsae - Tatricl!m) 10 91 50,0 SLIZOWSKI 1991 Tatre (Piceetum tatricum) 13,5 133 35.7 GtOWACINSKI 1 PROFUS 1992 Polana (Acereto - Piceetum) 18 28 49,6 KROPIL 1992 Ojcow (Pino - Quercetum) 10 194 63 TOMEK 1992 Dabrowa (Molinio (caeru/eae)- Quercetum) 29,75 262 51,3 KOSINSKI 1 993 1 Žofinsky pragozd (Abieto - Fagetum) 102,2 34 52,6 BURGER 1 KLOUBEC 1994 Eckau (alpski mešan gozd) 17 222 37,9 PECHACEK 1994 1 Kuhroint (subalpinski smrekov gozd) 11,5 132 45,2 PECHACEK 1994 Jenner (subalpinski smrekov gozd} 15 182 38,3 PECHACEK 1994 Blatna - grajski park (Carpinion) 29 41 82,4 KLIMEŠ 1994 Velika in Mala Fatra (smrekov gozd) 51 44 67,8 SANIGA 1995 Lucerne (predalpski mešan gozd) 21,9 26 75,4 BERNET 1997 Zovnek 1 (Yaccinio- Vitis ldeae- Pinetum) 29,5 25 35,6 VOGRIN 1997 Polšak - bukov gozd 10 23 29,6 PERUŠEK 1998 11 Polšak - smrekov gozd 10 24 46,1 PERUŠEK 1998 Zovnek 2 (Luzu/o- Fagetum, Bfechno- Fagetum) 30,8 26 30,2 VOGRIN 1998 '1 0 GozdV 58 (2000) 1 Vogrin , M. Pt1ce gnezdilke bukovo-smrekovega gozda na planott DobrovlJe v Kamnlsko-SavlnJSkl 1 Alpah lokalitet v Alpah (npr. DVORAK et al. 1993) je to eno izmed najnižjih ugotovljenih gnezdišč te vrste v Alpah ter novo gnezdišče te vrste pri nas (GEISTER 1995). Prav tako je zanimiv podatek o gnezdenju goloba duplarja (Columba oenas) na nadmorski višini okrog 700 metrov. Njegova razširjenost v tem delu Alp ni bila poznana, izredno redek ali pa celo odsoten je tudi v drugih delih naših Alp (glej GEISTER 1995). V višjih legah je redek tudi v Avstriji (npr. DVORAK et al. 1993), v Švici pa gnezdi tudi do višine 1.300 m (GLAYRE 1 MAGNENAT 1984). Na podobni višini je bil pri nas viden tudi že na Pohorju (VOGRIN 1994a). 5.3 številnost, gostota, dominanca in biomasa 5.3 Size, density, dominance, and biomass of the bird assemblage Pri primerjavi številnosti vrst vidimo, da se rezultati obravnavanega območja dokaj dobro ujemajo z ostalimi raziskavami, odstopa le število vrst v karpatskem smrekovem gozdu (SUZOWSKI 1991 ), v smrekovem gozdu na Tatrah (Gt.OWACINSKI 1 PROFUS 1992), v žofinskem pragozdu (BURGER 1 KLOUBEC 1994) in v smrekovem gozdu na Fatrah (SANIGA 1995), kjer je bilo raziskovalno območje precej manjše oziroma večje od tukaj obravnavanega (preglednica 4 ). Večje število vrst je ugotovil tudi Perušek (1991 ), vendar on navaja tudi nekatere vrste (npr. črna žalna, kozača, krokar, lesna sova), ki imajo bistveno večji teritorij kot 20 ha, kolikor merijo njegove raziskovalne površine. Vendar je tudi v primeru, če te vrste odštejemo, število vrst na Kočevskem še vedno večje . K temu primo re tudi večja raziskovalna površina (glej zgoraj). Podobno velja tudi za gostoto, ki jo je Peru šek (1991) dobil na teh površinah. Ugotovljena gostota (62,4 parov/1 O ha) je prav tako podobna ostalim ugotovljen im gostotam v različnih sestoj ih v srednji Evropi (preglednica 4 ). Odstopa predvsem gostota v parkih in tista, ki jo je ugotovil Pe ruše k (1991 ). Majhno podobnost (tri skupne vrste) med dominantnimi vrstami dobimo, če primerjamo sestavo obravnavanih gnezdilk s sestavo gnezdilk z Babje gore (KIEŠ 1991 ), s severnega in južnega dela pragozdnega ostanka Pečka, iz rajhenavskega pragozda (PERU ŠEK 1991 ), Karpatov (CICHON 1 ZAJAC 1991 ), Police (SLIZOWSKI1991) in Polane (KROPIL 1992). Brez skupne dominantne vrste pa je naše raziskovalno območje v primerjavi z grajskim parkom Blatna (KLIMEŠ 1994). Dokaj visoka podobnost (pet skupnih vrst) pri dominantnih vrstah pa je pri primerjavi z alpskim mešanim gozdom Eckau iz nacionalnega parka na Bavarskem (PECHACEK 1994) in karpatskim bukovim gozdom (GtO- WACINSKI 1990). Pri primerjavi gospodarskega gozda iz Rajhenava (PERU ŠEK 1991) in območja pri domačiji Kraple sem ugotovil štiri skupne dominantne vrste, prav tako v primerjavi s subalpskim smrekovim gozdom v nacionalnem parku Berchtesgaden na Bavarskem (PECHACEK 1994) in z mešanim smrekovim gozdom v Karpatih (Gt.OWACINSKI 1990). Zastopanost selivk s samo eno vrsto in z O, 75 para/1 O ha je izredno nizka. število parov iz rodu listnic (Phy/loscopus spp.), ki je zastopan s samo eno vrsto, je prav tako nizko (9,3 %). Cody (1985) navaja, daje vrbja listnica, prav tako grmovščica, vezana na gosto podrast in grmovje. Tudi zastopanost vrst iz rodu penic (Sy/via spp.) s samo eno vrsto in s šestimi pari (7,2 % vseh parov) je nizka. Črnoglavki ustreza predvsem gosto grmovje (CODY 1985), ki pa je bilo na raziskovalnem območju slabše zastopano. GozdV 58 (2000) 1 ~--------------------------------------------------~-~ Vogrin, M. Pt1ce gnezdilke bukovo-smrekovega gozda na planoti DobrovlJe v l\amnlško-SavinJ5ktll Alpah Preglednica 5: Primerjava posa- meznih združb s pomočjo Soren- senovega (QS) in Renkonenove- ga (Re) indeksa (%) Table 5· Comparison between bird assemblages with Soren- sesn's (OS) and Renkonen (Re) Index in percentages 12 QS Re KR: GNP1 64,2 51,2 KR : GNP2 54,5 46,1 KR : CG 67,9 KR: BNP 66,7 42,9 KR : BG 68,2 44,2 KR : RP 75,9 58,4 KR:RGG 77,2 60,6 KR: PPS 68,9 55,4 KR : PPJ 73,0 54,9 KR: PWC 35,3 34,8 KR : TA 52,6 - KR : PO 59,6 56,0 KR : OJ 68,2 - KR : DA 54,9 - KR : EC 72,3 65,2 KR : KU 52,6 60,1 KR: JE 65,1 63,0 KR : BL 51,5 26,5 KR : Ž01 80,0 82,6 KR : Z02 70,6 60,6 KR- Kraple bukovo-smrekov gozd- 13,3 ha (to delo); GN P1 - nacionalni park Gorce, Karpati (Dentario glandulosae- Fagetum typicum)- 18 ha (GtOWACINSKI 1990); GNP2 - nacionalni park Gorce, Karpati (Abieti- Piceetum montanum) - 25 ha (GtOWACINSKI1990); CG- Combe-Grede (Abieti-Fagetum)- 70 ha (SCHAFFNER 1990); BNP -nacionalni park Bieszczady (Dentario glandu/osae-Fagetum)- 14 ha (CICHON 1 ZAJAC 1991); BG- Babja gora (Fagetum carpaticum)- 12 ha (KIEŠ 1991 ); RP - rajhenavski pragozd (Abieti-Fagetum dinaricum) - 20 ha (PERUŠEK 1991 ); RGG - rajhenavski gospodarski gozd (Abieti-Fagetum dinaricum) - 20 ha (PERUŠEK 1991 ); PPS- pragozd Pečka- sever (Abieti-Fagetum dinaricum)- 20 ha (PERUŠEK 1991 ); PPJ- pragozd Pečka - jug (Abieti-Fagetum dinaricum)- 20 ha (PERUŠEK 1991 ); PWC - zahodni Karpati (Piceetum exce/sae-Tatricum) - 1 O ha (SLIZOWSKI 1991); TA- nacionalni park Tatra (Piceetum tatricum)- 13,5 ha (GtOWACINSKl 1 PROFUS 1992); PO - Polana (Acereto-Piceetum) - 18 ha (KROPIL 1992); OJ - nacionalni park Ojcow (Pino-Quercetum)- 10 ha (TOMEK 1992); DA- Dabrow (Molinio (caeru/eae)-Quercetum)- 29,75 ha (KOSINSKI1993); EC - Eckau (alpski mešan gozd) - 17 ha (PECHACEK 1994 ); KU - Kuhroint (subalpski smrekov gozd)- 11 ,5 ha (PECHACEK 1994); JE - Jenner (subalpinski smrekov gozd)- 15 ha (PECHACEK 1994); BL- Blatna- grajski park (Carpinion) - 29 ha (Klllv1EŠ 1994); Ž01 - acidofilno borovje- 29,5 ha (VOGRIN 1997); Ž02- acidofilni bukov sestoj - 30,8 ha (VOGRIN 1998). Ugotovljena gostota duplarjev je nizka in podobna tisti, ki je bila ugo- tovljena v nacionalnem parku Bieszczady (CICHON 1 ZAJAC 1991) ter v bukovem gozdu na Babji gori (KI EŠ 1991 ). Gostota gnezdilk na našem raziskovalnem območju , ki gnezdijo v krošnji, je podobna tisti , ki je bila ugotovljena na Babji gori (KIEŠ 1991), in je precej višja od tiste v naci- onalnem parku Bieszczady na Poljskem (CICHON 1 ZAJAC 1991 ). Dokaj visok je tudi delež talnih gnezdilk. Visok delež duplarjev in nizek delež talnih gnezdilk običajno narekujejo plenilci (MARTIN 1992, 1995). Ker je na raziskovalnem območju pri domačiji Kraple to razmerje ravno obratno, lahko sklepamo, da je plenilcev, ki plenijo ptičja gnezda in legla, malo. GozdV 58 (2000) 1 Vognn . rvl .. Pt1ce gnezdi lke bukovo-sr1rekovega gozda na planoti DobrovlJe v Kammško-Savinjsk1h Alpah Če primerjamo biomaso našega raziskovalnega območja z biomasami ostalih območij, ugotovimo, da naša biomasa ostale večinoma preseže (npr. 1,6 kg/10 ha- smrekovo-jelov gozd, Karpati, GtOWACINSKI 1990; 2,7 kg/10 ha- smrekov gozd, Polana, KROPIL 1992; 2,3 kg/10 ha- acidofilno borovje, žovnek, VOGRIN 1997; 2,1 kg/1 O ha - bukov gozd, Dobrovlje, VOGRIN 1998), le za redkimi pa zaostane (npr. 5,1 kg/1 O ha- bukov gozd, Karpati, GtOWACINSKI 1990). 5.4 Primerjava združb 5.4 Comparisons of bird assemblages Primerjavo med posameznimi združbami gnezdilcev s pomočjo Soren- senovega in Renkonenovega indeksa podajam v preglednici 5. Največjo podobnost z obema indeksoma na tukaj obravnavanem ob- močju dosežejo lokalitete s Kočevskega in Žovneka, torej lokalitete, ki so tukaj obravnavanemu območju geografsko še najbližje. Zelo dobro se ujema tudi alpski mešani gozd z Bavarskega . Glede na zgornje ugotovitve je razvidno, da podobnost med posamez- nimi lokalitetami ni odvisna samo od rastlinskih združb. Na podobnost vpliva tudi starost gozda in geografska lega le-tega (glej tudi HELLE 1985, VIRK- KALA 1987, MICEVSKI 1 DIMOVSKI 1989). ZAHVALA ACKNOWLEDGEMENTS Zahvaljujem se dobremu prijatelju, Jožetu Svetličiču, za skupne terenske obiske zanimivih lokalitet na Dobrovljah ter gozdarjem z Zavoda za gozdove Slovenije (Območna enota Nazarje} za podatke in kartografski material. Za finančno podporo se zahvaljujem občini Nazarje, še posebej g. županu Ivanu Purnatu. Zahvaljujem se tudi Mirku Perušku za pregled rokopisa. ~Breeding Bird Asse'mblages of Beech-Spruce P"orest on Dobrovlje Plateau in the Kamnik- Savinja Al ps Summary The breeding bird assemblages of beech-spruce forest on Dobrovlje Plateau in the Kamnik-Savinja Alps were studied during their breeding season in the year 1998. Research area was situated near the farm of Kraple at 700-750 m a.s.l. with 13.3 hin size. Censuses were carried out from March to mid-July, using a territory mapping: method. Each assessment took 4-6 hours . Results of the survey on breeding birds are presented in Table 2. 33 species have been recorded in the beech-spruce forest of Dobrovlje Karst Plateau. Eight of them were vestigial only in occurrence and marked with "+", with the total density of ·62.4 pairs per 1 O ha . Decisive dominants in the bird assemblage of this forest with participation lower than 5 percent, are Regu/us regu/us; Parus afer, Troglodytes troglodytes, Phylloscopus col/ybita, Sylvia atricapilla, and Erithacus rubecula . Two species, i.e. Regu/us regu/us and Parus aterattained a very high level of density and formed more tllan one third of pairs in the assembla.ge. The presence of other dominants is rel:ated to a well developed shrub layer. The least n umerous :breeding speci es in the sample plot we re those of the gro und or from low vegetation to up to 1.5 m above the grou:nd (see Tab. 2). Tropical mig-rants were presented with one species only. Total biomass of mature birds without reproducti1ve material in the described assemblage was 3,359 g per 10 ha (see Tab. 2). The biomass of birds in the mixed forest of Dobrovlje Plateau was dominated by Columba palumbus and Turdus me rufa. According to ecological groups, their higher bio mass attained open GozdV 58 (2000) 1 13 Vogrin . M.: Ptice gnezdilke bukovo-smrekovega gozda na planoti Dobrovlje v Kamniško-Savinjskih Alpah nesters (see Tab. 3). The density of a breeding avifauna in forest under study depended primarily on the density of carnivorous species and that of speci es nesting in the crowns of trees (see Tab. 3). The proportion of other ecological groups was low. The bird assemblages found in other forest research areas had in genetal similar number of species and similar density of pairs than those of the forest on Dobrovlje Plateau (see Tab. 4). The indices of QS and Re (see Tab. 5) were calculated for the sample plot in Dobrovlje and for other samp.les fmm Central Europe used for comparison . They indicate the bird assemblage from the area of the prese nt most resembles the assemblag.es found in the sample plots from southern part of DobrovJje (VOGRIN 1997, 1998), from the Kočevska Region (PERUŠEK 1991) and next described from Bavaria (PECHACEK 1994 ). VIRI/ REFERENCES ANKO, B., 1996. Gozd kot slovenska naravna dediščina.- V: GREGORI, J. 1 MARTINČIČ, A. 1 TARMAN, K. 1 URBANC- BERČIČ, 0./ TOME, O. 1 ZUPANČIČ, M. (eds.); Narava Slovenije, stanje in perspektive. Društvo ekologov Slovenije, 11-18. BERNET, D., 1997. Brutvoge\kartierung eines voralpinen Wirtschaftswaldes.- Okologishe Studie als Beitrag zum Entscheid Ober die kUnftige Bewirtschaftung standortlich schwieriger Bestande. Der Ornithologishe Beobachter 94: 233-256. BIADUN, W., 1994. The Breeding Avifauna of the Parks and Cemeteries of Lublin (SE Poland).- Acta Ornithologica 29, Warszawa, 1-13. BIBBY, C. J. 1 BURGESS, N. D. / HILL, D. A., 1992. Bird Census Techniques. BTO & RSPB.- Academic Press. London. BURGER, P. 1 KLOUBEC, B., 1994. Breeding Bird Community in Abieto-Fagetum Virgin Forest (Zofinsky prales, South Bohemia). Sylvia 30: 12-21. CRAMP. S. 1 SIMMONS, K. E. L., eds .. 1986. The Birds of the Western Palearctic.- Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. Vol. 5. Oxford University Press, New York. CRAMP. S. 1 PERRINS, C. M .. eds., 1994. The Birds of the Western Palearctic.- Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. Vol. 8. Oxford University Press, New York. CHRISTEN, W., 1997. Veranderung des Brutvogellbestandes einer Jungwaldflache zwischen 1982 und 1996.- Der Ornithologisshe Beobachter 94: 31-37. DVORAK, M./ RANNER, A./BERG, H. M., 1993. Atlas der brutv6gel Osterreiches.- Ergebnisse der Brutvogelkartierung 1981-1985 der Osterreichischen Gesellschaft fUr Vogelkunde. Bundesministerium fOr Umwelt, Jugend und Familie. GEISTER, 1, 1995. Ornitološki atlas Slovenije.- DZS. Ljubljana, 287 s. GIBBNOS, D. W. 1 HILL, D. 1 SUTHERLAND, W. J., 1996. Birds.- V: SUTHERLAND, W.J. (eds.), Ecological Census Techniques. Cambridge University Press, 227-259. GtOWACINSKI, Z., 1990. The Breeding Bird Communities of the Kamienica Wateshed in Gorce National Park (The Carpatians, Southern Poland). Acta Zoologica Carcoviensia 33: 273-301. Gt.OWACINSKI, Z. 1 PROFUS, P. 1992. Structure and Vertical Distribution of the Breeding Bird Communities in the Polish Tatra National Park. Ochrona Przyrody 50: 65-94. GLAYRE, D. 1 MAGNENAT, D., 1984. Oiseaux nicheurs de la haute vallee de I'Orbe.- Nos Oiseaux, Fascicule special 37: 1-141. HELLE, P., 1985. Habitat Selection of Breeding Birds in Relation to Forest Succession in Northeastern Finland. Ornis Fennica 62: 113-123. KIEŠ, B., 1991. Bird Community ina Natural Beech Wood of the Lower Mountain Forest Zone of Mt Babia Gora . Acta Zoologica Carcoviensia 34: 519-533. KOOIKER, G., 1994. Struktur und Quantitat einer urbanen Avifauna am Beispiel der Grossstadt OsnabrOck.- Acta Ornithoecologica 3: 73-96. KROPIL, R., 1992. IBA Polana and Breeding Bird Community of the Primeval Spruce Forest of Acere~o-Piceetum type. V: Vyznamna ptaci uzemi v Česke a Slovenske republice, Sbornik referatu, Praha, 132-138. LUNIAK, M., 1980. Birds of Allotment Gardens in Warsaw.- Acta Ornithologica 17: 297-320. LUNIAK, M., 1981. The Birds of the Park Habitats in Warsaw.- Acta Ornithologica 18: 335-372. LUDER, R., 1981. Qualitative und quantitative Untersuchung der Avifauna als Grundlage fOr die 6kologische Landschaftsplanung im Berggebiet.- Der Ornithologisshe Beobachter 78: 137-192. MARINČEK, L. 1987. Bukovi gozdovi na Slovenskem.- Delavska enotnost Ljubljana, 153 s. MELIK, A., 1954. Slovenija, Geografski opis. 11, Opis slovenskih pokrajin, 1. zvezek, Slovenski alpski svet.- Slovenska matica, Ljubljana. MICEVSKI, B./ DIMOVSKI, A., 1989. Quantitative lnvestigations in the Ornithofauna of ltalian and Turkey Oak Forest Association in the Natioanl Park "Galičica" - SR Macedonia. Larus 40: 147-153. GozdV 58 (2000) 1 Vogrin. M .. Ptice gnezdilke bukovo-smrekovega gozda na planoti DobrovlJe v Kamniško-Savinjskih Alpah MOREL, G. J. 1 YVONE MOREL, M., 1992. Habitat Use by Palaearctic Migrant Passerine Birds in West Africa.- Ibis (Supplement 1 ): 83-88. NA TEK, M., 1984. Hribovske kmetije v vzhodnem delu dobroveljske plan ote.- Geografski zbornik 23: 201-271. PECHACEK, P., 1994. Brutavifauna naturnaher Waldparzellen im Nationalpark Berchtesgaden.- Ornithologischer Anzeiger 33: 1-9. PEARSON, D. J. 1 LACK, P. C., 1992. Migration Patterns and Habitat Use by Passerine and Near-passerine Migrant Birds in Eastern Africa.- Ibis (Supp!ement 1 ): 89-98. PERKO, D., 1998. Tipizacija in regionalizacija Slovenije.- Geografski obzornik 45: 12-17. PERKO, F. 1 POGAČNIK, J., 1996. Kaj ogroža slovenske gozdove?- Zveza gozdarskih društev Slovenije, Ljubljana. PERUŠEK, M., 1991 . Ptice pragozdnih ostankov Rajhenavski Rog in Pečka.- Acrocephalus 12: 124-136. PERUŠEK, M., 1998. Ptice gorskega gozda- gozdnega rezervata Polšak.- V: XIX. gozdarski študijski dnevi, Zbornik referatov Gorski gozd: 391-404. PIENKOWSKI, M. W., 1991. Using Long-term Ornithological Studies in Setting Targets for Conservation in Britain.- lbis 133 (Supl.): 62-75. PIRC VELKAVRH, A., ured., 1998. Okolje v Sloveniji 1996.- Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana. SELLIN, D., 1988. Zur Dynamik des Sommervogelbestandes eines isolierten Birken-Stieleichen-Waldes wahrend einer 12jahrigen Untersuchungperiode.- Beitr.Vogelkunde 34: 157-176. SOKAL, R. R. 1 ROHLF, F. J., 1995. Biometry. The Principles and Practice of Statistics in Biological Research.- W. H. Freeman and Company, New York. TOME K, T., 1992. Formation of Bird Communities in the Forest Sample Plats Undergoing the Action of Industrial Pollution in the Ojclow National Park.- Acta Zoologica Caroviensia 35: 351-372. SOUTHWOOD, T. R. E., 1978. Ecological Methods.- Chapman & Hall, London. SLIZOVSKI, J., 1991 . Bird Community of a Spruce Forest in the Upper Mountain Forest Zone on Polica (Polish Western Carpathians).- Acta Zoologica Carcoviensia 34: 535-551 . TOMIAtOJC, L. /WESOt.OWSKI, T. , 1990. Bird Communities of the Primaeval Temperate ForestofBialowieza, Poland.- V: Keast, A. (ed.), Biogeography and Ecology of Forest Bird Communities, SPB Academic Publishing, The Hague, 141-165. ~ TOMJAt.OJC, L. 1 WESOt.OWSKl, T., 1994. Die Stabilitat der Vogelgemeinschaft in einem Urvald der gemassigten Zone: Ergebnisse einer 15jahrigen Studie aus dem Nationalpark von Bialowieza (Polen) .- Der Ornithologisshe Beobachter 91 : 73-11 O. TOMJAt.OJC, L./WESOt.OWSK!, T. 1 WALANKIEWICZ, W., 1984. Breeding bird Community of a Primaeval Temperate Forest (Bialowieza National Park, Poland) .- Acta Ornithologica 20: 241-31 O. TROJAN, P., 1981. Ekologia ogolna.- PWN, Warszawa. VIRKKALA, R .. 1987. Geographical Variation in Bird Communities of Old, lntact Forests in Northern Finland.- Ornis Fennica 64: 107-118. VOGRIN, M., 1994. Duplar Co/umba oenas.- Acrocephalus 15: 30. VOGRIN, M., 1997. Bird Community of a Vaccinio- Vitis idaeae- Pinetum Forest in Central Slovenia.- Acta Zoologica Lituanica, Ornithologia 6: 90-96. VOGRIN, M., 1998. Bird Community in a Beech Forest in Lower Savinja Valley (Slovenia).- Avocetta 22: 20-26. WESOKOWSKI, T. 1 TOMIAtOJC, L., 1997. Breeding Bird Dynamics ina Primaeval Temperate Forest: Long-term Trends in Biakowieza National Park (Poland) .- Ecography 20: 432-453 . ... , Gozdnogospodarski načrt. Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje, 1992. GozdV 58 12000) 1 15