50. štev.
V Kranju, dne 12. decembra 1908.
■
■
IX, leto.
Političen in gospodarslg list
Stena'** trenj t dostavljanjem na dom 4 K, po posti za celo lato 4 K, sa pol lete 1 K, m druge države stene 5*60 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira.— Uredništvo in upravni* t vo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi*.
Izhaja vsako soboto = zvečer =====
Inserati se računajo za celo stran 60 K, ta pel tirani 80 C, aa četrt strani SO K. Inserati se plačujejo naprej. Za stanje* oaaaaJla se plačuje za petit-vrtto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat:
popust — Upravnistvu naj s* blagovolijo potUjsti naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi ia novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi M ne vračajo.
Ali in koga pojdemo volit?
(Dopis. — Izven uredništva.)
Pojutrišnjem, v poadeljek, dne 14. decembra t. 1. bo treba izvoliti 11 poslancev v deželni zbor iz takozvaoe splošne kurijo. Mnogo ae je Že pisalo o tej kuri j i spomladi in poletu. Zbog temu tudi danes ne bomo odveč zlivali črnila in pregrevali stare reci. Vnovič povdarjamo, da tudi to skrpucalo, t. j. sedanja splošna volilna reforma za deželni zbor, n\ naš ideal.
Toda udajmo se — v usodo! Zganjci so iz-kuhani in mi jih poklepljemo, ker jih radi pomanjkljivosti drugega hočeš nočeš — moramo 1P
Ce pokliče cesar avoje vojičake pod zastavo in jih po navdušenih, izpodbujevalnih govorih postavi na bojiiče, da ae spoprimejo s sovražniki, tedaj to disciplinirano in voljno moštvo izpolni dano prisego in liki lev plane na nasprotnika.
Enak bojnemu klicu je volilne trombe glas. Razloček je edinole ta, da volilci prostovoljno, recimo v z vile no posežejo v bitko in odločijo . . Slovenci smo v zadnjem času sledili malodane polnottevilno takemu glasu. Kadar nas veže dolžnost in če so nas poklicali, pa smo prišli radi in tudi — neradi. Pa prišli smo--■
Pri zadnjih deželnozborskih volitvah smo špeci-jelno volilci v mestih in trgih pokazali, da se zavedamo svojih državljanskih pravic. Podali smo se v boj za ideje, za načela, za svobodo, za* napredek, — za obstanek. In bili smo zmagovalci!
V poadeljek smo zopet poklicani, da oddamo svojo glasovnico. A komu? Narodno - napredna stranka, kamor se ponosno tudi mi prištevamo, sicer to pot ni postavila na deželi nobenih kandidatov, najbrž
brez upa zmage in pa z ozirom na <slogo*. »Slovenski Narod* je predvčerajšnjim v dveh vrsticah naznanil, da naj se pristaši narodno - napredne stranke na deželi pri predstoječih volitvah vzdrže volitve. To je bila silno pohleven, a komaj viden migljaj, dar ravno S. L. S. slovesno in debelo podčrtano roti svoje somišljenike, naj se njih pristaši v Ljubljani nikakor ne udeleže pon-deljkove volitve. Tu skromen migljaj, tam energičen, strog ukazi
Pa to naj nas ne bega. Kar nas je pravih naprednih in svobodomiselnih ljudi na Gorenjskem pa pravimo drugače. Nas ni nihče vprašal, ko se je delal pakt s klerikalci, še manj ni bila velika večina vabljenih na kak zaupen shod, ki bi se moral vršiti glede udeležbe ali neudeležbe volitev, z ozirom na to, da naši nasprotniki še vedno sikajo in ravno tako tolčejo po nas, ko pred 20. septembrom, v očigled nepobitnemu dejstvu, da naša stranka ae še do danes ni prav ničesar naučila iz izkušenj februarskih deželnozborskih volitev, ki so jo korenito poučile, da tako ne gre naprej i. t d. L t d., izjavljamo danes, da se pravi naprednjaki in svo-bodomisleci udeleže volitev v pondeljek tudi na deželi, in sicer ker nimamo svojega kandidata kot protest proti vsem tem razmeram, proti nečuvenemu samolastnemu sistemu, da glasujemo za socialno-demokratične kandidate. Kot pristaši najskrajnejšega levega krila narodno-napredne stranke nam ne bo nihče štel v zlo, če kot narodnjaki, naprednjaki in svobodoraisleci storimo to prihodnji pondeljek. Dogodki zadnjih tednov v narodno-napredni stranki živo potrjujejo, da je treba enkrat streti ta nečuveni in starikavi zistem, ki nam kot naprednim ljudem ni v posebno slavo. Z volilnim listkom v roki demonstrirati ali ne demonstrirati,
to vendar ni kar tako vendao. Bodimo to, kar smol Ce imamo kak program, so ga držimo! če se danes bojujemo za načela In ideje, se jutri nt bomo nasprotnikom na ljubo odpovedali taistim in zlezli pod klop.
f Lun der in Adamič sta dne 22. septembra našla sinove majke Slave brez razlike stanu in stranke na pokopališču pri Sv. Križu: burtoazni liberalec je stisnil ravnotakemu klerikalcu mesnata roko in mi, ki se čutimo demokratične napiednjake, ponudimo svojo mršavo in koščeno ročko — slovenskemu soclaUemi demokrata prihodnji ponedeljek s tem, da oddam svoje siaaetnloo
Somišljeniki narodno-napredne stranke v Idriji so na javnem shodu izrekli isvrševslnemu odboru nezaupnico, vrhutega se je pa sklenilo, da volijo vsi pristaši narodno-napredne stranke, ker naša stranka ni postavila svojega kandidata, soglasno sodalao-demokratiCne kandidate. Notranjska je sla naprej, Gorenjska jej naj sledi prihodnji g^rt/jnüik Kadar oče in mati ne skrbita za svojo družino in jej nočeta privoščiti ničesar, pa jima družina —-uide . . . Zahtevamo pa, da slovenski socialni demokratje visoko in vsikdar drže prapor Slovenstva kvišku 1
Zatorej, Slovenci! Vsi bres raslike stanu, dajte 14, decembra 1908. čast pravici in svobodomiselnosti — vsak po svoji vestil
Nič nI lepšega, nego resnica ia pravica, h katerih izvira pravičnost sa vse sloje prebivalstva. Da bi se ta vendarle dosegla, v to pomoti bog!
■
PODLISTEK.
„Na letovišču".
Burka v treh dejanjih.  Češki spisal Jos. Štolba. Poslovenil
Fran Podgornik. K današnji predstavi v Nar. Čitalnici v Kranju.
Tudi ta mesec nam nudi naš vrli »Dramatični odsek* predstavo in sicer si je izbral to pot burko češkega pesnika J. Stolbe «Na le lovišču*. Naj v par vrsticah podamo nskratko vsebino igre.
Kraj dejanja je malo letovišče v bližini pro-vincijalnega mesta. Ni mnogo letoviščarjev. Goipa 11 rakova, vdova po predsedniku okraj, sodišča, ki je fina dama in pričakuje svojega sina Milka, ministrijalnega tajnika. Poštni svetnik Rade j, ki si domišlja daje bolan, in profesor Ho stoik s soprogo Zoro, ki nabirata gosenice in lovita metulje. Pride pa gospa Lavričeva, s soprogom Isidorom in hčerkama Tinko in Zinko. Om ožiti jih hoče na vsak način in za žrtve si je izbrala Radeja in dr. Mraka, ki pride z Dunaja na dopust. Izumila je popolnoma nov načrt, kako vlovUi moška. Previdno hoče razglasiti, da se njeni hčeri ne marata motiti, računajoč na to, da bo ta odpor moške tembolj privlekel. Ko pride dr. Mrak, •pozna v profesorjevi soprogi Zori svojo nekdanjo onotevanko. Ni mislil resno ter je tudi zapustil, ko je izvedel, da je uboga sirota. Sedaj, ko je ©motena seveda ni zaprek, da bi jo ne ljubil. A gora ima načela ter se mu ne uda. Gospa Lavri-
Čeva pa skuša na vse mogoče in nemogoče načine, da bi ujela kakega snubca. Prav dobro ji pri tem pomaga tudi gosp. Lavrič, ki je uboga para in mora alepo ubogati strogo soprogo. Ko vidijo, da je dr. Mrak večinoma v družbi profesorjevih, nabavi Izidor po ukazu soproge metulnice in prosijo, če bi smeli spremljati prof. Hostnika na njegovih ekskursih ter mu pomagati loviti metulje, v kar ta drage volje privoli. Kar izve profesor Hostnik, da je prestavljen in gre se za to, kdo odputaje, da poišče stanovanje. Naposled se sklene, da bo šla gospa Zora. Kakor hitro to izve dr. Mrak, fnagira brzojavni odpoklic iz ministrstva. Odpotuje naj s prvim vlakom in sicer preko Ljubljane. 2 njo ali za njo hoče, in upa, da se mu v Ljubljani uda. Saj povdarja bahato, da mu dosedaj še ni klubo-vala nobena ženska. Lavrič pa je poslušal, ko je dr. Mrak ta svoj načrt pravil postnemu svetniku Radeju in hitro ga pove Mariji. Ta pa zopet nanese to novico profesorju na ušesa. Dobrodušni profesor ne more verjeti na nezvestobo Zore in jo vpraša ali je to res. Globoko užaljena Zora, ki o vsem tem nič ne ve, pa sklene sedaj ostati tu, da pazi na gosenice in bube in profesor Hostnik sam gre iskat stanovanja. Splošno začudenje nastane, ko se izve, da dr. Mrak odpotuje, ki pa se hitro pretvori v občno veselost ia škodoželjnost, ko postane jasno, da gre mesto Zore prof. Hostnik. Dr. Mraku ne preostaja sedaj drusega, kako resnično odpotovati s profesorjem. Lynkeui.
Glas vpijočega v puščavi - • ■
Darje.
Vem, da pride pri nas Slovencih tu predvsem v poštev gmotno vprašanje. In če govorim proti Dunaju, čakam samo Vašega ugovora: «Le pojdi študirat v Prago ali v Krakov, če imaš dosti denarja, jaz pa sem predvsem navezan na podpore in štipendije!* — Kdor misli, da bo na Dunaju ali v Gradcu izhajal, če ima, recimo samo 80 K. se prokleto moti, zanašajoč se aa one slavne podpore in štipendije! Knsfeljoovih štipendij na Dunaju je samo 36, slovenskih akademikov pa los 200. In skoro vsak se trudi in peha, kolikor le moro, da bi jo dobil. Drugih privatnih štipendij na Dunaju in v Gradcu ni mnogo sa Slovence. — Kar se pa tiče «mensae academicae* in podpornih društev imate to samo i na slovanskih univerzah — samo s to razliko, da so kuhinje mnogo boljše in da boste lažje dobili podporo.
Toda — poeito sod non eooossso — da gmotno vprašanje govori za Dunaj. — Toda kolikor prihranijo akademiki na Dunaju pri hrani — toliko več zapravijo v kavarnih, različnih «pajzalnih» Ia vsakovrstnih <hukih» in poleg tega tO mesto, da bi se olikali — prav velikokrat podivjajo! — Ne smemo jim tega šteti v grehi Kje na Dunaja se kak profesor sa ubogega Kranjca meni izven šole — izvzemal slučaj, da je nenavadni zonij -—F Kje na Dunaju imajo naši sJaJHsjj kake privatno inteligentne in vitje kroga, i katerimi bi obtsvsli,
Gospodarski del. b
□□□□
0 novem starostnea savarovanln.
,% Dalje.
Prestanek pričakovanja.
Za delavca pomenja brezdelnoct izločitev iz zavarovalne dolžnosti. Zakon omogoča, da se v tem primera ohranjajo v moči pridobljene pravice z majhnimi prispevki. Isto velja za samostojno osebo, ki izstopi začasno iz zavarovanja.
Ako samostojna oseba ne more plačevati polnih prispevkov za svoje zavarovanje, lahko prav tako s povsem majhnimi dajatvami svoje pričakovanje vzdržuje v moči. Na ta način skuša načrt uravnati to za prakso tako važno vprašanje, oziraje se na finančne zahteve.
Delavca skuša predloga varovati za primere, da bi službodajnik ne mogel plačevati, s tem, da ostane njegovo pričakovanje v moči kljub temu, da se ne plačujejo prispevki.
Glavnične odpravnine za zaostale.
Ako umre zavarovanec, se dovolijo zaostalim glavnične odpravnine. Do njih imajo pravico vdove, ter zakonski in pozakonjeni otroci pod 16 leti. Nezakonski otroci imajo pravico po materini smrti, pa tudi po očetovi smrti, in sicer tedaj, če bi bilo njegovo očetovstvo sodno dognano ali pripoznano. Tudi roditeljem umrlega, ki jih je on vzdrževal, potem njegovim vnukom, ter bratom in sestram pod 16 leti, ki so od njega dobivali svoj živež, se prizna odpravnina. Pogoj za podelitev glavnične odpravnine je, da je pr-bil čas čakanja 40 prispevnih tednov.
Višina glavničnih odpravnin,
ki jih je dovoliti zaostalim, naj se povzame iz naslednjih primerov. (Pogoj 50 prispevnih tednov v leto):
Za nesamostojno pridobivajoče	Vdova brez otrok	Ako je ostala Vdova z enim otrokom	Vdova z dve otrokoma
Mezdni razred	K	K	K
I	120	180	240
II	150	225	300
III	180	270	360
IV	210	315	420
V	240	360	480
VI	270	405	540
Za samostojno pridobivajoče (pogoj 12 mesečnih pri* spevkov po 1 K)	150	< 225	300
Povračilo prispevkov ob ženitvah.
2enski zavarovanci, ki sklenejo zakon, imajo pravico, da se jim povrne polovica zanje plačanih prispevkov, ako so prebili čas čakanja 200 prispevnih tednov.
Uredba organizacije.
Organizacija se deli v spodnjo stopnjo (krajevni urad), srednjo stopnjo (deželni urad) in gornjo stopnjo (državni urad).
Dalje prih.
Tedenski sejem v Kranju dne 7. decembra
1908. Prignalo se je — konj, 104 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 2 domača teleta, — hrvaških telet, 18 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domači ovci, — hrvaških ovac, — koz, — bui in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 66—70 K, na polovico 100 kg 58—62 K, za pitanje 100 kg 54—56 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 1250, proso K 7-50, rž K 9*50, oves K 9-—, ajda
in kamor bi se v slučaju nagle potrebe mogli zateči? — Kam neki P K Nemcem? So Slovenci in Slovani in basta. Salona — s prav malimi izjemami — skoraj ne vidijo. Posledica tega, da nimajo niti prilike, naučiti se takta in da se tako izrazim «dobrih nuusir», da si pridobe malo moralne samozavesti in spoštovanja samega sebe, ki ga je največ mogoče pridobiti v občevanju s takozvanimi boljšimi krogi. — Vse njih življenje je osredotočeno v društvih in kavarnah. — Žive sami med seboj. V njih vre vse polno idej, ki so vsak dan in pri vsakem drugačne, idej, ki so nezrele! Posledica tega so večni medsebojni prepiri, ki se radi izcimijo v pretepe — neumno politiko-?arije in (razerstvo — mesto treznega dela. Ko bi imeli ob strani starejše, razsodne može, bi ne ustvarili toliko neumnosti, ampak bi dan za dnevom pridobivali na inteligenci, razsodnosti in taktu!
Agitacija za slovanske univerze sicer ni ostala brez uspeha! — Zadnja leta so se abiturijentje precej vrgli na Prago. To nas more samo veseliti. S Cehi živijo res kot brstje, a kar je več vredno, nauče ss od njih — delati; na vzamejo se od njih one narodne zavednosti in onega narodnega ego-
K 9*50, repno seme K —. fižol ribničan K 13'—, mandalon K 13—, koks 14 — krompir K 3*— za 50 kg, seme dom. detelje 60—65.
Dopisi.
Javni shod gorenjske kmečke stranke ? Cerkljah.
Is Gerkdjan, 6. decembra.
Javni shod gorenjske kmečke stranke v Cerkljah se je vršil pretečeno nedeljo nad vse zadovoljivo. Spodnji prostori gosp. M. Kerna so bili natlačeno polni, in sicer gostilna, kuhinja in veža. Stranka je preskrbela dovoljenje, da bi se smel shod vršiti pod milim nebom, a vsled precej občutnega mraza in megle bi v tem času nihče ne prenesel na prostem enournega stanja.
Vršil se je shod dostojno, brez vsakega zabavljanja na nasprotno misleče ljudi. Pokazalo se je jasno, da kmet sam med seboj tudi zna olikano nastopiti in je lahko vzor raznim nepoklicanim kričečem in hujskačem, katerih govorjenje in dokazovanje prihaja od srca samo toliko, kolikor so plačani. Njih gonilna sila in vnetost za kmeta je lačen želodec, široka usta in pohlep po polnem žepu.
Z mirno vestjo lahko rečemo, da je bil shod v Cerkljah pravi kmečki parlament, prava kmečka zbornica, da je bil tukaj kmet svoj med svojimi, domač med domačimi.
Ugoden vtis napravi na shodu kmet kot govornik in ta posel je častno rešil posestnik Tomaž Zupin iz Pšate. Kmet, ki si otira med tednom pot raz čelo, zvečer širi svojo duševno izobrazbo pri slabo brleči luči in ko pride nedelja, dan počitka, organizuje in poučuje svoje tovariše. Kdo bode tajil, da tak kmet ni unet za svoj stan, kateri je podlaga vsemu svetovnemu organizmu; a člani tega stanu so največji trpini med trpini.
Najveselejše znamenje pa je, da po značaju nekoliko bolj starokopiten, konservativen Gorenjec, se pričenja ogrevati za javne nastope in tam solidarno zahteva pravice.
Nova postava, katera se kmalu predloži državni zbornici poslancem v potrjenje, namreč predloga o starostnem zavarovanju in proti onemoglosti, je vredna, da kmet odkrito izrazi o njej svoje mnenje.
Po naši sodbi je dosedaj objavljen načrt starostnega zavarovanja za kmečki stan popolnoma ponesrečen. Zakonodajalec nima smisla med razlikami kmečkega življenja in temu nasproti uradniškega.
V poštev pride: 1. Koliko kmetov pa danes še dočaka starost 65 let Vsled neznosnega trpljenja in pri tem trpljenju naravnost slaba hrana — ponekod še pijančevanje —- večina poprej zapusti dolino — solz. 2. Če smo odkritosrčni, moramo priznati, da je kmetn naravnost nemogoče vplačevati razmeroma velike doneske. Ce si kmet kaj prihrani, pri-trga si to od ust, on si svoj prihranek — pristrada. Vzemimo mladega gospodarja, kateri prevzame zadolženo posestvo, poleg tega naj izplača doto bratom in sestram, plača davke, zavarovalnino, delavce, obresti dolga; poljske pridelke naj mu pobije toča, uniči po vodenj i. t d., v hlev ali svinjake naj se ugnezdi kaka kužna bolezen in pomori živino. Potem se naj še od reveža zahteva, da plačuje za sebe vsako leto 12 kron, za 16 letne sinove in hčere pa ravno toliko, za svojega hlapca in dekle polovico toliko kakor za sebe, približno po 6 kron za vsakega. Ta gospodar naj ima troje otrok plačevanju podvrženih, torej 3 X 12 =s 36 K; hlapca, za katerega plača polovico, 6 K in drugo polovico plača hlapec sam; ravno tako bi bilo z dvema deklama, plačal bi skupaj na leto 66 K. To bi bil način, da bi kmetu še nekoliko prej boben zapel. 3. Ne verjamemo, da bi delavstvo vsled tega ostalo na kmetiji, boljše življenje in manj
izma, ki ga poznamo med Slovani samo pri Cehih! Tu pa zadenemo na novo važno, da aktualno vprašanje, vprašanje: »Slovanske vzajemnosti*, ali •Vprašanje slovansko* v Avstriji.
•Slovansko vprašanje» je osredotočeno v skupnih političnih ciljih slovanskih narodov! Naj tu kdo ne misli, da bo stopil is ozadja kak navdušen •panslavisU, Ideja «panslavizma, kakršna se je porodila ia živela med nami še pod rusko-japonsko vojsko, je bila sama komedija, ideja brez programa, brez praktičnega smisla, z eno besedo, nekateri slovanski narodi — med njimi tudi mi Slovenci, smo se do ušes zaljubili v sveto Moskvo. To ljubezen pa so največkrat gasili s šampanjcem! Slovanska ideja se bo tešila ne v Rusiji, ampak v Avstriji i mogoče i proti Rusiji! Res velika sreča bi bila za nas, če bi bil prihrumel iz severa ruski medved, pobožal nas najprvo mehko s svojimi tacami, potem pa pokazal kremplje in nam jih za-pičil za vrat, zadri v žile in samo srce! Vsak slovanski narod mora in hoče obdržati svojo narodno individualnost — ia ratificirati bi se v resnem slučaju tudi Slovenci ne dali. Konec prih.
dela bi še bolj vplivalo na beg iz kmetij. Če pa seštejemo doneske, katere bi kmet vplačal do svojega 65. leta starosti; doneske v znesku 90 kron, plačanih od države, ter obreati teh zneskov kapi-taliriramo, bi znašala glavnica za vsako osebo okrog 9000 kron. Za primeroma tak znesek bi pa kmet prejel takrat, ko bi stal na pragu večnosti, malenkost — 246 kron, dočim znašajo 4'/2 obresti od te glavnice 405 K.
Pouk v ljudski šoli, smisel za pravo življenje, varčevanje; vzajemnost med učiteljstvom in duhovščino na deželi bi imelo najlepše vapehe na maso naroda.
Sedaj pa kratko poročilo o shodu. Takoj po nauku se je zbralo «pri Matevžu* najmanj 400 kmetov-gospodarjev k shodu.
V imenu gorenjske kmečke stranke pozdravi navzoče ter otvori shod J. Jenko, kateri pove jasno, da ni danes shod ne ene, ne druge politične stranke, temveč samo kmečke stranke. Prosi navzoče, da po govoru Tomaža Zupina zavzamejo svoje stališče in povedo svoje mnenje o predlogi glede starostnega zavarovanja. (Soglasni klici navzočih, vsi smo proti, takega zakona ne maramo.) Ko se hrup poleže, dobi besedo govornik T. Zupin, ki vsestransko pojasni in razloži nameravano postavo in pristavi, da bi se na ta način dalo kmetu le vrv okrog vratu, namesto da se mu pomaga. Zavzame stališče, naj bode starostno zavarovanje svobodno, ne prisiljeno. (Viharni klici: tako je!) Siliti se ne sme nikogar! Dobro, Zupin!) Tudi naj bode tako urejeno, da bode kmetu kaj hasnilo, ne pa da bi bilo nastavljenega samo kup uradništva, kmetu nenaklonjenega. (Burni dobro-klici!)
Na vprašanje predsednika shodu, če želi kdo besede k predmetu, kličejo vsi navzoči: Take predloge ne maramo; rajši nič, kot tako zmašilo.
Sprejme se nato soglasno sestavljena resolucija:
<Na shodu gorenjske kmečke stranke v Cerkljah zbrani kmetje, najmanj 400 po številu, odklanjajo brezpogojno objavljeni načrt starostnega zavarovanja vsled prevelikih vplačil; država lahko vplačuje in je tudi upravičena za kmeta kaj storiti, toda k vplačilom naj ga ne sili.*
Pri glasovanju se le ena roka ni vzdignila proti tej resoluciji, katera se vpošlje državnozbor-skemu zastopniku okraja in načelniku držav no-zborske skupine kranjskih kmečkih poslancev v vednost.
Govorilo se je nato o programu stranke, sedanjem položaju v deželi, da je želeti boljših od-nošajev med šolo in duhovščino, o lovu, popustu davka i. t. d.
Zanimivo je bilo vprašanje posestnika J. Jen-kota iz Zgornjih Brnikov, naj se pove, koliko davka je odpuščenega vsled suše cerkljanskim kmetom? Pojasnilo se je, da je županstvo zakrivilo celo akcijo (menda zato, ker tako dobro delujeta v občinskem odboru gg. župnik in kaplan, opom. poroč.). Sosednjim občinam se je davek odpisal.
Tudi glede oddaje lova je imelo županstvo nesrečno roko, kakor seje na shodu pojasnjevalo, vrglo je najmanj vsako leto 600 K v vodo, ker ga ni oddalo na dražbi.
Pa na veselo svidenje, prijatelji, še kje drugod! Gorenjska, vstani, vzbudi se k praktičnemu delu! Cerklje so pričele!
Triiške novice.
— In še volitve v krajni šolski svet. Kakor smo že o priliki poročali, je bil proti volitvam, ki so radi različnih sleparij od strani Nemcev izpadle neugodno za Slovence, vložen re-kurz. No, rekurzu vlada ni ugodila, pač pa so se še celo vladi sleparije, ki so se vršile pri volitvah zdele prevelike: razveljavila je volitev in pretečeno soboto dne 29. m. m. so se vršile nove volitve — bi se imele vršiti. Od strani Nemcev razvila se je strastna agitacija in s pomočjo faliranega kmeta Krvina — Jakoba Primožiča — na Slapu se jim je v istini posrečilo, da so vjeli s sladkimi besedami in obljubami dva zastopnika Sv. Katarinske občine in imeli so na ta način zmago že v žepu. Ali Nemci so obračali, slovenski možje pa obrnili. Na volišče je prišlo vse — kar lezo ino gre. Slovenskih glasov je bilo 13, nemških pa z onim dvema sv. Katarinskih kimavcev 15. Pred začetkom volitve stopi gosp. ing. Karol Polak pred gosp. glavarja, ki je osebno volil volitev, in ga vpraša, kako da on ni dobil volila k volitvi, dasi je pravilno priglasil svoj viriini glas. Pripomniti moramo, da je gosp. inžener Polak priglasil svoj viriini glas že pred letom dni kmalu po smrti svojega gosp. očeta. Občina pa ga je zavrnila, češ, da še posestvo in tovarna nista prepisana na njegovo ime. Gospod inžener se je na ta otročje ngovor Petelinčka in njega vrednih bratcev pritožil na pristojno oblast, ki je njegovi pritožbi ugodila in mu pritrdila, da ima kot pravni naslednik svojega očeta vse pravice in tudi pravico do virilnega glasu. S tem odlokom v roki je prijavil gospod inžener še enkrat svoj viriini glas. Občina pa je bila za vse to gluha in slepa in priglasitev gospoda inženerja je ležala in požirala prah v občinski pisarni. Medtem je bilo tudi posestvo že prepisano na njegovo ime tako, da ni bilo nikakega ugovora več proti njegovemu virilnemu glasu. In še komaj pred štirinajstimi dnevi je vprašal po rešitvi svoje prošnje, pa občinski tajnik mu je odgovoril tako dvoumno, da ni
I. priloga „Gortnjtü" if. 50 Iz 1.1908.
vedel, pri com je. Kako ie ga je aleparilo, izpre-videl je tele pri volitvah v kraj ni šolski svet, ko ie vedno ni bila njegova priglasitev relena. In zato se nam skoro čudno zdi vprašanje g. c. kr. svetnika Pirca, da najbrž nt priglasil svojega glasu, da mu ne more pomagati, da ne sme voliti po zakonu. In vendar je pritožbo gosp. inženerja radi virilnega glasu rešilo c. kr. okraj, glavarstvo in g. c. kr. vladni svetnik bi pač kot vodja imenovanega urada moral o tem vedeti in lahko bi si mislil, da je pritožba priglasitvi šele sledila. Gospod inžener je postopal še preveč pravilno; kajti občina je bila o rešitvi pritožbe gotovo tudi obveščena, m njena dolžnost je bila, čeprav bi se gosp. inžener ne priglasil nikdar več, vsprejeti ga kot virilism med občinske zastopnike. Ali v Tržiču ima slavna vlada pač dve meri za pravico. — Nemci z g. svetnikom vred so mislili, da se jim kakor vedno posreči tudi ta zlodejska žalitev slovenskega čutstva. No, vrezali so se pošteno. Ko so slovenski zastopniki slišali, o čem se razpravlja, da se noče ugoditi upravičeni zahtevi gosp. Polaka, so pričeli mrmrati in na predlog gosp. občinskega zastopnika Deua so zapustili z ogorčenim protestem posvetovalnico. Gospod c. kr. vladni svetnik Pire, sin slovenskih staršev, pa je ironično klical za njimi: «Kakor vam drago!» Hvala vara, gospod c. kr. državni uradnik!
— Med volilci zanemško kandidatno listo smo videli poleg obligatnega »miterliherzajc* — grofa dr. Jagodiza, tudi trgovca Aura in mesarja Belharja. Vsi so odvisni od slovenskih žuljev, pa jih imajo najbrž že dovolj. Ne moremo si kaj, da bi jih prav toplo ne priporočali slovenskemu občinstvu, zlasti radi tega, ker imamo celo vrsto odličnih narodnih trgovin v trgu in pa še dva druga boljša mesarja: gosp. Verdirja in gos. Perkota.
— Občudovali smo pa krasni nastop naših vrlih Sv. Katarincev, katerih večina — pet po številu — je stala na naši strani kot krepak zid. Vedno nam je bila sv. Katarinska dolina vzor zna-čajnih narodnih mož in tudi to pot smo se lahko prepričali, da se nismo motili. Pač so jako redko sejani izdajalci po katarinski dolini.
— In vendar sta prišla tudi to zalego zastopat dva. Bila sta to Zabernik in Span, ki se nista strašila izdati svojega naroda za par judeževih grošev? V resnici — bilo je smešno — žalostna podoba, ko je peljal župan Mally Zabernika pod pazduho v gostilno k Bučarju in je capljal Span za njima kakor zapeljan voliček. Nič ni pomagalo, da jima je prigovarjal njihov umirajoči župnik, naj volita slovensko listo — šla sta in za par lepih besedi in kozarcev vina sta nakopala ne samo nase, marveč na celo občino greh narodnega izdajstva. Niti želja umirajočega župnika jima ni bila sveta in upamo, da občina obračuna žnjima tako, kakor zaslužita. Taki ljudje nimajo mesta v zastopu slovenske občine sv. katarinske.
— S Slovenci je volil tudi zastopnik vasi Bistrice gosp. Stritih, za kar mu tem potom izrekamo iskreno zahvalo in priznanje.
— Ubijanje slovenskih obrtnikov. Za časa burnih demonstracijskih časov je izdala deželna vlada ukaz, da se irasjo vsi javni lokali zapirati točno ob enajstih. To se je godilo tudi v Tržiču, dasiravno ni bilo nikake potrebe, ker se v Tržiču niso pojavili niti najmanjši nemiri. Ali vendar smo se držali, saj je bila i prej samo kavama odprta do 1. ure; popolnoči. Ko pa se je vrnil red in so bile po drugih krajih dovoljene stare policijske ure, prosila je tudi naša kavarna-rita, naj se jej dovoli policijska ura na 1. Nastopile so povsem normalne razmere, njej pa se je prošnja kratkomalo odbila z motivacijo, da pri nas ni potreba, da bi bila kavarna odprta dalje nego gostilne. Mi pa vemo druge vzroke. Kavarnarica se je izrazila nekoč proti občinskemu stražniku Majcnu, ki je šel te dni po tobak, da ne mara v svojo kavarno nemških kričačev in zabavljivcev, in župan Mally se je v svoji »velikodušnosti* maščeval nad njo, da jej je vzel dovoljenje. Res, «edeltat» tega «edel»-aina velikega cedelvolka» vredna. Izza kulis pa smo zvedeli še drugi vzrok. Občinski tajnik Weber je nekoč v svoji sladki ginjenosti izustil sledeče krilate besede, seveda nemški: «če garantirate, da bodo Vaši gostje mirni na ulicah, da zlasti pred županovo hišo ne bodo glasno govorili, mi je vseeno, če imate kavarno odprto celo noč». In ko mü je kavarnarica odgovorila, da ne more tega, ker ne more spremiti vsakega gosta posebej domov, ji je zabrusil: «Dann taugen Sie auch zur Wirtin nicht!» (Potem tudi niste sposobna za gostil ni čarko!) Smej s j se, kdor se'more, nam se zdi to prenenmno. Seveda se je kavarnarica proti sklepu vsemožnega župana pritožila na okrajno glavarstvo. A ko je hotela pri obravnavi med drugim navesti tudi to, jej je c kr. vladni svetnik Pire kratkomalo odvzel besedo, čet, da to ne spada sem. Kam pa naj spada, če ne pred višjo oblast? Ali nsj to pripoveduje tržiškemu županu sli občinskemu slugi ? Prvi bi jej psč lahko pomagal, ps noče, drugi ps rad, pa ne more. Sicer pa vemo, kako pravičen je g. c. kr. svetnik tržiškim Slovencem. In vendar je kavarnarica odvisna samo od skuplčka od 11. ure do 1. ure ponoči. Kdo pa bo šel ob 8. uri zvečer že v kavarno? Samo Weber, ki je navadno že ob 6. uri popoldne v nenormalnem stanu.
— In zato je dolžnost Slovencev, ds podpirajo kavanisrieo, Razmere se bodo itak v
kratkem premenile. Kakor znano, naroČili so si Nemci še en prazen nemški želodec, ki bi se rad v Tržiču nasitil. Ta dobi gotovo dovoljenje čez 11. uro in potem ssora dobiti isto dovoljenje tudi stara kavarna. Govorilo se je sicer, ds bo nova kavarna namenjena samo nemškim gostom; a kdo ne pozna naših zvitih lisjakov I Govorili so, a on bo lahko živel od slovenskih žuljev in podpor, ki jih bo dobival od »kranjske šparkase* v Ljubljani. Javna tajartt je, da mu »kranjska šparkasa* kupila ne samo biljard, temveč vse pohištvo in žalostno, jako žalostno je, da so se dobili narodnjaki, ki so takoj pozabili na gospodarski boj, ki se bije sedsj med obema narodoma in nesli svoje groše takoj prvi dan v nemško kavarno. Želeti bi bilo, da je to prvikrat in poslednjikrat, saj gosp. Gaude že toliko skrbi za postrežbo, da j« lahko vsak zadovoljen. Torej, Slovenci, naia kavarna je v «Van-drhovci»t Ce jo hoče župan Mally s svojimi pod-repniki ubiti, pomagati ji moramo mi, da se izjalovi ta srčna nemškutarska želja.
— Za cesarjev jubilej smo imeli v Tržiču kar dve razsvetljavi: prvo na predvečer 4. oktobra, drugo pa na večer 1. decembra. Zakaj, ni nobenemu znano. Vendar pa se govori, da je pričakoval Julče Goeken «iznenadenja» v nekakšnem odlikovanju za svoje požrtvovalno delovanje v občinskem zastopu za — svoj žep. Mi Slovenci bi mu radi privoščili še celo plemstvo, samo da bi jo potem pobral iz Tržiča. A prilegalo bi se njegovemu imenu. Kako zvončno bi se glasilo na primer Julius Goeken von Hahnenkamm sli von Hahnenkralll V grb pa bi se dala petelinova glava z veliko rožo, ali pa petelinov krempelj z velikansko ostrogo. To bi bilo lepo, to bi bilo nebeško. Ali kar ni, ni in kjer nič ni, niti Goeken ne more ničesar vtakniti v žep. Je pač križi
Is Lsaosvoga pri Radovljici se nam piše: Zadnje volitve v naši občini, pri katerih je zmagala polovica naprednih kandidatov, so bile razveljavljene. Vsaj pritožbam ljudi, ki so radodarni z zaupnicami glavarjem — poslanskim kandidatom, se kaj rado vstraže. — Vsled tega »deluje* dalje stari občinski odbor. Zupan Deschman je sklical dne 29. m. m. sejo občinskega odbora in ker naša občina nima nujnejsih potreb, se je županu silno mudilo k »drugim raznoterostim*. «Nur weiter 1 Nur weiter!» je silil v blaženi, slabo naučeni, a pri njem v visokih časteh stoječi nemščini. Človek, ki pozna naše občinske razmere in ve, da naša občina kljub veliki industriji nima niti pismo noše, da so naše ceste take, da je človeka strah sesti na voz, kadar se ima voziti po njih in da moremo čez naše občinske meetove Ia s strahom, da te vse skupaj pod nami ne podere, bi mislili, da bo skrbni obč. odbor govoril in sklepal o teh potrebah, da nam bo popravil ceste in mostove, ali nam celo —- g. župan Deschman je namreč jako «kunsten» mož —i preskrbi zrakoplove, da nas reši smrtne nevarnosti, kateri smo izpostavljeni, kadar gremo čez občinske mostove. Toda za vse to se našemu županu ne mudi, za vse to se zdi njemu in njegovim kimovcem še čas, mudi se mu za vse bolj potrebno stvar — sa častne občane! Vstal je mož in predlagal, da se voli 8 častnih občanov. O zaslugah teh mož za našo občino ni govoril, tudi ni mogel dosti govoriti. Pa tudi, čemu zasluge? Če Deschman hočejo, mora bitil Ker pa ne gre, da bi postali častni občani samo ljudje, ki občine ie ne poznajo in ker je treba pred vsem počastiti g. župana, dokler je še čas — po prihodnjih volitvah bo prepozno — odstranil se je iz dvorane g. Deschman, potem ko je svojim zvestim dal se korsjžo: «Nur weiter! Nur weiter!» in ta čas je bil izvoljen že on in še 3 drugi njegove vrste zaslužni možje častnim občanom. Potem so se modri možje razšli z dvignjeno glavo, ponosni na svojo očetovsko skrb za občino. Nam pa ni hotelo iti v glavo, kako korist imsmo od tega, če dobimo mesto popravljenih cest in mostov 12 častnih občanov in zvišane doklade za njih diplome! «Nur weiter! Nur weiter!» župan in častni občan Desohmanl
Umetnost in književnost
□□□□ □
SC
Skladbo tnnaika Aljafia. »Katoliška bukvama* isda še tekom tega leta v osmih zvezkih skladbe župnike Jakoba Aljaža. Vsak zvezek obsega nekaj mešanih in moških zborov. Gena posameznim zvezkom je 60 v. Vse Aljaževe skladbe so prikupne, polne mehkobne melodije in za izvajanje ne pre-težavne. Skladatelju se pozna, da župniknje gori
Sod našimi snežnrki. Sveži planinski srak in ta lep raj slovenske zemlje uplivata nanj s silno močjo. Vse to se pa zrcali tudi v njegovih spevih. Nič pretiranega, vse je naravno in ljubko. Ni čuda, da privzema svojim skladbam skoro izključno le besedilo planinca S. Gregorčiča. — V Isti zalogi je izšlo tudi njegovo najnovejše delo »Stražniki*. Času primemo delo je to, prepojeno s gorko domovinsko ljubeznijo. Pripomnimo, da dobe slovenski pevski zbori to skladbo na zahtevo brezplačno. Vsem pevskim zborom toplo priporočamo te krasne Aljaževe skladbe. R.
V Kranj«, dna 11 decembra 1906.
larciao imenovanje ksdotatlh pkmm sa
praporščake. Uradni korespondencai biro javlja: V petek so bili imenovani gojenci 4. tečaja kadetnih šlo v Karlovcu, Kamenici, Budimpešti, Kožicah, Te-mešvaru in Sibinju sa praporščake (F&hnriche). Vsi ti praporščaki so že v soboto odpotovali k polkom, katerim so prideljeni.
V drssvassB sboru se je v soboto nadaljevala razprava o nujnosti proračunskega provizorija. Govorili so poslanci Modraček, dr. Stolzel, dr. Kramar, Levickij, dr. Diamand.
Železniški promet v BoaiL Korespondenčni urad javlja: Na vseh bosanskih železniških progah je tovorni promet do 13. t m. ustavljen. Vse tovorne vlake je okupirala vojaška oblast. Tovorni promet je ustavljen tudi po vseh železniških progah Slavonije.
Sesat nemškega vseučilišča v Pragi je odstopil ter naznanil svojo demisijo učnemu ministrstvu. Razlog je sledeči: Dne 2. decembra se je imel položiti temeljni kamen za novo nemško vseučilišče v Pragi Profesorji in dijaki so hoteli kor-porativno korakati k slavnosti. Sprevod se je ie sestavil, ko je prišla od nansestnistva prepoved, češ, da se razglasi nagla sodba in prepovedujejo vsi sprevodi.
V ogrskem iriavnoss sboru je poslanec Nagy vložil interpelacijo zaradi aneksije Bosne in Hercegovine, ki je tako stilizirana, da je za gospoda Aehrenthala selo neprijetna. Interpelacija pravi, da je minister za zunanje zadeve govoril, da je v popolnem sporazumu z državami, ki so podpisale berolinski ugovor, a ta trditev ne odgovarja resnici, ker smatrajo Rusija, Italija in Angttja aneksi jo za nasprotujočo berolinskemu ugovoru in zahtevajo mednarodno konferenco. Interpelacija zahteva tudi pojasnila o pomnoževanju vojaštva v Bosni in Hercegovini.
Ogrski arialster Appoayl obljubila katoliški in
protestantovski duhovščini zvišanje plač.
V italijanski zoernlei je bila viharna debata o zunanji politiki. Avstrija se je vehementno napadala. Končno je zbornica z 297 proti 140 glasom odobrila Tittonijevo politiko. Ampak važnejše kakor glasovanje, je bilo govorjenje, ki tudi is tistih ust ni bilo prijazno Avstriji, ki so glasovala za Tittonija. Tako je Fortis dejal: »Težko prenašamo pritisk oboroževanja našega zaveznika. Italija ne more prenašati tega enostransko kislega prijateljstva. Edina država, ki nam inga s vojno, je s nami zvezana.*
Ns Turtkeni je imenovano novo ministrstvo pod predsedništvora Kiamil pase.
? nsotikosi Mavaass sboru je povedal državni tajnik Sydow, da se ie računsko leto 1907 zaključilo z deficitom 13,800.000 mark, letošnje leto bo pa imelo 112*/« milijonov več deficita, nego se je proračunih). Za leto 1909 se poslabša proračun za 80 8 milijonov. Bilo je premalo dohodkov, pa preveč izdatkov za marino.
Nemški poslanec Bassemaas je v državnem zbora v Berolinu govoril o položaju na Balkanu in o notranjih dogodkih v Avstriji. Hvalil ie trozvezo. — Poslanec Scheidemann je dejal, da se je Nemčija ponesrečila na bližnjem in na daljnem vzhodu.
Zgodovinski in slovstveni pregled sa prih. teden.
13. decembra. — 1645. V Trientn otvorijo cerkveni zbor. — 1769. f Pesnik Kristijan Fürehte-gott Geliert — 1799. * Lirik Henrik Heine. — 1863. f Pesnik Friderik Hebbel.
14. decembra. — 1431. V Bazlu otrorijo cerkveni zbor. — 1503. * Francoski astronom Nostra-damus. — 1799. f Juri Wsschington. — 1801. * Kristijan Ditrih Grabbe. — 1837. * Pisatelj dr. Janko Psjk v St. Pavlu pri Celju. — 1849. f Skladatelj Konradin Kreutzer. — 1877. f Nabožni pisatelj Janez Globočnik v Gorici, — 1887. f Nabožni pisatelj Janez Volčič v Smarjeti. — 1891. Pisatelj Anton Gero v KoritnJkd.
16. decembra. — 154.6. * Astronom Tycho Brahe. — 1745. Pruski kralj Friderik II. premaga pri Kesselsdorfu na Laškem. — 1805. Pogodba v Schonbrunmi pri Dunaju. — 1839. f Pisatelj Ignacij Feasler.
16. decembra. ~- 1711. f France Andrej Sega, kolajnar in pečatoresec v Novem Mestu. — 1742.
* Feldmaršal Blücher. — 1770. * Skladatelj Lu-dovik pl. Beethoven. — 1771. • Nabožni pisatelj France Viriti v Tolmesso pri Vidmu. — 1803. * Jurij Steffenson, stavitelj prve železnice. — 1859. f Viljem Grimm, pisatelj nemških pravljic r- 1878. f Pisatelj Karal Gutzkow.
18. decembra. — 1526. Nadvojvoda Ferdinanda izvolijo v Požunu za ogrskega kralja (nroti-kraij Jan Zapolja). — 1761. Pruska trdnjava Kolberg se vda Rusom. — 1800. Nadvojvoda Karel zopet prevzame vrhovno poveljstvo. — 1889.
* Pisatelj dr. Lsvoslav Giegorec pri Sv. Urbanu na Štajerskem. — 1897. f Francoski pesnik Dandet
18. decembra. — 1786. * Skladatelj Karel Marija pl. Weber. — 1803. f Pesnik Janez Gotfrid Herder. — 1822. Brazilija, ločena od Porturgslske, postane cesarstvo. — 1847. f Marija Lujlsa, hči cesarja Franca in vdova Napoleona I.
19. decembra. — 1250. f Cesar Friderik II. v Fiorentiira. — 1694. f Švedski kralj Gustav Adolf II. — 1742. • Kemik Karel Viljem Sehest«
— 1787. * Pisatelj Oto Kotebue. — 1828. * Pisatelj Antón JanofaS v Letal» v Roso na Koroškem,
Godovi prinodnjoga tedna:
18. Vitoca, Dabro; U Spirídijon, Vojmir, Zorislsva, Uroi; 15. Jernej, Vlastimir, C retana; 16. Smijaa, Bogotlava: 17. Laxar, Stojslav; 18. G racij an, Restoje; 18. Nemezij, Dobro ila va, Vnksana.
Novičar.
Dansia|l sweda!k smo prejeli od odličnega pristaša nero<fflo-impredne stranke. Dan' smo prostor temu članku, ker «Gorenjec* kot napreden Bet ne sme zavreči prošnje, da se ga ponatisne.
Volitev v Kranja se vrti v mestni abožnici od 9. do 10. ure dopoldne.
Sievenakl psolsssn Josef Pogačnik je izvoljen podpredsednikom v državni zbornici. Zahvaljeval se je na izvolitvi v slovenskem jeziku.
Pseuasee I vsa Hribar je včeraj tri ure govoril o ljubljanskih dogodkih. Nemci so ga ves čas motili med govorom pa je sproti odgovarjal na razne medklice. Govorniku so koncem govora poslanci čestitali.
Volitev v delavsko sa vsrovaltieo v Trsta se vrti dne 16. t m. Ta dan morajo biti že vse glasovnice v Trstu. Najboljše je, če se pošljejo na dr. Sla vika, načelnika volilnega odbora v Trstu (Narodni dom). Posebno važno je, da morajo biti delavske glasovnice podpisane od gospodarja in enega zaupnika delavcev is Istega podjetja, sicer je glasovnica neveljavna.
laniidatsre sa volitev preettotsdirva delavsko savarevalilce preti s si ped en Narodni volilni odbor je postavil za predstoječe volitve naslednje kandidature za zastopnike delavcev: Za I. kategorijo: (zeienafiglasovnica) Peter Može, poslovodja skladišča lesa J. Sutej v Trstu, namestnikom: Josip Mladovan, težak v prosti loki pri tvrdki Kremmor & Co., v Trstu. Za II. kategorijo: (vijoličasta glasovnica) Vladislav Karabaič, uslužbenec v arsenalu v Puli, namestnikom: Lovro Rupnik, kovaški mojster pri kranjski industrijski dražbi v Skednju. Za IV. kategorijo: Jeriha Anton, delavec v papirnici v Vevčah namestnikom: (rožnata glasovnica) Fran Gomilščak, del«vodja «Mizarske zadruge* v Solkanu. Te zavedne, izkušene in odločne kandidate naj zapise vsak narodni delavec na svoj volilni listek.
Ia deselaosborsko volitev v splošni kuriji v Ljubljani j<s shod zaupnikov narodno - napredne stranke postavil kot kandidata gosp. Josipa Turka. Učitelj Luka Jelene je nmsknil kandidaturo. Govori se, da nočejo vsi učitelji izstopiti iz narodno-napredne stranka, kar moramo jako obžalovati in utegne imeti usodepolnih posledic za stranko.
Tretji kandidat v Ljubljani Zaupniki državnih in zasebnih uradnikov, državnih slug in narodnih delavcev ter ljubljanskega učiteljstva so proglasili z&kandidata g. poštnega oficiala Karola Majerja, ki je sprejel kandidaturo.
S* eeč'tl Naš «ljubi* znanec na Jesenicah g. Anton Pongratz kandidira za deželni zbor. Na lepakih, ki ga imamo v rokah, stoji, da ga je postavila neka gospodarsko - neodvisna stranka (!). Mož je tako domišljav, da je pozabil povedati, v katerem okraju kandidira.
flonlillitffi so postavili svoje kandidate v vseh okrajih. V radovljiško - trži fikesa okraju kandidira g. Fran Bar ti, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, v kranjsko-loskera okraju g. Josip Petrič, strojevodja v Ljubljani, v kamnisto-brdskem okrepi pa g. Etbra Kristan, pisatelj v Ljubljani.
Občinski odbor občine Selca je pri občinski seji dne 30. novembra 1908 zložil v podporo ranjencem 20. septembra znatno vsoto 50 kron in »glasno obsodil surovi in nepotrebni nastop vojaštva pri demonstracijah tega dne.
Hs siasfe ksetosa. če se želi prirediti v kakem kraju sedaj v zimskem času shode gorenjske kmečke stranke, kar je želeti, da se čas, ko je manj dela, dobro izrabi, naj to zaupnik dotičnega kraja kratko naznani Jožefu Jenkotn v Ljubljano, da preskrbi, če treba, lepakov, letakov in da shod pravilno naznani c kr. okrajnemu glavarstvu. Ako shod ni oblasti naznanjen, so prireditelji lahko kaznovani. Tudi glede govornikov se poroča kako in k*j. Namen goronjsss kmečke stranke je zbuditi in ogreti za splošno soeislno delo one naše dobrornisleče posestnike tirom Gorenjske, kateri so mogoče zahtevam ene stranke niso hoteli ukloniti, druga jih je pa vedno lepo na cedim pustila. Takih prav porabnib in nam simpatičnih ljudi se še prece^na^e. Na^ioj^a ^* *° P * n v d o 1
r o vali: Fr. AMinT*Gerk^e, 1 krono, neimenovan 30 kron. Torej le s kronicami vkup! Doneski se nalagajo plodooosno v kmečko posojilnico in hranilnico v Cerkljah. Denar prejema začasni blagajnik kmečke stranke Fr. Ahlin, posestnik v Cerkljah.
Ms tetevlses>. Na marljivi dramatični odsek nam nudi danes zvečer zopet novo igro češkega pisatelja Josipa Stolne «Na letovišču*. O vsebini igre govorimo na drugem mestu. Za študiranje igre je bilo le malo časa, a vendar gre vseskozi gladko in precizno. Igra vsebuje nsbroj komičnih
prizorov in situacij ter obsega celo ulogo v dialektiki Kdor se hoče torej enkrat prav iz srca nasmejati, naj poseti jutrišnjo predstavo. Literarne vrednosti igra sicer nima bogvekako, a poda nam pravi tip malomestnega miiijea. Rafinirana gospa Lavričeva, ki ima trinadstropno hišo z mezzaninom v Skofji Loki in ki se trudi za žive in mrtve, da pomoti svoji hčeri. Bojazljivi gospod Lavrič, ki je tako dobro odgojen in posluša na vsak migljaj. Profesor Hoatnik, ki je učenjak skozinskoz. Dragega ne pozna kot svojo znanost in Zoro. Afektirana gospa Mrakova, poštni svetnik Radej, ki je «cel ipital* in elegantni dr. Mrak, to vse so izborili značaji ter nam predočujejo dober del malomestnega življenja. Vso igro preveva tisti dobrodušni humor, ki nam tako ugaja in ki človeku tako dobro de. Upamo, torej, da bo gledališče razprodano. Saj to je edino, kar moramo nuditi našim marljivim diletantom, m se trudijo dan za dnevom, da nam napravijo potem par uric užitka. Igra se ponavlja v nedeljo popoldne ob */t6. uri kot ljudska predstava ob znižani vstopnini.
Igralke in igralci, sodelujoči pri igri «Na letovišču*, imajo v nedeljo po končani igri sestanek v gostilni Petra Msjrja.
Rasstava rokodelcev v Slssiji. Obrtno društvo v Opavi je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo leta 1909 od konca avgusta do začetka septembra ob povodu svojega 30 letnega obstoja obstoja pod pokroviteljstvom Nj. ekselence gospoda Henrika grofa Larisch-Monicka, deželnega glavarja v Sleziji itd. priredilo v Opavi razstavo rokodelcev Šlezije vštevti domačo industrijo.
In žrtve dne 20. septembra. Do sedaj so izkazani nastopni blagajniku »Združenega narodnega odbora* dosti prispevki: 1. Dne 24. novembra 1908 (1.—30. izkaz) 19.897 34 K. 2. Dne 27. novembra 1908 (31. izkaz) 316*30 K. 3. Dne 3. decembra 1908 (32. izkaz) 226 76 K. 3. Današnji izkaz (33. izkaz) 895 96 K. Skupaj 21.23606 K. Proseč nadaljnih podpor se izreka imenom »Združenega narodnega odbora* vsem darovalcem in nabiralcem najiakrenejša zahvala.
? odbore obrtno-nadaljevalAih sol je imenovala obrtna in trgovska zbornica naslednje gospode: za Kranj Franc Omersa star., za Radovljico Leop. Farsager, za Škofje Loko Lovro Sušnik, za Bled Ivan Rus, za Kamnik Janko Grašck, za Tržič Franc Deu, za Mengiš Feliks Stare, za Št. Vid pri Ljubljani Simon Jovsn.
Tukajšnje županstvo nam poroča, da se je v mestu Kranju nabralo za jubilejsko napravo »Otrok* 247*90 K. Denar se je izročil okrajnemu glavarstvu v Kranju, ki ga je izročilo deželni komi rji za jubilejsko napravo »Otrok*.
Razstava v -furian. V času od aprila do ok tobra leta 1911 ob 60 letnem jubileju proklamacije Italije se bo vršila v Turinu mednarodna industrijska in obrtna razstava. Za pojasnila in tozadevne tiskovine se je obrniti na »Coramissione esecutiva deli Esposizione Interaazionale nel 1911» Torino, via Po Nro. 2. Program ia klasifikacija te razstave je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Delovanje nesslkega suimrajna. v letošnjem letu je dosedaj nemški šulferajn ustanovil 307 novih podružnic, tako da ima sedaj delujočih podružnic 1310. V zadnji seji je nakazalo osrednje društvo 39.616 K podpor. Med novimi podružnicami je tudi mnogo pevskih in telovadnih društev. Kaj pa Slovenci P AH ima že pri nas katero društvo svojo podružnico družbe sv. Cirila in Metoda?
Trgati tli izsesavati znamke iz poštnih sprem-nic, poštnih in plačilnih nakaznic je prepovedano. Povodom prejema zavojev ali denarnih zneskov k poštnim ali plačiiim nakaznicam so prejemniki samo upravičeni si pridržati odrezek poštne srpremnice ali nakaznice. Na spremnicab ali poštnih nakaznicah prilepljene znamke ni dovoljeno prejemnikom
Pozor!
Kranjska hranilnica v LJubljani Je društvo, obstoječe ia 85 samih nemških članev.
Stanja hranilnih vlog v Kranjski hranilnici v Ljubljani pada.
Skupni anesek reierv. sakladov Kranjske hranilnice v Ljssbif&ni je padel
M varnost hranilnih vleg v Kranjski hranilnici v Ljubljani ne jamči ne dežela, ne kaka obilna — niti člani
Kranjska hranilniea v LJubljani ni podvržena strokovni reviziji
Kranjska hranilnica v Ljubljani ima nemško uredništvo - pa ne slovenskega.
Kranjska hranilnica v Ljubljani vsdr-žujo nemško šolstvo na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani daruje t nemške namene ogromne sneske.
Kranjska hranilnica v Ljubljani je glavni steber kranjskega nemštva.
Kranjska dežela pa je slovenska, Ljub* IJana |e slovenska.
niti deloma odtrgavali ali izrezavati. Postna uprava si pridržuje pravico zavrniti izročitev zavojev ali denarnih zneskov in smatrati potujatev kot nevračljivo, če je prejemnik proti tem določbam, znamke iz poštne spramnice ali poštne nakaznice odtrgal ali izražal in se branil, iste dati nazaj ali pa povrniti njih napovedano vrednost
Isseljevaaje v amerite. Iz New-Yorka javljajo : Ponovno so poročali s juga Združenih drŽav, da tamkaj podjetniki naseljene delavce nečloveško izkoriščajo in mučijo, kar so pa časniki južnih držav vedno olepša vali in prikrivali. Nedavno t temu je bila v državo Georgija odposlana komisija, ki je imela tamošnje razmere preiskati. Komisija je uradno konstatovala grozne zlorabe in trpinčenja, ki so jih morali trpeti naseljeni delavci. Po opisovanju preiskovalne komisije se je z naseljenci postopalo boy nečloveško nego svoječasno s sužnji. Nadalje poročajo, da so brezvestni ameriški agentje utiho-tapljali v evropsko časopisje vest, da se v Ameriki išče stotisoče delavcev. O tem pa ni besedice resnične. Delavski trg je vedno neugoden in da se izboljša, tega ni tako hitro pričakovati.
Itvos sivine v Italije. Po južni železnici skozi Kormin in furlanski železnici skozi Červinjan je šlo iz Avstrije v Italijo letošnjega oktobra skupaj 19.182 glav razne živine; in sicer 2694 konj, 704 volov, 94 bikov, 3038 krav. 64 bivolov, 8616 junic, 2746 telet, 684 ovac in 643 prašičev. Poleg teh se je izvozilo pa še mnogo zaklane živine in svežega mesa. Tako je šlo iz Srbije v posebnih, za prevažanje mesa pripravljenih vagonih le v Milan 182 kvintetov. Laški listi se jezijo, ker Avstrija tako lahko izvaža svoje blago v Italijo, medtem ko se po njih mnenju ovira uvoz iz Italije v Avstrijo na vse možne načine in z visoko eolnino.
lakotah! naeri e varstvi mladine je vlada vročila predsedništvu državnega zbora. Javno pravo je v tem ozira zaostajalo za socijalnim razvojem zadnjega stoletja in dragih kulturnih držav, ki podpirajo s primernimi zakoni prizadevanja posameznih v obrambo otrok in mladine. Temeljno načelo novega zakonskega načrta je: «odgoja mesto kazni*. Kolikor mogoče naj se ne poslavlja mladostna oseba pred kazensko sodišče. Skrb za odgojo se razvija pa ne samo na nedorasle mladostne ljudi, ki bi imeli za pasti kazni, ampak tudi na take, pri katerih je nevarnost, da zanemarijo in razuzdajo, bodisi že po svoji krivdi, ali pa po krivdi staritev in dragih odgojiteljev. Ako ni v takih slučajih več mogoče pustiti otroka v domači vzgoji in ga postaviti pod nadzorstvo in vzgojo občine ali kakega zasebnega društva, nastopi dolžnost države, da prevzame odgojo mladoletne osebe na javne traste in pod javnim nadzorstvom. Taki vzgoji bodo mogoče izročati otroke do 14. leta in mladeniče do 18. leta. Ta vzgoja pa naj traja le tako dolgo, da doseže svoj namen, 1 j. dokler bo gojenec moralno okrepljen in utrjen; nad 21. leto se ne bo mogla podaljšati, ker bi podaljšanje v takih slučajih ne obetalo vspeha. Otrok se sprejme v prisilno vzgojo in izpusti iz nje na temelju sodne naredbe, ki jo izvršujejo posebne komisije. Prisilna vzgoja se prilagodi v posameznih sluč jih razmeram v deželi, odgojna sredstva so po starosti, spolu in posebnih lastnostih gojencev različna. Otrok se izroči v prisilno vzgojo primerni rodbini ter se eventualno postavi pod nadzorstvo ali kake organizacije za obrambo otrok, ali se pa izroči javnemu zavodu za vzgojo in obrambo ali poboljševalnico. Odgojna sredstva se lahko menjajo, a treba je omogočiti prehod iz bolj strogih v zmernejše odgojne naprave, kakor tudi prestop gojenca v nauk h kakemu mojstru, o zaslužku pod nadzorstvom in končno v popolnoma samostojnost. Izvedenja odgojnih naprav se prepušča deželam (v zvezi z zakonom o poboljše-valnicah); država nosi tretjino osnovnih in vzdrževalnih trotkov in če bo treba, osnuje tudi svoje poboljševalnice. Namen novega zakona je organizirati dosedanjo obrambno delavnost privatnih društev kakor tudi primerno sodelovanje javne uprave, katera bo skrbela predvsem za to, kar primanjkuje privatni delavnosti t j. za gmotna sredstva ij izvrtevalno moč.
če krava zadržuje mleko, je treba pritisnili s prsti obeh /ok nekako v sredi njene hrbtenice. Če to storimo eno minuto, se krava ne brani več dati mleka.
Plsraonoša z letno plačo 140.000 kron. Tako drago plačanega pismonošo imajo Zedinjene države v Alaski. Seveda mora iz tega denarja
Clačevati vse stroške, ki jih zahteva njegova služba, i stroški niso majhni. Dvakrat na mesec mora prevoziti na saneh po snegu in ledu 680 km, in sicer ima v sani uprežene pse. Vsakokratna vožnja treja teden dni V ta namen si mora držati in hraniti na stotine psov, tako ds mu od velike plače pri znani draginji v Alaski pač malo ostane.
Zverinska mati In ženska. Neka ženska Wimmer pri Landshutu na Bavarskem je imela otroke različnih ljudi na hrani in oskrbi Da bi napravila iz njih .angeljčke", jih je zastrupila. Zastrupila je tudi lastnih 12 otrok. Prišli so ji sedaj na sled in jo zaprli Ali je to tudi kultura?
Kako naredimo domaČe milo brez posebnih priprav. Vzemimo 5 kg živega apna in poškropimo ga z vodo, da razpade v prah. Temu je primešati 1 kg sode, eno uro pozneje pa se mu prilije 6 litrov destilirane vode in se vse dobro zmeša. To tekočino pustimo, da se poleže,
potem pa se odlije ona čista tekočina, kakor kak Iiig, katerega potem s 15 kg lojs dobro prevremo, in sicer 4—5 ur. Med kuhanjem zalivamo z logom, ki ga dobimo, ako ostanku apna in sode prilijemo' vode. To dobro zmešamo in pustimo zopet sestati. Od loja se potem s pomočjo navadne kuhinjske soli — kakih 5 kg izloči milo. Ako imamo več loja, se temu primerno vzame tudi apna, soli i. t d.
Katero mleko Je najboljše. Skušnja je pokazala, da je mleko, namolzeno zjutraj, veliko slabše nego ono, ki je namolzeno opoldne ali zvečer. Pri preiskavanju se je našlo, da je imelo mleko, od jutra le 2* 17% smetane, od večera pa 542%. Tudi kozje mleko ima skoro iste lastnosti. Ravno tako se je pokazalo, da je v mleku, ki ga dobimo proti koncu molzenja, skoro desetkrat več redilnih snovi, kakor pa ono od začetka.
Zveza ogrskih kmetov je vložila pri ogrskem domobranskem ministrstvu prošnjo, naj se poučujejo vojaki v zadružništvu in sicer praktično na ta način, da bi se snovale med vojski zadruge, ki bi preskrbovale vojake. Zveza opozarja na italijansko in francosko armado, katerima preskrbujejo različne zadruge hrano in razne potrebščine.
Ugodnosti nri orožarn vajah denefraeeev leta 1908. Orožne vaje domobrancev se bodo prihodnje leto vršile v dveh rokih in sicer nekako od srede meseca junija do srede julija ter od srede avgusta do srede septembra. Dan nosiva na orožno vajo se bo svoječasno razglašal Is posebnih ozu-cv ne opravilo, stan in poklic si lahko vsakdo sam izbere in izvoli, h kateri orožni vaji naj ga pokličejo in se bodo vse tozadevne zrnje po možnosti vpoštevale; to pa zlasti pri onih domobrancih, ki ae pečajo s poljedelstvom. V to svrho se je treba najkasneje do konca meseca decembra t L tgiasiti pri svojem občinskem uradu (v Ljubljani v mestnem vojaškem oddelku, Mestni dom, I. nadstropje, vrata it 3), ds se izražena zelja zabeleži in predloži kompetentni oblasti. Opozarjamo vse interesente na to ugodnost s pristavkom, da se druge oprostitve od orožnih vaj drugo leto ne bodo dovoljevale razen v posebnega ozira vrednih slučajih. Z oziram na vso to nsj nihče ne zamudi ugodne prilike, ki mu jo nudi ravnokar navedena določba.
Ponosni Ooron]oo In zaledna Gorenjka! Izprašaj svojo vest in prepričaj se, kje imaš naložen svoj denar! Kam zahajaš? Ali v slovensko ali nemčursko trgovino? Slovenec podpiraj Slovenca!
Stanovanje
z dvema ali tremi sobami in kuhinjo so takoj odda
on
BsiwrnonfiHun
P. n.
Ušojam se si. občinstvu uljudno naznaniti, da sem otvorii v Tržiču štev. 112
kavarno
ki je opremljena z vsemi udobnostmi. Ganjenim gostom je na razpolago raodern biljard in različne druge igre, kakor tudi raznovrstni časopisi. Toči se ssmo pristne pijače najboljše kakovosti in cene. V isti hiši se nahaja tudi
slaščičarna
kjer se dobe vsi v to stroko spadajoči predmetu Velika izber za božič in novo leto. Dobi se vedno najfinejše torte, pecivo, bonboni, bonbonijere i. t d. Naročila hitro in ceno.
Za mnogobrojen obisk se priporoča 1 E. Braadt.
Ustna voda
„EAL0DINtf
Lekarna, Kranj.
Loterijska srečka dne 6. decembra t. L
Trst    41   83  49   19 31
Ker se o meni širijo popolnoma izmišljene, lažnjive vesti glede smrti mojega moža, in seje tudi sodnija prepričala o teh neresničnih govoricah, bom odslej vsakogar, ki govori o meni kaj takega, brezobrizno naznanila sodniji radi obrekovanja.
Šenčur pri Kranju.
Fant Stopica.
I?)astir)
doktoija pL Trnk6cxyja krmilno varstveno sredstva se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom BSasttau Previdni kmetovalec gm primate krmi vsaki domači šivali. Najvišja medalj« na ratstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo s mastinom.
Tovarniška saloga: 12—S
L. -rsta* Trak*«ny, I4*ri»l!a»a.
za skladiščarja priden, pošten, marljiv, močan, ako mogoče vojaščine prost
mladenič
iz boljše hiše, ki je vsjen vsakega dela.
3-2 Fr. Dolenz, Kranj
išče« za gorenjsko
zastopnika
:: 5 stiežca 1 Kranja n
kateremu sem pripravljen plačevati po 80 do HO kr ■ mesečne prispevnine sa potovanje ter po 90'/t provizije od doseženega prometa. s
Prijazne ponudbe z opisom dosedanjega delovanje in referencami je nasloviti na upravništvo tega lista. s
Splošni rezervni zaklad 185.000 kron
Posebni rezervni zaklad 3.300 kron.
ilnica v Kranji
obrestuje hranilne vloge po
26-25
**********************************
Koncem leta 1S07: Stanje kranilaik vtofl 4,497.000 kron, posojil na semljišča 2,725.000 krati ter posojil občinam 188.000 kron.
Ta najstarejši denarni sevati v Eranji aradnje na retovin vsak delavnik od 8. do 12. are dopoldne, eb smanjlh in trinih dneh pa tudi od 2. do 4 ve popoldne.
mmmimimmmm
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle viožne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 81. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglaSati radi tega pri hranilnici.
Ia varnost hranilnih vlog, Jamči pele* lastnega resemeea saklada mestna občina Kranj a vnem svojim premoženjem in i vso svoje davčno melje. — Da se hranilni vloge res varne, priča slasti to, da vlagajo v to hranilnico tndl sodišča denar mladoletnih otrok tn varovancev.
>as*^ma*M*^i<^*^»s*V\w«*ie»» S * i^ea*ej%ii> fr^va^^s^M^^^s^MA^sa********
Hranilnica posoja na zemljišča po 6% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Popolnoma varno in najbolje naložite tvoj denar v
Katffci posojilnici
v I^ubljani
(aa* prsti Flsjevoa:: v laitat Biti:: Onaejtki ceste.)
Kmečka poiojilnioa v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod.
Vloge 5C oorejtijejo po H V
»V kmečki posojilnici je naloženo II to nad 10 milijonov kron.   :: II Rezervni zaklad čez 800.000 kron.
Za varnost pa Se neomejeno jamči nad 3000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je vpeljal hiine nabiralnike vlog. 26—2
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drnffita denarnih zavodov kot gotov denar.
Cenjenim gostom
RAK0V1CE
naznanjam, da se od 15. no-:: vembra toči le samo ::
naravno, izvrstno
Metliško vino.
392 2-3
S spoštovanjem
A. INDIHAR.
Mobllrana soba
za enega ali dva gospoda je za oddati. STje? pove upravništvo »Gorenjca*. 3—11
,,prej»ernoV bran"
v EHABJU
je nanovo prenovljen in se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v mestu in okolici.
Toči se izborni cviček, kakor tudi druga pristna vina. 8
Ï krat
M Mo
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
POZOrI! 327 52-19
HT    Samo 6 dni ~m
vozijo francoski brzoparniki La> Frovonoe, La ftavoie, La Lorraine in La Tonraine iz H a vre v Newyork. ■     Najkrajša črta. m
Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna
Eda Šmarda, Ljubljana
Dunajska e. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figo vcu'.
Svoji k svojim!
Proton toč tisoč komadov
ctFolio opoko
iz samega por t) and cementa zase izdelanega. Sprejemam naročila za vse vrste betonskih ls-dolkOT n. pr. stopnice, hangarje, korita za živino in za vodnjake, okvirje za nagrobne krste i. t. d. Izdelujem tudi žične ograje s cementnimi stojali aH verejami. 886 6
Ivan Dfaland, posestnik
Bloboo pri Lescah, Gorenjsko.
s^s%ASsa^yawaaj»> »sfcs/agsssa^a^dis^Mis^M **^**h*fi
Slovenci,   kupujte* vii-g-alioe w korist dražbi sv. Cirila in Metoda!
^«»^«%»*^%^m^*%S*M*^m^"**M****assa*ir*N*'»»**0**
Dvoje stanovanj .
tm se takoj odda, sns
Povpraša se pri tvrdki R. & E. Rooss v Kranju.
Slab želodec ničesar ne prenese
SJSJ    in navadna posledica tega je, hrezslastnost, Želodčna bol, slabosti, nerodnosti prenavljanja, glavoboli i. t d. Gotova odpomoč proti temu so
Kaiserjeve karamele
i     idravnilko preizkušene I i
Oživljajoče, prebavo pospešujoče in želodec okrepujoče sredstvo. 376 12—8
Zavoj po 20 ln 40 vin. v:
1       lokami v Tržiču, i
Najeeaejl nakup pri »v. Cirilu In Melton I!
aTova narodaa trgovina pri sv. Cirila in Metoda
ni
na debelo in drobno
V
Bi STIGLIC & SM1T £
v Radovljici, na Glavnem trgn (sraven cerkve) :: Podružnica v Predtrgn.
Priporočata svnjo veliko zalogo raznovrstnega Špecerijskega blaga, kakor: riž, vedno svežo kavo, najboljšo moko iz Majdičevega mlina, zelo fini ruski čaj in rum, različne barvo, razne vrsto uganja, kakor: alivovko tropinoveo, Florian, Triglav ter pravo Ciril Metodovo in Zvesdno kovino primes. Dalje imava v zalogi raalično ielesnino za kovače, ključavničarje, kleparje i. t. d.
Kupovala bova proti gotovini ali v zamenjavo z blagom vse vrste deželnih pridelkov, kakor: orehe, fliol, oves, suhe gobe i. t. d. vedno po najvišjih dnevnih cenah. — Ker kupujeva izključno le od prvih in največjih tvrdk, sva v prijetnem položaju nase ceirj. odjemalce z le preizkušenim dobrim blagom najceneje postreči. ............. Blagovolite so prepričati! tsssssaaam
Za mnogobrojni obisk se priporočava z odličnim spoštovanjem
Štlgllc a Šmlt
i
62-3
Najceneji naknp pri sv. Cirilu in Metodu!!
■
!
Istrsko vino
lastnega pridelka, pristno naravno, prve vrste
moškat :: belo vino :: teran rožno vino
dobiva se po prav ugodnih cenah na veleposestvn vinogradov
Vzorci ******* r*«u«.« %..m«i« H«prosto
382 10-7
Troptnovec
Ustnega pridelka, sejamčeno pristni Is samih čistih fagodovih vinskih tropin brez penijev
50 odstotni
ostra vinogradov
zastonj iRocco Ferlan V KoVinjn (3stra)l poštnine!
Krasna božična in novoletna darila!
Anton Adamič, Kranj, Glavni trg
galanterijska, norimberška in modna trgovina
priporoča
svojo veliko zalogo ravno došlih primernih daril, kakor parne stroje, motorje, lokomotivo, parne železnice, parnlke, avtomobile, železnice na pero, plavalne čolne, mehanične in MgnotlČne podobo, najnovejše godbene volko, gngalnlCO, razne družabne igre, halnia, croqnete, šah, domine, tombole tivoii i. t. d.
Velika izbera punčk tudi z godbo. :: Najfinejše drsalke „Eisb!ume".
Nadalje krasne albume za slike in razglednike, spominske knjige, denarnice, vaze, papirne kasete, ksdilne garniture, garniture za svalčice, lasne garniture i. t. d. Največja izbira llspa za drevesce ln svečle, božičnih in novoletnih razglednic, pratlk, koledarjev ter Jaslic. ss-ss
Mm drobno in debelo I      =====      Mm drobno in debelo I
64
SINGER
šivalne stroje
naj se kupuje le v naših prodajalnah, ki se jih spozna po teh napisnih tablah.
Naj se ne pusti premotiti po priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena SINGER prodajati že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti nali stroji se ne oddajo prekupoem, temveč ae jih prodaja naravnost od nas cenjenemu občinstvu.
SINGER Co.
Ako. družba za Šivalne stroje Kranj it. 53. S9
Nova kubična knjiga!
Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in novi meri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga, Kazalo i
1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih; I. Okrogli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 8. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih: 4. Rezan in obtesan les za deske in trame vse dolgosti, debelosti in širokosti; 6. Preračunjenje col v centrimetre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 18. Načrt, po katerem se lahke napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 233 *>1- 45
Knjiga stane v močno celo platno vezana S K, po pošti SO vi*, več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri ra&unar, ki je ža trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta O K SO vin« Knjižica se dobiva pri založniku
Viljemu Požgaju v Kranju.
oa Jewels 19
priporoča svojo veliko zalogo
pršutih švlMiHririh
žepnih ur
vsak« vrste, dalje budilk«, ar« aa nihala, prataae in verlftlee, pa aa|alajlli oaaah.
m Popravila &m
sa izdelujejo v lastni, delavnici, ter sem zmožen po moji blizu 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1*40 K. Žepne ure od K 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro
..IHTAOT".
Kolesarske potrebščine
MS. Ako talit« imeti aro res dtbro popravljeno Jo ne tttsjaj takiss.U urarijs alti isučsai niso. 17-40
S
A3
g^k^S SVOJI K SVOJIM 1 IggfflfcSi
TrgoM, pozor!
KAVO
prodaja radi ugodnih sklepov pod dnevno oono od tu ali iz Trsta :::
Zdravko J(rajnc
v «Kranjtt:: trgovina delikates ipecerije. deželnih pridelkov«
SVOJI K SVOJIM! £^££¿2
4
Brata HLAVKA
Izdelovatelja kirurg, instrumentov atelje sa ortop. aparate in bandsže
Cjubljana. Preiernove ni. 5
priporočata
svojo vsiiko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigdtorjev, aparatov za mrzle in inha-lacija s paro, sterilizirane obveze in bandaže, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse bandaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-243 52—38  redbah p. n. gg. zdravnikov.
Zunanja naročila  aa lavraujsjo taOao,
hitro In diskretno. Galvanični poiklovani zavod s obratom na motor. Popravila aa Izvršuj«]« to6aa gre osno.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 180—71
Iv. Jax-a v Iajubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na sahtevanje zastonj.
:■ Kdor n:
hoče sebe ali svoje otroke oprostiti
j§ ka Sij ol g
hripavosti, katara, sastizenja ustnega katara, krčevitega in oslovskega kašlja, naj kupi zdravniško proizkušene in priporočene
KaisirjcVc prsne Karamele
s 8 smrekami. 875 24—7
5500 notarsko overoverjanih izpričeval. Zavoj po 20 in 40 vin. — Doza za 80 vin. Dobiva se v: Lekarni ▼ Tržiču.
J0S. W£IBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
^lorax(Rkov©   ulioa>   sat« -4.
SUTluo-mtio li kossrrakcljsko UIMtfiietntrL Žično omrežje na stroj, ograje na mire dvoru« obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande,
stolpne krise, Štedilnike i. t. d
Specijaliteta: 152—55 valj i en i zastori (Rollbalken).
Zlate sfcHsü: tcrlii, firix, \\n IM.
Najboljše kosmetlčno
ZObOčlstllno sredstvo
Jzdthvatelj
0. Seydi
Ljubljana, SpitatrSMtor.ul. 7
422-44
Tönnies
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna v LJubljani
priporoča kot posebnost iago in vso stroje ss
obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-generatorski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
Kavarna ..Ilirija11
v Ljubljani
eldalicBB 8 ■taute od talnega kolodvor«
je vsak dan      ,„ „
celo noč odprta.
Priporoča se najuljudneje p. n. tujcem za »nogobrojen pet gtm «U>.1*.
Svoji k svojim! 256
Staroan&na narodna tvrdka:
62—8»
Anton Iv. Pečenko
GORICA :: ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priananUi vinogradov po oeni 30—50 vin. liter; potem s plaenjskim pivom «prazdroj» iz sloveče češke •Meščanske pivovarne*, in tabornim proti vinskim pivom iz pivovarne kneza achvvarzenbergs v Proti vinu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoom L vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franke goriška postaja.
Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Večkrat premirano!
Glinaste peči
štedilnike, banje sa kopeli, kaker tudi kipe, tue in drage glinaste isdelke ▼ vseh barvali, trpežne In eene prlperetk
Avgust Orelse
prva in ntajv*j6Ja toMi*na psjol In glinastih tednikov v LjMBsJnni.
1 58-88
Predno iščete
osebno, nipotečeo ali ruin
POSOJILO
zahtevajte brezplačni prospekt
Meiler L. Egyed, Budimpešta
IX., Lönyai-ntoa 7.
Telefon interurban 46—31.
880 62—9
Zobozdravnlškt atelje
dr. CdVard GlobožuiK
▼ Kranju      844 52—16
fe ad 16. septembra 1908 slav. občinstva na razpolago
vsaki dan in tudi v nedeljo.
B1DDDDGDD0
■ ■   Električna gonilna rila.   ■ ■
Toraraa oljnatih barv\ lata is firsiia
Brata £b<rl
črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
£jablJ8S3,
Miklošičeve mice 6, nasproti bot. .Union'
Ustanovljeno 1842.
Telefon 154.
□□□□□□□□□
Steckenpferd liliji« nils
najboljše allô sa kožo.
Martinova cesta 20 fi. £ant? Martinova oesta 20
Postajališče električne cestne        %      ^m saV    talaanlce pri flentpeterski cerkvi
Bogate zaloga pohištva nate vrste v vseh oenah. Oglodala, oliko r vseh velikostih.
LJUBLJANA ::: Zalagate.) društva c. kr. avstr. dri. uradnikov.
Popolna oprava za vile. špeoljallieta : Qoêtllnlikl atoll.
Pohištvo It železa, otroško posteljo /a ¥0ilčkl  po vsaki ootij.
Za »polno 1000 od 180 gld. naproj. Dlvan z okraski.
Opravo za Jedilne »obe, salone, prod-sobo, 00/0 garnituro.
Špeoljalltete v no-vestlnlh balah. Voliti prostori, pritlično In v I. nadstropju. Čudovito pooenl za hotele, vilo In za letovišča 62 gld.
Za sobo; postelja, nočna omarloa, o-mlvalna miza, obešalnik, miz*, stensko ogledalo.
Od c. kr. namestaištva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifov
g L. Jandl
prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% dekžu najdenih dif renc.
Dopočljite nam torej takoj franko vase tovorne listine letosnjf ga leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizge. 391 52—5
Prano Omeraa -v Kranju prodaja domač. t»tiu<>v<> oijije« vlite kotle Maria Zeli . petrolej «Standard Wlnite4  portlaad  oement. 839 ist
ZobOtcMeji atriji
Oton 5cyil
v Roossovi hiši nad prodajalno ¥ Kranjii.
ZOBOVJA, tudi no da bi so odstranilo korenino, z ali brez nebne ploščo, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, daljo VRAVNALNICE In 0BTURAT0RJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 111-78
Sprejemne nre vsako nedeljo ln pondeljek od 8. nre dopoldne do 5. nre popoldne.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
regiitrovana zadruga i omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna zaklada iznaša:
I
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brst amortizacije po 5V«7. ali z 17. amortizacijo, na menice pa po 6Vs. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice.
Denarni promet v letu 1907.:
i
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. nre dop.
in
od 2. do 6. nre pop. Lzvzenši nedelje pop.
Poštno -hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
120—67
■  i r 1
izdaja konzorcij «Gor»njen*.
Odgovarai urednik La vosi« v Mikut.
Lastnina in Usek Iv, Pr. Lamprete v Kranja.